LETO El.
LJUBLJANA, 6. DECEMBRA 1924.
naročnina za-jvgosla-
VDO ČETSSTLETNO DIN I5* CELOLETNO DIN 60/ZA ENOZENSTVO IE DODATI POŠTNINO/OGLA$l PO
CENIKV/ posamezna Številka po din • i §a
POŠT. ČEK. RAČ. I3.I88
OB1UN
4
A
i
■H
STEV. 59,
vrednsItvo IN VPI^AVA
V-VČITEL}$KITI$KARNl/
k 'Rokopisi-Se-Ne-VRA-
Sl vCA‘JQ/ANONlMNl-DO-m 'Pi$i*SE-NE*PP?OBČY-lElO/PO^TNSNA PLAČANA V* GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 908.
i
Proslava ujedinjenja.
Veličastna bakljada. — Matineja v Filharmoniji. — Proslava
v »Narodnem domu“.
Naša letošnja proslava velikega praznika naše misli je zopet pokazala, da je Ljubljana orjunaška in da so zaman vse klevete in gonje proti nam. Pokazala pa je tudi, da je Orjuna poleg Sokola edina organizacija, ki visoko dviga prapor jugoslovenskega nacionalizma in ga nosi nepremagljivo proti končni zmagi.
Že dolgo pred 18. uro so se pričeli zbirati na prostornem trgu pred »Narodnim domom« trume narodnega občinstva in naših članov, ki so se namenili prisostvovati bak-ljadi »Zveze ljubljanskih Orjun«. Točno ob 6. uri so se začula po-velja naših četniških poveljnikov, ki so v par hipih formirali krasen in impozanten manifestacijski sprevod.
Obhod po mestu.
Pred godbo vrlih Južnih železničarjev, ki je strumno svirala bojne davorije in orjunaške pohodne pesmi, je korakala ena četa uniformiranih četnikov. Godbi je sledila četa z bakljami. za njo pn se je ponosno vila državna zastava z grbom. Tej je sledil Oblastni odbor, za njim pa je korakal uniformirani, več sto mož broječi Žarkov bataljon, ki je oduševljeno vzklikal Naciji, Državi, Edinstvu. Uniformiranemu bataljonu je sledil rezervni bataljon civilistov, ki so nosili več sto lampijončkov. Za četniki pa se je vlila cela reka nacionalnega občinstva, ki se je v nepreglednih četverostopih priključila povorki. Iz-prevod je korakal od »Narodnega doma« po mestu čez Aleksandrovo, Wilsonovo, Dalmatinovo, Komenskega ulico, na Resljevo cesto, kjer je bila jama pobožnih razbojnikov ovita v mrak in- temo. kot živ simbol mišljenja in delovanja njenega lastnika. Od tu so marširali naši bataljoni preko Krekovega trga, mimo Škofije na Mestni in Stari trg, od tod čez Cojzovo in Vegovo ulico preko Šelenburgove ulice zopet pred »Narodni dom«. Vsa pot je bila ena sama visoka pesem zanosa naše misli, ki je užigala na tisoče src, da so zopet zagorela v neomajni ljubezni do države in Nacije, nalik letu 1918. Goste množice so tvorile špalir, ki je plaval v vzklikih: »Živela edinstvena Jugoslavija!«... »Živela Orjuna!«... »Živel kralj!«... »Živelo edinstvo!«
Pred »Narodnim domom je zbranim četnikom in nacionalnemu občinstvu očrtal dr. Knaflič v kratkih vznesenih besedah pomen in veli-
čine praznika narodnega edinstva. Njegov globoko občuten govor se je končno prelil med ubranimi zvoki godbe v pevanje tisočerih, ki so peli odkritih glav himno »Bože pravde«.
Matineja v Filharmoniji.
Kakor je bila bakljada s svojimi stotine mož broječimi bataljoni živ dokaz, da smo mogočno urejena in izvrstno disciplinirana vojska, ki lahko mirno zre v bodočnost z zavestjo, da bo ta samo njena, tako je bila matineja jasen dokaz, da nam ni nič manj drag naš kulturni program.
Matineja se je vršila ob 11. uri v Filharmonični dvorani. Prisostvovali so ji tudi med drugimi: dr. A n dl r e j k a, general Živko-v i č . češkoslovaški generalni konzul dr. B e n e š, mestni gerent dr. Puc. generalni ravnatelj Kreditne banke Tykač, zastopnik Jugoslovenskega Sokolskega Saveza.
Matinejo je otvoril s svojim globoko zamišljenim govorom naš apostol in ideolog naše ideje književnik brat Vladimir Levstik, ki je poveličeval žrtve in bcdril k delu za narodno in državno edinstvo. Govor prinesemo v celoti. Nato je sledilo precizno izvajanje koncertnih točk prvovrstnega umetniškega programa. Nastopili so gospa Thiery-Kaučnikova, gg. Bette-to in Banovec ter gospoda Šlais (vijolina) in Ravnik (klavir). Vse točke so bile kakor se samo obsebi razume, vzorno in brezhibno umetniško podane. Izzvale so dolgotrajno in oduševljeno odobravanje.
Proslava v »Narodnem domu«.
Kakor lansko leto. tako je bila tudi letos polna dvorana »Narodnega doma«, ko je priredil Oblastni odbor v vseh gorenjih prostorih Proslavo 1. decembra. Slavnostni govor je govoril Oblastni odbornik brat Vladimir Knaflič, ki je podal v kratkem ves potek dogodkov pred 6. leti in predzgodovino postanka naše države. Govoril je tudi burno pozdravljen brat predsednik inž. Marko Kranjec, ki je povdarjal. da naše ujedinjenje še ni končano in da še ječi preko Karavank in Snežnika na tisoče bratov, ki s strahom gledajo sedaj na razrovane politične prilike in ki vidijo samo v Or-juni spas.
Po govorih se je pričela animirana zabava, ki je potekla mirno in dostojno, kakor se morajo vršiti vse orjunaške prireditve.
OB
GB
MESTNI THG 5 ER MATOVIČ
Kupujmo in podpirajmo izvrstno
Kolinsko cikorijo
domači izdelelc.
essbob*« E^SNKsassoe&aescas
TTA« zobna pasta beli krasno zobe in daje jim blišč.
NIBELUNGI
Največje filmsko delo vseh časov.
lis del m k©8i@c &d 5* Mig. daiie,
Vsled ogromne dolžine filma — 4127 m — se vrše predstave ob: V2 3, 3A5, 7 in V4IO.
Pri yseh predstavah svira pomnoženi orkester.
ELITNI KINO MATICA
(vodeči khiO v Ljubljani).
Osvobojenje br. Marka in tovarišev.
Po mukopolnih in trpljenja prebogatih dneh je končno napočil tudi za naše brate, ki so ječali vsled zlobnih denuncijacij dolge tedne v tohlih celjskih ječah — dan svobode. Odprla so se težka vrata temnic in zlato solnce Svobode je po-
zapreke in ovire, katere nas sedaj še ločijo od Velike Jugoslavije. Na vseh postajah so bili zbrani nacionalisti, ki so prihiteli od dela in borbe, da pozdravijo one, ki so dokazali, da Orjunaš nikoli ni, da tudi nikoli ne bo klonil niti za las. Po-
p :*-4-
v J--
Brat Marko po 71 dnevnem zaporu.
ljubilo trudna čela teh naših bratov, ki niso klonili v dnevih trpljenja.
Kakor val je zaplaval preko orjunaške Slovenije klic:	»Marko	je
prost!« Veselje in radost je zavladala med vsem članstvom in Orju-no, ki je čakala svojega prvobori-telja bolj enotna in bolj pripravljena kakor kdaj popreje. Radovalo se je njegove osvoboditve vse ju-goslovensko Celje, ki se je zbralo na družabnem večeru Orjune Celje, kjer je oduševljeno pozdravilo inž. Kranjca in ostale jetnike, ki so bili bratje Falot, Ferjančič, Štritof in Reja. Tekom naslednjega dne sta bila izpuščena tudi brata Veibič in Maver. Tako. da je ostal v celjskih zaporih sedaj samo še brat Nande Poličnik, ki doslej zaman pričakuje že preko 4 mesece bodisi že obtožnice ali Pa oprostitve.
sebno prisrčen pa je bil pozdrav v Trbovljah. Zagorju in Litiji. Vsako pričakovanje pa je presegel sprejem v Ljubljani, ki je postal pravi
triumf naše misli.
Že pred prihodom vlaka so se pričele zbirati velike množice nacionalnega občinstva, ki so čakale na peronu in pred kolodvorom prihoda celjskih jetnikov. Medtem je prikorakal tudi ljubljanski bataljon z godbo Jugoslovenskih železničarjev in praporom ljubljanskega oblastnega odbora. Po prvih pozdravih ob izstopu iz vagona so se odpravili vsi pred kolodvor, kjer so navzoče množice burno pozdravljale brata Marka in vzklikale Or-juni. Nato ga je pozdravil imenom Orjune zamenik Oblastnega predsednika br. Vladimir Levstik, ki je
Bratje Verbič, ing. Kranjec, Reja zopet na svobodi.
Pot v Ljubljano.
