URADNE OBJAVE
Leto XIX	Murska Sobota, dne 23. februarja 1984	Št.: 5
VRADNEOBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljub mer in Murska Sobota
26.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi telesnokulturne skupnosti obči- 27. Sklep u razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v ne Murska Sobota	denarju in delu za območje krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici.
26
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v delovnih skupnostih ter drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki in drugi delovni ljudje in občani, združeni v telesnokulturnih organizacijah ter delavci delovnih skupnosti telesnokulturnih organizacij, na podlagi 6. in 23. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Ur. list SRS št. 35/79) in 66. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS št. 17/79) sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVITVI TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI OBČINE MURSKA SOBOTA
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) in drugi delovni ljudje in občani združeni v telesnokulturnih.organizacijah ter delavci delovnih skupnosti telesnokulturnih organizacij (v nadaljenjem besedilu: izvajalci) v občini, Murska Sobota, se združijo v Telesnokulturno skupnost občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2.	člen
V skupnost uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma):
— opredeljujejo potrebe ih interese na področju telesne kulture ter možnosti in načine uresničevanja teh potreb in interesov v planih samoupravnih organizacij in skupnosti ter v planih oziroma programih telesnokulturnih organizacij,
— zadovoljujejo potrebe in interese uporabnikov na področju telesne kulture s svobodno menjavo dela,	$
— uresničujejo skupne in celotne družbene potrebe in interese na področju telesne kulture in skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi oblikujejo politiko razvoja telesne kulture.
II.	STATUSNE DOLOČBE
3.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom: TELESNOKULTURNA SKUPNOST OBČINE MURSKA SOBOTA.
Sedež skupnosti je v MURSKI SOBOTI, TITOVA 24.
4.	člen
Skupnost ima štampiljko okrogle oblike z napisom: Telesnokulturna skupnost občine Murska Sobota.
5.	člen
Dejavnost skupnosti je uresničevanje skupnih in celotnih družbenih potreb in interesov na področju telesne kulture z oblikovanjem politike razvoja telesne kulture, pospeševanjem množičnega vključevanja delovnih ljudi v telesnokulturne dejavnosti, zagotavljanje pogojev za razvoj vrhunskega športa z uresničevanjem svobodne menjave dela.
6.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepih skupščine skupnosti.
V odsotnosti predsednika skupščine zastopa in predstavlja skupnost podpredsednik skupščine z enakimi pooblastili.
V odsotnosti predsednika skupščine zastopa in predstavlja skupnost podpredsednik skupščine z enakimi pooblastili.
Za skupnost podpisuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali pooblaščeni delavec strokovne službe.
7.	člen
V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitev.
Za svoje obveznosti v pravnem prometu odgovarja skupnost z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga.
III.	NAMEN IN CIIJ USTANOVITVE SKUPNOSTI
8.	člen
Udeleženci sporazuma se združujejo v skupnost, da bi kot uporabniki in izvajalci:
— v njej ugotavljali in obravnavali celotne skupne družbene potrebe in interese na področju telesnokulturne dejavnosti v občini in jih vsklaje-vali z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi,
— v njej oblikovali politiko razvoja telesne kulture z opredeljevanjem potreb in interesov ter možnosti in načinov uresničevanja teh potreb v cilju množičnega vključevanja delovnih ljudi v telesnokulturne dejavnosti.
— v njej uresničevali svobodno menjavo dela pri zadovoljevanju skupnih in enotnih družbenih potreb in interesov v občini na področju telesnokulturne dejavnosti.
9.	člen
Za opravljanje nalog iz 8. člena tega sporazuma udeleženci sporazuma združujejo potrebna sredstva v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, razvijanja svobodno menjavo dela in sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
—	iz osebnega dohodka delavcev in iz dohodka oziroma prihodkov drugih delovnih ljudi za naloge določene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti,
—	iz sredstev za razširitev materialne osnove dela v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela za naložbe v telesnokulturne objekte in naprave, kadar so te naložbe potrebne zaradi uveljavljanja novih potreb oziroma zaradi posebnih interesov uporabnikov v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti.
