cena 700 dinarjev številka 36 (942)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 8. septembra 1988
Bodimo vedno pozorni
Razigranost, mladost in otroški živ-žav so se pred tednom dni »preselili« nazaj v šolske klopi. Dva meseca počitnic sta za nekatere kar prehitro minila. Treba je začeti zares saj novi časi zahtevajo več učenja, naporov.
Naši šolarji to bolj ali manj vedo. Tako kot naj bi vedeli, da jim je treba na cesti nameniti več pozornosti tudi vozniki motornih vozil. Da bi bila pot v šolo za 6220 osnovnošolcev in okrog 2200 dijakov Centra srednjih šol iz Titovega Velenja skozi celo leto tako varna kot prvi šolski dan, bomo morali skrbeti vsi udeleženci v prometu. Tudi takrat, ko na križiščih, ne bodo stali delavci postaje milice, člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, zveze šoferjev in avtomehanikov, Avto-moto društva ter pionirji prometniki, (tp, foto b. n)
OK SZDL Velenje
Shodi ne odpravljajo težav
Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Velenje so govorili med drugim tudi o obisku tisoč Srbov in Črnogorcev v Ljubljani oziroma prav (oliko Slovencev na Kosovu.
Živimo v okolju, ki je po nacionalni sestavi Jugoslavija v malem. Smo zgled sožitja ljudi, ki jih združuje delo, doslej opaznih pojavov nacionalizma nismo imeli. Člani predsedstva so odločno obsodili vsa tista dogajanja na Kosovu, ki prisiljujejo ljudi, da zapuščajo domove. Vendar pa so odklonili nameravano manifestacijo, prav tako pa poseben obisk Slovencev v tej avtonomni pokrajini, saj so menili, da takšni shodi ne do-prinašajo k razrešitvi kosovskih in drugih problemov v naši družbi. Po njihovem mnenju takšni shodi še bolj razvnemajo nacionalne strasti posameznikov in ustvarjajo vzdušje nereda, kar pa poglablja probleme, pristašem trde roke pa se ponuja priložnost, da po svoje uredijo stvari.
Člani predsedstva OK SZDL Velenje so podprli tista prizadevanja v Srbiji, ki hočejo urediti pravni položaj te republike, vendar ocenili, da takšen način (manifestacije) ni pravi. Možno je namreč, da so takšni obiski zunanji izraz neke politike, ki ji še ne vemo pravega imena in cilja.
Pravo pot vidijo člani občinskega predsedstva O K SZDL Velenje v krepitvi gospodarske moči pokrajine, ki bo postopoma spreminjala zavest ljudi. Razvoj gospodarstva pa mora temeljiti bolj kot doslej, na neposrednem povezovanju in vlaganjih razvitega dela Jugoslavije in veliko manj na dajanju pomoči preko skladov federacije. Takšno obliko je občina Velenje že uveljavila, dokaz za to je Gorenjeva tovarna v Džakovici, ki dviguje kvaliteto življenja v tistem oko-lju.
»Z nameravanim obiskom bo velika vrednota našega povojnega razvoja — bratstvo in enotnost — doživela novo klofuto, saj je očitno, da takšne manifestacije Srbov in Črnogorcev, kot smo jih doživljali preko medijev obveščanja, delujejo polarizacij-sko in izničujejo velika dosedanja prizadevanja, da bi ta vrednota tudi resnično zaživela.
Pri tem mislimo na številne oblike sodelovanja Titovih mest, sodelovanja s pobratenimi občinami in krajevnimi skupnostmi, vlak bratstva in enotnosti, športna srečanja . . . Občina Velenje ima vse te odlike visoko razvite in zato ne vidimo potrebe po posebnih zborovanjih tudi če nosijo lepo parolo razvijanja bratstva in enotnosti,« so menili na velenjskem predsedstvu in s svojimi stališči seznanili tudi republiško konferenco SZDL.
(mz)
I I
I
I
I
I I I I I
I
L
Ostajamo pošteni, skromni in hrabri
n
Nihče od borcev Šlandrove brigade si ni mislil, da bo 12. september 1944, tako globoko zapisan v zgodovino. Nihče od krajanov Gornje Savinjske doline si takrat ni predstavljal, da ho 12. september nekoč praznik njihove občine. Občine, v kateri prebivalci Gornje Savinjske doline živimo v svoji družbeno-po-litični skupnosti, jo razvijamo, bogatimo, ljubimo in v vsakem trenutku 7. njo in zanjo živimo.
To je datum, ko so borci Šlandrove brigade strti zadnjo in najmočnejšo sovražno postojanko v Mozirju. Ta datum pomeni naš praznik in rojstni dan naše družbeno-politične skupnosti. I\ihče od občanov si takrat in pozneje ni mislil, da bo danes težje prebijati birokratske trdnjave, spreminjati stvari na bolje, da se bodo iz teh trdnjav slišali glasovi, kdo je komu sovražnik, kdo je komu tovariš, kdo komu ni.
Danes se ne » e, kdo vse to počne, niti se ne ve, kdo je za takšno stanje najbolj odgovoren. V času, ko je vse postavljeno na glavo, ko se krhajo medsebojni odnosi, ki spreminjajo našo zavest, ko se razblinja odgovornost, ko pozabljamo na človeka in njegove stiske, na izrečene obljube, se z vsem tem razblinjajo tudi kakovost, interes in zavest, ki je bila kovana in prei-skušena v najtežjih časih naših prednikov in nas samih. Toda! Naši preprosti ljudje vedo, kdo je njihov tovariš in kdo ni.
Nikoli nismo bili takšni in nikoli ne bomo !
Ostajamo pošteni, vestni, prijateljski, skromni in hrabri tudi
v sedanji težki gospodarski in politični stvarnosti; ostajamo složni, enotni, kritični do naših lastnih slabosti, ostajamo Gor-njesavinjčani. Takšne nas je do-
lina vzgojila, takšne nas želi imeti.
Oh problemih, ki jih ne manjka, lahko govorimo o dobrih gospodarskih rezultatih v naši ob-
čini, in izhajajoč iz tega in za te čase, o zadovoljivi varnosti občanov. Še enkrat moram omeniti veliko pripravljenost občanov ob izglasovanem četrtem samoprispevku in dodatno pripravljenost organizacij združenega dela za sofinanciranje skupnih programov. To je ponovni dokaz in potrditev, da se ne damo, četudi je težko; to je dokaz, da na razočaranje ne smemo in ne moremo pristati. Ni vzroka za ma-lodušje. Če bomo tako trdno odločeni, z jasnimi opredelitvami in cilji delali, kot smo, bomo dosegli še nadaljnje uspehe pri razvoju in napredku družbenega in osebnega standarda.
Z letošnjimi odločitvami smo si občani Gornje Savinjske doline postavili trdne temelje za nadaljnji razvoj; za razvoj doline, za lepše in boljše življenje nas in generacije, ki prihaja. To je NAJŠIRŠI TRAK, ki smo ga prerezali vsi občani na levem in desnem bregu Savinje in Drete; to je trak na katerem je zapisana tradicija skromnih, poštenih, dobrih in delovnih ljudi.
To je trak, ki ti ga NAŠA DOLINA POKLANJAMO ZA TVOJ PRAZNIK, ZA VSE TVOJE DOBROTE! TO JE TRAK, KI PODIRA TRDNJAVE, IN NA KATEREM PIŠE, KDOR JE KOMU TOVARIŠ IN KOMU KDO NI!
Vsem delovnim ljudem in občanom iskrene čestitke ob našem prazniku, PRAZNIKU OBČINE MOZIRJE!
Predsednik skupščine občine Mozirje Anton Boršnak
J
10-letnica Savinjskega gaja
Šopki s treh celin
Letos mineva deset let Savinjskega gaja, te enkratne razstave cvetja v naravi. Težav z upravljanjem je bilo v preteklih letih dovolj, ob obletnici pa so zanj poskrbeli člani društva slovenskih vrtnarjev. Zelo. zelo lep je in ho konec tedna še lepši. Ob njegovem jubileju in ob prazniku občine Mozirje vrtnarji namreč pripravljajo veliko mednarodno cvetlično razstavo »Cvetlična forma viva«, na kateri bodo sodelovali vrtnarji Evrope, Azije in Avstralije. Odprli jo bodo v petek popoldne.
Iskrice
Ko se spomnim besed, da je bog ustvaril človeka po svoji podobi, se preneham spraševati, od kod toliko gorja na tej bedni zemlji. Rudi Ringbauer
Neki Konj je pisal satiro, a so ga hitro spremenili v zebro. pajo Kanižaj
Je res sprejemljivo?
Padanje realnih osebnih dohodkov, vse višji življenjski stroški so marsikak družinski proračun obrnili na glavo. Začela so se črtanja, tam seveda, kjer se lahko: odpade to, odpade ono, to bomo nadomestili s tem, to z onim. Tako danes dela marsikatera družina. Začne se navadno pri obleki — dobra bo še lanska. Hrana, ta pa mora biti. Ampak boljše kose mesa že zamenjujejo slabši, večji manjše. Luksuz, ki ga danes marsikdo vidi v zabavi, frizerju, časopisih, je že preteklost.
Pred nami pa so nove podražitve, novi višji stroški in to tam, kjer je nujno treba oddvo-jiti. Brez dvoma. Hudo je samo, da se tega ne da črtati, da ge brez tega ne da biti, da se te-tudi ne da nadomestiti s ce-
nejšim, sprejemljivejšim. Pričakujemo višje cena na komunalnem in stanovanjskem področju, recimo. Gotovo jim bodo sledile višje še kje drugje. Pa to človek še nekako razume, vsaj hoče razumeti. Moti ga nekaj
Naša tema
drugega. To, da vsak predlagatelj višjih cen vidi najprej in edino sebe.
Poglejmo si samo tri primere, vsem je skupno to, da so predlagatelju sprejemljivi. Predlagano povišanje cen toplotne oskrbe s 1. septembrom za vse uporabnike 90 odstotkov, po izračunu predlagatelja povečuje skupne stroške biva-
nja za okoli 23 %, kar bi bilo, tako piše, po njihovi oceni še sprejemljivo«.
Predlagano povišanje stanarin s I. oktobrom za 56 odstotkov, bi. po oceni predlagatelja skupne stroške bivanja povečalo še za 24 %, kar spet ocenjuje za sprejemljivo.
Naprej: s 1. novembrom naj bi stanarine povečali še za 18 odstotkov, vodooskrbo za 60%, odvod odplak in odvoz odpadkov pa za 140%, kar bi skupne stroške bivanja podražilo še za okoli 24 % in vse to je predlagatelju spet sprejemljivo.
Ne trdim, da predlagane podražitve niso potrebne, se mi pa način obrazložitve zdi nesprejemljiv. Tistemu, ki prejema najnižji osebni dohodek 323 ti-
sočakov na mesec, gotovo še bolj. Saj bi bilo tega treba vprašati: že, kako je prišel do 519.164 dinarjev, kolikor je veljala košarica prehrambenih in nujnih artiklov za osebno higieno letošnjega 1. septembra štiričlansko družino (januarja letos 255.504 dinarjev — enake količine, iste vrste blaga, istih proizvajalcev).
Preračunavati vsako stvar parcialno, videti samo sebe, pa ne sešteti vsega v celoto, ne videti drugega, je večini nesprejemljivo. Kot je tudi nesprejemljivo, se pa vsaj izplača, če vsak dan namesto kilograma polbelega kupite kilogram socialnega kruha. V enem mesecu prihranite okoli štiri stare milijone.
Milena Krstič-Planinc
OB OBČINSKEM PRAZNIKU — 12. septembru
čestitamo
vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ter jim želimo v prihodnje novih delovnih zmag
Skupščina občine Izvršni svet Skupščine občine Občinska konferenca SZDL Občinski svet ZSS Občinski komite ZKS Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZSMS in Občinska konferenca ZRVS Mozirje
2.stran ★ fiaS CS5
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje * 8. septembra 1988
CELJSKO OBMOČJE 0 CEU
Dokaj različni gospodarski rezultati
Industrijska proizvodnja je najbolj porasla v velenjski občini, največjo rast celotnega prihodka pa so zabeležili v mozirski. V prvem polletju le v mozirski in konjiški občini brez izgube.
spodarske zbornice fizični obseg proizvodnje zvečal za 6,6 odstotka. Ti dve občini tudi prednjači-ta pri zvečanju celotnega prihodka. Celjska regija je pri tem s 166 odstotki nad republiškim .povprečjem (l 56), najbolj pa so ga zvečali v mozirski.(189) odst.. najbolj pod povprečjem pa so v občini Slovenske Konjice (145). Med nadpovprečnimi je s 173 odstotno rastjo tudi velenjska občina.
Vzporedno z rastjo izvoza (za 22 odst.) se je na celjskem območju zvečal tudi delež dohodka. ki so ga delovne organizacije ustvarile s prodajo na tujem. Ta se je zvečal od 9,4 na 12,2 odstotka. Največji skok so naredili v
V stalnem prizadevanju za premagovanje težav, ki so nastale z novimi ukrepi in spremenjenimi razmerami na tržišču, polletni rezultati sicer ne povedo veliko; gotovo pa so pomemben prerez in pokažejo, kam so usmerjena prizadevanja in kje je treba bolj poprijeti.
Podatki kažejo, da so rezultati na celjskem območju zelo različni. Kar v polovici občin se je namreč gospodarska aktivnost zmanjšala (Celje, Slovenske Konjice, Šentjur, Žalec), v ostali polovici je večji, največji v velenjski občini, kar za 9,4 odstotka. Na drugem mestu pa je mozirsku občina, kjer se je po podatkih celjske in velenjske medobčinske go-
šmarski občini, kjer je ta delež zdaj že 23 odst.. Visok delež ima še vedno konjiška občina (20 odst.), pa tudi velenjska (15,8) (tudi nad republiškim povprečjem) in mozirska (15,7 odst.). Morda je razveseljiv še podatek, da se je nekoliko zboljšalo razmerje med celotnim prihodkom in. porabljenimi sredstvi; vendar so kar v petih občinah rastla porabljena sredstva hitreje kot celotni prihodek (najbolj v laški občini), le v velenjski občini pa je rast celotnega prihodka precej prekoračila rast porabljenih sredstev.
Občini Velenje in Mozirje tudi izstopata pri rasti dohodka. Ta sicer v celotni regiji (plus 173 odst.) presega republiško povprečje, v velenjski občini pa znaša kar 223 odstotkov (v laški le 107). Žal se uspehi marsikje zmanjšajo zaradi neugodnih razporeditev dohodka, kjer se znižuje akumulacija, zvečujejo pa
druge obveznosti, najmočneje za plačilo realnih obresti. Te so se zvečale kar za 473 odst., in predstavljajo že tričetrtine akumulacije. V velenjski in žalski občini pa so bile te obveznosti že celo višje od akumulacije. Naj še omenimo, da so osebni dohodki realno padli za 13,4 odst. in so nižji od republike.
Naj še omenimo, da je ob polletju poslovalo z izgubami 21 organizacij združenega dela (lani jih je bilo 43), izgube pa je bilo za 32 odst. več. Oba podatka sta dokaj ugodna, še zdaleč pa ni ugodno število organizacij, ki niso ustvarile akumulacije in tistih, ki so poslovale z nizko rentabilnostjo. Organizacije z izgubo so bile v vseh občinah, razen mozirski in konjiški. V velenjski se je štev ilo izgubarjev najbolj zmanjšalo — od 14 na enega, več kot v enakem obdobju pa jih je bilo v celjski (od 9 na 12) in laški (od 2 na tri).	( fk)
Zaživele delegatske aktivnosti
Dopuslniški dnevi so se iztekli, življenje je spet steklo po utečeni poti in z večjim tempom so spet zaživele tudi delegatske aktivnosti. 19. in 20. septembra se bodo že sešli na sejo tudi delegati občinske skupščine, ki se bodo predvidoma \ tem letu sestali še trikrat.
—-SAVINJSKO-SALESKA NAVEZA-
Črno-belo življenje je vse bolj črno
V nekako čudnem času živimo: želimo si več lepega, svetlejšega življenja, pa vendar je vse več lakih, ki kar v vrsti stojijo za črn kruh. Tu na našem območju zaradi tega menda še niso švigale pesti, precej hude krvi pa je že ludi bilo ponekod. Kako tudi ne. ko pa je veliko lakih, ki bi želeli kilo kruha po dejansko simbolični ceni — po taki. ki ti v gostinskem lokalu zadošča le za kos kruha. Pa čeprav ponekod prav tako črnega — osnovnega.
In medtem ko ponekod letijo kritike na našo vlado, ki se je zakonsko odločila odredili enako ceno za osnovni kruli od »Trigla-
va do Gevgelije«, pa morajo lako listi, ki so primorani kupovali dražji kruh. krili ceno ludi drugim. ki so se uspeli dokopali do cenejšega ipa čeprav so ga morda prvi bolj upravičeni kot drugi). pa si drugi najdejo tarče za očitke bliže.
Nekateri so namreč prepričani. da ves osnovni kruh. ki ga po pekarnah speče jo (pa čeprav večini zasebnih pekov niti na pamet ne pride, da bi se ukvarjali tudi s lako »osnovno« krušno dejavnostjo) niti slučajno ne pride v prodajalne. Dobro poučeni vedo povedati, da imajo po trgovinah posebne košare, r katere
namečejo poceni kruh za mestnega ali vaškega gostilničarja. Temu se to seveda splača (verjetno tudi tistemu, ki mu ga priskrbi). kot se še vedno splača tudi nekaterim kmetom, ki imajo to srečo, da jim kdo zrihta tak kruh. Kako se mu ne hi splačalo, ko pa stane kila takega kruha 380 din - kilogram otrobov pa 449, krmilne moke ali krmil pa še veliko več.
Ob lakih skreganih cenovnih neskladjih je vse več takih, ki so za večjo enotnost — no tokrat mislimo na večjo enotnost cen kruha. Saj je nesmiselno, da z visoko ceno belega kruha krije-
mo velik proizvodno-prodajni razkorak pri osnovni vrsti kruha. Peki so namreč izračunali, da je zdaj ekonomska cena osnovnega kruha že 1440 din — prodajati pa ga morajo po 380 dinarjev.
Se sreča, da se tudi ob zakonskem določilu o količini osnovnega kruha ravnamo enako kot pri marsičemu drugemu: le redki pri nas se držijo določila, da naj bi pekli 30 odstotkov takega kruha. Saj — kdo bi le prisilil peke, da bi zavestno pekli izgubo. Posebno še, če imamo še en zakon, katerega kršitve nimajo nikakršnih posledic.
(frk)
Izvršni svet
0 cenah komunalnih storitev še enkrat
Prva podopustniška seja članov izvršnega sveta skupščine občine Velenje je bila vse prej kot razveseljiva. Na njej so namreč osrednjo pozornost namenili predlogu za spremembo cen komunalnih storitev ter osnutku Operativnega programa za zaustavitev negativnih zaposlovalnih in demografskih gibanj v občini Velenje.
Stanarine in cene komunalnih storitev so v naši občini letos poskočile že dvakrat.in sicer I. marca ter nato še tri mesece kasneje. Zaradi inflacijskih gibanj, predvsem pa zaradi nujnosti ohranjanja oskrbe prebivalstva in vrednosti stanovanjskega ter komunalnega sklada, je po mnenju predlagatelja. Vekosa Velenje, več kot nujna nova podražitev. Tako naj bi bila vodooskrba od 1. septembra dražja za 60 odsto-
tkov, kanalščina za 144 odstotkov, odvoz smeti in komunalnih odpadkov za okoli 141 odstotkov, najmanj za 90 odstotkov pa naj bi bila dražja tudi toplotna oskrba. Kljub navajanju vzrokov za »opravičenost« tako visokih zahtevkov za podražitev osnovnih komunalnih dejavnosti — od podražitve električne energije, premoga, naftnih derivatov ter drugih materialov in surovin člani velenjskega izvršnega sveta
Celje
21. obrtni sejem
V dvoranah zavoda Golovec v Celju in okoli njega bodo od jutri dalje na ogled številni izdelki jugoslovanskih in tujih obrtnikov in obrtnih združenj. Tokratni — že 21. mednarodno obrtni sejem — naj bi odprl predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič.
Na sejmu, ki bo odprt do 18. septembra, se bo letos predstavilo nekaj nad 3100 razstavljalcev. Tokrat bo tudi več razstavljalcev iz drugih republik, kar pomeni, da dobiva obrtni sejem v Celju vse bolj vsejugoslovanski značaj. Na 23 razstavnih mestih pa se bodo predstavili tudi tujci. Letos je končno nared tudi nova dvorana, ki ima 3400 kvadratnih metrov površine, zato bo možnost kakovostnega prikaza še večja.
Ta sejemska prireditev je letos še bolj usmerjena v poslovnost. Pripomogla naj bi k še večji uveljavitvi obrti in k zvečanju njenega deleža v skupnem prihodku, bolj kot doslej pa naj bi seveda tudi izkoristili možnosti, ki jih daje razvoj obrti in drobnega gospodarstva za manjšanje nezaposlenosti.
Čeprav je sejem uperjen v po-slovnsot, pa organizatorji niso pozabili na obiskovalce. Teh je namreč na tej prireditvi vsako leto zelo veliko. Tudi letos bodo lahko veliko kupovali, pa tudi sicer jim ta čas v Celju ne bo dolg čas.
(--fk)
po dolgotrajni razpravi niso sprejeli najvišje možne ravni predlaganih podražitev. Ker gredo stvari na tem področju prveč svojo pot. in ker podražitev predlagatelj ni uskladil z vsemi dejavniki, naj bi o teh vprašanjih ponovno spregovorili na včerajšnji seji. Edini so si bili le za podražitve, porazdeljene na določeno časovno obdobje.
Operativni program za zaustavitev negativnih zaposlovalnih in demografskih gibanj v občini Velenje je eden od pomembnih dokumentov. Tako pomembnih, da bi ga vse skupnosti in organizacije združenega dela v dolini morale čimprej vzeti za svojega, zapisane usmeritve pa dosledno izvajati. V svojih sredinah naj bi ti imenovali konkretne nosilce nalog, saj bo ob morebitnem neu-resničevanju lažje poiskati krivce. Namen programa, ki ga je izdelalo predsedstvo skupščine občine Velenje, je povsem jasen: zaustavitev negativnih zaposlovalnih in demografskih gibanj z opredelitvijo aktivnosti, nosilcev in rokov za uresničitev načrtov na tak način, da bodo pri vsaki zaposlitvi brezpogojno zagotovljeni minimalni standardi za življenje in kulturne razmere de-
lavcev; ureditev podstanovanj-skih razmerij v skladu z občinskim odlokom in vzpostavitev evidence o teh razmerjih; ureditev prijavno odjavne evidence in uveljavitev minimalnih standardov za življenjske razmere kot najodločilnejšega kriterija za sprejem ali zavrnitev prošnje za stalno bivališče v naši občini. Jedro prej omenjenega programa tvorijo Navodila za ravnanje ob zaposlovanju, prijavi bivališča in pri zagotavljanju socialno varstvenih pravic kandidatov za zaposlitev in za nastanitev v naši občini. Ta se po svoji vsebini razlikujejo od dosedanjih načinov reševanja tovrstne problematike, saj niso deklarativna, ampak konkretna in operativna za nosilce nalog. Zahtevajo marsikaj, med drugim vzpostavitev določenih informacijskih povezav, kar doslej ni bilo v navadi, ter dosledno realizacijo samoupravno ali zakonsko opredeljenih obveznosti in nalog. O tem, kako poteka izvajanje operativnega programa, bodo morali odgovorni poročati izvršnemu svetu vsake tri mesece. Ta dokument pa naj bi v prihodnje postal sestavni del majske in jesenske analize.