Prva skupina oproščenih bratov se je vrnila v Ljubljano že tekom noči, dočim sta brat inž. Marko Kranjec in Slavico Reja počakala izida obravnave proti br. Verbiču in Maver ju. Navzlic delavniku in zgodnji popoldanski uri se je nabral na kolodvoru lep krog celjskih Or-junašev, ki so se poslovili od odhajajočih bratov.
Pot brata predsednika je najjasneje pričala kaj je on Orjuni in Orjunašem, ki se dobro zavedajo, da je nastopila sedaj zopet nova doba pohodov od zmage k zmagi, ki bodo končno porušili vse one
dal v svojem govoru duška onemu razpoloženju, ki je zavladalo med Orjunaši po osvoboditvi brata inž. Kranjca. Prečital je tudi sledeče brzojavke:
Iz vsega srca Čestitam Tebi, tovarišem in oduševljeno pozdravljam zmago pravice.	Leontič.
Radujemo se nad Tvojim osvo-bojenjem in Ti čestitamo.
Akcione Beograd.
Svobodnega Vas iskreno pozdravljamo.
Oblastni odbor Zagreb.
Svojemu prvoborcu pozdrav v svobodi.	Akeiona Vrhnika.
Zdravo Marko na svobodi.
Miha Cop.
Zopet svobodnim bratom bratski zdravo! Naprej za Nacijo.
Orjuna Žužemberk.
Ob priliki vrnitve iz zaporov pozdravljamo brata predsednika in ostale sotrpine.
Orjuna Bled.
Marko! Akeiona Zagreb Te pozdravlja na svobodi in Ti kliče »Naprej za Orjuno!«
Boginja Pravice je presekala z zamahom meča nit klevet s katerimi so hoteli uničiti nas in našo misel. Pozdravljamo Te hrabri junaški brat s pozdravom orjunaške zvestobe, polne vere, da pride kmalu dan. ko nas bodo povedli naši prapori v zadnjo borbo proti demonom Jugoslovanstva.
Zdravo! Akeiona Beograd.
Pravica je premagala črno re-akcijo, k čemur Ti čestita
brat Anastasijevič.
Po končanem čitanju brzojavk se ie formirala povorka. Med pe-vanjein pohodnih pesmi, vzklikanjem Naciji, kralju in Jugoslaviji, je krenil ves sprevod na čelu z godbo in oblastnim praporom k magistratu, kjer je pozdravil Orjunaše in nacionalno občinstvo br. predsednik inž. Marko Kranjec. Pozval jih je v svojem kratkem in jedrnatem govoru k novemu še vztrajnejšemu delu. k novim zmagam in če bo potreba tudi k novim žrtvam. Govor je bil sprejet s silnim oduševljenjem in Mestni trg je ovil klicev Kranjcu in Orjuni. Od tu je nadaljevala povorka pohod preko Mestnega trga, Cojzovega grabna in Emonske ceste pred »Zvezdo«, kjer je bil razhod.
Osvobojeni bratje pa so se nato z delegati posameznih Mestnih Orjun podali v restavracijo »Zvezdo«, kjer je sledila nato animirana družabna zabava pozno v noč.
Francija in Italija.
Odnošaji med Francijo in Italijo niso, kljub raznim obojestranskim naglašanjem prijateljskih in presrč-nih odnošajev, baš preveč rožnati. Nasprotstvo se kaže posebno v Tunisu,. Italijanska iredenta ni še zadovoljna s pridobitvami svetovne vojne. Ona sega Še dalje. Na eni strani zahteva našo Dalmacijo, na drugi pa Nico, Savojo, Korziko, Tunis, ki so v francoski posesti in Malto, ki je angleška. Najintenziv-nejša je pa italijanska propaganda
v	Tunisu.
Te dni je bil pozvan v Pariz generalni rezident francoske republike v Tunisu, Lucica de Saint. Podal je zelo zanimivo poročilo o položaju. Od tega je sicer le malo prišlo v javnost, ker se službena Francija izogiba konflikta z Italijo, komentarji francoskega časopisja so pa tozadevno zelo simptomatični.
Odkod pa izvirajo italijanske pretenzije na Tunis? Italijanska diplomacija je že od nekdaj smatrala Tunis za deželo, ki mora postati italijanska. Francija jo je pa prehitela in postavila deželo pod svoj protektorat.
Tedanji nemški kancler Bismarck se temu ni upiral, čeravno je bila Italija zaveznica Nemčije, ker je hotel s tem potoložati Francijo, v kateri ie tlela ideja revanže za poraz v letih 1870171. Italija sama pa ni bila dovolj močna, da bi se sama postavila Franciji po robu. Da pa kolikor toliko paralizira francoski vpliv v severni Afriki, se je spustila 1. 1911 v vojno s Turčijo v kateri je sicer zmagala in dobila Tripolis, od katerega pa ni imela do-sedaj še prav nikakih koristi, temveč le velikanske gmotne žrtve in izgube človeških življenj. Italijanska oblast sega le tako daleč v notranjosti dežele, do kamor segajo kroglje ladijskih topov, dočim je zaledje popolnoma neodvisno in so prikažejo vstaške »hamade« včasih
celo pred obzidjem glavnih mest Tripoli in Bengasi.
Glasilo italijanskega geografič-nega društva, čigar pokroviteli je sam vojvoda genovski, je v svoji 5. številki od 31. maja t. 1. pisalo, naj Francija nikar ne misli, da obstojati dve Italiji, ena v Tunisu, katero se zatira in zaničuje, druga pa v Rimu, ki se jo z lepimi besedami in obljubami odpravlja. Zahteva nadalje, da se za Tunis ustvari francosko-italijanski kondominij.	j
»Journal des Debats« od 28. novembra t. 1. zelo ostro napada italijansko agitacijo v Tunisu. Nagla-ša, da se fašisti vedejo v Tunisu kot doma in da jih službena Italija v tem efektivno podpira. Francoska vlada je to njihovo početje dosedaj mirno gledala, toda tako dalje ne more iti. Ko so sc vršile v Florenci letos velike telovadne prireditve, so vsa društva lahko nosila svoje prapore, Francozom pa to ni bilo dovoljeno.
V	torek pop. sta prišla iz Zagreba dva sumljiva tipa, da bi tudi tukajšnjo akad. omladino nahujskala k štrajku. Isti večer se je vršilo zborovanje celokupne akad. omladine, na katerem so zastopali posamezni predsedniki svoja društva. Tako-zvani »Blok levih« in z njim sogla-šujoče frakcije klerikalcev in komunistov, so takoj prišli s svojo barvo na dan in s tem dejanjem dokazali svoje antidržavno in antinacijonalno mišljenje — soglašali so s predlogom iz Zagreba došlih agitatorjev in sklenili »iz kolegijalnosti do zagrebških akademikov štiridnevni štrajk. Vsa napr. društva so v znak protesta zapustila dvorano. Zagrebška junaka sta jo še isti večer od-kurila nazaj v Zagreb — ker sta najbrže slutila, da jima bo jugoslo-venska Ljubljana priredila sijajno odhodnico, vredno Radičevih agitatorjev.
Včeraj popoldne se je vršilo zborovanje enotne levičarske fronte na univerzi. Napredni akademiki se tega zborovanja niso udeležili, pač pa so pričakovali svoje čudotvorne kolege pred univerzo. Nekaj članov akad. Orjune je pa vseeno šlo na zborovanje, ker so slutili, da bodo na zborovanju padale besede proti državi in kralju. V tem pričakovanju se tudi niso varali.
Po otvoritvenem govoru klero-komunista Aleša Stanovnika, ki se je s svojimi »juridičnimi« izvajanji nesmrtno blamiral, je podal tov. Odon Planinšek izjavo celokupne napredne omladine, da ona nima povoda priključiti se gibanju, ker je upokojitev zagrebških univerzitetnih profesorjev v skladu z zakonom
o	državnih uradnikih.
U ovoi našoj blaziranoj i anio-ralnoj sredini, gde su sve pozitivne i zdrave vrednote bačenc u čošak, gde se isprsila beznačajnost. de-magoštvo i korumpiranost, a dok s druge strane stari naši »očevi« dog-matičari i fermentaši sede u udob-noin fotelju i čelcaju »mirni razvoj stvari«, pokrenuo se pokret zdrav-lja i svežine, pokret novoga duha, koji je navestio sat korupciji i sta-raštvu što umrtvljuje život i preči svaki napredak. Nejunačkom vremenu u prkos, Orjuna je intonirala pesmu litine i mladosti, pesmu borbe i pozitivnog rada. pesmu zdravih osebina naše rase. Nad plemenskim. društvenim i verskim eksklu, zivizmom i predrasudama digla je pojarn jake nacije i medusobnog upotpunjavanja; nad sebičnim inte-resima i partijskem zaslepljenosti stavila je interes naroda; mesto beskičmenjaštva digla je Ideju, mesto vrludanja odredila je jajsan cilj i ravan put. I shvativši zdravo svoj poziv te svestia svojih ciljeva sa si-gurnošču i verom pošla je u susret radu. U nepune četiri godine teškog i neumornog delovanja, premda napadana i insinuirana sa sviju stra-na, Orjuna ima pred. sobam bilans, sa kojim može da se ponosi:	sve
što je svesno i mlado u duši nalazi se pod zastavam čistih ideala jugo-slovenskog nacijonalizma. 1 u ovoj tmuši idei.a i shvatania. u elcstrein-nom kresanju jalovih i štetnih, trulih i staračkih koncepcija, utešljiva jc člnjenica, da je jedan deo mlade generacije nasao sebe i orijcutirao,
Ta francosko-italijanski nesporazum je za nas Jugoslovene velikega pomena. Francija se nič preveč ne zanima za »latinsko bratstvo« in si raje išče zaveznikov drugod. Italija pa, ki hoče stopati : po stopinjah starega Rima, bo prej 1 ali slej prišla v konflikt s Francijo. Zato pa moramo tudi mi biti pripravljeni za vsak slučaj:	Gledati
moramo na to, da se odstranijo vsi razlogi nezaupanja in mržnje med posameznimi slovanskimi- državami, posebno pa da se spravi s sveta nesrečni rusko-poljski spor in ustvari močan slovanski blok.