13.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti določijo uporabniki in izvajalci, za katere namene in v kakšnem obsegu prispevajo občani iz svojih sredstev za uporabo določenih telesnokulturnih storitev, objektov in naprav.
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti uporabniki in izvajalci vskladijo potrebe in interese na področju telesne kulture, zlasti glede vrst in obsega telesnokulturnih storitev, zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za telesnokulturne aktivnosti delovnih ljudi in občanov in naložb v telesnokulturne objekte in naprave.
'	14. člen
Uporabniki in izvajalci oblikujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti po metodologiji, ki jo v skladu z zakonom določijo v Telesnokulturni skupnosti Slovenije.
Za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti določijo zlasti naslednje elemente:
a)	uporabniki:
—	obseg potreb po posameznih vrstah telesnokulturnih storitev in kvaliteto storitev,
—	vrste in obseg nalog, potrebnih za zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za telesnokulturno aktivnost delovnih ljudi in občanov,
—	sredstva, ki jih bodo uporabniki združevali za izvajanje telesnokulturnih storitev in opravljanje drugih nalog;
b)	izvajalci:
—	obseg in kvaliteto programov storitev, ki jih izvajalec lahko zagotovi ob danih kadrovskih in materialnih zmogljivosti,
—	predloge za morebitne spremembe v načinu uporabe danih materialnih zmogljivosti ter spremembe standardov in normativov z utemeljitvijo vpliva teh sprememb na obseg, kvaliteto in cene storitev,
—	predloge za nove naložbe v telesnokulturne objekte in naprave z utemeljitvijo vpliva teh naložb na obseg, kvaliteto in ceno storitev,
—	povračilo za posamezne programe storitev oziroma cene za posamične storitve, po vrstah storitev.
15. člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti temelji na vsakla-jenih elementih iz 14. člena in vsebuje zlasti:
—	vrsto, obseg in kakovost telesnokulturnih storitev po posameznih programih, s katerimi se uresničujejo potrebe občanov v skupnosti,
—	druge naloge, s katerimi se zagotavljajo možnosti za telesnokulturno aktivnost delovnih ljudi in občanov v skupnosti,
Izobraževanje in usposabljanje kadrov za delo v telesni kulturi,
—	naložbe v telesnokulturne objekte in naprave,
—	naloge, ki jih uresničujejo, skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in potrebna sredstva,
—	merila za ugotavljanje povračila za opravljene programe storitev oziroma cene posamičnih storitev,
—	potrebna sredstva za izvedbo nalog skupnosti.
—	način ugotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta v planskem obdobju,
—	postopek in način viačila oziroma poračuna presežkov sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov telesnokulturnih dejavnosti,
—	osnove in merila za zagotavljanje sredstev, zavezance in način zagotavljanja -sredstev in ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti,
—	merila za ugotavljanje kakovosti storitev.
16.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejmejo uporabniki in izvajalci v skupnosti plan skupnosti v katerem opredelijo zlasti:
— politiko in cilje razvoja telesnokulturne dejavnosti v občini,
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	naloge, ki jih ima skupnost po drugih sporazumih, družbenih dogovorih in splošnih predpisih,
—	organizacijske, materialne in kadrovske ukrepe za izvršitev nalog.