— top-
Predsedstvo 0K ZKS Velenje
Spremeniti organiziranost in metode dela
Na marčevski konferenci so komunisti občine Velenje namenili vso pozornost problematiki na področju razvojnih usmeritev in prestrukturiranja gospodarstva. Sprejeli so vrsto konkretnih usmeritev in k njihovi
realizaciji tudi takoj pristopili.
Na zadnji seji predsedstva so tako govorili o organiziranosti, razvoju, kadrovski politiki in usposabljanju v ZK. Na omenjeni konferenci so namreč ugotavljali, da z obstoječo organizira-
nostjo in metodami dela ne bodo dosegli napredka. Njihova komisija za organiziranost in razvoj je izdelala za vsa ta področja konkretne vsebinske naloge, v katerih so predvidene bistveno drugačne oblike dela. Predvsem je
potrebno zagotoviti projekten pristop dela, ki mora biti povezan z interesi in problematiko v posameznih okoljih. Pripravljeno gradivo bo v obravnavi v osnovnih organizacijah, zato pričakujejo, da bo še bolj konkretizirano in da bo prav dobra osnova za povsem konkreten akcijski program.
Na zadnji seji predsedstva so govorili tudi o operativnem programu za uskladitev negativnih zaposlovalnih in demografskih
EMONA EKSPRES
Za sušo pridejo poplave
Potem, ko sem ugotovil, da je tudi na našem Jadranu prišlo do napadov na JLA, sem sklenil, da ostanek dopusta preživim v Ljubljani. Kaj pa so tiste nesramne alge drugega kot napad - pa ne samo na armado, ampak tudi na naše socialistične, revolucionarne pridobitve, na temelje naše ustavne ureditve in na našo neuvrščenost, če že hočete! Zdaj sicer vsi po vrsti ugotavljajo in raziskujejo, kdo je povzročil ta teroristični napad na naš samoupravni turizem. pa se ne morejo poenotiti, kar je tudi logično, ker pri nas dandanašnji sploh ne vemo. kdo je kaj zakrivil in če je sploh kaj zakrivil — in če ni nič zakrivil, zakaj tega ni storil. Končno bi bilo najbolj prav, če bi bile alge same krive, ker so se tako nesramno razmnožile. Še hujše je dejstvo, da so najprej zacvetele v piranskem zalivu, se pravi na ozemlju SR Slovenije in se potem širile ob naši jadranski obali. Torej gre za slovenske alge, ki smo jim demokratično dopustili, da so se neovirano razmnoževale. Vidite, kaj vse lahko povzroči neu-smerjena in nekontrolirana demokracija! Hvala bogu, da je pomlad mimo, jeseni pa listje tako in tako odpada . . .
Sicer pa nam jo je avgusta zagodla tudi mati narava in nas obdarila z izdatno sušo. pravzaprav katastrofo, ki je težka kakšne pol milijarde dolarjev — v naši deželici. Če se samo spomnim, koliko milijard smo vložili v izsuševanja in melioracije, da bi lahko brez skrbi pridelali veliko hrane, me popade bes, ker nam je višja sila pokopala vse upe. Ne vem, kako to, da ni pravočasno deževalo, ko pa so se nad Slovenijo kar dobre pol leta nabirali težki nevihtni oblaki, ko je bilo vse črno in je grmelo pa bliskalo — potem pa nič. Če odštejemo znameniti sodni proces proti četverici.
Prijatelj meteorolog mi je pojasnil, da deževalo ni zato, ker so nevihtni oblaki prišli z juga, ne pa preko Alp. Tako se je očitno še vreme pri nas spo-litiziralo in lahko šele septembra pričakujemo kakšno večjo poplavo, ko bomo dokončno uskladili ustavne spremembe.
Hočem reči, da je zelo v redu, ker so naši republiški organi pravočasno reagirali v vseh teh primerih. Tudi, kar zadeva katastrofalno sušo. Najprej so gledali mesec in pol v nebo in ko ni nič priletelo, jim je postalo jasno, da je suša. Potem je nekdo — ne ve se še kdo — v drugi polovici avgusta ugotovil, da gre pravzaprav in v bistvu za naravno nesrečo in da bi bilo prav katero reči. Tako smo v Ljubljani dočakali tudi izredno sejo komiteja za kmetijstvo, kjer so prisotni ugotovili — na znanstveni podlagi seveda — da je vrag vzel šalo in da je pomanjkanje padavin pravzaprav suša in to katastrofalna. Ta seja našega kmetijskega komiteja je bila zagotovo zgodovinska, ker — lepo vas prosim — to, da smo navadni smrtniki že pol meseca pred tovariši iz komiteja vedeli, da je suša huda, ni nič drugega kot
Piše: Vinko Vasle
meteorološki amaterizem najslabše vrste. Pri nas je treba vse znanstveno podkrepiti, analizirati, rekapitulirati itd. In če medtem navadna suša postane katastrofa, je to nesramna igra narave in ni mogoče reči, da je tega kriva oblast. Ta še kaj drugega ne obvlada, ne pa nadnaravnih sil. Da pa zdaj nekateri poznavalci pravijo, da smo sami krivi, ker nas je suša namočila v še večje zagate (ker bi bojda morali kakšen dinar nameniti tudi namakalnim sistemom), je pa sploh nesramno — slovenski kmetijski vrh menda ja ni gasilsko društvo, da bo špricalo naša polja, ampak resna ustanova, ki se ukvarja s slovensko kmetijsko politiko. Ki tudi ni uspešna, ker jo že zgoraj omenjeni poznavalci že štirideset in še nekaj let kar naprej napadajo.
Še sreča, da imamo v Ljubljani znova vinski sejem in vsaj upati je, da si bomo tu pa tam natočili tudi čistega vina. Recimo o tem. kaj pomeni strašansko zavlačevanje pri obnovi ljubljanske železniške postaje! Takšna je, kot da bi nanjo priletela bomba. Kako bomo pa gostili tovariše Srbe in Črnogorce iz Kosova, ki želijo naše glavno mesto obiskati?
Jih bomo sprejeli med ruševinami in vse bolj razkopanimi cestami našega glavnega mesta? In kdo sploh pravi, da jih bomo sprejeli, če jih pa še nismo povabili? Po Ljubljani kroži novica, da jih bomo vendarle pričakali, če bodo natanko določili datum prihoda, pa tudi odhoda — za vsak primer. In če bodo s sabo pripeljali vsaj enega Albanca s Kosova za vzorec.
Ljubljanska televizija še zdaj ni prebolela udarca, ki ji ga je zadal Odbor za varstvo človekovih pravic, ko jo je obtožil, da nima dokumentarnih posnetkov pomladansko-poletnega dogajanja v Ljubljani. Na to očitno provokacijo je odgovorila z notornim dejstvom, da te posnetke ima, zdaj si pa zaman prizadeva, da bi ji na primer kakšen amaterski snemalec prodal posnetke mitinga na Trgu osvoboditve, da bi z njimi beograjski televiziji zavezala jezik in ji dokazala, da ni bilo tako, ampak drugače. Vidite, to je profesionalni odnos do dela in tega se zaveda tudi TV direktor .lanžič, ki je strašansko užaljen, ker nekateri trdijo, da je ljubljanska televizija »teheranska«. Če je tako, potem je on Homeini slovenskih TV programov, na kar pa ni mogoče pristajati, še zlasti^ če nam je TV program všeč. Če nam pa ni, je pa tako in tako vseeno: naročnino smo po zakonu dolžni plačevati, tudi če gledamo samo avstrijske programe. Za kazen seveda.
September je čas, ko tudi v Ljubijani izbruhne jesenska razproda ja. Na njej bosta Smole in Kučan na pol zastonj ponujala slovensko kontrarevolucijo. Čas je že, da štafetno palico prevzame še kdo drug. Najbolj resna kandidata pa sta Vojvodina in Hrvaška.
gibanj v občini Velenje, ki ga je julija izdelalo predsedstvo občinske skupščine. S tem programom, so poudarili, je sklenjen krog vseh, ki so pristojni, da na tem področju kaj ukrenejo. Poudarili so. daje to prvi primer dogovorjenega projektnega pristopa razreševanja problematike, ki je bila izpostavljena tudi na partijski konferenci in da je program temelj na osnovi katerega bo mogoče načrtovati politične, samoupravne in organizacijske aktivnosti za razreševanje nastalih problemov s tega- področja. Podali so nekaj konkretnih dopolnitev, pričakujejo pa, da bodo to naredili tudi v osnovnih organizacijah in samoupravnih or-
ganifi v ozdih in seveda na sami seji občinske skupščine, kjer bo ta program dokončno potrjen.
Člani predsedstva pa so na ponedeljkovi seji ocenili tudi, daje potrebno podobne konkretne programe pripraviti tudi za druga področja in v kratkem bo že izdelan program za področje drobnega gospodarstva, slediti pa bi morali še programi za področje kadrovske politike, prostora, družbenih dejavnosti, ekologije, delovanje skupščinskega sistema, financ . .. Seveda pa mora dati o teh programih svoje mnenje stroka, ki mora biti tudi odgovorna, da bodo z njimi dosegli takšne rezultate, ki jih vsi želimo.	(mz)
>NAŠ ČAS<, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
>NAŠ ČAS< je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik >ŠaIeški rudar<, kot tednik pa izhaja >NAŠ ČAS< od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan
Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: I Titovo Velenje, cesta Františka i Foita 10, telefon (063) 853 451, j 856 955, 855 450. Brzojavni
naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 700 dinarjev. Mesečna naročnina 2.540 dinarjev, polletna naročnina za individualne na- j ročnike 15.240 dinarjev, za tu- j jino 25.900 dinarjev.	|
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ CAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa ^ ^ proizvodov.
'* J
'It*
8. septembra 1988 * titovo velenje
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
nas cas * stran 3
Urejanje krajevnih lokalnih cest v občini Velenje
ANKETA
Nekatere
Če vas kdo vpraša, veste recimo, koliko lokalnih in krajevnih cest v občini Velenje smo letos popravili, uredili, na novo preplastili, razširili? Veste recimo za cesto skozi Šmartno ob Paki, cesto iz Šmartnega ob Paki proti Pod-vinu, zgornji del ceste v Ravnah, Volkov kozolec v krajevni skupnosti Pesje, ceste v krajevni skupnosti Podkraj— Kavče, ta trenutek popravljajo in urejajo cesto iz Hrastovca proti Cirkovcam ... To jih je nekaj.
Za obnovo cest smo porabili veliko denarja, veliko so prispe^ vali krajani sami. Lep primer za to, kako krajani s pomočjo lastnih sredstev urejajo ceste, so gotovo ceste v krajevni skupnosti Podkraj—Kavče. Kljub temu, da so se krajani te krajevne skupnosti letos lotili precej finančno zahtevnih nalog — gradnje vodovoda, kabelske televizije, so za ureditev cest od Starega Velenja do pokopališča zbrali še okoli 30
Največ 500f najmanj 100 tisočakov
milijonov dinarjev. Toliko denarja pa so jim prispevali tudi na Samoupravni cestni skupnosti. Lokalne ceste Cestna skupnost namreč sofinancira v razmerju 50:50. Poleg tega pa so krajani zbrali še za ureditev cestnih priključkov do sleherne hiše.
vitvena dela pa znaša na tej cesti okoli 70 milijonov dinarjev.
K temu je treba dodati še en podatek. Cestna skupnost, ki je pri urejanju krajevnih cest udeležena z 80 odstotki, pri lokalnih pa s polovico se boji, da bi v primeru, da pride do zmanjšanja
Velenjska cestna skupnost je s celjskim Cestnim podjetjem že pred časom sklenila sporazum o medsebojnem kreditiranju. Tako lahko že v začetku leta sklenejo precej pogodb, ki jih Cestno podjetje izvaja preko celega leta. Denar, ki se mesečno zbira pri Cestni skupnosti takoj nakažejo cestnemu podjetju, ki jim ta denar obrestuje po 60 odstotni obrestni meri. »Najvažnejše pa je, da potem ne gledajo, ali imamo za neko pogodbo sredstva zagotovljena ali ne, ampak dela izvajajo,« pravi Anton Tajnšek.
Ta čas potekajo obnovitvena dela na cesti Hrastovec — Cirkovce. Pobudo za ureditev so dali krajani Cirkovc, ki so se bali zime in tega, da do njih avtobus ne bi več mogel. To pa bi pomenilo za mnoge delavce, ki jih v kraju ni malo, otežkočen odhod na delo. Na tej cesti bodo delavci Cestnega podjetja Celje postorili najnujnejše. Predračun za obno-
prispevnih stopenj, najbolj trpele krajevne ceste. Krajevne skupnosti bi bile v skrbi za njihovo urejanje bolj prepuščene same sebi. Pa vendar so letos za ceste zbrale same okoli 150 milijonov dinarjev. In toliko, pravijo na Cestni skupnosti, moramo prispevati tudi mi, pa čeprav so prvotno v plan uvrstili samo 90 milijonov dinarjev udeležbe.
Letos so uredili tudi cesto čez Šmartno ob Paki proti Podvinu (sofinancira jo Gradiš iz državne režerve). Na predsedstvu Cestne skupnosti pa so se že dogovorik, naj bi iz sredstev letošnje amortizacije obnovili še klanec v Podvinu, tako da bi imel urejene vse ceste do meje z Žalcem.
Čeprav je bila ureditev ceste skozi Šmartno ob Paki v načrtu prihodnje leto, so se je lotili že letos. Delegati so na seji skupščine Cestne skupnosti dogovorili zamenjavo vrstnega reda. Osemnajst starih milijard, ki so jih namenili za gradnjo lokalne ceste Puharski most—Skorno v letošnjem letu, so namenili za obnovo ceste skozi Šmartno ob Paki, dela izvaja Cestno podjetje, pločnike in drugo infrastrukturo pa krajevna skupnost sama. Na Cestni skupnosti pa računajo, da v primeru če prispevna stopnja ostane takšna kot je, letos lahko končajo tudi odsek ceste do Skornega, prihodnje leto pa potem cesto Puharski most—Skor-no.
M. Krstič-Planinc
Obnova ceste Hrastovec—Cirkovce. Dela izvaja Cestno podjetje Celje, s katerim velenjska Cestna skupnost dobro sodeluje.
-1 POD PRHO~\-:-
Demokratizacija in obveščanje
Skoraj vsak Jan se srečamo pri nas z novo stvarjo. In takšna nova stvar je med drugim tudi demokratizacija.
Če kje kakšna stvar ne teče. kot bi morala, radi najdemo izgovor v (ne)obveščenosti Tam. kjer je ta dobra, vse-leče kot po maslu. Kjer šepa. se akcije velikokrat izjalovijo. Za obveščenosti pravimo, da je v teh časih zelo. zelo pomembno. Demokratizacija. ki je menda na pohodu, pa naj bi stvari tudi na tem področju izboljšala.
Želimo vedeti čimveč, biti z vsem kar najbolje seznanjeni. Verjemite nam: če kdo, potem si želimo priti do pravih podatkov o tem in onem mi. ki pišemo, vas seznanjamo z dogodki, takšnimi ali drugačnimi. Priti do njih danes resnično ni več tako težko kot pred leti. Toda, kakšne so te informacije ?
Pri opravljanju vsakodnevnih
obveznosti nam seveda ne uidejo ugotovitve nekaterih občanov:
»Pa kdo bo to bral. Ti samo lažejo. lažejo in nam mečejo pesek v oči.« Temu seveda v večini primerov ni tako. V večini smo zapisali zato. ker se tu in tam vendarle najde nekdo — tudi odgovorna in vodilna oseba v kolektivu. ki nas s svojim prepričanjem, bezanjem pred dejanskim stanjem in njegovimi posledicami, zavede. Tudi. če ga postavimo pred dejstvo kot rečemo srečanju »iz oči v oči«.
Odprta informacija naj bi bila odlika demokratizacije. Zal. ima
—	tako kot vsaka druga stvar
—	tudi ta svoje negativne lastnosti. Med najpogostejšimi je zagotovo dvoličnost oziroma dvojnost. Na enem sestanku ljudje govore o eni in isti stvari tako, na drugem svoje mnenje o tej isti stvari že semene. Ko so spet v drugem okolju, razmišlja-
jo drugače. Kam vodi takšno obnašanje. vemo: k neusklajenosti, razprtijam, zavajanju ljudi, kar lahko povzroči nepopravljivo škodo. Tistih, majhnih, vsakodnevnih stvari, ki prav tako niso redke, seveda niti ne poznamo.
Ob takem početju smo zbegani mi. ki naj bi širši krog javnosti o vsem kar najpravilneje obveščali, in ki lažje pridemo do informacij. kaj šele drugi. V sklepni Jazi pa smo krivci mi. novinarji. ki o nekaterih stvareh pišemo preveč napihnjeno, drugim namenimo premalo pozornosti, zopet tretje poznamo le s svojega zornega kota .. .
Zato upamo in želimo, tako kot naši bralci, da bo demokratizacija tudi na področju informiranja to, kar naj bi bila.
Vsako leto takle čas potrošnike zanima, kako bo letos z nakupom ozimnice na potrošniško posojilo, kakšni bodo pogoji, kakšna obrestna mera, je v kateri nižja, je v kateri višja —
Letos pa so se trgovinske delovne organizacije s pomočjo Samoupravne interesne skupnosti za preskrbo odločile za enoten pristop k potrošniku. In 1. septembra, pred tednom dni, so ERA, Nama in Merx Potrošnik že začele odobravati ta posojila pod enotnimi pogoji. s 1. septembrom pa se za to še niso mogli
odločiti pri Košakih, točneje Emoni Kmetijskem kombinatu Ptuj, ki edini tega dne tovrstnega posojila še niso odobravali, ampak so iz previdnosti še počakali. Podatka o tem, ali so danes že pristopili k tej prodaji, pa nimamo.
NAJVEČ 500 TISOČAKOV
Največja možna vsota, ki jo posameznik lahko najame za nakup ozimnice je 500 tisoč dinarjev, najnižja 100 tisočakov. Rok plačila je povsod deset mesecev po 80-odstotni letni obrestni meri.
Potrošnik, ki bo najel posojilo
500 tisoč dinarjev, bo deset mesecev vračal po 70.096 dinarjev, tisti, ki se bo odločil za 100 tisočakov kredita bo enak čas vračal 14.019 dinarjev. Torej obresti, če jih primerjamo z glavnico znašajo 40,2 odstotka.
Potrošniška posojila bodo trgovinske delovne organizacije na področju občine Velenje odobravale ves september, verjetno pa tudi še v oktobru. Vsega blaga pa kljub odobritvi posojila potrošniki v četrtek še niso mogli dobiti iz preprostega razloga, ker nekaj ozimniških artiklov še ni, nekaterim, kot recimo krompirju, pa še ni bila znana cena.
RAZLIKO V OBRESTIH BO POKRIL SIS ZA PRESKRBO
Precejšnji napori so bili potrebni, da lahko potrošniki najamemo kredit po 80 odstotni obrestni meri, ki je potrošnikom še sprejemljiva. Ker pa se bančne obresti spreminjajo iz meseca v mesec, še v avgustu so bile okoli 250 odstotkov, že ta mesec pa čez 400, je priskočil na pomoč SIS za preskrbo občine Velenje, ki bo pokril razliko v obrestih in za to namenil precejšen kupček denarja. Tako je SIS za preskrbo premostil verzel, ki je zijala med še sprejemljivo in veljavno obrestno mero.
KAJ PA JE LETOS S SINDIKATI?
Sindikati si bodo letos v posameznih organizacijah pomagali kot si kje lahko. Rudniški recimo ni zavrnil ponujene priložnosti, ki jo je ponudila Emona Kmetijski kombinat, tozd Tržnica — trimesečni brezobrestni kredit, v višini 300 tisočakov brez pologa. To možnost je Tržnica ponudila le Rudniku lignita Velenje in mu pri tem dala tudi omejitev — 500 odobrenih kreditov, kot smo zvedeli. Na Rudniku so začeli te kredite odobravati 23. avgusta in jih nameravali do 3. septembra. Ker pa si danes zna že vsak dobro preračunati kaj se izplača in kaj ne, je bilo zanimanje precejšnje in 500 posojil je kmalu pošlo. Do tega kredita je lahko prišel vsak, ki se je pravočasno pojavil na mestih, kjer so jih odobravali.
V	Košakih pa so nam povedali, da bodo v septembru sindikalni organizaciji Rudnika lignita spet ponudili to možnost, vendar, so dodali, da jo bo treba poravnati v dveh obrokih.
V	Vegradu so se dogovorili, da naj bi njihovi delavci potrošniško posojilo najeli pri ERI, tistim, z najnižjimi osebnimi dohodki, pa bodo za nekatere še vedno visoke obresti, premostili s pomočjo sklada skupne porabe.
KOLIKO JE PETSTO TISOČAKOV?
V primerjavi z 180 tisočaki, kolikor smo jih lahko lansko leto dobili (to je bila najvišja možna vsota), se letošnjih petsto tisočakov sliši veliko. Ampak samo sliši. V košari ne bo kaj več kot je bilo lani. Takšni so časi.
MILENA KRSTIČ-PLANINC (foto: Bogdan Mugerle)
Cesta na Paški Kozjak je ponekod načeta kot kaže gornji posnetek. Takšna ograja vsekakor ne nudi nobene prave varnosti. Bo pač treba cesto popraviti. Zakaj je še niso? Verjetno je odgovor: ni denarja. Ampak čez nekaj časa, upamo, da to ne bo trajalo predolgo, bo odprava udora še dražja, (vos)
MARJETA STROPNIK:
»Ozimnice letos še nisem kupovala, bo pa potrebno z njo začeti v teh dneh. Obresti so visoke, vendar če dobro premislim, se kljub vsemu izplača. Že lani nis^hi vzela tega potrošniškega posojila in ga tudi letos ne bom. Je pa res, da je za ozimnico potrebnega veliko denarja. Družini predstavlja to ogromen izdatek.«
(mkp, B. M.)
Skoraj je ni gospodinje, ki ne bi vložila v kozarce vsaj nekaj paprike. Kako tekne pozimi!
Ker pa v Košakih I. septembra. ko smo jih poklicali, še niso bili gotovi, ali bo samoupravna interesna skupnost krila tudi novo nastalo obrestno razliko, so iz previdnosti še čakali, kajti kot so dejali, rizika ne sprejemajo nase.
Popravljen je tudi nevaren ovinek v Šmartnem ob Paki.
Na kredit?
Ne, hvala!
ne bomo odločili. Prejšnja leta pa smo potrošniško posojilo vzeli. Že doslej sem vložila nekaj kumar in paprike, ostalo bom sproti kupovala, predvsem meso, pa bo.«
% SONJA ZA-5 VRŠNIK: »Ži-'t vim skupaj s starši in to — i izbiro ozimnice <| — urejajo oni. jt Vem pa, da za to kredita nikoli nismo jemali. Letos slišim, da so obresti precejšnje zato dvomim, da se izplača. Štirje smo, ki bomo v družinski proračun prispevali denar za ozimnico in mislim da bo zadostovalo. Sicer pa — nabavimo papriko, krompir, jabolka; meso pa imamo doma.«
ZALKA SRE-BOČAN:
»Razmišljala sem, da se zaradi visokih letošnjih obresti to ne izplača več, zato se letos za nakup ozimnice s pomočjo kredita tudi«
PAVLE TI-SMONAR:
»Prav danes z ženo nabavljava nekaj stvari za zimo. Ne še vse, ampak nekaj. tisto, kar se že dobi. Navadno vzamemo za ozimnico krompir, čebulo, papriko, tudi meso. Vendar letos brez kredita.