-Ta blok pa potrebuje zaveznika, in vsekakor najpripravnejša bi bila Francija. Nobena izmed slovanskih držav nima kakih spornih odnošajev s Francijo. Tak slovansko-francoski blok obvlada potem lahko celo Evropo in tedaj bo tudi za nas prišel čas, da bomo laški nadutosti pre-strigli peroti.	Mc.
Po prečitanju te resolucije so padli nekateri medklici in nasial je huronski krik in vik. V tem pa pade nekaj klicev: »Živela republika«, katerim so naši člani odgovorili ta-kaj energično s težkimi batinami. 20 naših, nepripravljenih članov je v par minutah, po razpustu zborovanja po vseučiliškem tajniku dr. Šmalcu, razčistilo ozračje. Kleroko-munisti so se umaknili v klerikalni »Akademski dom« spremljani od naprednih akademikov. Ker izzivalnih klicev: »Dol Srbija«, »Živela republika« ni hotelo biti konec, so napredni akademiki par izzivačev oklofutali. Sodrga je v divjem begu iskala rešitve po privatnih hišah in končno v klerikalnem »Akad. domu«, kjer se je zborovanje nadaljevalo — in sklenilo, da se danes izvede nameravani štrajk.
Danes zjutraj so se počeli ti junaki zbirati pred univerzo, ko pa je nato prišlo nekaj naprednih akademikov so jo junaško popihali v svoj Akademski dom. Deputacija naprednih akademikov je dosegla pri rektorju, da se ob 12. uri zopet otvori univerza — kar je bilo z velikim odobravanjem sprejeto. Kakor smo sedaj zvedeli, se danes popoldne skupščina nadaljuje.
S temi dogodki, ki so obsojanja vredni in katere so zmožni itrseeni-rati samo klerikalci, smo jasno dokazali kot Orjunaši, da bomo vselej in proti vsakomur branili jugo-slovenski značaj naše univerze, ki nam je ljuba in draga. Obenem pa so ti nemiri tudi dokumenlarično ovrgli ono staro frazo naših unionskih klero-avtonomistov, ki so vedno sanjali o neki »slovenski-avtono-mistični univerzi« in pokazali, da je univerza v Ljubljani jugoslovenska.
se u pravcu koji vodi pravom životu i razvitku naše Nacije. Orjuna je sretno prošla prvi svoj razvoj i oblikovanje, sigurno se je ugnula sviin uticajima koji su nastojali da je upregnu, mirno je prošla preko svili napadaja, pokazujuči svojim žrtvama u dragocenim živetima kako je visoka ona Ideja što ju vodi. 1 danas pokret jugoslovenske mladosti stoji čvrst i nesalomljiv, spreman, da, posle prve etape svo-jeg organizatornog rada i sakuplja-nja sila, ude najaktivnije u pofitičku arenu da obračunava sa grešnim starima. (Zovemo ih »stari« jer su kod njih stari greši i iživelost, dakle starost.
Jugoslavija rodila se tek napo-lovično jer'staro još nije bilo mrtvo. Ono se je svojom senilnom zlo-bom i tvrdoglavošcu saprostavtjalo i suprotstavlja se prirodnom procesu stvaranja zdrave tekovine i mesto razvoja unapred. hoče razvoj unatrag. Raspolažuči svim sred-stvima i preduslovima za očuvanje vlasti i udobnosti, podržavajuči u narodu predrasude i imaginarne banke pred novim vremenom, ne daju mladom jugoslovenstvu da u život udari svoj pečat i da ga vodi putevima napretka. Svi oni koji imaju oči da vide, bolno su gledali kakovim se sredstvima i krilaticama služe ti očevi domovine da se održe na vlasti. Nacijomalni i poli-tički rad im je dreha po zborovima i nadmudrivanje u parlamentu, oo-vek im je sadržait u gumenoi ku-glici, a moral u vlasti. I kod ovih
izbora učiničemo istu konstataciju kao i 18. mar ta prošle godine: da se podražavanjem najnižih instin-kata mase i izigravanjem principa demokratije održaju na vlasti re-akcionjarci i lažljivi proroki.
I	posle če nam reči da je volja naroda došla do izražaja, pripove-dače nam kako oni rade ono što narod hoče i želi, i »naši veliki« graditč si arkade na Mirogoju i Panteone usred Beograda, da do-cnije u njima slavno opočinu njihove trudne otadžbenioke kosti.
Proti takovom nepoštenju i izigravanju naroda, proti takovim črnim gresima starih valja da se di-
Minulo je nekaj mesecev, odkar je prekmurski narod svečano proslavil velevažni zgodovinski dan s 5 letnico svojega osvobojenja izpod tujega — madžarskega gospoclstva
—	in združitve Prekmurja s svojo pravo domovino Jugoslavijo. Ognjevite besede govornikov so globoko in živo posegle v srca zbranega naroda, ki se je navdušeno in poln ljubezni do domovine vračal na svoje domove. Da pa navdušenost ne preneha, ljubezen ne omrači, je na vsak način potrebno preskrbeti drugih govornikov (knjig), ki bi prišli v vsako našo hišo in za naprej skrbeli zato, da seznanijo najmlajšega otroka Jugoslavije s svojo družino in s tem pridobijo njegovo ljubezen. Naše ljudstvo se zaveda, da je slovensko, a ne vse. Tudi to ima svoj vzrok. Glavna krivda je ta, da ne pozna vrednosti slovenskega jezika, tem manj pa zakladov celokupne države. Prva potreba, ki tukaj obstoja je ta, da naš narod seznanimo z našim slovstvom in z našo lepo, bogato domovino. Naravno je, da popreje ko ljubimo, se moramo seznaniti, spoznati in ko je to dvoje dovršeno, pride ljubezen sama ob sebi. Tako je pri nas! Naš narod treba najprej seznaniti in kaj je naravno, da ko spozna vrednost slovenskega jezika in lepih zakladov svoje domovine, bo jo brez dvoma začel ljubiti. —
V	ta namen nam je potrebno po-
Novo mesto. 1. december, naš največji narodni in državni praznik. je šel precej neopažen mimo nas. Svečane službe božje se jc udeležila deputacija treh članov v kroju, dasiravno ne povabljena*. Prizadeti nuj si zapomnijo, da vršimo svojo narodno dolžnost tudi nepozvani ter jim priporočamo v bodoče več opreznosti. Udeležila so se svečanosti vsa zastopstva, le dr. Česnikovi Orli so na novo dokumentirali svojo nenarodnost. — Okrašenje z zastavami je bilo zelo pomanjkljivo, na kar opozarjamo vse hišne pekestnike. zlasti z ozirom na bližajoči se 17. december, da ne bo razočaranj. Ako že ni mogoče nabaviti novih trobojnic, je vendar mogoče brez velikih stroškov okrasitev oken. Kapiteljska cerkev je v tem pogledu popolnoma ignorirala naš največji praznik, a nje okna dičijo ostanki proslulih Habsburžanov. Sramota! Ne izigravajte naše potrpežljivosti.
Novo mesto. Zvedeli smo. da se nahaja med odborniki tukajšnje Jugoslovanske Matice tudi g. dr. Ivo Cesnik, znani zagovornik italijanske fašistke - renegatinje gdč. Hermine Tursich. slov. učiteljice in odbornice sežanskega fašija. Dr. Ivo Česnik, on sam goriški rojak, je tisti, ki je tiral gdč. Tursich na postopanje proti nacionalistu Mala^ sekii. On je tisti, ki je gnal nje tož-
gne svako ko u sebi oseča moral i istinu. Proti današnjem nepoštenju s jedrne i poitronstvu s druge Strane digla se i Orjuna.
Orjuna je povela borbu proti zlod današnjici, a sutrašnjica če pokazati njene rezultate. Vreme če suditi svima i vreme če pokazati gde je bila istina. I stoga, Orjuno, bez obzira na vrednote koje danas vlada ju, bez obzira na kuglice koje če doskora puniti žare naših »oce-va domovine«, napred! U vedrom horizontu jugoslovenskog nacijona-lizma% na kome je ispisano MLADOST, oličena je naša pobeda. Jer pobeda je uvek u mladosti za mladost.	Pero	Šegota.
iskati sredstev, katera bi bila najprimernejša za dosego tega cilja — in to bi bile — knjige.