V. DELOVNO PODROČJE
17.	člen
V skupnosti uporabniki in izvajalci zlasti:
—	vsklajujejo planiranje telesnokulturne dejavnosti,
—	sooblikujejo politiko telesne kulture v socialistični republiki Sloveniji,
—	se sporazumevajo o programih storitev oziroma o posamičnih storitvah, ki se zagotavljajo s svobodno menjavo dela in merilih za njihovo vrednotenje,
—	ugotavljajo obseg sredstev za izvedbo programov storitev oziroma posamičnih storitev,
—	sprejemajo plan skupnosti,
—	uresničujejo naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	zagotavljajo sredstva za razširitev zmogljivosti telesnokulturnih objektov in naprav, če niso za sredstva vsebovana v ceni storitev,
—	sodelujejo z izobraževalnimi skupnostmi, zdravstvenimi skupnostmi, skupnostmi otroškega varstva in raziskovalnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi zaradi uresničevanja skupnih nalog za pospeševanje vsestranskega razvoj a. telesne kulture,
—	zagotavljajo sredstva za naloge skupnega pomena, ki jih v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana telesnokulturne skupnosti Slovenije uresničujejo v njej,
—	spodbujajo in podpirajo sodelovanje na telesnokulturnerrf področju s pobratenimi občinami, delavci na začasnem delu v tujini ih zamejskimi Slovenci in mednarodno sodelovanje na telesnokulturnem področju,
—	se sporazumevajo o drugih zadevah, ki so določene z zakonom, družbenim dogovorom ter s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
18.	člen
Uporabniki in izvajalci uresničujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti neposredno v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih in drugih samoupravnih skupnostih in prek svojih delegacij in delegatov v organih skupnosti in organih skupščine skupnosti.
VI. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
19.	člen
Udeleženci sporazuma uresničujejo naloge iz delovnega področja skupnosti preko zborov skupščine, odbora samoupravne delavske kontrole in organov ter drugih delovnih teles skupščine skupnosti.
Skupščina skupnosti
20.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina skupnosti irha zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
21.	člen
V skupščini skupnosti se uporabniki in izvajalci sporazumevajo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih vsklajujejo svoje potrebe in interese in odločajo p njihovem uresničevanju.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata naloge skupščine-in o njih odločata skupaj ali enakopravno. Vsak zbor razpravlja in odloča o zadevah določenih s tem sporazumom tudi samostojno.
22.	člen
Delegate v zbor uporabnikov skupnosti.delegirajo delegacije uporabnikov, delegate v zbor izvajalcev skupnosti pa delegirajo delegate delegacije izvajalcev, ki so udeleženci sporazuma. .
Delegacije oblikujejo delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v skupnostih v skladu z zakonom o volitvah in delegiranju v skupščine.
Število delegatov posameznega zbora določa statut skupnosti.
23.	člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatv predsednika zbora in njegovega namestnika, oba zbora na skupni seji pa izvolita predsednika skupščine in podpredsednika.
,	24. člen
Mandatna doba predsednika zbora in njuna namestnika predsednika skupščine in podpredsednika, drugih organov skupnosti, skupnih organov in delovnih teles skupščine se določi s statutom skupnosti,.
Nihče ne more biti izvoljen na isto funkcijo več kot dvakrat zapored.
25.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati zlasti:
—	določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in ugotavljajo, daje ta sprejet,
—	sprejemajo ukrepe na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	obravnavajo pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru skupnosti, sprejemajo osnutke takšnih samoupravnih sporazumov in jih predlagajo v javno razpravo, določajo predloge samoupravnih sporazumov in ugotavljajo kdaj so sprejeti,
—	določajo osnutke in predloge samoupravnih splošnih aktov,
—	sklepajo o določitvi stopenj za združevanje sredstev potrebnih za financiranje programov skupnosti in o dodatnem zbiranju sredstev,
—	volijo predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti,
—	volijo predsednike in člane skupnih organov skupščine skupnosti,
—	imenujejo predsednike in člane stalnih in občasnih delovnih teles skupščine skupnosti,	'
—	sklepajo o oblikovanju delovne skupnosti za opravljanje admini-strativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del za skupnost,
—	imenujejo in razrešujejo vodjo delovne skupnosti,
—	dajejo soglasje k določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je delovna skupnost oblikovana, programu njenega dela in k razvidu del oziroma nalog,
—	* odločajo o drugih zadevah 0 katerih odločata oba zbora na skupni seji.