Visoke obresti so, veste. Ker pa smo računali na ta nakup, sva z ženo ta denar namensko prihranila. Prejšnja leta je nakup ozimnice uredil sindikat v moji delovni organizaciji, Elektrostojni opremi, letos pa kot kaže s tem ne bo nič.«
Na začetku smo, pa vendar moramo začeti pri koncu. Kajti tisti, ki bo bral tole anketo bo verjetno dobil vtis, da smo zanjo zanalašč izbrisali ljudi, ki si do ozimnice ne bodo pomagali s krediti. Nihče, zanimivo nihče, slučajno izbranih petih članov Velenja, kredita za nakup ozimnice ne bo vzel. Razlogi za to so sicer različni, skupen vsem pa: obresti se jim vseeno zdijo previsoke. Morda si bodo v naslednjem mesecu še premislili, ampak pri prvem razmišljanju o tem, do ozimnice s pomočjo potrošniškega posojila da ali ne — je prevladalo ne.
MARIJA ZO-HAR: »Zele njavo pridelam doma, tako da mi jo ni potrebno kupovati. Za zimo bova z možem, oba sva upokojena, kupila prašiča, pa ne na kredit. Potrošniškega kredita za ozimnico še nisem nikoli vzela. Z možem bova kupovala sproti, tisto kar pač potrebujeva. Za zimske dni pa sem že vkuhala nekaj kozarcev paprike in kumar.«

4. stran * HSS CSS
PRAZNIK OBČINE MOZIRJE
titovo velenje -k 8. septembra 1988
Gornja Savinjska dolina slavi
Dobitniki nagrad in priznanj
ZLATI PLAKETI
bosta prejela:
VIDOJE ŠUKILOV1Č iz pobratene občine Čajeti-na, eden pobudnikov za navezavo prijateljskih in bratskih stikov med obema občinama. Ves čas si je prizadeval za utrjevanje sodelovanja in širjenje vezi med delovnimi organizacijami, šolami in občani, za izmenjavo medsebojnih izkušenj in poglabljanje sodelovanja, vse v želji, da se te vezi ne bi nikoli pretrgale;
RADIOKLUB MOZIRJE je edina prostovoljna organizacija, ki na področju tehnične kulture združuje občane mozirske občine. Letos klub slavi 20 - letnico ustanovitve. V tem času je v svoje vrste pritegnil veliko občanov vseh starosti, vseskozi pa je posvečal posebno skrb vzgoji podmladka. S številnimi tekmovanji in akcijami je uveljavljal Gornjo Savinjsko dolino tudi navzven. Delež članov kluba je-neprecenljiv zlasti pri usposabljanju kadrov za upravljanje z. radijskimi zvezami, kar je izredno pomembno za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito.
SREBRNE PLAKETE
bodo prejeli:
DAMJAN HAVDEJ iz Solčave, JOŽE KUDER iz DO Gorenje-MGA Nazarje, MARKO PURNAT iz Mozirja in KRISTIJAN PLANOVŠEK iz DO Gorenje-GLIN Nazarje;
NAGRADA OBČINE
gre v roke:
GASILSKEGA DRUŠTVA SOLČAVA IN KULTURNEGA DRUŠTVA »JELKA» NAZARJE;
DOBITNIKI ZNAČKE OBČINE PA SO:
JOŽE BORŠNAR IN MAŠA VALENT1NČIČ, Kamp Menina,
MIHA OGOREVC IN JANKO JEMEC, Društvo vrtnarjev Slovenije,
MARTIN AUBREHT iz Mozirja, # FRANC BERG1NC iz Luč ob Savinji, PAVLA GOLOB iz Mozirja,
TINKA IN MIRKO GRUDNIK iz Robanovega kota, TOMAŽ KRIŽNIK iz tozda Žagarstvo, MINKA NAGLIČ z Ljubnega ob Savinji, IVAN PODBREŽNIK iz tozda Gozdarstvo Luče, MARIJA PRAZNIK iz Kokarij in MARIJA RAJTER iz Florjana.
»Največji trak smo prerezali maja!«
voj. sredstva občanov, delovnih organizacij in na podlagi tega tudi drugih vlagateljev zagotavljajo, da bomo uspeli uresničiti načrte in prav to je naša največja pridobitev. Naši ljudje so znova potrdili že zdavnaj spoznano dejstvo, da živimo in delamo skupaj, da si želimo napredka, da nismo pozabili na generacije, ki prihajajo, da torej ne postavljamo vsega na glavo, kot to danes počne naša širša družba.«
VZROKOV ZA ZADOVOLJSTVO DOVOLJ, ZA ZASKRBLJENOST TUDI
Seveda se v mozirski občini zavedajo, da se po polletnih nadpovprečnih gospdoarskih rezultatih ne smejo uspavati. Res so po šestih mesecih poslovali brez izgub, proizvodnja se je količinsko krepko povečala v primerjavi z lanskim letom, izvoz je lani v celotnem občinskem družbenem prihodku predstavljal 9 odstotkov, letos že 15, delitev osebnih dohodkov je usklajena, v občini niso zidali zidov, ker so bile na-
Navidez majhne, a za ljudi zelo pomembna pridobitev, je daljnovod od Križa do Florjana v krajevni skupnosti Gornji grad. Veliko težav je bilo ob tem, predvsem z lastniki zemljišč, po skoraj sedmih letih naporov, pa so prebivalci tega področja v ponedeljek popoldne končno slavili. Ni majhna stvar dobiti takšno električno napetost, da se lahko celo obriješ, kar v preteklosti včasih tudi ni bilo mogoče. Kaj to pomeni za ostale kmetijske in druge stroje in naprave, kaj to pomeni za ljudi, ni treba posebej poudarjati.
Jasno je, da je pridobitev še veliko. Znova je treba poudariti, na videz majhnih, v resnici pa velikih in za ljudi pomembnih. Na osnovi referendumskih sredstev so po krajevnih skupnostih s številnimi napori in udarniškim delom posodobili veliko cest, gradili mostove in brvi, obnavlja-
Praznične prireditve
Prireditve ob prazniku občine Mozirje so se pravzaprav pričele že prejšnjo nedeljo s slavjem planincev pri Mozirski koči, v tem tednu pa je bila prva na vrsti že v ponedeljek popoldne. V krajevni skupnosti v Gornji grad so namreč prerezali trak za prepotreben daljnovod med Križem in Florjanom, ki bo ljudem na tem področju z močnejšo napetostjo končno omogočil normalno delo in življenje.
V torek so slovesno odprli-posodobljeno cesto med Re-nekom in Rečico, še bolj slovesno pa je bilo včeraj, v sre-
V vsej dolini so tudi letos posodobili veliko cestnih odsekov. Tudi na Rečici so to nalogo končno uresničili in trak prerezali v torek popoldne (foto vos)
do, v Gornjem gradu kjer so odprli vrata novega poslovnega in stanovanjskega objekta, s katerim so rešili problem trgovske oskrbe v tem kraju, pridobili nove prostore Ljubljanske banke in 16 stanovanj.
Danes dopoldne, v četrtek torej, so v Solčavi otvorili vodovod in s tem razrešili problem oskrbe z zdravo pitno vodo, v galeriji mozirskega kulturnega doma pa bodo zvečer odprli razstavo o dejavnosti 4. operativne cone v Gornji Savinjski dolini.
Jutri, v petek, bodo slavili v Mozirju. Najprej delavci Trgovske delovne organizacije Savinja, ki bodo v prostorih nekdanje samopostrežne trgovine odprli dolgo pričakovano papirnico in v istem prostoru še enoto ljubljanske banke za potrebe obrtnikov. Popoldne bo velika slovesnost v Savinjskem gaju. Ob njegovi 10-letnici bodo člani društva slovenskih vrtnarjev otvorili veliko mednarodno razstavo cvetja, imenovali sojo »Cvetlična forma vi-va«. Obljubljajo nekaj enkratnega, porok zato pa bodo mojstri te dejavnosti iz evropskih in azijskih držav ter iz Avstralije. Slovesnost se bo pričela ob 16. uri, razstava pa bo na ogled do nedelje.
Najbolj slovesno bo seveda v soboto. V Solčavi bodo najprej namenu izročili novo gasilsko vozilo, ki je za to po* dročje velika pridobitev, za tem pa bo na vrsti slavnostna seja zborov skupščine občine Mozirje s podelitvijo občinskih nagrad in priznanj.
Delovni ljudje in občani Gornje Savinjske doline slavijo svoj praznik 12. septembra, v spomin na ta dan leta 1944, ko je bila z uničenjem še zadnje okupatorske postojanke v Mozirju osvobojena vsa dolina. Na tem obsežnem osvobojenem ozemlju v osrčju okupirane Evrope na katerem so v naslednjih mesecih nastali temelji povojne ljudske oblasti. Datum je pomemben, ker obenem pomeni tudi rojstni dan te družbeno-politične skupnosti, občine Mozirje.
V mozirski občini so se odločili, da je najbolj slovesen trenutek vsako leto v drugi izmed desetih krajevnih skupnosti. Letos je tako na vrsti krajevna skupnost Solčava. V tej veliki krajevni skupnosti z zelo malo prebivalci, na obmejnem in nerazvitem področju, s čudovito naravo, bo v soboto, 10. septembra, slavnostna seja skupščine občine Mozirje, še pred tem pa bodo Solča-vani, skupaj s številnimi gosti, proslavili svoje delovne uspehe iz minulega enoletnega obdobja.
dosežkih v posameznih krajevnih skupnostih, ki so za dolino in njene marljive ljudi še posebej pomembni. Prav velikega števila trakov ob bližnjem prazniku v mozirski občini ne bodo prerezali, so pa lahko vseeno ponosni in zadovoljni ob številnih manjših pridobitvah po posameznih krajih, vaseh in zaselkih, ki tem ljudem tudi veliko pomenijo. Kljub vsem težavam in stiskam so veliko pridobili in obogatili svoj vsakdanjik. V teh časih je sredstev malo na voljo, koliko pa jih je bi-
daljnji napredek te lepe doline, vse skupaj pa seveda sloni na delovni vnemi, volji po napredku in solidarnosti, v preteklosti že ničkolikokrat potrjeni.
Niso torej odveč besede predsednika skupščine občine Mozirje Antona Boršnaka: »Največji in najlepši trak smo v Gornji Savinjski dolini prerezali 22. maja letos, ko smo v občini na referendumu izglasovali 4. samoprispevek. Odločitev ljudi v Savinjski in Za-drečki dolini je temeljno izhodišče za bodoči razvoj, za uspešno zadovoljevanje potreb v krajevnih skupnostih in v občini kot celoti. To je zlasti pomembno v teh težkih časih, v tem obdobju pa se skupni odločitvi občanov pridružujejo tudi delavci v združenem delu. Res je, da je pri odločanju za sofinanciranje skupno pomembnih programov nekaj izjem, res pa je tudi, da je večina za raz-
Na vsakoletni novinarski konferenci pred občinskim praznikom so predstavnike tiska z dogajanji v občini seznanili (z leve): predsednik OK SZDL Zdravko Novak, predsednik SO Mozirje Anton Boršnak in predsednik IS SO Mozirje Ivo Kos
Občinski praznik je razumljivo priložnost za oceno delovnih uspehov, o napredku v kakovosti življenja v vsakem delovnem in življenjskem okolju posebej, o
lo, so jih delovni ljudje in občani nekajkrat oplemenitili z dodatnimi prispevki in s prostovoljnim delom.
To vliva zaupanje in obeta na-
ložbe usmerjene predvsem v tehnologijo in posodabljanje, pa še precej uspešnih kakovostnih kazalcev bi lahko našteli. Stanje se bo v prihodnjih mesecih seveda poslabšalo. Tega se vsi zavedajo, obupujejo pa ne. Obresti pijejo kri vsem, v gospodarstvu pada število zaposlenih, težave so v kmetijstvu, turizem je še kar naprej povsem nedorečen in še bi lahko naštevali. Vzrokov za zadovoljstvo je torej dovolj, za zaskrbljenost tudi, ljudje in njihova pripravljenost pa so osnovni pogoj za lepe obete.
Veliko trakov ob letošnjem prazniku torej ne bo, v Gornji Savinjski dolini pa so vseeno veliko pridobili v obdobju med obema praznikoma. Na Rečici ob Savinji so s 16- stanovanjskim blokom rešili veliko bivalnih stisk predvsem mladih družin, ob tem rešili problem oskrbe s pitno ovdo, po dolgem času pa so s pomočjo družbene skupnosti posodobili cesto od glavne ceste do središča Rečice. Priprave so bile sicer dolgotrajne, zato pa izvedba del hitra.
To še bolj velja za Gornji grad in gradnjo poslovno-stanovanj-skega objekta. Zgradili so ga ta-korekoč v rekordnem času in glede na ceno kvadratnega metra so lahko zadovoljni vsi, Zgornjesa-vinjska kmetijska zadruga, stanovanjska skupnost in Ljubljanska banka, priznanje pa velja tudi graditelju, velenjskemu Vegradu. Ob tem objektu je zanimivo dejstvo, da so bili krajani Gornjega grada sprva nasprotni tej gradnji, celo začetek gradnje je bil vprašljiv, danes pa so zadovoljni in srečni. Mlade družine so se v stanovanja že vselile, v tem tednu pa so zaživeli tudi trgovski prostori in prostori Ljubljanske banke.
Ljubljanska banka bo jutri slavila še enkrat. V prostorih nekdanje samopostrežne trgovine v Mozirju bo ob otvoritvi nove in prve obenem, papirnice, ki jo je uredila Trgovska delovna organizacija Savinja Mozirje, odprli enoto za potrebe obrtnikov mozirske občine.
VELIKO MAJHNIH, PA TOLIKO BOLJ BOGATIH PRIDOBITEV
Velika pridobitev, tako ji zagotovo lahko rečemo, so tudi zelo dobri rezultati gospodarjenja v letošnjem letu
Stanovanjskih težav ne manjka v mozirski občini. Tokrat so jih precej razrešili v Gornjem gradu in na Rečici
li vodovode, športna igrišča, kulturne domove, si zagotavljali spodoben sprejem televizijske slike, gradili mrliške vežice, izkazali so se kot vedno v preteklosti gasilci z novimi vozili, in še in še.
V gospodarstvu so večino razpoložljivih sredstev namenjali za posodabljanje proizvodnje in tehnologije, veličastnih poslopij torej ne bodo odpirali, ponosni pa so lahko na učinkovitost,sicer skromnih, vendar pametnih vlaganj. Krivični bi bili, če ob tem ne bi omenili in posebej poudarili velike naložbe v Delovni organizaciji Gorenje — Mali gospodinjski aparati v Nazarjah, ki je najbolj vidna. Ne le po zunanjo-
sti, predvsem po uspešnost! poslovanja, po trdno zastavljenih razvojnih ciljih, ki jih v tej delovni prganizaciji brez pretiranega leporečja sproti uresničujejo.
Napredek zadnjega leta v Gornji Savinjski dolini je torej več kot očiten, le s prvimi očmi in s pravega zornega kota ga je treba pogledati in pravilno ovrednotiti napore in dosežke krajanov od občinskega središča do najbolj odmaknjenega zaselka. Praznik občine Mozirje. 12. september, torej ne bo priložnost za slavnostno rezanje trakov, vendar pa je to dan, ko bodo vsi skupaj ugotovili, da so veliko naredili, ko bodo vsi skupaj upravičeno ponosni.
■ ■
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga
8. septembra 1988 * titovo velenje	PRAZNIK OBČINE MOZIRJE ___liaS C3S ★ S stran 5
Tri središča pravilne usmeritve zadruge
»Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje je v srednjeročnem načrtu med pomembnejše usmeritve zapisala bistveno krepitev trgovske ponudbe v Gornji Savinjski dolini. To pomeni, da bomo v treh večjih središčih — Mozirje, I.jubno in Gornji grad — zgradili večja trgovska središča s prodajnimi, skladiščnimi in poslovnimi prostori. Pravzaprav smo jih že, saj smo z včerajšnjo otvoritvijo poslovno-stanovanjske zgradbe v Gornjem gradu naše srednjeročne načrte že uresničili,« pravi vodja temeljne organizacije Trgovina in gostinstvo na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Ivan Čopar.
Zaloge bodo torej združili in razširili v globino in širino, z dobro usposobljenimi kadri pa bodo sposobni zagotoviti številne
kupce v vseh krajih, kjer imajo svoje trgovine. Je pač minil čas, ko so v vsaki krajevni skupnosti, se pravi v vsakem kraju in zaselku prodajali vse, izbira blaga pa je bila slaba. Njihova želja je, da v manjših krajih oskrbujejo prebivalce z osnovnimi potrebščinami, v večjih krajih pa poskrbijo za celotno ponudbo. V to jih seveda med drugim sili tudi gospodarnost poslovanja.
»Zavedamo se, da moramo postati prodajalci v pravem pomeni' besede, prisluhniti moramo željam kupcev, jim nuditi ugodne kreditne in druge pogoje, kot so akcijske prodaje na obroke brez obresti, možnost dostave na dom in podobno. Doslej smo bili boli razdeljevala blaga, ne pa pravi prodajalci,« dodaja Ivan Čopar.
Po trgovskem centru v Ljubiji v Mozirju in po centru v Radmir-ju, ki ga tudi urejajo, je na vrsti Gornji grad. Trgovski lokali v tem kraju so bili doslej dobesedno razmetani na različnih mestih, delovni, prodajni in poslovni pogoji nemogoči, kar velja tako za reprodukcijski material, kot za galanterijo in živila. Več kot ozko grlo torej. Z novim objektom so združili ponudbo na enem mestu in vse skupaj že dopolnili. Na enem mestu bo možen nakup skoraj vseh vrst blaga, tu je enota Ljubljanske banke, nekaj metrov stran sedež zadružne pospeševalne in hranilno-kreditne službe, tam je sedež krajevnega urada, pa gostinski lokal Menina, kar navsezadnje tudi ni nepomembno.
Na 1.100 kvadratnih metrih
prodajnih prostorov in pokritih skladiščnih površin ter na 1.000 kvadratnih metrih odprtih skla-
dišč bodo zagotovili boljše delovne pogoje zaposlenim, prijetnejši in bogatejši nakup, obenem pa
delno omilili odliv kupne moči v sosednja večja središča.
j- P-
Prostoren in večnamenski objekt v Gornjem gradu je lepa čestitka za občinski praznik
-	(foto vos-)
Trgovska delovna organizacija Savinja
Opuščeni lokali so končno oživele
Obnovljena upravna zgradba, novi prostori za komercialo in kooperacijo, papirnica z enoto Ljubljanske banke ...
Obdobje nekaj zadnjih let na področju trgovske ponudbe v ožjem središču Mozirja nekako napeljujejo na misel, da so bili v delovni organizaciji Savinja z izgradnjo prepotreb-ne blagovnice zadovoljni z doseženim. Najbrž neupravičeno. Težko bi namreč našli tehten razlog, ki bi opravičil prazne trgovske lokale v samem središču Mozirja, ki so »prazni« postali zaradi preselitve pod eno streho, v novo blagovnico. Žal so vse doslej prazni tudi ostali, čeprav je vmes minilo nekaj dolgih let. Na vso srečo so sedaj vsi ti prostori le zaživeli kot se spodobi.
Spremembe, tudi kadrovske, so bile nujne, z njimi pa je v tem 105-članskem kolektivu zavel nov veter. Kaj kmalu so bili pripravljeni programi za oživitev opuščenih trgovskih objektov. Prej prazni in zaprti so danes polni trgovskega utripa, kar je edino prav. V zadnjem obdobju so v Savinji veliko postorili. Naštejmo le nekaj dejstev. Pritlična stavba ob upravni zgradbi je po nekdanji prodaji pohištva praktično deset celih let samevala. Obnavljali niso ostrešnja, ki se je že pričelo podirati, voda v radiatorjih je
vsaj sedemkrat zmrznila, seveda tudi odmrznila, in radiatorje je bilo treba zamenjati, vse skupaj je veljalo precej dinarjev, danes pa so na tem me-
stu lepi prostori za komercialno in kooperacijsko službo.
V zadnjem obdobju so v Savinji prenovili prostore upravne zgradbe, sodobno uredili
trgovino z železnino in sorodnimi materiali, v prostorih nekdanjega tekstila odprli brezcarinsko prodajalno in v na-zarski samopostrežni trgovini
kljub vsem prostorskim težavam uredili še diskontno prodajo. To še ni vse. Od vseh »malenkosti« velja omeniti tudi novo trgovinico v Ljubnem, v mozirski blagovnici so zamenjali steno iz enega samega kosa stekla, ki je prej bolj »ogrevalo« zunanjost kot prodajalke, za ogrevanje bodo še letos poskrbeli v nazarski trgovini, pa tudi sicer jim načrtov ne manjka. Nekaj jih bodo uresničili že v oktobru, pa še zanimivi so.
Še en neizkoriščen prostor so oživili in mu dali pravi namen. Pravzaprav bodo to storili »šele« jutri, v petek, ko bodo v prostorih nekdanje samopostrežne trgovine pod upravno zgradbo odprli novo papirnico, za katero je Mozirje z okolico že dolgo prosilo. V njej bodo našli mesto šolske potrebščine, pisarniški material, mehanografski izdelki, spominki, časopisi in revije, tobačni izdelki, svoj kotiček bodo dobili ljubitelji iger na srečo, pa tudi majhen barček bo zraven. Ob vseh teh »drobnarijah« ne kaže pozabiti, da bo v tem prostoru svojo enoto odprla tudi Ljubljanska banka, namenjena pa bo obrtnikom in njihovim poslom. Najbrž ne bo odveč tudi dejstvo, da bodo ob mozirski blagovnici uredili še bife. Za začetek so poskušali s prodajo piva v vročih poletnih dnevih, in obneslo se je.
Napori se seveda poznajo tudi pri uspešnosti poslovanja. Letos bodo ustvarili vsaj 20 milijard dinarjev prometa, kar pomeni 2,2 milijardi dinarjev dohodka.
Predvidevanja niso pretirana, saj temeljijo na trimesečnih načrtih, ki jih doslej presegajo in so po nekaterih kazalcih kakovostnega gospodarjenja v vrhu uspešnosti med posameznimi delovnimi organizacijami sozda Merx.
Vse to priča, da skrbijo za kupce, še več si jih želijo pridobiti. Uveljavljajo sodelovanje s potrošniškimi sveti v krajih kjer imajo svoje poslovalnice, sestajajo se s predsedniki teh svetov in skušajo sproti reševati probleme v oskrbi krajanov. V tej težnji iščejo cenejše blago, ki ga trenutno dobijo le v sosednjih republikah. V skrb za boljšo prodajo sodijo tudi akcijske prodaje, znova bo na vrsti nagradna igra za kupce in še bi lahko naštevali.
Zelo pomembna razvojna usmeritev je tudi področje kooperacije. Pri tem so opredelili tri področja. Prvo je klasična kooperacija s proizvodnjo elementov za končno sestavo izdelkov v večjih sistemih združenega dela, drugo pa marketinški pristop, ki pomeni trženje končniji izdelkov njihovih kooperantov. Sem se navezuje tudi usmeritev v grosi-stično prodajo, s katero želijr obvladovati potrebe občinskega prostora pri nabavi reprodukcijskega materiala. Tretje in zelo pomembno področje je razvoj novih izdelkov, pri čemer so veseli vsake koristne in uporabne zamisli. Uspehi so tu, saj bodo na bližnjem sejmu obrti v Celju predstavili izključno nove izdelke. S pomočjo zunanjih sodelavcev so se vključili tudi na področje inženiringa in pripravljajo projekt za izgradnjo tovarne suhih akumulatorjev v manj razviti srbski pokrajini.
j. p.