Da bi pa med naš narod prišle slovenske knjige, ki naj bi romale od hiše do hiše, si je »Organizacija prekmurskih dobrovoljcev s sedežem v Bratoncih, katere člani so bili prvi boritelji, so in ostanejo za nacijonalno delo — idejo — edinstvene države v Prekmurju, stavila v svoj program ustanovitev knjižnice«, iz katere bi razpošiljali knjige po celem Prekmurju.
Vsled tega se vdano obračamo na vse slovenske domo- in rodoljube, društva, knjižnice, čitalnice, knjigarne, narodno čuteče posameznike itd. in vljudno prosimo, da nam blagovolite priskočiti pri ustanovit-
vi	prve prekmurske knjižnice na pomoč, ter nam v to svrho poslati par^ knjig na naslov: »Organizacija prekmurskih dobrovoljcev v Bra-toncili, p. Beltinci.
Kdor takoj da, dvakrat da. Obenem pa stori veliko delo na narodnem polju za Prekmurje, ki si globoko zapiše častita imena darovalcev in se bo vedno hvaležno spominjala svojih dobrotnikov.
Upamo, da bo našel klic iz Prekmurja povsod odprta srca, odprte roke in odprta vrata med našimi rodoljubi, ki se sigurno sveto zavedajo nujne pomoči napram iz sužnosti rešenemu narodu.
bo od inštance na inštanco ter končno, ko je njegova dobra itd. kli-jentinja izgubila, skušal takole po znani klerikalni metodi ovinkov zvaliti krivdo na pristranost sodnikov in krive priče.
Pri vsem tem pa je bilo dr. Česniku, kot odborniku Jugoslov. Matice dobro znano, da je z merodajnega mesta došlo na odbor več dopisov, iz katerih se s strani Jugosl. Matice same ilustrira gdč. Tursich kod podel in nizkoten renegatski karakter, ki ne bi smel najti mesta v pošteni slovenski družbi. Edino v g. Česniku je našla primerno družbo. čast mu! On jc šel preko vsega tega in stopil na stran njenih zagovornikov. Ščititi in zagovarjati italijanske fašiste-renegate, preganjati jugoslov. v nacionaliste — to je pojem dr. Česnikove iredente. Čast takemu značaju!
Pribijemo le eno, da ljudje dr. Česnikovega značaja niso vredni, da vedo za Primorje in primorske brate — da pa tak človek sedi v odboru Jugoslov. Matice — to je parodija na našo iredento, je škandal, ki se mora iztrebiti z dr. Česnikom vred.
Pozivamo nujno odbor Jugoslov. Matice v Novem mestu in centralni odbor v Ljubljani, da takega človeka kar najhitreje odpravi! Mi smo pripravljeni stvar izpeljati in ne odnehamo preje, dokler se z navede-
nimi odborniki ne pomete kamor spadajo. Javnost pa naj sodi o moralni potenci takih ljudi. Primorci pozor!
Dravograd. Mariborska »Straža« štev. 125. z dne 29. oktobra t. 1. poroča iz Dravograda med drugim tudi o protinarodnem delovanju nekega trgovca K. iz Dravograda. Ako misli pisec s tem mene, ga tem potom poživljam, da doprinese za iznešene klevete dokaze s podpisom, inače ga smatram kot podlega lažnika in obrekovalca. Torej na dan s podpisom, da si pogledava v oci in primerjava najino delovanje. Gvidon Kaiser, trgovec.
Iz naše Ribniee. Avstrijski protekcionizem vseh antisiovanskih elementov je osrečil naš trg z odličnim proletarskim polirjem Ursello. Iz žuljev in krvi našega naroda si je zgradil vilo in jo odičil z nadpisom v blagoglasni — tudi k. k. oblastim prijajoči iaščini:	»Villa Maffalda.«
To vilo ima sedaj v najemu lesni trgovec Selšek, ki je pustil vilo pre^ noviti ter jo ponovno odičiti s starim napisom. Če to ne žali njegovega nacijonalnega čuta, se čudimo, da to izzivanje prcneso tudi drugi Ribničani, med katerimi je gotovo vsaj nekaj nacijonalistov.
PROD A SE
Ikrai obleten ©rliaisuški K K © J
proti take|in|e»iu ^IsiiSas
©in SdH"—«
liiteresentS naj se zgSase u upravi čista,
KARO-Zevlll
Maribor, Koroški
S€r©nik38.
Zadnja žrtev klero - komunističnega denuncijantstva br. Nande Poličnik je bil tudi kot zadnji orju-naški jetnik v Celju izpuščen 2. decembra na svobodo. Podli denunci-jantje so ga dolžili, da je pomagal pri požigu Rudarskega doma, kar pa se je izkazalo po dolgotrajni, pet mesecev trajajoči preiskavi, kot neresnično. Bratu Poličniku, ki je tudi glavar v Trbovljah, iskreno čestitamo in kličemo:	»Naprej	za Na-
cijo!«
Obrekovalci v uredništvu pobožnega škofovega lista, kar niso zdravi in zadovoljni, če ne izlijejo v vsaki številki primerno množino svoje blagoslovljene jeze nad glave zavrženih Orjunašev. V tem svojem Bogu dopadljivem delu ne šte-dijo nobenih še tako ogabnih sredstev od najpodlejše laži do najgrših denuncijacij. v katerih so posebni specialisti gospodje brumni uredniki »Slovenca«. Prežeti nepopisnega in samo jezuitov vrednega sovraštva bruhajo njih posvečene ustnice cele gore laži, ki jih že ne moremo več zasledovati, ker nimamo zato niti predragega časa niti potrebnih ljudi. V eni zadnjih številk je prinesel najboljše informirani slovenski .list »Slovenec« tudi dolgovezno poročilo o nekem pretepu v Šiški, pri katerem naj bi bil glavni pretepač neki P r e š c r e n. O njem je vedel seveda pobožni kljukec povedati, da je član Mestne Orjune Šiška. Ker poznamo navade pobožnih urednikov, smo se informirali o tem in izvedeli, da Prešeren sploh ni bil nikdar Orjunaš. najmanj pa še član Orjune Šiška.
Kaj pa je to? »Slov. Narod« je napisal pod naslovom »Pod avstrijskim jarmom« te-le stavke:
»Kar se dr. Šušteršiča tiče. je bil vedno dovolj pameten, da je vedel, da se mora strankin voditelj, ki hoče doseči velik vpliv, izogibati navadnih hujskarij. Za ta posel so bile v njegovi stranki v zadostnem številu na razpolago druge vodilne osebe. Vsekakor pa je tudi dr. Šušteršič opetovano pri svojih političnih nastopih v jugoslovanskem vprašanju zastopal nazore, ki so bili v močnem nasprotju z avstrijskim stališčem...«
Naši takozvani vodilni politiki mislijo, da smejo svojim vnetim in inteligentnim pristašem, ki jih radi postavljajo radi tega v nasprotje s klerikalnimi »backi«, vse, pa tudi že pravice servirati. Šušteršič jc bil vedno najuavadnejši gorjanski hujskač in dosledno uajcssabae&i avstriiakant in habsburški petoliz-
Burna zhorovaofa na ljub. univerzi.
20 Orjuaašev-akademikov prepreči protestno skupščino kiero-koimmi-
stičnih junakov.
Ml i oni
Klic iz Prekmurja.
PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA:
SADNE SOKE:
malinovec, citronado in sadni grog (punč).
AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE s
limonova, jabolčna, jagodova, malinova, mandljeva, marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti), Vanile,- Waldmeister.
ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE s
Ruai-esence rasliens vrste, konjak, hrušov, češnjev, kava. kumnova, oranžna, nelinkovac sadjev, tropinov, brinjev, drožni itd.
SADNE ETERE
v raznih koncentracijah.
NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO.
SREČKO POTNIK IM DRUG
LJUBLJANA, Metelkova ul. 13.
Dopisi.
Stev. 59.
»O RJJJNA«
Stran 3.
nik. Ali res mislijo, da bodo vjeli na to, da bodo Šušteršiča, ki je za vedno političen mrtvec, kakor zasluži, le en glas pri volitvah? Dosežejo lahko edino to, da izgubijo na stotine nacionalnih volilcev, ki vedo, da so gori citirani stavki gola !— laž in sleparija, katere bi mirno ne požrli niti takozvani »backi«. Ako mislijo nekateri vodilni gospodje — pa naj bo to Žerjav ali kdorkoli — da jim bodo inteligentni nacionalisti zgolj za štafažo, se motijo. Smo tudi še mi tu, ki smo dejansko kaj storili za nacionalno stvar in — žrtvovali, in imamo zato pravico zahtevati v nacionalni politiki — snažnost in snago v slovenskem pomenu besede tudi med volitvami...
Tako je prav! Kot kronisti samo beležimo, da ni našel »Slovenec« niti ene besedice s katero bi omenil pomen 1. decembra. Tako se bodo vendarle počasi, a gotovo iznebili Jugoslovenski tigri svojega »jugo-slovenstva«. ki jih tako teži že od leta 1917., ko jim je rešilo razpadajoče vesoljno SLS.