STRAN 32 VESTNIK, 23. FEBRUARJA 1984
26.	člen
Enakopravno v obeh zborih skupnosti delegati zlasti:
—	sprejemajo statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte skupnosti,	»
—	oblikujejo politiko na področju telesne kulture,
—	se sporazumevajo o programih storitev, pogojih za opravljanje telesnokulturnih storitev in o cenah oziroma povračilih za opravljeni program storitev,
—	sprejemajo plan skupnosti, letne plane in finančne načrte ter sklepajo o preriodičnih obračunih in o zaključnem računu skupnosti,
—	vsklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	določajo normative in standarde za zagotavljanje telesnokulturnih storitev,	...
oblikujejo merila za izvajanje svobodne menjave dela pri izvajanju programov storitev,
—	odločajo d drugih zadevah o katerih odločata oba zbora enakopravno.
27.	člen
-	Samostojno v zboru uporabnikov delegati zlasti:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	delegirajo delegata za sejo zbora uporabnikov Telesnokulturne skupnosti Slovenije,
—	določijo elemente za pripravo samoupravnega /sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	sklepajo samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela oziroma pogodbe s posameznimi izvajalci programov storitev in posamičnih storitev,
—	sklepajo o drugih zadevah o katerih odloča zboi* uporabnikov samostojno.
28.	člen
Samostojno v zboru izvajalcev delegati zlasti:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	delegirajo delegata za sejo zbora izvajalcev Telesnokulturne skupnosti Slovenije,
—	določajo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	sklepajo o drugih zadevah o katerih odloča zbor izvajalcev samostojno.
Odbor za samoupravni nadzor
29.	člen
Nadzor nad izvajanjem sprejete politike nad uveljavljanjem pravic in obveznosti delavcev in drugih delovnih ljudi, združenih v skupnosti, nad uresničevanjem sprejetih samoupravnih odločitev nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in njene strokovne službe, opravlja odbor za samoupravni nadzor.
S statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti se v skladu z zakonom uredijo pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora samoupravne delavske kontrole in njegovih članov, sestava, volitve in odpoklic ter število članov odbora za samoupravni nadzor.
$
Skupni organi in delovna telesa skupščine skupnosti
30.	člen
Za izvrševanje sklepov skupščine skupnosti, pripravo osnutkov in predlogov samoupravnih splošnih aktov, stališč, sklepov in drugih aktov iz njenega delovnega področja, ima skupščina skupnosti naslednje skupne organe uporabnikov in ivajalcev:
—	odbor za plansko-finančne zadeve,
—	odbor za kadrovske in statutarne zadeve,
—	odbor za vrhunski šport in športno rekreacijo,
—	odbor za objekte, opremo in investicije,
—	odbor za objekte, opremo i in investicije,
—	odbor za podelitev nagrad in priznanj s področja telesne kulture,
—	odbor za prireditve in sodelovanje s tujino,	,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
31.	člen
Za posamezna vprašanja lahko skupščina skupnosti ustanovi stalne in občasne komisije kot delovna telesa.
32.	člen
S statutom skupnosti se uredijo pravice, dolžnosti in odgovornosti skupnih organov skupščine in drugih delovnih teles in njihovih članov ter število članov teh organov in delovnih teles.
34.	člen
Enoto skupnosti upravlja skupščina, ki ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
3 samoupravnim sporazumom o ustanovitvi enote se določi število delegatskih mest v zborih skupščine ter število in način delegiranja delegatov, ki jih delegirajo delegacije uporabnikov in izvajalcev s tem, da mora imeti zbor uporabnikov najmanj 17 delegatskih mest, zbor izvajalcev pa najmanj 8 delegatskih mest.