Pekarna Petrovič Mozirje
Vsak nov delavec se zredi
Se med vami zgolj slučajno še najde kdo, ki ni niti slišal za mo-zirsko pekarno, za slastne zemlje. ki niso ne kruh in ne pecivo, so pa nekaj najboljšega kar si srce in trebuh lahko privoščita? Je še kdo. ki ni poskusil več vrst odličnega kruha, še več vrst in še boljšega peciva? Morda se bo še našel kdo, ki mu med vožnjo skozi Mozirje ni zadišalo iz pekarne in se seveda ni ustavil. Če ga ni ustavil prijeten vonj. ali pa gneča pred prodajalno, ga bo morda poslej ustavil lep napis na povsem prenovljeni stavbi pekarne Janeza Petroviča. Zakaj je ta pekarna tako znana?
»Zakaj? Najbrž je najbolj pomembno dejstvo, da pečemo kruh in pevico po receptih naših mamic, brez dodatkov, kemikalij, kruh je naraven, je domač. Prodajamo ga kakšnih šest vrst.
Trenutno gre najbolj v promet osnovni za 380 dinarjev, ki ga pečemo le 30 odstotkov, sicer pa prodamo največ polbelega, za cene pa tako ne vem. Peciva imamo običajno deset vrst. Trenutno so pri kupcih najbolj priljubljene štručke s šunko. Kako jih pripravljamo? Potrebno je malo mehkejše testo, narejeno v obliki ro-gljiča, v katerega vstavimo kos šunke, ko je testo vzhajano, ga
Janez Petrovič, pek z dušo in srcem
polijemo z vodo in pomočimo v nariban sir. Seveda ga tudi spe-čemo. Kupci so navdušeni.«
Sicer pa Janez Petrovič pove, in žena to potrdi, da posamezno vrsto peciva prodajajo dokler gre, kasneje ga zamenjajo z novo pogruntavščino in vse skupaj se ponavlja. Tudi kakšno prejšnje »opuščeno« pecivo je čez nekaj časa zopet novo in ,tako se vse skupaj vrti v krogu, zelo okusnem seveda. Veliko kupcev imajo iz. Spodnje Savinjske doline.
Letuša, Šmartnega ob Paki. Šoštanja in Titovega Velenja. Tudi kupcev iz Mozirja je veliko, vendar imajo v tem kraju večjo izbiro. večjo ponudbo tudi ostalih pekov.
Veliko nas je, ki smo v zadnjih mesecih bili priča temeljiti obnovi pekarne. Zidarski odri okrog in okrog, pekarna pa je kar pekla in prodajala. Ob tem sta zakonca Petrovič še posebej srečna. »Vsem odrom in zidarjem navkljub so ljudje vseeno prihajali, trkali na vsa vrata, želeli so kruli in pecivo. Ob gradnji smo nenehno pekli, prodajalno pa zaprli le za nekaj dni. Ti ljudje so nam pomenili ogromno, dajali so nam voljo, da smo vztrajali. Naložba je za nas zelo velika, pri čemer moramo pohvaliti razumevanje upravnih organov, in Ce nas ne bi naši kupci tako podprli, nam dali pogum, bi mogoče celo obupali. Res smo jim hvaležni, veseli smo. da želijo naš kruh in pecivo.«
Pekarna v Mozirju je torej obnovljena, razširjena in kupci bodo še bolj zadovoljni. Zakaj pravzaprav takšna naložba? Janez je pek z dušo in telesom, čeprav v otroštvu takšne želje ni imel. Rojen na Ptuju v številni družini, se je pač moral znajti.
Njegov sošolec je delal v pekarni in ga je zvabil tja, po enem letu bi sicer ušel, vendar ni imel kam, oče vzdrževanja družine ni zmogel sam. Tako je postal in ostal pek in danes si sploh ne zna predstavljati, da bi lahko bil kaj drugače.
Naložba je opravičljiva tudi iz drugega razloga, nemara najpomembnejšega. Ob hčerki sledita očetu in mami, ena je živilski tehnik, druga slaščičarka. To je lep obet, da bodo ponudbo v pekarni Petrovič razširili tudi do slaščičarskih izdelkov. Lepo je, če imajo otroci veselje, staršem za srečo in v ponos. Pekarna v Mozirju stoji že 100 let in jih bo Zagotovo še toliko. Janez Petrovič je prišel v Mozirje 1963. leta kot pek, se zaposlil v takratni pekarni. na istem mestu seveda, bil pozneje obratovodja, žal (ali pa ne), je pekarna propadla, prišla je prisilna uprava. Savinja se je te pekarne kasneje odrekla, Janez jo je vzel v najem in končno kupil.
Delavci v pekarni so prišli praktično iz vse Jugoslavije, razumejo se, ne razumejo pa naših trenutnih narodnostnih razprtij. Že po deset let delajo v mozirski pekarni, nekateri so vmes odšli na »boljše«, pa so se vrnili.
Kam? Na boljše! Ni jim zameril, rad jih je vzel nazaj, mladi so in ni greh, če želijo pekarski poklic zamenjati za kaj lažjega. Pa menda ni tako. Morda tudi ne zaradi dobrega kruha. So pač pri kruhu.
Vsi štirje Petrovičevi pojedo veliko »svojega« kruha, janež in žena pa sta v en glas povedala, da se vsak nov pek v tej pekarni na začetku zredi. Pa pri tem zagotovo nista imela s i a h i h misli. Všeč jima je to dejstvo.
Za konec pa še zanimiva zgodba. Na policah v mozirski pekarni najdemo »bio kruh«. Kaj je pravzapra- to? »Ta kruh smo pričeli izdelovati na pobudo možakarja, ki se žal ni predstavil. Rekel je le. da bo v Velenju odprl mlin. ki bo mlel pšenico, koruzo in tako naprej s kalčki vred. Prinesel je celo moko. To je bila moka zmleta iz naravne pšenice, brez kemikalij, škropiv
in tako naprej, predvsem pa mleta s kalčki vred, brez ločitve otrobov. Z nje sem poskušal speči novo vrsto kruha. Najbrž je uspelo, saj so kupci dobesedno »navalili«. Toda moke je zmanjkalo. človeka pa ni bilo več blizu in še zdaj ne vem kje je. Takšno »nerodnost« Sem moral nekako rešiti in delno mi je uspelo s pomočjo »Žita« iz Ljubljane. Tistega možakarja pa bi le še rad srečal, z njegovo moko vred. Naj povem, da vsak dan pojem štruč-ko tega kruha, treba ga je nareza-ti na tanke koščke, če ga namaže-te z maslom, je to nekaj čudovitega,« pravi Janez Petrovič in precej nas ie, ki mu verjamemo.
Če vam ne bo prej zadišalo po svežih žemljicah, lahko tudi preberete, da je na tem mestu pekarna
6. stran * P3S C3S
PRAZNIK OBČINE MOZIRJE
titovo velenje	8. septembra 1988
r
Gorenje — Mali gospodinjski aparati Nazarje ■ ■■■ mm
Večja učinkovitost vodenja ob večjem zadovoljstvu
delavcev
Tovarna malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah je bila v okviru Gorenja ustanovljena 7. decembra 1970. Lokacija tovarne je bila torej izven območja razvite občine Velenje, z namenom, da pospeši gospodarski razvoj manj razvite občine Mozirje. Ob ustanovitvi je bilo zgrajenih l.700 kvadratnih metrov delovnih
izobrazbo. Štipendistov imamo 43, od tega 20 odstotkov na višjih in visokih šolah. Letos bomo proizvedli l.200.000 malih gospodinjskih aparatov, med katerimi prevladujejo me-šalniki (60 odstotkov), kavni mlinčki (18 in rezalni strojčki (18 odstotkov).
Za izvoz bomo izdelali 639.500 kosov, ali 53 odsto-
prostorov, v njih pa je našlo zaposlitev 60 delavcev.
V prvem letu smo izdelali 15.000 malih gospodinjskih aparatov — stenskih tehtnic. Iz leta v leto smo osvajali proizvodnjo novih gospodinjskih aparatov, nosilni proizvod pa je vse bolj postajal mešalec. Vzporedno z večanjem proizvodnje, se je večala tehnološka globina in z njo smo prehajali na proizvodnjo tehnološko zahtevnejših izdelkov. Obseg proizvodnje se je od ustanovitve, ko je bila letna zmogljivost 500.000 malih gospodinjskih aparatov, povečal na preko 1.200.000 izdelkov. Realizirano rast letne proizvodnje je bilo možno doseči le z novimi razširjenimi proizvodnimi in poslovnimi prostori, katerih površina se je postopoma povečala na 7.500 kvadratnih metrov.
Delovna organizacija Gorenje MGA danes
V delovni organizaciji je danes zaposlenih 464 delavcev, od tega 5 odstotkov z višjo in visoko strokovno
tkov zmogljivosti v vrednosti 10 milijonov dolarjev, kar je 47 odstotkov več, kot v lanskem letu. Načrtovani izvoz repromateriala in opreme bo letos znašal 6,5 milijona dolarjev, kar pomeni, da dosega pokritost uvoza z izvozom 1,52. Za izvoz na konvertibilno področje je namenjeno 98 odstotkov proizvodnje, le 2 na klirinško.
Položaj in mesto DO Gorenje MGA v občini Mozirje
Relativno visoka letna stopnja rasti proizvodnje v zadnjih letih je pripeljala delovno organizacijo med tri najmočnejša podjetja v občini, saj ustvarjamo 18 odstotkov celotnega občinskega dohodka. Po doseženi akumulaciji prednjači-mo, saj smo je ustvarili 44 odstotkov, po številu delavcev pa smo s 464 delavci in 13 odstotki na tretjem mestu v občini Mozirje.
Kazalci uspešnosti poslovanja, kot so dohodek na delavca (11.376.000 dinar-
jev), stopnja akumulativno-sti (17,4), del čistega dohodka za brutto osebne dohodke (58 odstotkov), izplačani osebni dohodki (458.339 dinarjev), so za Gorenje MGA zelo ugodni in delovno organizacijo uvrščajo v sam občinski vrh, po ustvarjenem izvozu na konvertibilno področje pa je v občini Mozirje na prvem mestu.
Sedanji in prihodnji razvojni načrti
Eden temeljnih ciljev sanacije sistema Gorenja je bil v tem, da je treba poleg finančne sanacije, sanirati predvsem razvojni zamah.
Ta je bil izpeljan z avtonomno decentralizacijo, ki je razbila velike delovne organizacije na tehnološke in ekonomsko-tržne zaokrožene celote. Od leta 1986 je tako Gorenje-MGA samostojna delovne organizacija, ki zase obvladuje tudi svoj razvoj, v interesu sistema kot celote, pa se povezuje z delovnimi organizacijami skupnega pomena, kot so Commerce, Servis, Razvoj, Interna banka in drugi.
S preoblikovanjem tozda
Sedanji program Gorenja—MGA ne predstavlja celovite ponudbe malih gospodinjskih aparatov na jugoslovanskem trgu, v izvozu pa izdelki naše delovne organizacije dopolnjujejo programe večjih proizvajalcev. Razpoložljivi dejavniki in razvojne ambicije pa morajo omogočiti, da se bo delovna organizacija Gorenje—MGA proizvodno in programsko trdno zasidrala v jugoslovanski prostor, povezave s tujim tržiščem pa se bodo postopno dopolnile še z višjimi in ekonomsko bolj zanimivimi vezmi, kot je tako-imenovani »joint venture« — skupno vlaganje.
Posledice take poslovne naravnanosti so pomembni investicijski posegi, do katerih se je Gorenje MGA opredelil v srednjeročnem načrtu ter v »smernicah dolgoročnega razvoja DO Gorenje MGA do lefa 2.000«.
Osnovni namen naložb v razširitev asortimana in povečanje proizvodnje ob istočasni tehnološki posodobitvi je v tem, da si Gorenje—MGA zagotovi dolgoročno stabilno poslovanje, kar pa je možno le s še intenzivnejšim vključevanjem
1
v samostojno delovno organizacijo so se torej izpostavili pomembni pogoji za
programsko-proizvodni razmah Gorenja-MGA na eni strani, na drugi pa se je povečala odgovornost delovne organizacije za sprejete tekoče in dolgoročne odločitve.
v mednarodno delitev dela, saj se krepko zavedamo, da je izvoz edina alternativa
razvojno-programske usmerjenosti.
V decembru 1985 smo izdelali predinvesticijsko študijo »Modernizacija programa in tehnološko pre-
strukturiranje proizvodnje gospodinjskih aparatov«, katere sestavni del so mali gospodinjski aparati. Decembra 1986 je bila izdelana investicijska zasnova razširitve in posodobitve proizvodnje malih gospodinjskih aparatov, ki je dobila zaradi izrazite izvozne usmerjenosti tudi družbe-no-ekonomsko verifikacijo.
Trije koraki v informacijsko družbo
Investicijska zasnova je bila razdeljena na več investicijskih programov, oziroma na tri obdobja.
Prvo je pomenilo zagotovitev proizvodnih prostorov za instaliranje nove opreme, s katero smo odpravili ozka grla, in prostorov za razvojno-tehnološko, konstrukcijsko in kakovostno obdelovanje proizvodnje.
Drugo obdobje je tehnološka posodobitev proizvodnje, ki jo terjata večji fizični obseg in širši proizvodni program, dopolnjen z novimi proizvodi; to pomeni večjo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti s tehnološkim posodabljanjem ter humanizacijo delovnega okolja.
V tretjem obdobju bo proizvodni program dopolnjen z novimi proizvodi v smislu komplementiranosti
ponudbe malih gospodinjskih aparatov.
Prvi del investicijske zasnove je bil uspešno zaključen, in sicer gradbeni del ob koncu leta 1987, svečana otvoritev je bila 18. decembra, tehnološki del pa v prvem četrtletju 1988. Razširitev in posodobitev proizvodnje v drugem obdobju teče po predvidenem časovnem načrtu. Projekt je računalniško voden, naložba pa bo končana oktobra 1988.
Realizacija celotne investicijske zasnove bo omogočila, ob uporabi sodobnih oblik vodenja, kot je napri-mer takoimenovano »ciljno vodenje«, letno rast proizvodnje za okoli 15 odstotkov. Brez vlaganj v razvoj računalniško podprtih informacijskih sistemov vsega tega ne bi mogli uresničiti. Pri tem moramo poudariti, da bomo tehnološki presežek delovne sile, ki bo nastal zaradi nenehnega posodabljanja, pokrili s stalno rastjo fizičnega obsega proizvodnje.
Še nekaj je ob tem zelo pomembno. Brez vsega filozofiranja — to pomembnost občutijo naše oči, ušesa, naše zdravje. Proizvodnja v Gorenju—MGA Nazarje je ekološko čista in zdrava, ne onesnažuje okolja, očem prijetna je že zunanja ureditev nazarske tovarne.
% »Sf8?
septembra 1988
* titovo velenje
PRAZNIK OBČINE MOZIRJE
nas cas * stran 7
Kar tako naprej
Nogometaši Elkroja so v nedeljo še v drugo prijetno presenetili. Naj ne zamerijo. K. njihovi gladki zmagi je veliko prispevala slaba predstava nogometašev Mure, ki v nobenem primeru niso opravičili vloge enega prvih favoritov v letošnjem prvenstvu.
Naj ne zamerijo zaradi tega, ker so se vseeno izkazali s požrtvovalno in domiselno igro, predvsem v napadu. Pomlajena ekipa
torej veliko obeta in to je najbolj razveseljivo.
Domači so prvi zadetek dosegli po grobi napaki gostujočega vratarja, bil je pravzaprav avto-gol branilca, na 2:0 so povišali po izrednem prostem strelu Pra-njiča, sicer najboljšega igralca srečanja in pogoste tarče grobih prekrškov nogometašev Mure, tretji zadetek pa je dosegel Hren, ki je dobesedno osmešil gostujočo obrambo z vratarjem na čelu, s preigravanjem pa »kravžljal« živce navijačem. Konec dober vse dobro pravimo in tokrat je bilo tako. Edini zadetek so do-
mačini gostom dobesedno podarili, velja pa povedatr, da so imeli nogometaši Mure veliko sreče, saj bi bil lahko rezultat še veliko ugodnejši za gostitelje.
Gledalcev se je ob igrišču zbralo precej in jih bo v prihodnje še več. Znajo ceniti uspehe, ki so plod tudi požrtvovalne in borbene igre celotne ekipe. V prihodnjem kolu bodo igralci Elkroja gostovali pri mariborskem Kovinarju. Do takrat so v skupini šestih ekip s tremi točkami na tretjem mestu prvenstvene razpredelnice.
J. P.
Pohorje :Rudar (TV) 0:0
Ruše. Igrišče Pohorja, gledalcev 500, sodnik Ledinski (Li).
Rudar (TV): Hrast, Jalušič, Doler, Raukovič, Oblak, Cvikl, Brdžanovič, Kostajnšek, Boško-vič, Macura, Goršek (Bauh).
Elkroj :Mura 3:1 (2:0)
Strelci: 1:0 Remic (15), 2:0
Pranjič (44), 3:0 Hren (56), 3:1 Gabor (62). _
Mozirje. Igrišče Elkroja, gledalcev 600, sodnik Žohar (Mb).
Elkroj: Janko, Ilič, Tratnik, Remic (Ermenc), Božičevič, Knez, Grobelšek (Šimenc), Hren, Gorštner (Bolko), Janežič, Pranjič.
Drava :Era Šmartno 1:1 (1:1)
Strelca: 0:1 Kopušar (21), 1:1 Lubec (31).
Ptuj. Stadion Drave, gledalcev 200, sodnik KaroIy (Tišina).
Era Šmartno: Magrič, Magli-ca, Brunšek (Matko), Tomažič, Železnik, Oblak, Korber, Fajdiga (Laznik), Kopušar, Skerbinek, Centrih.
----------1
r
| MIERX ^
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA
SAVINJA MOZIRJIE
MOZIRJE 41
p. o.
MERX, TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA SAVINJA MOZIRJE
I Vsem našim kupcem čestitamo za občinski praznik!
Vsem kolektivom želimo še nadaljnjih delovnih uspehov in uspešnega I
L poslovnega sodelovanja!	■
_____ _ _____— J
Dobri rezultati
Po prvih dveh kolih so zadovoljni tudi pri ERI Šmartno. Zadovoljni so z obema rezultatoma, nikakor pa s prikazano igro. V nedeljo so na gostovanju pri DrčtVi na Ptuju osvojili točko. V 21. minuti so s strelom Kopu-šarja celo povedli, vendar so domačini deset minut kasneje izenačili, rezultat pa se do konca srečanja ni spremenil. Po besedah trenerja Draga Napotnika so igralci ERE Šmartnega dobro igrali le na začetku tekme, v nadaljevanju pa precej slabše, zato kljub osvojeni točki na zahtevnem gostovanju z igro ni bil zadovoljen. V nedeljo bodo v Šmartnem gostovali nogometaši Proletarca iz Zagorja, ki so v prvem kolu gladko premagali fa-voriziranega Steklarja.
K. N.


ŠPORT
Sah
Na hitropoteznem turnirju za prehodni pokal Šaleškega šahovskega društva je v mesecu septembru prepričljivo zmagal Matko z 19,5 točkami. Za njim so se uvrstili Kristan (17,5), Brešar (17,5), Goršek (16,5), Stropnik (16) itd.
Skupno pred oktobrskim turnirjem vodi Goršek s 63 točkami, sledijo pa mu Kristan 57, Matko 52. Stropnik 36 in Brešar 32.
Kotalkanje
Državni prvaki
V Pulju je bilo državno prvenstvo v kotalkanju, na katerem so se imenitno odrezali velenjski kotalkarji. Pionirji in pionirke so tekmovali tudi za ekipni pokal Stanka Bloudka, ki ga je že tretjič osvojila ekipa velenjskega Rudarja in ga tako prejela v trajno last. Prva tri mesta pri pionirkah so osvojile Velenjčanke Tja-ša Praznik, Katja Čater in Tina
Vizovišek, ki po prikazanem znanju veliko obetajo. V skupini mlajših mladincev je prepričljivo zmagal Matej Šumnik, pred Štorom, pri mlajših mladinkah je bila Novakova druga, pri mladinkah pa je bila razred zase Alenka Oven, ki bo že konec tedna odpotovala na evropsko mladinsko prvenstvo v Španijo.
Šmartno ob Dreti
Kar 160 kolesarjev
« m lin
* s & ST
*w< r * *
* 7m '
Pm M**
■ Ji JT 4 - f -
V tednu pred bližnjim praznikom občine Mozirje se po vseh krajih Gornje Savinjske doline vrstijo tudi športne in rekreativne prireditve. Med njimi velja posebej omeniti trim kolesarjenje, ki so ga v nedeljo pripravili člani športnega društva Lipa iz Šmartnega ob Dreti. Na startu se je
Vertačnik Peter
Loke 49,63330 MOZIRJE tel.:063 831-050 831-096
Peter Vertačnik
Ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje iskreno čestitam vsem delovnim ljudem in občanom!
IZDELOVANJE IN PRODAJA PREDMETOV IZ TEKSTILA, USNJA, SPOMINKOV IN COKEL
^ J "i	- t
zbralo lou Kolesarjev, od najmlajših do starejših, ki so prevozili pot do Nove Štifte in nazaj do Šmartnega, kjer so na športnem igrišču pripravili tovariško srečanje z žrebanjem nagrad za vse, ki so uspešno opravili nalogo.
j. p.
Smučarski skoki
Na 10. mednarodni tekmi v smučarskih skokih v švicarskem Bernu se je v močni konkurenci s tekmeci iz vsega sveta poigraval nepremagljivi Finec Mati Nvkanen, med petimi jugoslovanskimi mladinci je bil Pušnik več kot odličen 25., ostali naši pa niso bili boljši od 70. mesta.
Na vsakoletnem (ekmovanju za pokal Elektrotehne na ljubljanskem Mostecu je pri mladinci v hudi konkurenci Pogorelčnik osvojil peto mesto. pri članih pa sta bila Golob in Verdev drugi in tretji.
Na tekmovanju za pokal Gorenjske v Žirovnici za pionirje do 11, leta je Kadliček osvojil šesto mesto.
jjnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnfin^
Modna konfekcija Elkroj
Od Moskve do San Francisca
Dejstvo, da delovna organizacija v sedanjih razmerah, nenehno izboljšuje kakovostne kazalce uspešnosti poslovanja, potrjuje pravo razvojno in poslovno usmeritev, potrjuje pridnost in sposobnost takega kolektiva. Zagotovo je to MODNA KONFEKCIJA ELKROJ, ki tudi letos dosega nadpovprečne rezultate. Navedimo lep primer. V tekstilni panogi je v Sloveniji 84 delovnih organizacij.
Po ustvarjenem dohodku na delavca je bil Elkroj lani na 32. mestu, letos se je povzpel celo na 18. mesto. Pri tem velja povedati, daje od konfekcionarjev na tej lestvici pred Elkrojem le manjša delovna organizacija ZARJA Petrovče, ostali so tekstilci. Med pomembnejšimi konfekcionarji je torej Elkroj prvi. S te lestvice še podatek, da je bil lani Elkroj pri izplačanih čistih osebnih dohodkih na delav-
ca 42., v letošnjem prvem polletju pa že na 23. mestu.