Nerazumljivo nam je postopanje Konzervne tovarne Vrhnika, ki še danes, šesto leto po osvobojenju, vedno izstavlja nemška izpričevala. Sprejeli smo že opetovano različne pritožbe proti tej tovarni, toda ta slučaj presega meje potrpljenja.
Inozemci v domačih podjetjih.
Z ozirom na to, da se nahajajo še vedno v naših podjetjih razni tuji privandranci, ki odjedajo kruh našemu delavstvu in pri tem še uganjajo protidržavno propagando, opozarjamo na sledeči razglas »Inšpekcije dela«:
Inšpekcija dela opozarja vse delodajalce, ki zaposlujejo inozemske delavce in nameščence vseh kategorij, da so v smislu obstoječih predpisov dolžni vsako spremembo službenega razmerja najkasneje v roku 3 dni po izstopu, oziroma premestitvi inozemca, prijaviti pristoj-in Inšpekciji dela. Prekršitev tega predpisa se bo, kakor tudi zaposlovanje inozemcev brez dovoljenja Ministrstva socijalne politike, odnosno tule. Inšpekcije dela, najstrožje kaznovala.
Pripominja se, da je Inšpekcija dela v zadnjem času kaznovala več podjetnikov z občutnimi globami do Din 2000, ter se interesirani službo-dajalci ponovno opozarjajo, da se glede zaposlovanja inozemcev točno drže predpisov, ker se bo v smislu § 123 Zakona o Zaščiti Delavcev z dne 28. II. 1922, Uradni list 211/74, vsaka prekršitev kaznovala z denarno globo do Din 3000.
T ozadevne predpise vsebuje »Pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev« z dne 9. julija t. 1. Ur. 1. 215/71.
KAKOR ROZA MED TRNJEM
80 lahko smatra
MILO ,GAZEIA‘
hi po svoji nedosegljivi kakovosti prekaša vse druge proizvode.
Beli, čisti in varuje trpežnost perila!
Naš pokref.
Orjuna Tržič sklicuje svoj II. redni občni zbor na četrtek, 4. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v čitalnici Slov. bralnega društva. Dnevni red: Poročilo odbora. Volitve. Slučajnosti.	Odbor.
Manuestacijski zbor Orjune v
Splitu, ki se je vršil na dan 1. decembra je izpadel nad vsako pričakovanje. Vršil se je na Trgu. ki je bil popolnoma napolnjen s tisočgla-vo množico. Govorili so bratje Bi-ankini, minister na razpoloženju, podpredsednik Direktorija Bartu-lovič in Veliki čelnik br. vojvoda Ilija Trifunovič-Birčanin. Govori so bili sprejeti z nepopisnim odušev-ljenjem in bomo o njih, kakor tudi o zboru še natančnejše poročali.
Mestna Orjuna Moste poživlja svoje članstvo na izredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 7. t. m. ob 10. uri dopoldne pri gosp. Prusniku v Mostah.
Odbor.
Mestna Orjuna Št. Jakob-Kra-
kovo-Trnovo ima v soboto, dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v salonu gostilne pri Lozarju, Rožna ulica 15, svoj redni mesečni članski sestanek. Na sestanku bo poročal delegat Oblastnega odbora o kongresu vseh Orjun. ki se bo vršil meseca maja 1925. Pridite vsi. da se podrobno razgovorimo. — Odbor.
Novo mesto. Vsled potrebe izpopolnitve odbora, smo sklicali dne 22. novembra članski sestanek. Udeležila sta se istega tudi delegata O. O. in O. Č. O., ki sta poročala o nujni potrebi organiziranosti in strogi disciplini. Vsi sklepi so bili soglasno sprejeti. Novi izpopolnjeni odbor nam je porok, da se bodo vsi nedostatki v kratkem odpravili.
Mestna Orjuna Vič-Glince priredi zabavni večer s šaljivimi nastopi, komično enodejanko, šaljivo pošto ter plesom v nedeljo, dne 7. t. m. Za zabavo bo s šaljivimi nastopi dobro preskrbljeno. Prijatelje našega pokreta vabimo na obilen poset.
Mestna Orjuna v Šiški bo zopet
pričela s predavanji. Prvo predava-
nje se vrši v soboto. 6. decembra t. 1. Predaval bo g. prof. Fran Dolžan o pračloveku. Bratje in sestre, udeležite se polnoštevilno tega zanimivega predavanja. — Za odbor: Načelnik kulturne sekcije.
Ustanovitev Orjune v Šmarju pri Jelšah. V nedeljo, dne 16. novembra t. 1. se je vršil v Šmarju pri Jelšah lepo uspeli sestanek tamkajšnjih nacionalistov, katerega sta obiskala iz Maribora brata dr. Pivko in dr. Cazafura in na katerem se je sklenilo, da se ustanovi taVn-kaj nova Orjuna. Izvolil se je takoj pripravljalni odbor, ki poskrbi za predložitev pravil in pripravi vsa druga potrebna dela. Pripravljalni odbor nudi dovolj garancije, da bo naša misel tudi v Šmarju pri Jelšah kmalu triumfirala.
Krasen sestanek Orjune v Velenju. V nedeljo, 16. novembra t. I. popoldne je sklicala šoštanjska Or-jtina sestanek članstva v Velenje, ki je izvrstno uspel. Sestanek je po-setil v imenu O. O. Maribor brat dr. Irgolič, ki je žel za svoja lepa izvajanja splošno odobravanje. Ustanovitev posebne Orjune za Velenje se je zaenkrat odložila na poznejši čas in bo velenjsko članstvo še nadalje ostalo združeno s Šoštanjem. obstojalo pa bo posebno poverjeništvo.
Obnovitev Orjune Dolnja Lendava. V soboto, dne 29. novembra t. 1. se je vršil v Dolnji Lendavi nov občni zbor tamkajšnje Orjune, ki je vsled pomanjkanja agilnega vodstva pred nekaj meseci zaspala. Občni zbor je v imenu O. O. posedi poseben delegat. Izvoljen je bil nov odbor in pričelo sc bo tudi na skrajni meji proti Madžarski z novim delom. Zasluga za obnovo Orjune Dolnja Lendava pripada agilnemu bratu Pavlici.
Proslava 1. decembra v Sv. Lovrencu na Pohorju. Sv. Lovrenc na Pohorju je letos izredno lepo proslavil praznik ujedinjenja, 1. december. Na predvečer 30. novembra se je vršila po trgu bakljada, katere se je razen Orjune udeležila tudi domača godl a, požarna bramba in mnogo narodnega občinstva, brez ozira na politično mišljenje. Le Nem-
ci so proslavo bojkotirali in s tem ponovno pokazali svojo »lojalnost«. Med obhodom po trgu, ki je bil odet v zastave, se je navdušeno vzklika-
lo	narodnemu edinstvu, kralju, Or-juni itd. Pred gostilno g. Kodra, kjer se je ustavil sprevod, je imel slavnostni nagovor na zbrane oblastni predsednik brat Radivoj Rehar. ki so ga Šentlovrenčani za to povabili v svoj prijazni trg. Po obhodu se je vršila v dvorani gostilne Koder družabna zabava, ki je potekla prav lepo. Tu je brat Rehar govoril še o delu in ciljih Orjune. Njegov govor so navdušeno odobravali tudi oni. ki niso člani organizacije in so pristaši SLS. V imenu domače akcione je govoril glavar brat Leopold Korman. Prvega se je vršila slovesna maša, katere se je udeležila akciona deloma v krojih, deloma v civilu. Razveseljiv pojav v Št. Lovrencu je, da izginja vedno bolj nasprotstvo med Orjuno in pristaši SLS, ki uvide-vajo. da Orjuna res ni to. kar so jim hoteli natvesti ljudje, ki imajo čisto osebne in partijske vzroke, očrniti jo pred širokimi masami ljudstva. Počasi prihaja spoznanje in to spoznanje že poraja novo, lepo. skupno in složno delo vseh šent-iovrenških Slovencev.
Proslava 1. decembra v Maren-berku. Tudi Marenberk je proslavil
I. december slovesno že na predvečer v nedeljo z obhodom, pri katerem je govoril oblastni čelnik br. dr. Irgolič. Obhoda se je udeležilo vse slovensko zavedno občinstvo, ki je s tem manifestiralo svojo solidarnost v narodnih in državnih zadevah. Govornik brat dr. Irgolič je bil navdušeno aklamiran.
Mestna Orjuna Št. Jakob-Rra-kovo-Trncvo priredi v četrtek, dne
II. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri Kavčiču, Privoz 4. pozdravni večer svojima članoma, oblastnemu predsedniku inž. M. Kranjcu in bratu Andreju Verbiču. Pozivamo in vabimo vse članstvo, da se tega večera v velikem številu udeleži.
Nove Orjune. V Mariborski oblasti se pripravlja ustanovitev nove Orjune v Sv. Urbanu pri Ptuju, poverjeništva Prevalje in Guštanj se pa v kratkem preosnujejo v samostojne Mestne O. Dve novi Orjuni se ustanovita tudi v Medjimurju.