VIII. ZDRUŽEVANJE SKUPNOSTI IN NAČIN SODELOVANJA SKUPNOSTI Z DRUGIMI bhUP^USfMI
35.	člen
Uporabniki in izvajalci se po skupnosti združijo s "samoupravnim sporazumom o ustanovitvi v telesnokulturne skupnost Slovenije.
36.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi telesnokulturnimi skupnostmi in z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s področja izobraževanja; zdravstva, raziskovanja in otroškega varstva zaradi vskiajevanja dela, dogovarjanja in otroškega varstva zaradi vskiajevanja dela, dogovarjanja o skupnih nalogah in izvajanja teh nalog ter za uresničevanje skupnih ciljev. V ta namen ustanavlja s temi skupnostmi skupne organe, po tej skupnih organih predlaga gradivo za razpravljanja in samoupravne odločitve. ’
Z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi iz prvega odstavka tega člena sodeluje skupnost preko skupščine skupnosti in preko skupnih organov skupščine skupnosti tako, da se seje zborov .skupščine in seje skupnih organov skupščine skupnosti predstavnike teh drugih samoupravnih interesnih skupnosti in se njim pošilja potrebno gradivo.
IX. POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA
37.	člen
V sporih iz družbenoekonomskih, odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v skupnosti, odloča posebno sodišče združenega dela.
Posebno sodišče združenega dela lahko ustanovijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom pri skupnosti, lahko pa z drugimi telesnokulturnimi skupnostmi ustanovijo skupno posebno sodišče združenega dela. Skupno posebno sodišče združenega dela lahko ustanovijo uporabniki in izvajalci tudi skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi podobnih družbenih dejavnosti.
Skupno posebno sodišče združenega dela rešuje tudi spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov med ustanovitelji.
X. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
38.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno. .
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju telesne kulture v občini, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o uporabi združenih sredstev kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za obveščenost uporabnikov in izvajalcev, o'delu skupnosti in njenih organov.
Način obveščanja uporabnikov in izvajalcev ureja statut skupnosti,
XI. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
39.	člen
Za opravljanje administrativnih, strokovnih, pomožnih in tem podobnih del, skupnost oblikuje delovno skupnost ali pa se za opravljanje teh del dogovori z drugo samoupravno interesno skupnostjo, organizacijo združenega dela, telesnokulturno organizacijo ali z organom.
40.	.člen
Delovno skupnost vodi vodja, ki ga imenujejo in razrešujejo skupščina skupnosti in skupščina drugih samoupravnih.interesnih skupnosti, ki so skupaj oblikovale delovno skupnost, potem ko dobijo mnenje organa upravljanja delovne skupnosti.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41.	člen
Skupnost je ustanovljena s sklenitvijo tega samoupravnega sporazuma. Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme oziroma k njemu pristopi več kot polovica uporabnikov in izvajalcev.
42.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko poda k njemu soglasje Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota.
Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnih objavah skupščin . pomurskih obin.
43.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati dosedanji samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske telesnokulturne skupnosti Murska Sobota z dne 28. decembra 1974.
Številka: 12/1981-5
Na podlagi določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Telesnokulturne skupnosti občine Murska Sobota je skupščina Telesnokultu-rne skupnosti občine Murska Sobota na svoji seji 22. 12. 1981 sprejela naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP
1.
Skupščina Telesnokulturne skupnosti občine M. Sobota ugotavlja, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi Telesnokulturne skupnosti občine Murska Sobota sklenjen.
2.
Na podlagi podpisanih obvestil o sprejetem sklepu, je samoupravni sporazum o ustanovitvi Telesnokulturne skupnosti občine Murska Sobota podpisalo od 198 udeležencev 140 udeležencev ali 71 %.
Soglasje k sporazumu je dal Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota dne 15. 9. 1981.
3.
Sklepi o sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Telesnokulturne skupnosti občine Murska Sobota se hranijo in so na vpogled vsem udeležencem na Skupni službi samoupravnih interesnih skupnosti občine Murska Sobota.