V Elkroju so se letos odločili da bodo proizvedli in prodali 1.550.000 izdelkov, 850.000 za domači trg, 650.000 za izvoz na konvertibilno področje in 50.000 za klirinški trg. S tem bodo ustvarili preko 54 milijard dinarjev celotnega prihodka, na konvertibilnem trgu od tega 11 milijard. V sezoni pomlad —poletje, ki seveda sovpada s polletjem so proizvedli dobrih 770.000 raznih konfekcijskih izdelkov. To je tri odstotke več, kot so načrtovali, v primerjavi z lanskim letom pa za 7 odstotkov manj. Razlog za nižjo proizvodnjo je jasen. Gre za račun spremenjenega proizvodnega in prodajnega programa, saj vse večji delež predstavlja dopolnilni program, ki je po svoji naravi tehnološko zahtevnejši.
Od celotne količine proizvedenih izdelkov v vsej delovni organizaciji so v prvem polletju izvozili 52,8 odstotka, od tega 47,2 na konvertibilno tržišče. Na ta tržišča so izvozne načrte presegli za devet odstotkov, v primerjavi z lanskim letom pa kar za 38. Za klirinško tržišče so ti odstotki veliko višji, seveda pa so absolutne količine bistveno manjše. Razveseljuje tudi podatek, da se delež proizvodnje najbolj povečuje v tovarnah v Alibunarju in Odžaku. Ne moremo seveda tudi mimo dejstva, da je bilo za izvoz namenjenih
92,5 odstotka vseh izdelkov skrojenih in sešitih v temeljni organizaciji Konfekcija Mozirje, iz šoštanjske Konfekcije pa so izvozili 76,5 odstotkov izdelkov.
Še nekaj je pomembno. Za prvo šestmesečno obdobje je namreč značilno, da so uspeli več prodati, kot so proizvedli. To seveda pomeni, da so bistveno zmanjšali zaloge. Spodbudnih dosežkov je še več, od slabosti pa jih skrbijo visoke obresti, saj zanje vsak mesec dajo precej več, kot za brutto osebne dohodke. Problem obresti pri tekočem in razvojnem financiranju delovne organizacije se torej kaže v svojih najhujših razsežnostih, saj prav obresti izničijo ostale ugodne pokazatelje proizvodnje.
Z marljivim delom in pravilno, predvsem izvozno naravnano usmeritvijo, so v
Elkroju prepričani, da bodo uspešni tudi v prihodnje. Poseben poudarek dajejo kakovosti poslovanja v prav vsakem pogledu. Prav to je temelj, da uspevajo na vedno novih in še posebej zahtevnih tujih tržiščih. Domače tržišče se krči, edini pravi izhod je torej izvoz na konvertibilni trg.
V Elkroju se danes lahko pohvalijo, da njihove izdelke že nosijo kupci od Moskve do San Francisca, če-
prav levji delež še vedno predstavlja izvoz v Zvezno republiko Nemčijo. Zlasti za področje izvoza so se kadrovsko okrepili in se trenutno pogovarjajo za posle tudi na Nizozemskem in v Franciji, dva večja posla so letos že opravili za Sovjetsko zvezo in bodo do konca leta še enega, nekoliko skrivnostno pa omenjajo, da pričakujejo pomembno naročilo iz Združenih držav Amerike. Vrata v svet se vse bolj odpirajo.
8 stran * HSS CSS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje * 8. septembra 1988
Krajevna skupnost Skorno—Florjan
SREČANJE. SREČANJE
s pitno vodo v Skornem
Sušno obdobje v juliju in avgustu je podobno kot že prejšnja leta, pokazalo ostre zobe prebivalcem Skornega. Presahnili so mnogi vodni izviri. Še ne tako dolgo nazaj, smo uporabljali krajani Skornega vodo kapnico, kasneje pa bistre izvire. Zahteve in potrebe po vodi so bile skromnejše, način kmetovanja in življenja pa enostavnejši. Zaradi nekontroliranega poseganja ljudi v naravo pa so nastale velike težave.
Kmetje so spremenili način kmetovanja, prešli so na umetna gnojila, polivanje gnojnice po travnikih in njivah. Vsi vodni izviri pa se nehajo prav pod kmetijskimi površinami. Po vsakem intenzivnem gnojenju iz naših izvirov teče gnojnica. Tako kmetje hote ali nehote sebi in drugim povzročajo hude težave.
Specializiranih kmetij je v Skornem enajst, vse so v glavnem locirane na najvišjih pobočjih, zato so tudi problemi oskrbe z vodo pri njih najbolj očitni še zlasti v sušnih poletnih mesecih in suhih zimah, ko je dostop do
njih tudi s cisternami z vodo, nemogoče. Hudo za vse krajane pa je, da prav ti kmetje ogrožajo druge. Nista samo suša in kmetijstvo kriva za nekakovostno vodo oziroma njeno pomanjkanje, svoje naredijo tudi primesi žvepla, ki so v njej. Da ta trditev ni privlečena za lase, potrjujejo opravljene analize. Sadno in listnato drevje ima vsako leto hujše znake žveplenih padavin. Gozdovi Skornega so po ogroženosti takoj za gozdovi Zavodenj. Prebivalci Penka so lahko včasih uporabljali vodo talnico iz Penka. Danes? Področje, ki je ogroženo je po površini zelo veliko,
obsega pa okoli 50 stanovanjskih hiš in kmetij.
Takšen položaj nas je silil v to, da smo začeli iskati rešitve. Svet naše krajevne skupnosti je imenoval gradbeni odbor, ki je prevzel vodenje izgradnje vovovoda. povezali smo se s strokovnjaki Vekosa, ki nam nudijo vsa navodila, mi pa njim svojo pomoč in pričeli z iskanjem idejnih rešitev. Vse meritve izvirov, pridobivanje soglasij in dokumentacije ureja Vekos. S skupnimi močmi smo prišli že do idejnega načrta. Tudi krajani smo se organizirali. Odločili smo se za samoprispevek, vsak mesečno prispeva 30 tisoč dinarjev, in za udarniško delo vse dotlej, da vodovod ne bo zgrajen. Računamo, da bi naj vsak opravil 100 udarniških ur.
Idejna rešitev vsebuje zajetje vode DROLC, ki je še edino neokrnjeno in ima zdravo gozdno zaledje. V večji meri pa do sedaj tega izvira ni nihče koristil, zaradi nizke lege in nedostopnosti. Potrebe bomo skušali zadostiti iz tega izvira, računamo pa tudi na vmesno prečrpavanje in napajanje iz centralnega vodohrama Pohrastnik. Nekaj odročnih hiš in kmetij bomo skušali napajati lokalno. Za njih bi zgradili črpališče in rezervoar, z njim pa bi kasneje upravljali krajani sami. Gradnjo bomo opravili v dveh
etapah, ker je teren zelo zahteven, omrežje pa razvejano.
Predračunska vrednost investicije zaenkrat znaša približno milijardo dolarjev. Ta vsota bo že drugo leto podvojena. Krajane čaka veliko ročnega dela pri izkopih, teren je za stroje v večji meri nedostopen. Pričeli bi že s konkretnimi deli, vendar bo potrebno počakati na načrte. Doslej smo zbrali že dva obroka samoprispevka in poravnali prvi račun pri pridobivanju dokumentacije in soglasij v višini 13 milijonov dinarjev.
Krajani smo prepričani, da brez dobro organizirane širše pomoči in odobritev sredstev, cilja ne bomo dosegli. Ne želimo si satelitskega sprejema TV programa, niti smučarske skakalnice, temveč le to kar ima večina občanov že zdavnaj urejeno. Do zdrave pitne vode pa imamo najbrž vsi pravico. Ker so vzroki našim težavam širši, od umazane Pake, SO; iz TEŠ, gnojnice iz hlevov, v upanju pričakujemo, da nas družba ne bo pustila na cedilu.
Od svojih staršev smo prejeli čisto okolje, svojim otrokom ne smemo in ne bomo pustili puščave. Za vse smo odgovorni mi in to v tem času.
Anton Skornšek,
predsednik gradbenega odbora
Velikim Mali vrh, Gavce
Težave z vodooskrbo bodo kmalu odpravili
Po nekaj zaporednih deževnihvikendih je bil zadnji sončen. S pridom so ga izkoristili mnogi. Še najbolje pa gotovo krajani Velikega in Malega vrha v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki ter Gavc. Po letu dni so namreč vse bližje dolgo pričakovanemu cilju — rešitvi vodooskrbe na tem področju.
8. avgusta lani so na zelo razvejani in zahtevni trasi zasadili prve lopate. Danes začeto delo pravzaprav končujejo. Izgradnja vodovoda Veliki, Mali vrh ter Gavce je namreč v zaključni fazi. Opravili so že vsa gradbeno-monta-žna dela, tudi tehnični pregled je za njimi. Zadnjo soboto in nedeljo so krajani le še odpravljali pomanjkljivosti in urejali vse za potrebno dokumentacijo. Do 24. septembra, ko naj bi objekt pre-
dali svojemu namenu in temu primerno pripravili zaključek, pa morajo pripraviti le še primopredajno pogodbo med investitorjem, krajevno skupnostjo Šmartno ob Paki, ter bodočim upravljal-cem — Vekosom.
Kaj vse so morali opraviti od lanskega 8. avgusta do danes, ni najbrž omeniti odveč. Bilo je več kot 15800 opravljenih udarniških ur, ter zbranih okrog 180 milijonov dinarjev od bodočih uporabnikov. »Pripravljenost krajanov
Prihodnjo soboto »Dan šoštanjskih ribičev«
pri premagovanju najrazličnejših ovir je bila pri izgradnji izredna. Vsi so razumeli, da je treba vodooskrbo rešiti čimprej, in da bo od prvega do zadnjega dne treba skoraj vsako soboto, nedeljo, praznik in tudi prost popoldan »preživeti« na trasi,« je poudaril predsednik gradbenega odbora Štefan Bačovnik. Spretno so obrnili in oplemenitili vsak dinar, saj drugače kar šestkratne podražitve materiala od začetka do danes ne bi mogli »ujeti« tako kot so jo. V svojih rokah so imeli praktično vse: od zasnove projekta, nakupa potrebnega materiala, vse nadzore, montažo, preizkušnjo naprav, opravili vsa možna gradbena dela prostovoljno, . . . Naložbo cenijo na okrog dve milijardi 500 milijonov dinarjev. Resnično veliko in zahtevno naložbo »spraviti pod streho« v tako kratkem času in v teh razmerah niso mačje solze.
Levji delež imajo pri izgradnji šest kilometrov dolgega primarca in prav toliko dolgega sekundar-
Ribiška družina Paka Šoštanj pripravlja v soboto, 17. septembra, Dan šoštanjskih ribičev.
Kot se ob tej priložnosti spodobi, bodo poleg drugega pripravili turistični nagradni ribolov na najtežjo ribo. Tekmovalci se bodo potegovali za prvo nagrado — letno ribolov-nico, tekmovanje pa bo potekalo od 16. do 18. ure. Ob 15. do 22. ure pa bo tekmovanje v
streljanju za koštruna in prva nagrada bo koštrun.
Člani ribiške družine Paka bodo poskrbeli tudi za jedi in pijačo — jedi z žara, ribe, odojki in pristna vina obljubljajo, za prijetno razpoloženje pa bo poskrbel ansambel Happy End. V primeru dežja, tudi nanj je treba računati, bo prireditev »Dan šoštanjskih ribičev«, naslednjo soboto.
Turizem so tudi otroci
Leta 1983 so na OŠ Miha Pin-tar-Toledo zaorali ledino s turističnim podmladkom. Ali turističnim krožkom, kot bi se temu lahko tudi reklo, katerega cilj je, da privzgoji mladim interes za turistično dejavnost, spodbudi njihov smisel za negovanje vsega, kar je lepo. Tako otroci spoznavajo kulturne spomenike, etnografsko dediščino, skratka krajevno zgodovino, krožek ima
Bevški gasilci pomagajo invalidu
»Stara vrata ven, pa nova notri«
»Nekdo je zunaj in bi rad nekoga iz Našega časa,« nam je sporočil ženski glas. »Notri naj pride,« je bil naš odgovor. »Ne more, je na invalidskem motorju.« Torej ovira, ki je za mnoge invalide vezane na invalidski voziček tako velika, da je ni mogoče preskočiti. In koliko jih je še na vsakem metru njihove poti, če se začnejo že pri vhodu? Zunaj pa Rafko Goršek, ža-> rečega obraza, optimist, ki bi mu lahko zavidal marsikdo zdrav. Pripravljen na vse ovire. Ni prišel, da bi stokal, godrnjal, se smilil samemu sebi, kritiziral in robantil, ker mu je vse to tuje. Želel nam je samo sporočiti, pa ne samo nam, vsej javnosti, kako humani so ljudje, ki delajo v gasilstvu. To že vemo, bo zdaj kdo rekel: reševanje ljudi in premoženja, ko te zadene tisto strašno, ko se
plameni brezobzirno plazijo in grabijo po dolgem in počez vse, kar so roke tako dolgo ustvarjale; ko objemajo v pogubo tisto, kar bi rado živelo; ko preveč navdahnjeni gospodinji odstavijo lonec s štedilnika, čeprav s prismojeno vsebino ... To so gasilci.
Pa ni prišel za to. Prišel je, da bi vsem povedal kako srečen je zaradi njih, zaradi tistih gasilcev Bevč, ki so mu prejšnjo nedeljo zanetili iskro v očeh. Ne tisto, ki pusti za seboj razdejanje, ampak tisto, ki jo je dobro imeti v zalogi, da ti da moč takrat, ko misliš, da je ne premoreš več.
»Gasilsko društvo Bevče je potrebovalo mentorja tekmovalni desetini. Čas imam, pa sem jim šel v pomoč,« je začel razlagati. »Potem ti pa pridejo prejšnjo nedeljo Bevški gasilci k meni. Na delovno akcijo. S seboj
pripeljejo zidarja, material in nova vhodna vrata za mojo hišo. Res sem jih imel namen že sam menjati. Potem pa stare ven in nove notri. Sami fejst fantje, v treh urah je bilo gotovo,« je razlagal. Bevški gasilci so začutili potrebo, da mu kot invalidu, kot človeku, ki je tudi njim pomagal, priskočijo na pomoč. »In zato sem prišel, da povem, kako humani so gasilci. Ne samo takrat, ko se borijo z ognjenimi zublji, tudi drugače, vsak dan.«
»Samo zato sem prišel,« je še enkrat poudaril, pa vendar smo iz njega izvlekli še, da ga je na invalidski voziček priklenila bolezen s tisoč obrazi — skleroza multipleks, da ima volje toliko, da bi jo lahko komu malo tudi odstopil, da dolgčasa ne pozna, da se kratkočasi z delom v gasilstvu, z gledanjem televizije, z branjem, družbenopolitičnim delom, delom doma, kjer ima nekaj zemlje, ra-zumevajočo ženo in dva sinova. »Povsod sem zraven, povsod tam, kjer moji ljudje hodijo,« je rekel. »Bolezen sem sprejel takšno kot je. Delam to, kar lahko, ne smilim se samemu sebi. Zakaj bi se pa? Enak sem vsakemu in z delom potrjujem. Še koristim družbi.«
-M m m-
Rafko Goršek se je pred naše uredništvo pripeljal žare-čega obraza. »Da javnosti povem, kaj so zame naredili gasilci Bevč,« je rekel, (foto: B. M.)
Samo telefon, ki ga imam doma se ne oglaša, se ne odzvanja na klice, ki jih ni. Ne more jih niti biti, saj je razen telefonskega priključka potreba tudi številka. Te pa ni. Pa nam tega ne bi povedal sam, ampak je moral, ker smo ga vprašali, če ima telefon, da ga pokličemo.
(mkp)
Franc Ojsteršek
ca krajani. Ob tem pa moramo omeniti še dobro sodelovanje z vodstvom krajevne skupnosti Šmartno ob Paki in vsemi tistimi, ki so imeli pri stvari »kaj za reči.«
Da viri, ki so jih pridno kopali, zlepa ne bodo usahnili, so preizkusili v letošnjih poletnih sušnih dneh. Vode namreč ni primanjkovalo pri nobenem odjemalcu.
Z izgradnjo vodovoda Veliki in Mali vrh ter Gavce krajani niso rešili le oskrbe z zdravo pitno vodo, ampak so uredili še hi-drantno omrežje.
Žulji in vsi napori bodo 24. septembra letos že pozabljeni. Veselje ob vedno mokrih vodovodnih pipah v 100 gospodinjstvih je nepopisno. Čeprav se bodo ob zaključku veselili z njimi tudi drugi, bodo pridobitev najbolje znali ceniti sami. Ob vsakem odprtju pipe bodo vse bolj in bolj spoznavali, da trud le ni bil zaman.	-tap-
Franca Ojsterška iz Titovega Velenja nekateri poznajo po njegovi poklicni dejavnosti. Mnogo več vedo o njem tisti, ki radi zahajajo v gore.
Planinstvo je njegov konjiček že 35 let. Kot sam pravi, ima želje, da bi še kdaj prebral kakšno knjigo, vendar mu za to zmanjka časa. Polovičarstvo pa ni nikjer dobro. »Če hočeš preživeti vsako soboto, nedeljo in še dopust povrhu v hribih, kar počnem jaz, potem za drugo ni časa. Na vsako pot se moraš pripraviti, prebrati kakšno literaturo. Vedeti moraš, kam se podajaš, katere pasti skriva gora v sebi. Konec koncev — če ne veš, kod hodiš, nima tvoje početje nobenega smisla.« Kadar tu in tam le premagujemo napore pri vzpenjanju po strmini, pravimo — gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor. Našemu sogovorniku ob tej izrečeni misli usta uidejo v prešeren nasmeh. Njegov komentar k temu: »Vsi nismo za vse. Nikoli nisem razmišljal tako, čeprav sem že obredel peš kar precej sveta — od vseh naših transver-zal, za mano je pot treh dežel, bil sem v Švici, Grčiji, »okusil« sem francoske gore. Mi, planinci pravimo ravno obratno: nor je tisti, ki ne gre gor.«
Franc je velik ljubitelj narave. V njej najde vse naj, naj. Sproščenost, možnost neposrednega stika z njo in z vsem, kar je v njej lepega. Ob priho-
du na vrh pa dokazovanje samemu sebi, da še vedno zmoreš premagati takšno ali drugačno oviro. Življenje je danes vse prej kot prijazno. Ni časa za klepet s prijateljem, sosedi. Tam, kjer se v visokih petah nikamor ne pride, pa ga je na pretek. Odnos do sočloveka, tudi takšnega, ki ga nisi prej nikoli srečal in malo verjetnosti je, da bi ga v življenju še kdaj, pa veliko pristnejši.
Ob takem navdušenju in zanimivem pripovedovanju o planinstvu mu človek povsem verjame, zakaj preživlja v gorah skoraj ves svoj dopust in zakaj se »praži« na morju le tri do štiri dni v predsezoni.
Po njegovih besedah samo planinstvo ne more nikogar razočarati. Ne tistega, ki je na kakšnem kamenju malo bolj nerodno stopil. Tudi tistega ne, ki meni, da so Julijci zanj kamnolom. V slabo voljo spravi človeka kdaj pa kdaj delo v društvu. Naš sogovornik je vrsto let član upravnega odbora, zadnja tri leta pa predsednik planinskega društva Titovo Velenje. Voditi več kot 2100-glavo množico ni lahko. Zato je delo porazdeljeno na komisije in odbore. Marljive aktiviste imajo po krajevnih skupnostih, na osnovnih šolah, v nekaterih delovnih organizacijah. Le na Centru srednjih šol v Titovem Velenju ni pravega spodbujevalca tovrstne dejavnosti. Zato ostaja to ena od prednostnih nalog društva v tem letu.
Pred srečanjem s Francem Ojstrškom si pravzaprav nismo zapisali nobenih vprašanj o njegovem planinarjenju. Postavljali smo mu jih kar sproti. Nanje pa je odgovarjal tako zanimivo, da nam je bilo kar žal, da pogovoru ni prisluhnil še kdo.
Od koncu naj zapišemo še to: gore ljubijo vsi člani njegove družine. Pri odločitvi za pot ima velike težave takrat, kadar hoče nanjo brez »spremstva«, takšnega ali drugačnega.
vpliv na njihov odnos do okolja, v katerem živijo . . .
Do nedavnega so turistična društva namenjala pozornost predvsem odraslim, toda da bi se zavedli pomena turizma, je treba prispevati k njegovemu uveljavljanju že v otroški zavesti.
Z dobro načrtovanimi akcijami, s katerimi poskuša Slovenija v zadnjem času opozoriti na turizem in pomen l judi v njem, so po
številnih šolah v Sloveniji organizirali turistične podmladke, kjer so poudarjene predvsem vzgojne naloge. Otroci se seznanjajo s turističnimi poklici, zbirajo etnološke predmete, organizirajo folklorne nastope, oblikujejo turistične spominke, skrbijo za izgled kraja z očiščevalnimi akcijami, dobro spoznajo svoj domači kraj in njegovo zgodovino in so tako pravi turistični vodniki.
Konkretne akcije podmladkar-jev na OŠ Miha Pintar-Toledo skoraj v celoti izpolnjujejo ta program. Pred tremi leti so izvedli akcijo zbiranja podatkov o ljudskih godcih — organizirali so prireditev, kjer so nastopili godci s svojimi instrumenti —; sodelovali so na otroškem turističnem festivalu, »Turizmu pomaga lastna glava«, pisali so naloge s področja turizma (ena od njih je bila na tekmovanju Turistične zveze Celje posebej nagrajena). Organizirali so izlet na Bled, ki so jim ga predstavili zelo dobro
organizirani podmladkarji na OŠ Josipa Plemlja, obiskali so turistične delavce v Zdravilišču Topolšica, spoznavali turizem v različnih dobah in krajih itd. Skratka — njihove aktivnosti so vsestranske, saj so tako usposobljeni za krajevnega vodnika, svoj odnos do okolja in turizma pa prenašajo tudi na vrstnike in starše.
Mentor turističnega podmladka Gustl Tanjšek sicer pravi, da v občini ni pravega posluha za tovrstno dejavnost: »Če bi nam tisti, ki nam odmerjajo sredstva, namenili vsaj toliko kot za šport, bi to resnično pomenilo velik napredek turizma nasploh. To je imperativ časa — po tej poti je treba kreniti.
Potrebovali bi več podpore društev, občin, šolskih vodstev, kajti prav turustični podmladki so lahko močno gibalo turističnega razvoja naše občine.«
Melita Berzelak
Gobarjenje — stik z naravo
O gobah vemo veliko, a vedno premalo. Premalo zlasti takrat, ko se zgodi, da se med užitnimi znajde v košari tudi goba, ki lahko močno zmanjša vaše gobarsko navdušenje. Sicer pa ni naš namen predavati o raznovrstnosti našega tovrstnega naravnega bogastva, marveč le nanizati nekaj splošnih stvari in misli o tem razširjenem konjičku. Naš današnji sogovornik Bojan Glavač, je eden izmed gobarjev, ki sestavljajo velenjsko gobarsko druži-nico (formalno društvo ne obstaja, kar pa ne pomeni, da te vrste dejavnost v Titovem Velenju ni živa)._
Že od malih nog zahaja v gozd in po navdušenju, s katerim pripoveduje, je čutiti, da se go-barjenju predaja z vsem srcem. Poudarek najinega pogovora je namenjen odnosu do nabiranja gob:
»Gobarjenje pomeni stik z naravo. Najlepše je, da gobe opazuješ v njihovem naravnem okolju, jih spoznavaš, nabereš le
toliko, kolikor rabiš .. . Čar ni v nabiranju, marveč v spoznavanju gob. Nekatere vrste gob izumirajo pa ne zato, ker bi jih ljudje jedli, ampak ker jih brcajo. Izdati bi morali zakon, po katerem bi' vsak smel prinesti iz gozda le določeno količino gob. Nekatere gobe so sicer zaščitene že zdaj, toda kaj, ko ljudje ne vedo, katere so to.«
Bojan Glavač se ukvarja z go-barjenjem že od malih nog. Pozna okrog 300 vrst različnih gob, pravi, da so jih od tega doma jedli preko 100 vrst.
