NaSa vas Organlzaclja dela v Jugoslaviji Jugoslavija se smatra v splošnem kot bogata dežela. Sekula Zečevič, beograjski trgovec in poslanec Jugoslovanske nacionalne stranke, je izdal knjigo, ki zastopa nasprotno tezo.1 Kje je resnica? Je li Jugoslavija bogata ali revna dežela? Odgovor ni težak. Jugoslavija je bogata na skoro da neizčrpnih naravnih zakladih, toda revna na kapitalu, na konstruktivnih organizacijskih talentih, na uporabnih možnostih talenta in delovnih sil. Ze Kozarac je napisal pred s\etovno vojno roman »Mrtvi kapitali«. Danes je pa v združeni državi postal ta problem še važnejši. Zečevič, ki je praktičen trgovec in dober jugoslovanski rodoljub, obravnava ta problem popolnoma neromantično, realistično in praktično. Mogočc je njegov pesimizem še prevelik. Toda v deželi, v kateri se pri presoje\anju perečih vprašanj malokdaj uporablja zlata srednja pot, se to ne sme šteti preveč v zlo. Gotovo je, da knjiga ni izšla izpod peresa modrujočega narodnega gospodarja, marveč se ji pozna, da je njen pisateli mož praktičnega življenja. Sekula Žečevič, polnokrven Hercegovinec, toda brez smisla za epično širino in romantiko svojih rojakov, ima izredno globok čut za gospodarska dejstva. V kratki razpravi se dotakne najvažnejših gospodarskih problemov Jugoslavije in kritično ocenjuje gospodarsko politiko jugoslovanskih vlad v preteklih časih; to zlasti glede agrarne in kolonizacijske politike. Tudi industrijsko politiko vrednoti v svoji knjigi ter ostro graja zlasti preplavljanje Jugoslavije po tujem kapitalu. Če bi bili tujci resnični prijatelji naše države, bi vprašali Jugoslovane: »Kaj delate in kaj ste že storili? Kakšne so vaše ceste, vaši mostovi in vaše železnice? Kako živi vaš kmet, kako dolgi so vaši prekopi in koliko rek ste že regulirali?« In tako prihaja Žečevič k osrednjemu problemu svoje knjige. Neizmeren je čas, ki se v Jugoslaviji izgublja. Da se zajezi ta ogromna škoda, je samo ena pot — obvezna delo\na služba. Neizrabljen čas je v Jugoslaviji največje bogastvo, ki se mora v njeno korist uporabiti. Delovna služba ima pa v 1 Sekula Žečevič: »Siromaštvo Jugoslavije«. Beograd 1936. Cena ca. 28 dinarjev. Jugoslaviji zelo nesimpatičnega prednika — kuluk, ki je v svoji primitivnosti samo škodoval ideji delovne službe. Kljub temu je zasebna pobuda dosegla že lepe uspehe. Profesor Lazar Popovič se je pos\etil organizaciji akademskih delovnih čet, v Hercegovini gradi Čedomir Milid s svojimi Sokoli hiše, vodnjake in sanacijske objekte, ki pomenijo za hercegovinske vasi pravo dobroto. Žečevič je seveda zagrabil problem y celoti. Zasnoval je \elikopotezen načrt za jugoslovansko delovno službo. Ta naj bi se (kakor na Poljskem) organizirala iz vojnega ministrstva. Ta delovna služba naj bi zaposlila moške in ženske in sicer za dobo šestih mesecev. Tudi nravne cilje naj bi ta služba zasledovala: smotreno naj bi gojila čut za sistematično, socialno in kolektivno delo vseh jugoslovenskih državljanov. In prav to je Kolumbovo jajce Jugoslavije. Zanimho je, da postavlja Žečevid tudi finančni načrt za javna dela, ki naj se izvrše s pomočjo delovne službe. Ta načrt nalikuje do pičice Mussolinijevemu obveznemu posojilu s pritegnitvijo tudi nepremičnin. Originalna knjiga, ki obravnava siromaštvo Jugoslavije, predlaga pa istočasno reformne načrte, se mora vsekakor pozdraviti, ker skuša služiti novim vrednotam. Zato predstavlja rodoljubno delo, ki ga je treba temu primerno ceniti. Sile preteklosti ne smejo hromiti jugoslovanske gospodarske moči, ki potrebuje takih praktičnih moči in knjig. Op. ur. Ponatiskujemo to oceno, ki jo je spisal Bogumil Vošnjak za »Prager Presse«, da opozorimo na delo, ki je vredno zaradi svoje aktualne vsebine, da si ga nabavi \sak učitelj, ki bi se rad nekoliko orientiral po sodobnih gospodarskih proiblemih naše domovine in to brez ozira na to, ali kdo soglaša s pisateljivimi reformnimi načrti ali ne. Mimo teh ima knjiga veliko vrcdnost kot objektiven informator suhih gospodarskih dejstev. Iz vsebine naj omenimo, poleg drugih, sledeča poglavja: Agrarna reforma, iseljeništvo i iseljenici, poljoprivreda i poljopri\redni proizvodi, melioracija zemljišta, stanje naših šuma i šumarstva, naša unutrašnja politika, smisao i veličina našeg siromaštva itd.