Številka: 12/1981-5
Datum: 22. 12. 1981
Predsednik skupščine
Tlesnokulturne skupnosti občine Murska Sobota: FERDO PIHLAR
SKUPŠČINA OBČINE
IZVRŠNI SVET
MURSKA SOBOTA
Številka: 025-15/81-5
Datum: 15/9-1981
Na podlagi sklepa 141. seje izvršnega sveta z dne 8. sept. 1981 ob smiselni uporabi določil Ul- odstavka 34. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Ur. list SRS, št. 35/79) ter na ostlosi pismene vloge Samoupravne telesno-kulturne skupnosti občine Murska Sobota izdaja Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota
SOGLASJE
k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Telesno-kulturne skupnosti občine Murska Sobota
Soglasje k predloženemu Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Telesno-kulturne skupnosti v® j a od dne, ko bo v združenem delu zaključen postopek sklenitve sporazuma za ustanovitev te skupnosti.
Predsednik izvršnega sveta Janez KUČAN, dipl, ekonom.
3.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1.5. 1984 do 30. 4. 1989.
4.	člen *
Zavezanci samoprispevka so občani s stalnim bivališčem na območju krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici.
Višina samoprispevka Znaša:
V DENARJU:
—	1,5 % od neto OD posameznega zavezanca iz delovnega razmerja — 6 % od katasterskega dohodka
—	1,5 % od čistega dohodka občanov, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali negospodarske dejavnosti in intelektualne storitve	, , ,
—	1,5 °7o od pokojnin, razen od pokojnin z varstvenim dodatkom
•	— 1,5 °7o od povprečnega neto OD zaposlenega v gospodarstvu iz občine Gornja Radgona — delavca začasno zaposlenega v tujini V DELU :
— 1 dan dela v koledarskem letu za vsa gospodinjstva brez in do 5 ha zemlje ali nadomestilo 500,00 dinarjev
—	2 dni dela v koledarskem letu za vsa kmetijska gospodinjstva nad 5 ha zemlje ali nadomestilo 1.000,00 dinarjev.
Ta znesek sme svet krajevne skupnosti Videm vsako leto valorizirati.
5.	člen
Glede oprostitve samoprispev- t se uporabljajo določila 10. člena zakona o samoprispevku.
6.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju KS Videm ob Ščavnici in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, imajo pa lastnost delavca v združenem delu.
7.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
VIDEM OB ŠČAVNICI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 11.3. 1984 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju in delu za območje krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici na obdobje 5 let od 1. 5.1984 do 30. 4. 1989, ki bo znašal:
a)	v DENARJU:
—	1,5 % od neto OD posameznega zavezanca iz delovne organizacije
—	6 % od katasterskega dohodka
—	1,5 % od čistega dohodka občanov, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali negospodarske dejavnosti in intelektualne storitve
—	1,5 % od pokojnin, razen od pokojnin z varstvenim dodatkom
—	1,5 % od povprečnega neto OD zaposlenega v gospodarstvu iz občine Gornja Radgona — delavca začasno zaposlenega v tujini
b)	v DELU:	*
—	1 dan dela v koledarskem letu za vsa gospodinjstva brez in do 5 ha zemlje ali nadomestilo 500,00 dinarjev
—	2 dni dela v koledarskem letu za vsa kmetijska gospodinjstva nad 5 ha zemlje ali nadomestilo 1.000,00 dinarjev
Ta znesek sme svet krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici vsako leto valorizirati.
glasujem
„ZA”	,,PROTI”
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA”, če soglaša z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo ,,PROTI”, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem zbirnem računu-KS Videm ob Ščavnici 51910-842-008-8836 in razporejala po referendumskem programu.
9.	člen
Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici, ki o tem vsako leto poroča na zborih občanov.
10.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Videm ob Ščavnici, dne 5. 2. 1984
Predsednik skupščine KS
Anton MEZNARIČ 1. r.
STRAN 31 VESTNIK, 23. FEBRUARJA 1984