»Gob za hrano nikoli ne nabiramo po knjigi, le spoznavamo jih z njeno pomočjo.«
Najraje nabira karžlje, bisernice in marčnice. Kot vsak pravi gobar ima nekaj svojih prostorov v Šaleški dolini, ki je, kot zatrjuje, zelo bogato področje, zato bi bila velika škoda, če bi ga izropali z neodgovornim načinom nabiranja in vedenja v gozdu.
Melita Berzelak
	Mimo
	škari i
Brezskrbno na dopust
Tolikokrat sem slišal, da se v stanovanju najraje kaj zgodi takrat, ko te ni doma, da me je izredno skrbelo, kaj narediti, ko bomo šli za sedem dni na dopust.
Pa skrbi ob stran! Res nimamo nobenega sorodnika v bližini, kot večina velenjčanov. Pa kaj potem? Saj so tu dobri sosedje, včasih tudi prijatelji. In res; odločil sem se in predal ključe stanovanja, s prošnjo naj v naši sedemdnevni odsotnosti malo pokukajo v naše stanovanje.
Pogledajo na instalacije, zalijejo rože, popazijo, da ne bi kdo vlomil, ali se nasilno vselil. Tako je tudi bilo. Vse O. K.
Res ljubi sosed je čuval stanovanje, nihče ni vlomil, tudi nasilno se ni nihče vselil. Mogoče je kdo prav z enakimi ključi pač vstopil v stanovanje, toda to ni dokazljivo.
Sorazmerno kratek dopust je bil mimo. Navidezno v stanovanju je bilo vse v redu. Celo bolj pospravljeno, kot smo ga zapustili.
Toda minilo je ravno tri mesece po naši vrnitvi z dopusta, ko je žena iskala zlato zapestnico, ki jo je dobila v dar od svojega strica, za ne vem, kateri rojstni dan.
In ker ni našla v vseh 65 m2 površinah stanovanja zapestnice, sem bil seveda prva tarča, prav jaz.
»Ali ti kaj veš, kje bi lahko bi-, la moja zapestnica?«
»Niti slučajno; saj veš, da najraje vihtim kramp in lopato. Za zapestnice pa se ne zanimam.«
In prav ta moja ljuba je šla naprej.
Oh ubogi otroci, bilo je nešteto vprašanj če stajo »pretopila« v sladoled, pomes frites, ali za kaj drugega.
Ves teden je bilo izredno hudo.
Petnajstletna hčera ihti že ves teden in zapika, kakršno koli zvezo z zapestnico.
Enajstletni sin sploh ni ljubitelj zlatnine. Le ta je samo klel, prav po slovensko.
Jaz pa sem bil seveda osumljen, da sem zapestnico poklonil, kateri od svojih oboževalk.
Pri nas doma je bilo grozno. Skoraj vojno stanje. Samo družinski komite za SLO in DS se še ni sestal.
Toda bolj, ko smo bili vsi zaskrbljeni, več izdelkov je manjkalo.
Žena vsa ihteča in penasta je naštevala:
—	Ni zapestnice.
—	Ni poročnega prstana (prav ti je zakaj ga pa nisi nosila)!
—	Manjka še en prstan.
—	Pa vžigalnik z uro in še in
še.
Mimogrede »noge je dobil« tudi moj prstan.
In na kraju mi je družica izračunala celo vrednost manjkajočih stvari.
Vsota je bila, kar za raziskavo od kod vse to.
Polemik o tem je bilo v družinskem krogu nebroj.
»Saj ti je prav, zakaj pa nisi vse te vrednosti nesla in deponirala v bančnem šefu«, sem mo-. droval.
»Oh nič saj imaš stanovanje zavarovano?«
Tudi to ne pride v poštev.
»Dobro potem pa grem na Postajo milice« mi je jezno zagrozila.
»Niti slučajno ne pustim. Saj ne boš naše »prijatelje« šla prijavljati.«
»Ne; tega nisem pustil.
Zamenjal pa sem ključavnico našega stanovanja.
Nikomur, nikoli in nikdar ne bom zaupal ključev od stanovanja.
Pa makar toči in teče, naj vlamljajo, naj se nasilno naselijo.
Če bo prišlo do defekta, bodo morali nasilno-komisijsko odpreti in popraviti defekt. To pa bodo delali pošteni ljudje.
Ja najhuje pa mi je to, da moram mojega »prijatelja« še nadalje vsak dan gledati na stopnišču, ko hitim na delo in z dela. In vedno razmišljam da je naša zlatnina »romala«, kot darilo daleč iz Titovega Velenja. Ne vem kam, vem pa da se tam poreklo ukradenega ne bo dalo ugotavljati. Pa še na mnoge »uspehe« moj dragi sosed, »prijatelj«. V moje stanovanje ne boš več prišel. Mogoče pa te bo enkrat nekdo ujel.
Iml.
Poletna vročica
»Spon« na
Nedelja, 21. avgusta, zgodovinski dan. Po mučnem sušnem obdobju je po napovedi vreme-narjev zgodaj zjutraj pričelo deževati. Odrešitev je večino ljudi zadržala v postelji še kakšno uro, dve, saj je bila nedelja in končno zrak, ko seje dalo oddahniti. Sama sem se sprehodila po balkonu, opazovala veverico, ki si je prišla po zajtrk v sosedov lešnik, nato sem se bosa sprehodila po dežju. Goste kaplje so mi preba-dale še toplo spalno haljo in v nekaj trenutkih sem bila premočena. Ohlajena in zbujena. Poletna vročica je popustila, kljub temu pa mi je postalo vroče ob misli, da me čez nekaj dni čaka odločitev. Izdelati razred s popravno popravnim izpitom, ali ponavljati razred. Ali celo zamenjati šolo, bodoči poklic(?), ali pa se poizkušati zaposliti. Zaposliti?! V ta problem si skoraj ne bi upala ugrizniti, saj bi se brez poklica najbrž pridružila tistim
veliki zvon
stotim in več mladim, ki čakajo na kakršnokoli delo. Na »borzi dela« ni rešitve zame. Torej ostane le ena možnost. Napraviti moram izpit, ki mi je zagrenil počitnice, pravzaprav celi družini in mogoče celo mojim prijateljem.
Kako je prišlo do »katastrofe«, natančno niti ne vem. Pri odločilnem predmetu sem očitno nekaj premalo dograjevala, tako me je spoštovana profesorica »našla« in prej ko slej zakoličila mojo mladostno neresnost. Zdržati pri vseh predmetih, dodatnih nalogah, krožkih, vse tiste ure, ki se podaljšajo še v nočne, da napraviš naloge, programe, vaje in kaj vem kaj vse še, to je za dekleta, ki mu odženejo vse brsti — milo rečeno, norija. In v tem peklenskem tempu pride do kakšnega porogljivega nasmeha v nepravem času. Le še malo zavidanja s strani pedagoške osebe in trenutek, ko ti zmanjka pravih besed, ko ne ujameš sufliranja iz tretje klopi, pa je »špon« tu. »Takole, da boš vedela, Ljuba Moja, da si z menoj in fiziko opravila.«
Nič ni pomagalo, noben zakon narave, ne verjetnostni računi, kaj šele piflanje na mrtvo. Tudi na popravnem izpitu ni šlo in počitnice so se sprevrgle v dva meseca negotovosti, ponavljanja, inštrukcij in obžalovanja. Vroče poletje je bilo zame še bolj vroče. Zaradi predolgega jezika, zaradi spogledovanja s sošolci, ki so bili tudi profesorici korak bliže, ali zaradi preslabega znanja? Kdo bi vedel, zaradi fizike bi mirno lahko imela oceno pozitivno in
toplotno energijo poletnih počitnic bi lahko odvajala povsem drugače. Spomnim se le komisijskega popravnega izpita, ko so se člani komisije pogovarjali »peto stvar«, še danes natančno vem kaj so se dogovarjali, sama pa sem pravilno odgovarjala. Ker sem v eni temi »šla skozi z drugo varianto«, katere pač pr-foksa ni obvladala, je mirno odredila, da »se vidimo še jeseni, če se bo gospodični blagovoljilo malo globlje pobrskati po snovi . . .«	_
Adijo demokracija, komu se naj pritožim, komu razložim, da sva s fiziko že kar prijateljici, žal pa najbrž ne bova s »fizičarko« iz razreda nikoli. Le medve veva, kateri zakon me loči od naslednjega letnika, mogoče celo od mojega poklica. Gre za odnos med ljudmi, ki je vse kaj drugega, kot seštevek številk, dobrin, definicija ali eksaktna veda, ki uravnava matematične odnose. Bojim se, da naša družba pada na teh izpitih, namreč na medsebojnih odnosih, ki se slabšajo z zmanjševanjem gmotnih možnosti.
Te počitnice bom že prebolela, težko pa bom prebolela krivico, ki se me utegne prijeti za vedno. Fiziko znam, celo razumem jo, v poletni vročini pa sem, zdi se mi, dozorela tudi nekoliko drugače. Iz mojega stročja se bo moralo izluščiti malo hinavščine, sicer v tem »klasu« ne bom mogla dobro voziti. Če namreč obesiš »špon« na velik zvon, so žrtve zaradi resnice velike, prehude. Če bom s tem »popravnim« izumila perpetuum mobile, bo moja žrtev bogato poplačana. Predvsem fiziki, ne pedagogiki.
»J«
Uporabnost za klobuk
Prireditev »Sejem bil je živ« pod kostanji v Starem Velenju so organizatorji v soboto le spravili pod streho. Zanimivo, da so morali dobiti zanjo dovoljenje za zaporo ceste od republiških organov, ker sodi cesta skozi Staro Velenje še vedno pod njihovo kapo. Nova, mimo gasilskega doma, bojda še vedno nima uporabnega dovoljenja, pa čeprav se že precej časa po njej zelo uporabno vozimo.
Pravilna rešitev:
kokos, Atena, Miren, ob Paki, škrat, Salem, Ivica, Anera, katar, tapir, Nina, akant, Ejsk, NS, Andre, AA, Ir, OE.
trn. Mal, ramija. Levi, Inana, Ines, vat. Ne, senzualizem, TS. Titicaca
Nagrajenci:
1.	nagrada — 5.000 din: Ida Pejovnik, Cankarjeva 24, Šoštanj,
2.	nagrada — 3.000 din: Gordana Fele. Kersnikova 1/48, Titovo Velenje,
3.	nagrada — 3.000 din: Elza Gričar, Gorenjska cesta 10, Titovo Velenje
Šaleški Kilimanjaro
Le nahrbtnik se mi zdi vedno težji in že nekaj časa imam občutek, da ni moj. Pa ga nihče ne mara, kjerkoli ga pustim, me vedno počaka. Tega mi še ukrasti nočejo!
Iz glavne steze se kmalu nad Horombo kočo izvije drobna stezica, ki nas počasi pelje pod južno steno. Matei, naš vodnik, pravi, da bomo pod steno rabili 7 ur. Poti pa ni konca. Tu nam puščava na 4000 metrih kaže pravo podobo, saj je prepletena z brezštevilnimi grebeni in globokimi kanjoni, ki so ostali od lave.
Tako imam večkrat občutek, da po stezi ne bomo prišli pod steno. Pa me občutek vara, saj se steza zaradi terena v naslednjem trenutku obrne v pravo smer in me potolaži. Po več kot sedmih urah smo utrujeni še vedno daleč od stene. Matei nam vztrajno zatrjuje, da tu, kamor mi gremo, ni smeri.
Pozno popoldan smo končno pod pravimi pobočji. Nad njimi je naš cilj, mogočna južna stena. Tiho obsedimo na vulkanskem steklu in oči iščejo in rišejo možnosti. Povsod so med možnostmi neznanke, zato bo treba poizkusiti.
Upam, da se bomo v dolino vračali preko vrha.
Najprej odhajamo sami, Matei nas bo čakal na Horombo koči.
Po meliščih, v glavnem vulkanskega pepela, le počasi napredujemo. Pozna se tudi, da hodimo že skoraj 10 ur.
Poizkušamo priti čimvišje pod steno, blizu ledu, da pridemo do vode.
Ko se pobočje za trenutek umiri, je ravno dovolj ravnine za bivak. Tu bomo prispeli in zjutraj odšli v steno, ki je zahtevnejša kot so nekateri pričakovali!
Naš osrednji cilj je preplezati južno steno po novi smeri. Neka-
ko sem prepričan, da nam bo to uspelo in tudi smer je v mislih že začrtana. Spet bomo sestavili dve skupini. Štirje gremo v južni steber, šest pa jih bo poizkušalo doseči vrh preko južnega ledenika.
Po sončnem zahodu, ki je tu podoben diverzantski akciji, saj sonce dobesedno pade za obzorje, se umirimo. Ker ima vsak od nas o čem razmišljati, se v glavnem ne motimo. Še vedno se vsi dobro počutimo.
Ko sonce izgine za vrhom Ki-limanjara, se kljub visokim dnevnim temperaturam zelo hitro ohladi in temperatura pade čez noč globoko pod ničlo. Tudi to
je po svoje posebnost tega sveta. * * *
Jutro je spet kristalno čisto, dež, oblaki oziroma slabo vreme je globoko pod nami.
Kljub visokim temperaturam je na Kilimanjaru veliko snega
——~
Nova, Šaleška smer bo za vedno vpisana med najpomembnejše dosežke v južni steni Kilimanjara (Abivaki)
llOBcL-tUE, pfte-kLETSTi/a
(cem.)
tri osel-
NA KlRUE-ŠUAI6LA
ANToP RtJoci
AERODROM
PUŠČAV' sia Ris
■jflRbAM' SKA KM-UICA
pritisk.
FR.žCO-
DDVINAR INFIL07JF i(EKNKr)
3AP.LukA
[HA OTolCU HOkAlbO
VHETJE
sluznice
natrij
DELEŽ
družabnika
ARAfeSkU PoLotoK V PERZJ). ZAUt/U
TERME. PfiJ
PAbOVfl
kATGUSlil
KOOVdIK
IVA14 TAVČAR
RbtCE-MobRA" BARVA
VRSTA. Ltc-jA
PESMI k. GPU b EN
OUIOM PLOD
MeSTfc, V NI&ERUI
RIMSKA 2
Osebni taimek
soti.suM. pmMN tiKAMA-TlK (MATE0)
VRSTA
NAMA -KALUt MFRMC
6AR.O
RUb I „ KoStAAO
POLETNA NAGRADNA KRIŽANKA 9
Rešitve »Poletne nagradne križanke 9« pošljite do ponedeljka, 12. septembra, na naslov: Uredništvo Našega časa, 63320 Titovo Velenje, Foitova 10, s pripisom: »Poletna nagradna križanka 9«.
Med reševalce bomo z žrebom razdelili tri nagrade, in sicer: prva nagrada 5.000 din, druga in tretja nagrada 3.000 din.
ŠA5AC
SBm-
VlCfc
PLEME
MEHI&m IN-DUANCai
ZDftAV IL0 PRIPRAVLJENO Z OPIJEM
fizo LOVka,
PREKLA
PRINCIP ZLA PRI., STPAR.HH
MEKauc
UkAuft,
Prevara
SE510 FR.REVOLUCIJE
omoSVA
liOLEl&J
RElčA V BURMI
'RAH,hišni ROS Toušizr
SKLADATELJ
ORftASuA.
RBUaT szjeee
V AloVlV to) t^on^c
RAM,-SO^lADp 3E2L
TODi&A-
NI iiVfc-kiOE.
6A3E-SLdVNI ZLI bUU
D0VT1P
"a LOV. PlSATEU (©eno, ..SEDMI tih"}
TRAJNA
OKRASU/V mu M A
spremljevalec BCQ> EROSA:
10. Stran ★ flSS C3S
KULTURA
titovo velenje *
septembra 1988
DVIGNJENI ZASTOR 98
Odsevanja
Plodovi našega duha so edina znamenja, da živimo in bodo morda spomeniki na našem narodnem grobu.
Ivan Cankar
Ni napak, če se kdaj pa kdaj znebimo velenjskega občutka samozadostnosti ter malo pokukamo, kako in kaj počenjajo naši sosedje. Ob poslušanju popularne oddaje Radia Velenje z naslovom Od Hude luknje, do Rinke že kar mislimo, da je na oni strani Hude luknje konec sveta. Pa ni. Tam je občina Slovenj Gradec.
O razlikah med občinama ni treba veliko govoriti, saj vsi vemo, da so precejšnje in mnogi prebivalci Šaleške doline mislijo, da velenjčani v vsem prekašamo slovenjgradčane. Vendar se najde marsikakšen del življenjskega mozaika, ki se sosedom blešči bolj žlahtno, kot nam. Odnos do kulture in umetnosti je gotovo eno tistih področij na oni strani Hude luknje, kjer je kulturniška klima veliko bolj naklonjena ustvarjalcem in umetnikom ter vsebinski temeljitosti in spoštovanju kulturnih dobrin, kot je to primer v naši občini.
Slovenjgradčani so kljub svoji materialni revščini na področju kulture boljši mogoče zato, ker morajo/morejo razdeliti manj denarja in so prej gotovi pa se lahko bolj posvečajo vsebini dela.
Da ne bom natolceval samo na splošno, vas vabim, da skupaj pokukamo v njihov časopis Odsevanja. Če ne drugje ga lahko kupite v slovenjegraški poslovalnici Mladinske knjige, ko se boste vračali z nakupov v Avstriji.
Odsevanja imajo dokaj pestro zgodovino. Iz na videz skromne, a ambiciozne zbirke Odsevi, ki je imela v prvi vrsti namen predstaviti koroške literate, so Odsevanja pred šestimi leti dobila obstoječo formo in podnaslov časopis za leposlovje in kulturna vprašanja. Oblikovno je to list, iz katerega odseva urejenost in želja po estetski dovršenosti. Le relati-
Andraž — Družina poje
Tudi letos bo v Andražu nad Polzelo tradicionalna prireditev z naslovom Družina poje. Na tem srečanju se vsako leto zberejo številne družine iz vse Slovenije. Tokrat se bodo zbrale v nedeljo, 11. septembra, prireditev pa se bo pričela ob 14. uri in 30 minut. Pričakujejo sedemnajst družin, eno iz zamenjstva, šest pa iz občine Velenje.
Prireditev Družina poje postaja iz leta v leto zanimivejša, tako se ohranja ljudska pesem in je nekakšna spodbuda tudi mlajšim družinam.
(B. M.)
Knjižnica kulturnega centra Ivana Napotnika
Ekološki kotiček
Na oddelku za odrasle knjižnice kulturnega centra Ivana Napotnika v Titovem Velenju so konec prejšnjega meseca uredili zanimiv knjižni kotiček. V njem so bralcem na voljo predvsem dela, ki tako ali drugače posegajo na področje ekologije. Ekološki kotiček so uredili na pobudo občinske konference SZDL Velenje, v njem pa je trenutno na voljo okrog 100 knjig.
Rezmanova
Licentia poetica — drugič
Krogi, ki so plačani za razcvet literarnega življenja v dolini, se še kar naprej hecajo z »velenjskimi« literati. V te kroge spada tudi KC IN, kot je v spisu Rezmanova Licentia Poetica pravilno ugotovil njegov ravnatelj.
Če hočem biti natančnejši, moram govoriti o enem krogu, v katerem se držijo za roke vsi »vzpodbujevalci« literature. To so poleg KC IN še najmanj OKS, ZKO, CIPZ ter množica papirnih organčkov a la Svet za kulturo pri SZDL. V tem krogu tiči naročnik pisanja z. naslovom Zlorabili Mlinarca, ki je preko moje intervencije v članku Obrabljeni pesniki sprožil javno pranje rok ravnatelja KC IN. In kot pravi Dušan Brešar v eni svojih pesmi: »Njegove roke in noge so čiste!«
Na ostro postavljeno zahtevo, ki žari iz ravnateljevega pisanja, da naj izdam ime in priimek ničvredneža, ki zavaja »mlade novinarke«, žal ne morem odgovoriti! Do »zelo grdega podtikanja, ki ni vredno mojega imena« v članku Obrabljeni pesniki, sem prišel po naslednjem zaporedju dogodkov:
1. Protestni literarni nastop je bil 23. 7. 1988. — 2. »Mlada novinarka« ni prisostvovala. — 3. Ivo Stropnik, povezovalec in eden nastopajočih je napisal in posredoval Našemu času dovolj jasno informacijo o »sporni prireditvi«, da bi ta bila objavljena v četrtek 28. 7. 1988. — 4. Objave ni bilo, pač pa je — 5. naslednji četrtek 4. 8. 1988 izšel kislokumarični zmazek z naslovom Zlorabili Mlinarca.
Na podlagi tega zaporedja sklepam, da je nekdo zavestno vplival na način »informiranja« o protestnem li-
terarnem nastopu. Po »scenariu«, naj bi se zadeva pač zaključila s člankom Zlorabili Mlinarca.
Ravnatelja KC IN, ki se diči s podpisom »za organizatorja«, pamflet Zlorabili Mlinarca o »njegovi« prireditvi. ni motil. Ne prenese pa suma, da je namig za pisanje pamfleta lahko prišel tudi iz KC IN in zato del članka Obrabljeni pesniki, ki takšno možnost vpeljuje na podlagi dejstev od I do 5. imenu je podtikanje, ki da je zraslo na »pesniških svoboščinah staroste velenjskih pesnikov, moškega z jajci, paranoika in dragega tovariša Petra« (Rezmana). S člankom Rezmanova Licentia Poetica možnost, da je namig za pisanje »mlade novinarke« lahko prišlo iz KC IN, pač ni ovrže-na! Prej nasprotno.
Kakorkoli že; moj namen ni, da bi s pomočjo zakonodaje, ki omejuje svobodo govora in tiska, vlekel za jezik avtorico članka Zlorabili Mlinarca, ali celo odgovornega urednika Našega časa. Upam le, da seje »mladi novinarki« ob plazu, ki ga je sprožila, vsaj malo odprlo novinarsko oko.
To je moj odgovor na poziv, naj povem ime idejnega tvorca večkrat omenjenega člančiča.
Za kopico drugih sintagm. ki so nagnetene v članku Rezmanova Licentia Poetica izpod peresa ravnatelja KC IN, kot so: »prevzeta odgovornost za prebrane pesmi«, »denarno nadomestilo za nastalo škodo«, »višja oblika demokracije«, »kruti, realni profesionalizem«, »oplemenitena družbena sredstva« in nenazadnje »uporaba Licentice Poetice«, moram reči, da bi lahko bile predmet resne
polemike v kakšni specializirani reviji. So pa privlečene iz demagoške orožarne tistih sil, proti katerimi je med drugim bil naperjen tudi protestni literarni nastop »velenjskih« literatov! Zdi se, da jih je sedanji ravnatelj KC
Mnogo puščic je poletelo v teh zadnjih številkah Našega časa, nastalo tudi nekaj čudovitih konstrukcij (ignoratio elenchi) in sploh se je pokazalo, da se malo ali slabo razumemo in da za svoja dejanja vedno najdemo ustrezno opravičilo, celo več, tisto kar sicer počnemo sami (vulgaren naslov . ..), mirno podtaknemo tudi drugim. Mimo škarij je pač razvedrilna stran. Iz nje iztrgati iskrico, misel in ji dati večji pomen, pa vendarle prenapeto dejanje.