Politično - propagandistični tečaj za Mariborsko oblast v Mariboru. Jutri, v nedeljo. 7. in v ponedeljek, 8. t. m. se vrši v Mariboru dvodnevni politično - propagandistični tečaj za delegate M. O. in Poverjeništev. Poset tečaja bo po došlih prijavah zelo lep. Predavanja prično v nedeljo ob 10. uri dopoldne v »Narodnem domu« s pozdravnim nagovorom oblastnega predsednika br. Reharja. Red predavateljev in predavanj je sledeči:
I.	Prof. dr. Ljudevit Pivko: Zgodovina jugoslovenske nacionalne ideje od početka do Orjune. II. Radivoj Rehar: Nastanek Orjune in njen razvoj. III. Radivoj Rehar: Orjuna in njeno stališče do nacionalnega, kulturnega, prosvetnega, verskega, socialnega in gospodar-
skega vprašanja. IV. Radivoj R e-liar: Delo v Orjuni. V. Dr. Fran Irgolič: Akcijske čete. njih pomen in ustroj. VI. Dr. Krsto Cazafura: Tisk in tiskovne sekcije. VII. Dr. Makso Kovačič: Propagandno delo med narodom. VIII. Dr. Ljudevit Pivko: Nacionalizem pri drugih narodih. IX. Dr. Ljudevit Pivko:	Orjuna	in	Sokol. X.
Dr. Miloš Vauhnik: Društveno pravo. XI. Dr. Miloš Vauhnik: Ustava. XII. Dr. Makso Šnuderl: Kazensko pravo. XIII. Ravnatelj Leoničar, Celje:	Za-
družništvo. XIV. Dr. Jokej Štefančič, Ljubljana: Govorništvo in govorniški seminar. — V nedeljo, 7. decembra t. 1. zvečer se vrši v »Narodnem domu« družabni večer za posetnike tečaja in mariborsko članstvo ter prijateljsko občinstvo.
Sprememba članstva O. O. Maribor. Mesto odstopivšega člana brata prof. Roberta Kenda, je bil na seji 2. t. m. kooptjran v I. O. O. Maribor brat dr. Makso Šnuderl.
Razpust M. O. Maribor. I. O. O. je na svoji seji dne 2. t. m. razpustil M. O. Maribor in imenoval za komisarja brata Jankota Zorko, višjega knjigovodjo Kreditnega zavoda Mestne hranilnice.
Proslava 1. decembra v Celju. Naš starodavni »Narodni dom« ie sprejel tega dne pod svoje okrilje številno občinstvo, ki se je kakor pogosto prej. tudi sedaj v proslavo našega nacionalnega praznika odzvalo vabilu celjske Orjune ter z isto na najlepši način manifestiralo za kralja in Nacijo.
Otvoritvenim besedam našega predsednika Orjune je sledila po četašu preduašana deklamacija »Dan ujedinjenja«. Navdušeno občinstvo je burno ploskalo deklama-torju. prav posebno pa še navzoči avtorici sestri Anici C.
Težko smo pričakovali nastopa slavnostnega govornika našega br. Vladimirja Levstika, vsaj je on naš celjski rojak! Lepe so bile njegove besede, globok njih zmisel in trdno upamo da so padle na rodovitna tga. Naj bo našemu dičnemu prvoboritelju tem potom izrečena naša bratska zalivala.
Nastop pevskega krožka »Kom-šija« je izpolnil nadaljne ure tega lepega družabnega večera, tudi orkester »Bratstva« je doprinesel k dobremu razpoloženju	čim se je
končala oficijelna proslava ter je začela prosta zabava.	Za telesno
okrepitev so temeljito	skrbeli do-
bro opremljeni šotori, v katerih so streglo požrtvovalno naše narodne dame! Hvala njim!
Br. Benčan je aranžiral lepo alegorijo, videli smo tudi lepe žive slike, predstavljajoče	posamezne
borbene slike naših osvoboditeljev.
Celjska Orjuna je pokazala, da se zaveda svoje naloge, narodno občinstvo se ie z malimi izjemami zelo častno udeležilo nacionalne prireditve, tako da redke izjeme nenavzočnosti tudi »narodnih« či-niteljev niso motile dobre harmonije.
PRAZNIKI £0 TU! Da bi imeli cenj. odjemalci priložnost do nakupa vsakovrstnega blaga po NAJN1Ž11H CENAH, se odreče tvrdka večjemu dobičku, ter nudi v svrho večjega prometa vso svojo zalogo in to samo za mesec DECEMBER
po izjemnih cenah!
N. pr. za DAME:
volneni jumperji, prej Din 68, sedaj 58 volneni jumperji, la ,	.	245,	,	220
volmni telovniki, ,	,	838,	,	290
svil. jumperji, d. rok. „	.	168,	.	156
svil jumperji, d. rok. „	,	220.	r	198
tricot spodnje hlače, sedaj	Din 30, 41
svilene flor nogavice, sedaj	Din 28, 39
svileno nogavice,	prej Din 65,	sodaj 49
svileno nogavice,	,	.75,	.58
glace rokavice, sedaj ....	Din 79
crčp de	chine, vseh barv prej 95,	„	79
crčp de	chine, vseh barv, „ 130,	,	110
crčp de	chine, la barve, „ 180,	„	162
Pongis svila, bela pralna,
90 cm široka, posebno ug. za obleke, bluze, m
baržun, modni,	prej	Din	300, sedaj 119
d. srajce z vez.,	prej	Din	49, sedaj	35
usnjene torbice,	od	Din	45 naprej
manicuro kasete,	cd	Din	50 naprej
Vsa kožuhovina se vsled opustitve želo ugodno razprodaja.
Za GOSPODE:
zephir srajce barvane z 2 ovr.	Din	98
eliiffon srajce bele, prej Din	98,	sedaj 88
cliiffon srajce s pique prsi	Din	108
frak srajce.................. Din	165
samoveznice, svil., od Din 30 naprej vol. spodnje maje od Din 66 naprej voloeni telovniki fKamel-liaar) . . . prej Din 335, sedaj 298
72, 90, 116
Zunanja naročila peštnoobr&tnc! Ne zamudite prilike, ker zadnje dni pred prazniki vsled navala nakupovateljev ne bo mogoče vsem ustreči.
Ss priporoča MODNA TRGOVINA
A. Sinkovič nasl. K. Soss
LJUBLJANA, Mestni trg št. 19.
Službene
REDNA SKUPŠČINA Organizacije jugoslovenskih nacionalistov za ljubljansko oblast se vrši z običajnim dnevnim redom v dneh 13. in 14. decembra t, I. Kraj in ura otvoritve skupščine bo objavljena še naknadno v »Orjuni« in v okrožnici na vse ergattizacije. Organizacije, ki še niso prijavile svojih delegatov, naj to nemudoma store do 19. decembra.	Oblastni odbor.
EVIDENCA O GIBANJU ČLANSTVA.
Direktorij je ugotovil, da Mestne organizacije ne obračajo dovolj pozornosti evidenci članstva ter da se na pr. dogaja, da sprejme organizacija, ki o tem ni bila obveščena, člana, ki je bil izključen iz druge organizacije; da so člani, ki iz osebnih ali drugih razlogov zahtevajo izbris iz organizacije svojega bivališča ter se včlanijo v kako drugo organizacijo itd.
Radi točne evidence o gibanju našega članstva, ukazuje Direktorij sledeče:
1. Vsak Orjunaš mora biti član samo Mestne organizacije svojega bivališča; če pa ni v dotičnem mestu organizacije, mora prijaviti svoj vstop najbližji organizaciji.
2. Mestni odbori morajo koncem vsakega meseca dostaviti svojemu Oblastnemu Odboru točen seznam tekom dotičnega meseca izključenih članov. Oblastni odbori pa morajo na temelju dobljenih poročil sestaviti sumaričen seznam izključeni na njihovem področju in ga poslati Di-. rektoriju, ki bo vsa izključenja priobčil v glavnem organu organizacije.
3. Mestni odbori morajo o vseh izkijučenjih. objavljenih v glavnem organu, voditi točno evidenco.
Poživljamo še bratske Oblastne in Mestne odbore, da se gorenjega ukaza drže točno ter da posvete v bodoče stanju našega članstva posebno pozornost. Dlrektorii
Din 1‘— na vsak korak
prihranile, lato ne tožite, da Vam
je predaleč in kupujte vse oblačilne predmete in potrebščine pri
Drago Schvvab, Ljubljana.
Razmnoževalni papir (pijoči).
THE REX C0., Ljubljana.
PolitKui pregled.