Dogodek je sedaj, upamo, dopolnjen in s tem za nas polemika zaključena. Le Petrov zadnji vozel terja vsaj pojasnilo.
O tem kdo s kom, v kateri roki in katerem krogu je pač navadna perseveracija, rožljanje z zakonodajo (brez osnove sicerj, pa že odpira čisto nove poglede na avtorja. Razčlemba bi gotovo zah-
IN prejel z vso žalostno dediščino, ki jo je zapustil prejšnji ravnatelj KC IN. Priznam, da so svoj namen dosegle! Prizadele so me.
Peter Rezman
tevala odgovor, zato ostanimo raje pri t. i. zaporedju dogodkov nanizanem v današnjem prispevku.
Ivo Stropnik je resnično napisal in poslal jasno informacijo — v kateri sicer niti z besedico ne omenja Mlinarca (kar resnično ni pomembno, a je v tej polemiki dobilo težo), vendar je informacija prispela tako pozno, da jo je bilo možno objaviti šele dober teden po zaključku sojenja, ko so se že davno v časopisih začele drugačne razprave in sicer o kaznih. Tako je ostala v predalu, morda neupravičeno, neobjavljena. Takšna je ta resnica, nič zaro-tniška, nič zagonetna.
Vse ostalo je konstruirano vo-zlanje, sprenevedanje in literali-zem. Morda pa je tudi kanček koristi od tega.
Boris Zakošek
Pripis uredništva
PeTI	Ureja:
ROKOPISI Ivo Stropnik
1977—1988
Časopisna antologija šaleških pesnikov
Marjan Lipičnik
ZADOVOLJNA REDKOST
Nenadoma sem odkril, da sem Bog, tri osebe:
nepojmljiv in večen, strog in nepravičen, neviden, nekje. Sploh veste, kakšen občutek je to. biti Bog, igraš se, mešaš blato, smešne možičke potiskaš v nasprotja in kakor se ti zdi izbereš konec? Zastrupljam, ni težko, in kako je smešno, ko se razjezim, ko z molitvijo v očeh nemočni in ponižni prosijo še za večjo zlo, oh, kako lepo je to.
/Z MUZEJA. IZ MUZEJA
Zgodilo se je
ZGODILO SE JE 8. SEPTEMBRA ...
Leta 1885 je bila tega dne nedelja in »šaleška čitalnica« je ob štirih popoldne priredila slovesnost ob tisočletnici slovanskega apostola Metoda. Ta seje »vršila na vrtu gospoda Miha Tajnika v Družmirju z govorom, petjem, godbo in prosto zabavo.« Šaleška čitalnica je v tem času obhajala že svoj tretji rojstni dan, sojo ustanovili 3. septembra 1882, prav tako v Družmirju. Kasneje je imela čitalnica svoje prireditve — »veselice z gledališko igro in koncertom« — predvsem v Hotelu Austria (današnji Hotel Kajuh). Pogosto je na prireditvah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in v začetku 20. stoletja »svirala slavno znana šoštanjska godba«, sodelovali pa so tudi šoštanjski Sokoli.
Slovenski gospodar, leto XXVIII. št. 35, Maribor 8. 9. 1885, str. 4;
Leta 1931 pa je 8. septembra velenjski Sokol pripravil šele svoj prvi telovadni nastop. Telovadni nas.op so velenjski Sokoli pripravili »v proslavo 10-letnici vladanja Njegovega Veličanstva Kralja Aleksandra, na Mali šmaren ob pol petih popoldne na letnem telovadišču pri Rudarskem domu. Sodeluje priznana Rudarska godba in pevsko društvo Velenje. Zvečer ob vsaki uri na razpolago avtobus. Vabimo vse, da se nastopa udeležite v obilnem številu in zlasti moralno podkrepijo mlado društvo v plemenitem hotenju širiti sokolsko misel v pretežno industrijskem kraju. Zdravo!«
Leta 1945 je na ta dan začela veljati nova upravna razdelitev po kateri je bilo ozemlje današnje občine Velenje razdeljeno na 42 krajevnih ljudskih odborov v okraju Šoštanj. Tako je praktično vsako naselje imelo svojo krajevno (samo)upravo. Ze naslednje leto je bil šoštanjski okraj ukinjen in skupaj z okrajem Gornji Grad preimenovan v Šaleško-savinjski okraj s sedežem v Mozirju, ki je imel 41 KLO. Novembra 1949 je ponovno sledila reorganizacija v kateri je bilo zmanjšano število KLO na 27, leta 1950 pa je bil sedež okraja ponovno prenešen v Šoštanj. Leta 1952 je sledila nova reorganizacija, ko je bilo okraju priključeno nekaj ozemlja okraja Celje — okolica in od tedaj je okraj obsegal 10 občin s 106 naselji.
Krajevni leksikon Ljudske republike Slovenije, Ljubljana 1954, str. 241 ;
S tem upravnih reorganizacij seveda ni bilo konec, in so si do današnjih KS sledile v podobnih razmakih vse do danes. Navadili smo se jih, kot smo se navadili, da vedno česa primanjkuje. Primanjkovalo je tudi že v časih, ki jih danes označujemo za čase gospodarske prosperitete v Jugoslaviji, in ko so v Velenju gradili bloke na današnji Foitovi cesti. Takole je o tem pisal Večer:
Leta 1969 »V Velenju so morali nehati graditi. Ker je zmanjkalo cementa, je moralo splošno gradbeno podjetje Vegrad iz Velenja začasno prekiniti gradnjo stanovanjskih blokov v starem delu Velenja ob glavni cesti proti Šoštanju.«
Sicer pa se v teh dneh začenja novo šolsko leto. Seveda vedno ni bilo tako; v prejšnjem stoletju so šolsko leto začenjali v oktobru. Po letu 1886 se je šolsko leto začenjalo 18. aprila. Prvo polletje je trajalo do 14. septembra, drugo polletje pa se je začelo 3. novembra in je trajalo do 5. aprila. Leta 1920 seje šolski pouk začel še 3. novembra, nato pa se je ustalil na začetku septembra.
Leta 1965 so v teh dneh začenjali pouk prvi dijaki novoustanovljene Gimnazije Velenje, ki so pred tem uspešno opravili sprejemni izpit. Izmed 62 vpisanih dijakov jih je bilo 34 iz velenjske občine, 18 iz občine Slovenj Gradec, 8 pa s celjskega območja.
Šaleški Rudar, leto L, št. 8, Velenje, 12. 8. 196*5, str. 7.
Pripravil: Jože Hudales
Zlati Orfej tudi Šaleškim fantom
Piše: Peter Rezman
vno velik format bo morda koga zmotil, saj samo ta spominja na raznorazne občinske časopise, ki bi marsikje zaslužili zgolj podnaslov: vaški časopis.
Vsebinsko Odsevanja suvereno predstavljajo prostor in čas, ki jima pripadajo. Uvodnik 17. številke, ki je izšla junija letos, prinaša besede Toneta Patljiča, posvečene letošnjemu kulturnemu prazniku. Potlej sledi vrsta krajših prispevkov, ki na kratko preletijo vidnejše dejavnike slo-venjegraške kulture. To so Zveza kulturnih organizacij, Mladinska knjiga, klub UNESCO, Koroški pokrajinski muzej. Nato je predstavljeno nekaj koroških uglednih mož. V omenjeni številki časopisa so to Bogdan Žolnir, Hu-go Wolf, dr. Drago Plešivčnik in seveda nepogrešljivi Jože Tisni-kar, ki s svojim delom in pojavo daje svojski pečat sedanjemu krogu koroških umetnikov. Dobršen del časopisa pripada članom Literarnega kluba Slovenj Gradec, ki tako predstavlja sedanji koroški literarni utrip. Tik pred koncem je še skrbno urejen spisek vseh knjižnih novitet, ki so navoljo v knjižnici Ksaverja Meška. List je dokaj pestro obogaten s fotografijami in 17. številka Odsevanj predstavlja pre-valjskega kiparja Andreja Groš-Ija v sliki in besedi. Odsevanja so časopis, ki v zgodovinski spomin skrbno beleži dogodke in stvaritve, ki jih Koroška ponuja sebi in drugim za potešitev duhovne lakote.
Za sklep je treba dodati, da bo po Paki najbrž preteklo še precej vode, preden bo v Občini Velenje dozorelo spoznanje o pomembnosti pisanja, ki se bo bolj poglobljeno lotevalo tudi kulture in umetnosti. Vsega ni mogoče opraviti v časopisu, ki je namenjen predvsem za posredovanje dnevnih in tedenskih novic.
Na letošnjem 19. ptujskem festivalu domače zabavne glasbe je nastopil tudi ansambel Šaleški fantje iz Titovega Velenja, ki ga vodi Franc Zerdoner. Fantje so z igranjem navdušili strogo strokovno komisijo — to so sestavljali Kajetan Zupan, kot predsednik in člani Bojan Adamič, Tomaž Tozon, Vinko Štrucelj ter Ivo Ciani — saj jim je podelila zlatega Orfeja.
To odličje so poleg njih prejeli še Štajerskih sedem iz Slovenskih Konjic, Celjski instrumentalni kvintet. Bratje iz Oplotnice, Vinarji iz Maribora, Stoparji iz Mengša, Slavek iz Novega mesta. Nagelj iz Strahovice, Krt iz Strahov ice in ansambel Braneta Klavžarja.
Ansambli, ki so na tem festivalu zaigrali slabše, pa so dobili srebrnega oziroma bronastega Orfeja. Šaleškim fantom (na sliki) seveda, čestitamo! (VOS)
Odslej Super Li
Disco pod Šaleško cesto v Titovem Velenju je dobil novega lastnika. S tem tudi novo ime — Super Li. Ponovno so ga odprli prejšnjo soboto. Malce so ga preuredili. Nekoliko drugačen pa je tudi odpiralni čas. Disco je odprt vsak dan od 8. do 02 ure. Ob četrtkih so čas od 20. do 2. ure zjutraj namenili starejšim obiskovalcem, v petkih in sobotah bo v tem času disco program, v nedeljah od 15. do 24. pa bodo glasbene matineje.
Tudi novi lastnik obljublja dobro glasbo in vse kar sodi k prijetnemu razpoloženju mladih ter nekoliko manj mladih.
8. septembra 1988 * titovo velenje
ŠPORT, REKREACIJA
•k stran 11
Koča na Paškem Kozjaku vabi
Prav poleti ko vlada v dolini neznosna vročina, je na nadmorski višini 960 m, v koči, ki leži sredi zelenja prav prijetno. Kočo na Paškem Kozjaku sta 1. avgusta letos prevzela v oskrbo od PD Titovo Velenje zakonca Marija in Martin Ažman in kot je videti sta delo dobro zastavila. Pravita, da se bo v koči lahko vsakdo okrepčal, odžejal, odpočil in razvedril, pa tudi lahko rekreiral s hojo na okoliške vzpetine (Špik, Basališče, Visoko).
Koča je odprta ob sobotah, praznikih in nedeljah od 8. do 22. ure; sicer pa od 14. do 22. ure. Ob ponedeljkih je koča zaprta. Kadar je koča zaprta, se planinci lahko oglasijo 300 m nižje, pri kmetu »Banovšku« (po domače), Kozjak 58, kjer dobijo
žige planinskih transverzal: Šaleške, Poti XIV. divizije in ITC. Na Paski Kozjak pa niste vabljeni le transverzalci, temveč tudi vsi drugi ljubitelji gora. V koči bo odslej tudi knjiga za vpis planincev — ljubiteljev Paškega Kozjaka. Kozjak naj postane še bolj naš center za oddih in razvedrilo, zato ga pred 40-letnico Planinskega društva Titovo Velenje še bolj populariziramo. Da ga izkoristimo za oddih spomladi, poleti, jeseni in pozimi. V vseh letnih časih nudi naravne lepote in nepozabne razglede, zlasti, če se povzpnemo na Špik (1100 m), Visoko (988 m) ali Basališče (1273 m). V knjigo ljubiteljev Paškega Kozjaka se bodo lahko vpisali seveda le tisti, ki bodo prišli do koče peš iz Titovega Velenja (3 ure), Doliča (2 uri),
Pake (1,5 ure), Dobrne (3 ure), Vitanja (3 ure). Pohodniki bodo med seboj tekmovali. V času, ko bo organiziran TRIM pohod na Paški Kozjak v mesecu maju, pa bodo objavljeni rezultati in podeljene nagrade za najboljše 3 tekmovalce — planince, (število pohodov)
Nova oskrbnica Marija, bi rada s svojo kuhinjo zadovoljila vse goste. Zato nudi jedi po naročilu, domači kruh, orehovo potico, domače sladice, narezke; za zaključene družbe odojke, pečene v peči. Dobite lahko tudi enolončnico, čaj, kavo, ledeno kavo, lučke ali sladoled. Ob nedeljah boste lahko postreženi s kalama-ri. Za posebne priložnosti je možno v koči naročiti tudi svečana kosila in večerje. Ob lepem vremenu gostje koče lahko uporabijo za samostojno peko tudi večji vzidani roštilj, ki je na platoju zunaj koče, kjer so tudi mize in klopi iz pol-debel.
Pri točilni mizi boste, če boste želeli, lahko kupili še: značko PD Titovo Velenje, razglednico koče s Paškega Kozjaka, Vodnik po Šaleški planinski poti, Dnevnik ŠPP in žigosali transverzalne dnevnike.
Na Paškem Kozjaku v planinski koči ni dolgega časa, zatrjujeta domačina, ki sta pred nedavnim prevzela skrb za objekt in imovino. Ob sobotah in nedeljah igra domači ansambel — Veseli fantje izpod Špika, in sicer od 20. ure naprej.
Ob dnevu planincev
Na Paškem Kozjaku. je možno tudi prenočevanje, saj ima koča kar nekaj lepih in lepo opremljenih sob, ki so pozimi tudi centralno ogrevane. Koča premore 48 ležišč na skupnih ležiščih in v sobah. Cena prenočevanja je za člane PD 3.500.— din (skupna ležišča), za nečlane 6.000.— din, v sobah pa 5.000.— din oz. 7.000,- din za člane PD oz. 8.000,— din in 12.000,- din za nečlane.
Penzion brez prenočišča je zaenkrat 14.000. din. Otroci do 7 let imajo v septembru prenočišče zastonj, torej ugodnost za mlade družine, ki bi se odločile za vikend na Paškem Kozjaku v koči PD Titovo Velenje, ki ga oskrbujeta Marija in Martin Ažman (tel. 063-855-210),
Do koče se lahko tudi pripeljete po cesti Titovo Velenje — Slovenj Gradec. V Paki je odcep pri tabli za kočo oz. mostu za kamnolom. Do koče je 7 km.
.1. Hočevar, foto: VOS
UAZgIIMJMO življenje
Velikokrat ste že slišali, prebrali, se mnogi izmed vas tudi sami prepričali, da je športno rekreativna dejavnost v današnjem hitrem tempu življenja zelo pomembna za naše zdravje. Športna rekreacija je in bi morala biti normalna potreba večine ljudi. Pa danes ne bomo razglabljali o tem, ampak vas želimo v imenu Zveze telesno-kulturnih organizacij občine Velenje povabiti, da se vključite v akcijo RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE. Z njo želijo še povečati krog občanov, ki se bodo organizirano, usmerjeno ali kar sami v bodoče še bolj ukvarjali s športno rekreacijo; predvsem tisto, ki jo lahko izvedemo v vsakem okolju. Torej, je njihova želja, enako bi moral čutiti vsak posameznik, da bi več hodili v naravo, zlasti v planine, da bi več tekli, kolesarili, plavali, telovadili, itd.
Pridružite se v soboto in nedeljo (10. in 11. septembra) vseslovenski akciji »razgibajmo življenje«. ZTKO občine Velenje bo pripravila naslednje dejavnosti:
TRIM POHOD NA PAŠKI KOZJAK:
v soboto, bo odhod od 8. do 10. ure izpred gasilskega doma v Šaleku.
Kontrolna postaja bo pri Gonžarju. Pohodniki se bodo lahko okrepčali s čajem, prejeli pa bodo tudi spominsko znač-ko.
Mentorje ŠŠD in planinskih sekcij osnovnih šol vabijo, da s svojimi učenci izkoristijo to priložnost za izpopolnitev enega od pogojev za ŠPORTNO ZNAČKO.
II. KOLESARSKI VZPON V ZAVODNJE:
v nedeljo, II. 9. 1988 s startom ob 9.00 uri izpred Pošte Titovo Velenje. Startnina 3.000,— din. Vsak udeleženec prejme spominsko medaljo.
Nagrade prejmejo tudi najštevilnejša ekipa, najstarejši in najmlajši udeleženec . . .
Cilj vzpona je pri gostišču »Pri Vidi« v Zavodnjah.
• ORGANIZIRANA VADBA NA TRIM STEZI:
v soboto in nedeljo s pričetkom ob 9. uri bo na trim stezi pri bazenu organizirana vadba pod strokovnim vodstvom — primerno za vse starostne kategorije. Vsak udeleženec prejme priponko.
ODPRIMO OKNA. VABIJO NAS: SONCE, VODA, ZRAK, SVOBODA.
Atletika
Velenjski atletski klub med šolskimi počitnicami že vrsto let pripravlja atletsko pionirsko šolo. Letos jo je na stadionu ob Jezeru obiskovalo 25 najbolj obetavnih mladih atletov, ki so že prej vadili v atletski selekciji. Vodja šole je bila Suzana Cesar, mladi pa so se seznanili z osnovami tehnike tekov, metov in skokov, o prehrani in športnem življenju atletov, za konec so izvedli tekmovanje v troboju in
orientaciji, udeleženci pa so dobili tudi izkaznice in nagrade. Vsekakor je bila največja nagrada nastop na teku ob Klopin-skem jezeru v Avstriji, kjer so naši upi dosegli vrsto odličnih uvrstitev. V svojih kategorijah so zmagali Mitja Bračič, Boštjan Laznik in Natalija Cesar, izkazali pa so se še Nataša Bezjak, Tina Steinbacher, Zoran Boškič, Stanko Kanduti, Tina Ahtik, Anita Košar, Grega Drobne in Jure Steiner.
Ob uspehih najmlajših razveseljuje dejstvo, da je v članski
konkurenci zmagal Romeo Živ-ko, ki se je torej po vseh nevšečnostih zadnjih dveh let uspešno vrnil na atletske steze. Na finalnem tekmovanju za slovenski atletski pokal v Celju so se izkazali Grega Suhadolnik, Miha Pohar, Natalija Mraz in Melita Rant, ki jih je selektor mladinske reprezentance Slovenije uvrstil v ekipo za nastop na troboju mladih atletov Slovenije, Avstrije in Madžarske.
B. Šalamon
GD Šmartno ob Paki
Za pokal krajevne skupnosti
Vrli člani gasilskega društva iz Šmartnega ob Paki so prejšnjo nedeljo na pomožnem nogometnem igrišču organizirali tradicionalno tekmovanje za pokal krajevne skupnosti. Letošnje je bilo že deveto po vrsti.
Udeležilo se ga je kar 24 desetin iz cele Slovenije. Najmnoži-čnejša je bila konkurenca pri članih, kjer so tudi letos* svoje spretnosti najbolje in najhitreje opravili tekmovalci Doba pred Te-harjem in Bralsovčami. Pri članicah je nastopilo šest desetin. Zmagale pa so gasilke Bevč pred domačinkami in predstavnicami Prožinske vasi. Tudi pri mladincih so slavili prav gasilci Prožinske vasi najboljši, drugo mesto sb osvojili gasilci — tekmovalci Doba, na tretje pa se je uvrstila domača desetina.
0 teku tako in drugače
Tisti, ki tečejo, živijo sproščeno. Utrjujejo srce, krepijo ožilje.
Marsikdo leče sam. zase. Brez vsakih obveznosti, zadolžitev. Brez vsakega nasveta.
Drugi spet tečejo v organiziranih skupinah, pri klubih, sekcijah.
Ena redkih sekcij, ki se ukvarja z. rekreativnim tekom v prirodi, je TEKAŠKA SEKCIJA GORENJE, ki deluje pod okriljem oddelka za rekreativno in kulturno dejavnost v Gorenju SOZD. Delovna skupnost skupnih služb, Titovo Velenje.
Glavni namen sekcije so vsakote-denski teki v prirodi, torej redna vadba vsak torek in petek. Ob torkih se proti večeru podajo na tek okoli Jezera in širši okolici Titovega Velenja, vsak petek pa imajo tradicionalni tek v Topolšico. Tek v Topolšico zaključijo s kopanjem v hotelu Terme ali savnanjem.
Prav tako se člani sekcije udeležujejo množičnih rekreativnih prireditev in tekmovanj v Sloveniji irt tudi drugje. Tako bodo I I. septembra sodelovali na velikem teku za lačne otroke na svetu v Kranju. Hkrati bi naj tega dne po vsem svetu teklo vsaj milijon ljudi! Prijave pa zbirajo tudi že za tradicionalni plitvički maraton, kamor se bodo letos znova odpravili z avtobusom.	H J
Slovensko planinstvo je dejavnost z bogato 95-letno tradicijo in množično bazo. Po podatkih Planinske zveze Slovenije je bilo lani evidentiranih že okoli 106 tisoč članov, to je oseb z izkaznico in plačano članarino za tekoče leto. Od tega okoli 60 % mladih. Po opravljenih raziskavah Fakultete za telesno kulturo v Ljubljani pa med letom zahaja v naše gore vsaj še štirikrat toliko ljudi (kmetje, planšarji, gozdarji, smučarji, lovci, alpinisti, zmajarji, jamarji, nabiralci sadežev in zelišč, turisti iz drugih republik in tujine itd.) Planinstvo je torej slovenski narodni šport številka ena, saj ga je mogoče gojiti skoraj povsod in skozi vse leto.
Naše gore so med najbolje opremljenimi v Evropi. Okoli 7000 km nadelanih poti omogoča relativno varno hojo brez poklicnih vodnikov in visokih taks. Tudi vrata 170 koč in bivakov so praktično odprta vsakomur brez izjeme ali vstopnine. V zadnjih letih so bili številni objekti temeljito izboljšani in posodobljeni, čeprav gradnja in vzdrževanje nista enostavna in poceni, upoštevajoč nadmorsko višino, komunikacije in čas sezone. Tako sta bili letos na področju Savinjskih Alp temeljito obnovljeni zavarovani poti skozi Turški žleb in na Kamniško sedlo, gradi se tudi nova koča na planini Grohat pod Raduho, ki jo je pred leti uničil snežni plaz. Za planinstvo še velja, da ga odlikuje navdušenje in brezplačno delo v prostem času, osebje v kočah pa dela v sezoni do 18 ur dnevno.
Dan planincev proslavljamo v Sloveniji že 20 let vsako drugo nedeljo v septembru. Prvo sreča-
nje je bilo na težko dostopnem Bavškem Grintavcu nad Trento, naslednja so potekala v raznih področjih Slovenije, predvsem bližje cest in žičnic. Letošnja osrednja prireditev pa bo na Jan-čah nad Litijo.
Z vsakoletnimi akcijami ob dnevu planincev želimo čimveč občanov navdušiti za obisk gora, navdušenje nad doživetji v naravi pa bi naj postopno preraslo v stalno potrebo. Tudi po mnenjih in izjavah zdravstvenih delavcev je za dobro počutje ljudi koristna nenehna umska in telesna aktivnost, ne pa čezmerno sedenje, pretirano uživanje hrane in pijače ali zdravil. Gibanje po gorskem svetu krepi telo in duha, ja-ča zdravje in domoljubje!