Volilni boj v Jugoslaviji se nadaljuje. Vlada je Radičev volilni manifest zaplenila. Obljublja tudi, da uvede kazensko postopanje proti Stjepanu Radiču, kar bi bila morala že davno storiti, ne pa šele sedaj, ko jo je mož že zdavnaj popihal v inozemstvo. N. D. S. J. (komunisti) so v Vojvodini postavili svoje liste, ki jih bo pa vlada v. smislu zakona o zaščiti države najbrž« prepovedala. Opozicionaluo časopisje je pričelo vladi očitati, da uporablja Bleerovo posojilo v volilne namene, vladino časopisje pa to seveda zanika. Radičev desident Lovrekovič pa zopet očita Radiču, da je ubogega hrvatskega seljaka ogoljufal za težke pare. Take vesti pač našemu ugledu v inozemstvu ne morejo koristiti in le želeti je. da se volilna borba vodi dostojneje. Ljuba Davidovič je na svojem shodu v Subotici razglasil, da ima od Radiča podpisane dokumente, v katerih se le ta odreka federalizmu in republikanstvu in priznava monarhijo. »Slobodni Dom« te vesti de-mentira in jih označa za lažnive. Taji pa, da bi obstojale kake zveze med Radičem in komunistično internacionalo in da bi bil ta prevzel kake obveznosti napram sovjetski vladi. Za mandate se vodi velik boj med kandidati. Baje bo v Ljubljani kandidiral tudi Ljuba Davidovič. — Vlada je bila ta teden izpopolnjena. Poleg dr. Surmina sta vstopila v vlado dr. Drinkovič (neodvisen Hrvat) in dr. Hinko Križman (samostojni demokrat). — Med tiskarji se je pojavilo mezdno gibanje, ki lahko dovede do štrajka. Gibanje ni političnega, temveč le ekonomskega značaja. — Razmejitveno vprašanje z Italijo bo v kratkem rešeno. Naša kraljevska dvojica po-seti Rim, kar bo mogoče ugodno vplivalo na naše odnošaie z Italijo.
—	Odnošaji do Rusije, ki so bili do sedaj korektni, so se poostrili radi vmešavanja S. S. S. R. v naše notranje razmere. Po Radičevih izja-
vah mu je Čičerin obljubil denarno in vojaško pomoč v slučaju revolucije v Jugoslaviji.
V Egiptu so se duhovi pomirili. Po nastopu vlade Jivar paše so nacionalistični dijaki stopili v stavko. V Khartumu sta se pa uprla dva sudanska vojaška oddelka. Umorjeni so bili pri tem štirje zdravniki. Angleži so ta upor takoj zadušili in je sedaj zavladal v deželi mir. Pod žerjavico pa še vedno tli.
V Avstriji pričakujejo z nestrpnostjo napovedani poset čeho-slovaškega ministra zunanjih zadev dr. Beneša. Atentator na dr. Seipla. Jawurek, je bil obsojen na 3V& leta težke ječe.
V Nemčiji je vzbudil veliko pozornost proces proti generalu v. Vathusiusu. ki se je vršil v Lille-u. General je bil že obsojen in contu-maciran od francoskega vojaškega sodišča. Pred nedavnim je prišel v Francijo, kjer so ga oblasti prijele in ga izročile sodišču. Sodišče je sicer prvotno obsodbo potrdilo, vendar je pa generala pomilostilo.
V	11 a 1 i j i že vedno vre. Poveljnik fašistovske milice general Ital o Balbo je bil prisiljen k odstopu. Na njegovo mesto je stopil general Gandolfo.
Odnošaji med Anglijo in Rusijo so se po izročitvi Čičeri-novega odgovora na noto angleške vlade zelo poostrile, tako da je vsak hip pričakovati prekinjenja diploma-tičnih odnošajev.
Na Estonskem je izbruhnil komunistični upor. ki ga je pa vlada takoj udušila. Pri tem je bil ubit tudi prometni minister.
Španski umik v Maroku se nadaljuje. Kralj Alfonz je ponudil predsedstvo direktorija admiralu Magazu, ki je pa ponudeno mesto odklonil.
Mongolska se je proglasila za sovjetsko državo. Svojega pristopa v S. S. S. R. ni priglasila, vendar se bo ruski vpliv zelo povečal. Ker je na Mongolskem tudi Japonska zelo zainteresirana, zna priti na Daljnem Vzhodu zopet do kakih komplikacij in mogoče celo do krvavega plesa.
Kniiievnost.
Anton Melik: Jugoslavija. Zemljepisni. statistični in gospodarski pregled. I. dei. Druga popolnoma predelana in pomnožena izdaja. (Pota in cilji 5. in 6. zvezek). Ljubljana 1924. Izdala Tiskovna zadruga. Strani 427. Cena boljši izdaji Din 75, slabši Din 60. poštnina Din 2.
Zopet je izšla knjiga, ki je je človek v današnjih časih vesel. Je to knjiga, živa pesem moči, sile in energije naše zemlje in države, za kojo nas bi nekateri tako radi ogoljufali. Naj si jo nabavi vsaka mestna organizacija, ki misli začeti tudi s kulturnim delom in naj na podlagi nje s predavanji pokaže članstvu, kaj smo in kaj premoremo. Čita pa jo naj vsak Orjunaš, ker bo samo v njej videl, kako zločinsko in podlo je delo nekaternikov, ki hočejo razbiti državo z vsemi materielnimi in etičnimi predpogoji ter narediti iz nje tropo hromih avtonomnih »državic«, ki bi ne bile zmožne niti živeti niti umreti.	A.	V.
Vladimir Levstik. Deček brez imena in druge zgodbe za mlade čita telje. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena vezani knjigi Dtn 30, broš. Din 25, poštnina Din 1.50.
Avtor »Gadjega gnezda«, »Tine Gramontove« in »Višnjeve repatice« je s to knjigo pokazal svojo presenetljivo mnogostranost. »Deček brez imena« je mladinska knjiga v
najboljšem pomenu besede. Naslovna povest pripoveduje o žalostnih in velikih doživljajih malega sirot-ka-begunca; »Jaka-junak« je resnična povest o življenju in tragičnem koncu vdomačene kavke; zgodba o »Kastorju«, zvestem psu bo slastno čtivo za vsakega prijatelja živali. Pod poglavjem »Živali med seboj« so zbrani vzorni Levstikovi prevodi ruskih narodnih basni. »Trdoboj in Nisa« je slika iz davne preteklosti, ko so Sloveni neselje-vali jadransko obal; in pravljica o »Godčevem Janku, lesenemu konju in zakleti kraljici« ki jo bo uživala mladina kot tako, je odraslemu či-tatelju globoka alegorija, prepojena s perečo satiro. Poleg dovršene jezikovne oblike odlikuje najnovejšo Levstikovo knjigo krepko in vendar ne vsiljivo poudarjanje vzgojnega in nacijonalnega momenta. Priporočamo jo kar najtopleje vsem šolskim knjižnicam in vsem roditeljem, ki iščejo za svoje male božičnega darila trajne umetniške vrednosti.
Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
R. R. Burroughs:	Tarzan in
svet. Splošna knjižnica štev. 38. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 308 strani. Cena broš. Din 30, vez. Din 36. Knjiga se naroča pri založninici Zvezni knjigarni v Ljubljani in v vseh drugih knjigarnah.
PROCES
proti povzročiteljem Trboveifskih dogodkov pred celjskim okrožnim sodlSfem v £@Sfu dsse 25. do 27. novembra 1924;
(Dalje.)
»Torej Jože Mam je bil tudi zraven?« »Da.«
»Kaj je pojasnjeval Jože Marn?« »Ne vem.«
»Ali ga niste slišali?« »Sem že pozabil.«
»Kdo je bil še zraven?« »Od obtožencev ni bilo nikogar drugega.«
»Maim je vendarle bil?« »Da, samo on je bil.«
»Kje ste bili 1. junija?« »Imel sem dekleta ter sem bil ž njim zmenjen, da se dobiva na shodu.«
»Kdo je govoril na shodu?« »Klinc.«
»Kaj je govoril?« »Se nisem zanimal. Mislim, da o volitvah.«
»Koliko časa ste bili na shodu?« »Do konca, da je bil isti zaključen. Tolika časa, da sc je ljudstvo razšlo.«
»Kaj je bilo potem?« »Ko sem zaslišal godbo, sem šel na cesto in slišal, da pride Orjuna.«
»Kje ste stali na cesti, ali ne tam pri KukenberKOvi hiši?« »Ne vem. Cul sem samo vprašanje: Kaj hoče Orjuna v Trbovljah? Nato sem šel skozi prelaz na griček.«
»Kje je ostala vaša punca?« »Zgubila se mi je.«
»Zakaj je niste poiskali?« »Zakaj jo bom iskal, jaz nobenega ne iščem.«
»No, pa je vendar malo čudno, če ste imeli z njo sestanek, pa se vam ^ ie izgubila in je ne greste iskat?« »Jaz je nisem iskal, v gnje-. či se je izgubila, se b-o že našla. Iz-
gubila se je, ko se je začelo streljati. Ko se je nehalo streljati, sem šel nazaj.«
»Vi ste rekli, da ste čuli vprašanje: ,Kaj hoče Orjuna v Trbovljah’?« »Da.«
»Zakaj ste šli na grič?« »Iz strahu, ker sem mislil, da bo skoro gotovo prišlo do spopada. Zato sem se odstranil.« »Dobro.«
Albin Erjavec, učitelj, 19 let star, Trbovlje:
»Nisem nikjer organiziran.«
»Dne 25. maja 1924 ste predsedovali shodu N. D. S. J.?« »Kdo je bil sklicatelj shoda?« »Ne vem.«
»Kdo vas je naprosil, da predsedujete shodu?« »Prišel sem na shod sam od sebe. kjer se me je prisililo, ijaj predsedujem. Shod je kot sklicatcljica otvorila Antonija Čečova.«
»Kaj je bil program shoda?« »Fašizem in mladina.«
»Kdo je nastopil na shodu?« »Je vse navedeno v obtožnici.« »Kakšen vtis ste imeli od shoda?« »Sem proti Orjuni in njenim idejam, ker je to le sfanatiziran nacionalizem.«
»Takrat so se rabili klici: »Dol Orjuna!«. ali je res?« »Da.«
»Ali ste vedeli, da se ima vršiti 1. junija 1924 v Trbovljah razvitje prapora Orjune?« »Da. to sem izvedel iz plakatov, ki so bili nalepljeni.«
»Ali ste vedeli, da se ima vršiti dne 2. junija v Trbovljah shod?« »Da.«
»Kako ste obrazložili delavcem
pomen shoda dne 25. maja 1924?« »Gjavna točka programa je bila Orjuna. ker sem bil itak namenjen nastopiti kot protigovomik pri razvitju prapora dne 1. junija in bi tudi nastopil, če bi se ne bil vršil spopad.«
1.	junija 1924 ste bili v Trbovljah?« »Da.«
»Ali ste bili na shodu?« »Da.«
»Kdo je sklical shod?« »NDSJ.«
»Kaj je bilo program shoda, kaj se je govorilo na shodu?« »O vos litvah.«
»Ali se Vam ni zdelo čudno, ker je bil sklican shod najpreje za
2.	6. na to pa je bil preložen na
1.	6.?« »Tega nisem vedel.«
»Zakaj ste nastopili kot govor* nik?« »Ker se mi je zdel govor predgovornika Klinca premalo na« vdušen. Vse je bilo razburjeno in čakalo, kdaj pride Orjuna. Hotel sem na vsak način zadržati delav* ce, da ne bi šli gledat Orjuno, ker bi šli potem za njo iz radovedno* sti. Meni se ni zdelo vredno, da bi naše delavstvo gledalo Orjuno. Dolgo nisem mogel govoriti, ker nisem bil pripravljen.«
»Koliko časa ste govotili na shodu in kaj ste govorili?« »Raz* lično, nazadnje mi je zmanjkalo snovi, ker, kot rečeno, nisem bil pripravljen za govor.«
»Kdo je govoril za Vami?« »Shod se je z mojim govorom za* kij učil.«
»Ali je takrat Orjuna že kora* kala mimo Vas?« »Na cesto nisem videl, ali izgledalo je, kot da je že odkorakala, ker nisem čul godbe.«
»Kje ste bili, ko je korakala Orjuna mimo prostora kjer se je vršil shod?« »Stal sem na pragu in gledal Orjuno. Takoj sem zaslišal klic: Dol Orjuna, in strele. Prvi so streljali Orjunaši, ker se je iz nji* hovih vrst kadilo.«
»Morda je bil pa prah na cesti, da se je kadilo?« »Ne, prah ni bil, dim je bil razločen.«
»Ali ste videli prapore?« »Ne.«
»Kam ste šli potem?« »Skril sem se na dvorišču na koncu pri skednju, kjer sem našel starčka ranjenega, sklonil sem se nad njim, da bi mu pomagal, a neki Orjunaš je streljal name, da sem moral zbežati domov.«
»Vi ste že bili enkrat obsojeni, kako da se je ravno Vas izvolilo za govornika dne 1. 6. 1924?« »Sem že povedal, da sem govoril iz last* ne inicijative.« »Dobro.«
Ivan Janc, 23 let star, rudar, Trs bovlje:
»Sem komunist in tudi osta* nem.«
»Ali ste bili na shodu?« »Da.«
»Kdo ga je sklical?« »NDSJ.«
»Kam ste SK po koncu shoda?« »Na cesto, da vidim fašiste. Ko je padel prvi strel sem zbežal. Preje pa so se slišali klici: Pfuj Orjuna, dol Orjuna, Abzug Orjuna itd.«
»Kedaj se je streljalo?« »Ko je prišla Orjuna gor.«
»Odkod je padel prvi strel?« »Sem bil odzadaj nisem videl, mi* slim pa, da so Orjuni prvi stre* IjaK.«
»Torej niste ničesar videli?« »Ne.«
»Koliko časa ste bili na sho* du?« »Od začetka, pa sem prišel precej kasno, pa do konca shoda.«
»Kdo je govoril?« »Klinc o občinskih volitvah.«
»Kaj je govoril Erjavec?« »Da je edina pravica delavca, da sme voliti. Edina pravica delavca je vo* lilna pravica.«
»Ali poznate razliko od stre* lov.« »Ne.«
»Ali ste imeli orožje?« »Ne.«
»Vi kolportirate slike in brošu* re komunistične vsebine?« »Pri* znavam da sem kolportiral Leni* nove slike.«
»Kje ste jih dobili?« »Od nepo* znane osebe. Prodajal sem jih pa za NDSJ.«
»Koliko ste jih prodali?« »Oko*
li	200.«
»To je veliko, ali ne?« »Kaj ve* liko, še veliko premalo je to 200.«
»Sram me je, da jih nisem več prodal, ko je pri nas 5000 komuni* stov.«
»Kaj ste še prodajali poleg slik?« »Knjige in brošure.«
»Koliko časa ste bili na sho* du?« »Dne 25. 5. 1924 prav malo časa.«
»Kaj razumete pod besedo ko* munizem?« »Komunizem se bori za 8 urni delovnik za odrasle in 6 urni delovnik za mladoletne delav* ce in razredno zavednost.«
»Ali druzega nič?« »Ne, saj je to dosti.« »Dobro.«
Ignac F vic, 23 let star, rudar Trs bovlje:
»Bil sem član NDSJ. do 1. 1. 1924.«
»Zakaj ste odstopili?« »Ker sem imel preveč drugih funkcij.«
»Kake cilje ima NDSJ?« »Se bori proti izkoriščanju delavstva.«
»Dne 1. 6. ste predsedovali sho* dur« »Ne.«
»Kaj je bil to za en shod?« »volilni shod.«
»Zakaj je bil shod preložen od
2.	6. na 1. 6.?« »Zakaj se je isti preložil, faktično ne vem.«
»Ali se Vam ni zdelo nevarno, da se vrši shod?« »Zakaj? Shod je bil vendar oblastveno dovoljen.«
»Kdo Vas je naprosil, da pred* sedujete?« »Nisem predsedoval.« (Predsedoval je Albin Fric, ki ie padel.)
»Prvotno se je reklo, da je na* prosila Antonija Ceč Vas, da pred* sedujete. Kaj se je govorilo na shodu?« »Izključno le o volitvah.«
»Kam ste šli po shodu?« »Šel sem k gostilni Počivavnik. Pred to gostilno me ustavi Klemenc in mi reče: Nož so mi vzeli žandarji, jaz ne vem zakaj. Predno sem šel v gostilno, še ko sem bil na pragu, pride mimo povorka. Klicali so Orjuni:	Živela	Orjuna, Živijo
kralj, kraljica in Jugoslavija. Na* to so zagrmeli streli.«
»Od kod je padel prvi strel?« »Ne vem. Bila je prava salva. Vi* del sem samo prapore. Ko sem stal na pragu sem videl kako je en Or* junaš oddal strel in starček je pa* del mrtev na tla. Pri tem so pričeli ljudje porivati na vrata, da sem moral na drugi strani hiše ven.«
»Zakaj je bil shod preložen od
2.	6. na 1. 6.?« »Ne vem.«
»Pri prvem zaslišanju ste rekli, da je bil sestanek dne 29. 5. 1924. Kaj se je govorilo takrat?« »Imeli smo centralno sejo. Na koncu seje pravi Antonija Čeč, da bi bilo do* bro, da se shod preloži. Meni to ni bilo prav.«
»Torej je Antonija Čeč sproži* la misel, da bi bilo dobro, da bi se shod preložil?« »Da.« »Dobro.«
(Konec prihodnjič.)
ZIMSKE SUKNJE
v vseh modernih obiikeh Iz soškega in an@9eške@a blaga,
priporoča po Jako zmernih cenah
A. KUNC, LJUBLJANA
Gosposka ulica štev. 7.
m
<£* O
m
< O
t-fe
o £5 p s®
o
SLrjga
e
s
0
IA<
I!
Znižane cene za otroške vozičke. Novi modeli. Poslnžujte se izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4,
Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otroš* ki vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko.
m g53®
L
IfS o
w X. g£
KIS
S 1 I sr
©!
S* &
e $
as
a
| Merakl|
i
s
barire, ureastžla, g ake, kit, klel, emaile, £o-
pišf® m zaiamtegw
žistf fSrraež
n@I6soSjše vrste nudi tovarna
m
Medk-Zankl 1
I -  I
!|
i«
Maribor Ljubljana Novi sad
podružnica.
ceutrala.
Tovarne:
LJUBI JAN A-HiD VODE
II
u
OBRN
se dobi
v vseh špecerijskih prodajalnah
Inserirajte v ORJUNI!
itii li
jc najmodernejše urejena in izvrSujo vsa tiskarnlšku dela od nnjpriprostcJSega do najmodernejšega.
Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošuro in knjige v malih in tudi največjih nakladali. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za Osnovne Sole In srednje Bole. Iilsanke, dnevniki in beležnice.
Lastnik inž. Marko Kranjec.
(Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik VL J. Oalzinja