Planinsko društvo Titovo Velenje vabi člane in simpatizerje, da se ob letošnjem dnevu planincev, to je II. septembra spet množično podajo v gore, seveda v skladu s svojimi zmožnostmi in interesi. Organiziramo tudi dve akciji. Obiskali bomo Janče v Zasavju (794 m). Na vlaku bo dovolj prostora, hoje pa največ tri ure. Sekcija REK pa pripravlja izlet na skrajni zahodni vrh Karavank Peč nad Ratečami (1509 m), kjer se bodo srečali prebivalci treh dežel. Hoje bo okoli 5 ur, zaradi bližine državne meje je potreben tudi potni list.
Vsem obiskovalcem narave in gorskega sveta in občin Velenje in Mozirje čestitamo ob njihovem prazniku in želimo čimbolj varno hojo po uhojenih stezah in brezpotjih naše slikovite domovine tudi v prihodnje!
Miroslav Žolnir za PD Titovo Velenje
Okrešelj
Titovo Velenje
Srečanje delavcev-športnikov elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije
Podobno kot lani bo kolektiv Reka spet gostitelj letnega srečanja delavcev Elektrogospodarstva in premogovništva naše republike. To srečanje bodo organizirali skupaj z njihovo komisijo za šport in rekreacijo ter konferenco zveze sindikatov sozda EGS. Blizu 800 tekmovalcev bo tekmovalo v devetih disciplinah in to v krosu, odbojki, kegljanju, šahu, streljanju, namiznem tenisu, malem nogometu, ribolovu in balinanju. Srečanje bo v soboto, 10. septembra, ob 7.45 se bodo vse ekipe zbrale pred Rekovo poslovno zgradbo v središču mesta na slovesni otvoritvi 23. letnega srečanja. ob 9. uri pa bodo začeli tekmovanja. Le ribiči bodo lovili uro prej. Slovesno bodo razglasili rezultate in podelili priznanja ob 16.30 v prostorih restavracije Jezero. Za to priložnost pa bodo pripravili tudi krajši kulturni program, (vos)
Jutri (v petek) v Rdeči dvorani rokometni turnir
V spomin na Miligoja Jarnoviča
Profesorja Miligoja Jarnoviča iz Šoštanja so gotovo mnogi poznali: zlasti pa zanj vedo ljubitelji rokometa, saj je bil pobudnik začetka te igre v Šoštanju. V spomin na njegovo delo, uprava RK Šoštanj že nekaj let organizira turnir. Jutrišnji bo že šestim, nanj pa so povabili tudi igralce Aera Celje, Dinos Slovana in ekipo Topolčani iz Češkoslovaške, s katerimi Šoštanjski rokometaši že nekaj časa tesno sodelujejo.
Torej bomo ljubitelji rokometa gotovo jutri, v Rdeči dvorani v Titovem Velenju, videli dober rokomet, saj bosta sodelovali dve prvoligaški ekipi (Slovan in Topolčani). Turnir bo nedvofnno tudi pokazal, kako so domači rokometaši pripravljeni na novo prvenstveno sezono, ki jo bodo začeli 17. septembra. Več o njihovi priprav ljenosti in željah bomo zapisali v naslednji številki. Danes le še to, da bomo jutri videli v ekipi Šoštanja tudi igralca Sagadina, ki je prišel iz mariborskega Branika in Voglarja, ki seje h klubu vrnil nazaj iz Slovana. Začetek spominskega turnirja bo ob 14. uri. (vos)
V gasilskih veščinah je na tekmovanju za pokal krajevne skupnosti Šmartno ob Paki nastopilo 216 gasilcev
♦ • • ♦ ♦
1 2.stran *
DO TRGOVINA LJUBLJANA TEMELJNA ORGANIZACIJSKA ENOTA CELJE
Trnovlje 215
Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ob prazniku občine Mozirje — 12. septembru! Vabimo vas, da obiščete bencinske servise v Mozirju, na Ljubnem ob Savinji in v Solčavi.
PRAZNIK OBČINE MOZIRJE
titovo velenje k 8- septembra 1988
Savinjsko-šaleška gospodarska
zbornica —čestita--
ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje vsem delovnim Titovo Velenje	ljudem in občanom Gornje Savinjske doline.
Lesna

prihodnost v lesarstvu
Lesna industrija n.sol.o.
Lesna industrija GORENJE - GLIN NAZARJE si je za leto 1988 zastavila zelo obvezujoče planske cilje. To leto smo proglasili za leto kvalitete v vseh pogledih. Tako v pogledu pro-gramsko-poslovnega prestrukturiranja, kot v pogledu doseganja višje stopnje kvalitete naših proizvodov. Izhodišča za boljše poslovanje v tem letu so povečanje proizvodnje za preko 12 odstotkov, od tega mora dati povečanje produktivnosti za 9 odstotkov večjo proizvodnjo, povečanje izvoza za 100 odstotkov, višjo stopnjo akumulacije in rast
osebnih dohodkov, s katerimi se bomo uvrstili med najboljše organizacije združenega dela lesarske panoge-
V tem letu smo v proizvodni program vključili naše nove proizvode, s katerimi smo se na trgu že uveljavili. Gre za razširitev vrtnega programa, s katerim smo obogatili našo ponudbo iz masivnega lesa. Klasičnim stavbnomizarskim proizvodom fasadnih oken in vrat se je priključil program strešnih oken. Na področju proizvodov iz masivnega lesa je zanimiv program rega-lov. Bistveno je razširjen
program pohištva VARIO 2000. Novi proizvodi so v celoti nastali iz prizadevanj za povečanje izvoza.
Rezultati ne bi nastali sami po sebi. V delovni organizaciji se vlagajo veliki napori v proizvodnji in v strokovnih službah za doseganje planiranih ciljev. Zagotoviti je bilo treba ustrezno kadrovsko zasedbo in se okrepiti s kadri na nekaterih ključnih strokovnih področjih.
Delovna organizacija je v tem letu ves čas vključena v razreševanje sanacije delovne organizacije EKO iz Titovega Velenja. Z vključitvi-
jo te delovne organizacije v SOZD Gorenje je bil v Go-renje-Glin prenešen program strešnih oken in stopnic EKO. GLIN je prevzel 104 delavce, od katerih je poglavitni del v obratu v Zgornji Polskavi pri Slovenski Bistrici, v katerem je bila v zelo kratkem času proizvodnja v celoti na novo organizirana.
Ko v tem času prehajamo v zadnje obdobje tričetrtle-tja, je možno videti premike, ki so doseženi v tem letu. Kljub težjim pogojem gospodarjenja so doseženi boljši rezultati gospodarjenja. Vsi tako agresivno za-
stavljeni cilji iz plana ne bodo doseženi. Kljub temu bomo poslovanje verjetno ocenili za uspešno. Pri tem je treba poudariti pomen rezultatov dela v zadnjem obdobju.
V tem času se bolj čutijo problemi nezadovoljive oskrbe s kvalitetnim lesom in poslabšana likvidnost. Zaostreni pogoji gospodarjenja terjajo stalno iskanje notranjih rezerv v smeri učinkovitejšega obvladovanje celotnega poslovnega procesa. V tej smeri se v delovni organizaciji razmišlja o boljši samoupravni in poslovni organiziranosti. Pospešeno uvajamo računalni-
ško podprt informacijski sistem.
Temelj vseh prizadevanj so delavci GORENJA -GLIN, ki so tudi v tem letu dokazali, da zmorejo dodatne napore in zahteve trga, tudi najbolj zahtevnega. Pri tem je še posebej razveseljivo, da mladi vidijo perspektivo v GLIN-u. To so nenazadnje dokazale letošnje pri jave za štipendije, ko se je za lesarski poklic prijavilo več kandidatov, kot je bilo razpisanih štipendij.
Les postaja čedalje bolj iskan material. To zahteva od lesarjev nove razvojne rešitve v smeri visoke stopnje predelave. ODLOČNO STOPAMO NA TO POT!
sozo, n.sub.o.
MIERX
GOSTINSKO PODJETJE
TURIST
NAZARJE
SSS"**1
VS««1 ,
MERX — RTC GOLTE
čestita delovnim ljudem in občanom k prazniku občine Mozirje!
MIZRX
DELOVNA ORGANIZACIJA-P.O.
RTC GOLT IZ
63330 MOZI RJE. Žekovec
7 A OB\SK \N ^
NOVOST: sKupna sez
PE »n
- ROGLA-	septembra n<
MOZlWE, tel- * svidenje na GOLTEH
8. septembra 1988 titovo velenje	PRAZNIK OBČINE MOZIRJE	nas cas * stran 13
		
/O ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje n.sub.o.
PISMO
SODELOVANJA
Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje je za imetnike tekočih in žiro računov pripravila novo obliko plačevanja po položnicah. To je PISMO SODELOVANJA, ki omogoča hitro in enostavno plačilo večjega števila položnic.
V vseh enotah LB Temeljne banke Velenje dobi varčeva-
lec posebno ovojnico in izjavo, s katero pooblasti banko. da namesto njega poravna znesek z njegovega računa. Seveda pa je pogoj, da so zagotovljena sredstva na računu. Položnice, ki jih želi plačati, pošlje po pošti ali pa odda na bančnem okencu, ne da bi čakal v vrsti. Banka pa bo po prejemu položnic poravnala znesek z njegovega tekočega ali žiro računa in po pošti poslala potrdilo o vplačilu.
S pismom sodelovanja si boste prihranili čas in prispevali k odpravljanju čakalnih vrst pred bančnim okencem.
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO ZA 12. SEPTEMBER — PRAZNIK OBČINE MOZIRJE.
E
Zgorujesavinjska kmetijska zadruga Mozirje

Z željo po nadaljnjem uspešnem sodelovanju ISKRENO ČESTITAMO VSEM
ZADRUŽNIM DELAVCEM IN ČLANOM TER DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM GORNJE SA VINJSKE DOLINE
OB PRAZNIKU OBČINE MOZIRJE!

JiSS'
Ah** fm
Nov poslovno-stanovanjski objekt v Gornjem gradu
1
VEGRAD
od tradicije do prestiža

Tudi ta objekt so zgradili delavci Vegrada
, Gip y.ffAai
—«m ii"
JU9de<<:>Z0
tuj'11® o
"O*"6
dbi*č ob

pO ^ vse'* pte*
brf
L
J
<1-

V
PEKARNA JANEZ PETROVIČ MOZIRJE
Velika izbira vseh vrst kruha in peciva, sprejemamo tudi naročila!
ISKRENO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB 12. SEPTEMBRU — PRAZNIKU OBČINE MOZIRJE!
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
TOZD TURIZEM TITOVO VELENJE
telefon: 063/854-593, 855-462, 854-367
Ob občinskem prazniku občine Mozirje — 12. septembru vam želi veliko uspeha pri delu vaša turistična poslovalnica Titovo Velenje in ekspozitura Mozirje!
NAŠA NAJNOVEJŠA PONUDBA:
—	prodaja in rezervacija namestitev na kmečkih turizmih v Savinjski dolini. Vse informacije in rezervacije po tel. 831-316 in telexu 33-656,
—	s katamaranom v Benetke za en dan — 24. 9. 1988 Na katamaranu DUTY FREE, cena: 129.000 din,
—	OKTOBERFEST MONCHEN
razpis: odohod 23. 9. 1988 za dva dni, cena: 290.000 din ali po želji za skupine v času od 17. 9.-2. 10. 1988,
—	RIM
razpis: odhodi vsak četrtek za štiri dni, cena: 358.000 din
—	VRTOVI, PARKI IN GRADOVI FRANCIJE
Odhod 20. 9. 1988 za sedem dni, cena: 1.080.000 din
NOVOST: Pri prvem prehodu preko državne meje lahko prenesete 150.000 din, pri nadaljnjih pa 100.000 din!
SUPER PONUDBA:
— VIS od 15. do 18. 9. 1988. cena: 195.000 din
BLIŽA SE ZIMA - KAKO BOMO SMUČALI?
Ugodna predprodaja sezonskih smučarskih kart za zimo 1988/89 ROGLA:
—	cena karte 200.000 din plačljiva v treh obrokih do 1. decembra 1988 ali
—	150.000 din v enkratnem znesku do 15. oktobra 1988
KOMBINIRANA SMUČARSKA VOZOVNICA ZA MARIBORSKO POHORJE IN ROGLO' — v treh obrokih za 300.000 din do 1. decembra 1988!
♦ * # - » » * r » ^ • ti ♦ ^ • »f * % -f % > * » v «
14. stran ★ flclS
OBJAVE, RAZPISI
titovo velenje * 8. septembra 1988
i i I J
center [ sre dnji
CSŠ Velenje organizira v zimskem semestru 1988/89 naslednje jezikovne tečaje:
ANGLEŠČINA I, II, III — 80-urni tečaji (po novih učbenikih) NEMŠČINA I, II, III - 80-urni tečaji NEMŠČINA ZA OTROKE 10-15 let ANGLEŠČINA 2A OTROKE (7. in 8 razred OŠ) SPECIALNI TEČAJI za profesionalne skupine po naročilu, vključno z angleščino in nemščino za zunanjetrgovinsko registracijo.
Informativni sestanek za angleščino bo 26 9. 1988 ob 17 uri, za nemščino 27. 9 1988 ob 17 uri. za otroke pa 27 9. 1988 ob 19 uri. Prijave in informacije CSŠ. telefon 853-181
IXLLLLIJJXLU

10 LET CVETJA V SAVINJSKEM GAJU
CVETLIČNA FORMA VIVA
od 9.—12. septembra mednarodna razstava cvetja
—	slavnostna otvoritev v petek, 9. septembra, ob 14. uri. Po otvoritvi vas bodo zabavali ansambel ŠTIRJE KOVAČI in VENUS ter gosta VINKO ŠIMEK-ŠRAUFNCIGER in DUDEK
—	10. septembra bo v dopoldanskem času prome-nadni koncert godbe na pihala z mažuretkami. Ob 17. uri vas bosta zabavala DON JUAN in ansambel MARELA.
—	v nedeljo, 11. septembra, vas bosta zabavala od 14. ure dalje CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET in ansambel VENUS.
—	Vabljeni med cvetlice!
REDNI KINO
Četrtek. 8. 9. ob IX. in 20. uri NA ZAČASNI SVOBODI ameriški, komedija. Vloga: Richard Pr\or
Petek. 9. 9. ob 18. in 20." uri IV DIANA JONES ameriški, akcijski. Vloga: Harrison Ford
V SOBOTO. 10. 9. PRIČENJAMO C IKLUS GROZLJIVK MLADIM DO 16 LET OGLEDA TEH FILMOV NE PRIPOROČAMO!
Petek. 9. 9. ob 10. uri ter sobota in nedelja. 10. in 11.9. oh IX. in 20. uri PETEK 13-EGA. ZADNJE POGLAVJE ameriški, .grozljiv ka. Vloga: Kimberlev Beck *
Ponedeljek in torek. 12. in 13. 9. ob IX. in 20. uri MODRI ŽAMET ameriški, erotski triler. Vloga: Kvle Mac Lachlan
Ponedeljek. 12. 9. ob 10. uri KDO JE TO DEKLI. ameriški, komedija. Vloga: Madonna Griffin
Sreda. 14. 9. ob 10., IX. in 20. uri ter
četrtek. 15. 9. ob IX. in 20. uri MAŠČEVANJI V ULIC I BRESTOV ameriški, grozljivka. Vloga: Mark Patton
NOČNI KINO \ tem tednu bo mo predvajali ŽENSKA ZA VSI italijanski, erotski film. Vloga: Flo-renca Gverin Predstave bodo:
v četrtek, petek in soboto. X.. 4. in 10. 9. ob 22. uri v REDNEM KINU,
v soboto. 10. 9. ob 20. uri \ ŠOŠTANJU.
- v nedeljo. II. 9. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI.
\ petek. 9. 9. ob 24. uri na TRC GOLTI-BIFE (spod. post. nihalke)
FILMSKO GLEDALIŠČE V DOMU KULTURE
Ponedeljek. 12. 9. ob 20. uri JAGODE IN KRI ameriški. Režija: Sm a rt Hagmann. Vloge: Bruce Da\ ison. Kim Darbv.
Film Jagode in kri nas popelje t Amerikii sedemdesetih lel in je poslal izjemno priljubljen v času svojega nastanka. S svojo zgodbo o mlailih. ki negirajo i ve družbene vrednote in ki \e zoperslavljajo vietnamski vojni je zadet no čustva mladih po vsem svetu A temu je pripomogla tudi sveža in ostra glasbo ročko listih lel. predvsem po izjemno sproščeno, naravno in dotlej neznano ekipa mladih igralcev, ki so hotj živeli lo film kot po ga igrali.
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK VELENJE
UGODNO PRODAMO 2 leti rabljene radiatorje
EMO TRIKA 309/9 in EMO TRIKA 604/6. Ogled in prodaja bo 9. 9. od II. do 13. ure v. prostorih knjižnice Velenje.
izostanki z dela zaradi bolezni, nesreč in nege
DO. DS, TOZD
Poprečje Poprečje I V I N"I-VI NS
DO TES		
TOZD TEŠ I.	5.80	3.96
TOZD TES II.	4.59	3.89
- TOZD Vzdrževanje	5.10	6.17
- TOZD Inženiring	3.02	2.64
DSSS	3.49	4.80
DO RLV		
TOZD Jama Pesie	10.13	7.76
TOZD Jama Preloge	1 1.15	10.06
TOZD Jama Škale	10.94	8,91
TOZD Priprave	8.94	8,51
TOZD Jamske gradnje	8.52	5,41
- TOZD Jamski transport	10.37	7,70
- TOZD Jamska mehanizacija	6.44	6.12
DS Zračenje	6.83	6.05
- TOZD Klasirnica	5.26	5.42
DS Kopalnica	10.34	6.71
- TOZD Zunanja dejavnost	7.48	9.59
— TOZD Mizarska dejavnost	7.47	10.13
— TOZD Gradbena dejavnost	7.08	5.93
- DSSS RLV	4.17	3.24
- TOZD Izobraževanje	8.42	7.24
DO ESO	—	1,75
REK. DO APS	3.09	3.03
REK. DO Tiskarna	6.50	7,17
REK. Družbeni standard	7.67	5,68
REK, DS Zavarovanje	3.01	3.80
REK. DSSS SOZD	4.89	5.10
DO SIPAK	5.42	4.14
GORENJE - GA		
- TOZD Štedilniki	8.13	7,64
TOZD Pralno-pomivalna tehnika	7,72	7.00
TOZD Gostinska enota	9.35	7.83
TOZD Zamrzovalno hladilna tehnika	8.99	8.82
DSSS GA	5.40	5,21
- TOZD Galvuna	7.41	6.01
GORENJE - NOTRANJA OPREMA		
TOZD Pohištvo	8.54	8,07
TOZD Gradbeni elementi	6.99	8,78
- DSSS NO	4.70	5.05
DO ELEKTRONIKA ŠIROKE PO-		
TROŠNJE	6.32	6.59
DO GORENJE SERVIS	6.45	6.05
DO GORENJE COMMERC E	5.65	3,71
DS GORENJE - INTERNA BANKA	3.86	5.41
DO GORENJE RAZISKAVE IN		
RAZVOJ	2,39	4.92
GORENJE - PROCESNA OPREMA	3.27	3.55
GORENJE SOZD - DSSS	2,18	2.66
DO VEPLAS	11,61	8.44
DO EKO		
— TOZD Serijska proizvodnja	9,03	10.88
TOZD Instalacije	4,60	3.93
- TOZD Vzdrževanje	6,35	5.43
- TOZD Tehnološka oprema	4.65	5,48
TOZD Komerciala — promet	3.18	4,88
- DSSS EKO	3,78	5,58
DO ERA		
- TOZD Kopias	4,78	4,75
— TOZD Maloprodaja	6,22	5,82
TOZD Veleprodaja	6,90 4,97
TOZD Kmetijstvo	2,18 4.85
TOZD »VINO« Šmartno ob Paki	5.63 6,79
DSSS »ERA«	7.52	5,35
DO VEGRAD		5.80
CENTER SREDNJIH ŠOL		
TOZD RTP	3.07	
TOZD EKŠ	1.23	
TOZD Dom učencev	6.66	
TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ	8.56	7,13
F. L K ROJ - Konfekcija Šoštanj	8.86	6.04
MERX		
TOZD Potrošnik	4.30	5.55
- TOZD Pekarna	8.95	8.28
NAMA TITOVO VELENJE	6.26	4.62
DO VEKOS		
- TOZD Toplotna oskrba	3.84	4,16
TOZD Komunalna oskrba	3.41	4,36
TOZD Stanovanjska oskrba	8.44	7,30
DSSS VEKOS	3.80	2,80
PROJEKTIVNI BIRO	4.09	5.61
ZAVOD ZA URBANIZEM	5.51	4,05
MODNI SALON	5.66	7.01
ŽTO. TOZD ZA PROMET	2.27	4,28
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD		
TOZD Biba Ročk Šoštanj	2.61	6,04
TOZD Karel Destovnik Kajuh Šo-		
štanj	6.76	7.32
TOZD Gustav Šilih Velenje	5.22	2.69
- TOZD Anton Aškerc Velenje	7,36	3,87
TOZD Veljka Vlahoviča Velenje	2,90	5,37
TOZD Brato\ Mrasljak Velenje	4.88	4,41
TOZD Miha Pintar Toledo Velenje	2.20	2,80
TOZD XIV. divizije Velenje	2.93	6.21
TOZD Brato\ Letonje Šmartno ob		
Paki	3.43	2.78
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD VE-		
LENJE	7.80	6.74
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ŠO-		
ŠTANJ	4.77	7,40
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE		
TOZD Bolnišnica	5,60	5,50
— TOZD Splošno zdravstvo	5,03	5,46
TOZD Zobozdravstvo	4.07	3.68
— TOZD Zdravilišče	7.70	6.90
DSSS ZC	5.40	2,52
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE	6.62	7,53
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGO-		
VODSTVA	2.55	1.65
LJUBLJANSKA BANKA	3,52	2,87
PTT TITOVO VELENJE	5,12	5,69
DO INŽENIRING	4.23	3,95
GOSTINSTVO PAKA	8.73	5,97
GLASBENA ŠOLA FKK VELENJE	1.63	3,96
DOM ZA VARSTVO ODRASTLIH	5,87	2,65
BR1VNICE IN ČESALNICE	5,28	3,89
OZS - OBČINSKI ODSTOTEK	7,39	6.10
SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS		t
KINO ŠOŠTANJ
Sobota. 10. 9. ob 18. uri LJUBEZEN. SEX IN DRUGO ameriški, ljubezenski
Nedelja. II. 9. oh 20. uri MODRI ŽAMET ameriški, erotiki triler
Ponedeljek. 12. 9. ob 20. uri PETEK I.VEGA. ZADNJE POGLAVJE ameriški, grozljh ka Sreda. 14. 9. oh 20. uri KDO JF TO DEKLE ameriški, komedija
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek. 9. 9. ob 20. uri NA ZAČASNI SVOBODI ameriški, komedija
Torek. 13. 9. oh 20. uri PETEK 13-1 GA. ZADNJE POGLAVJE ameriški, grozljiv ka RTC GOLTE-BIFE (Spodnja postaja nihalke Žeko\ec)
Petek. 9. 9. ob 2t. uri PETEK 13-EGA. ZADNJE DEJANJE ameriški, grozljivka
KINO VELI NJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PRO GRAMA!
Kinotečni program KINA 16
CIKLUS WESTERNOV
Po poletnem premoru KINO 16 nadaljuje program kinotečnih filmov 2 izborom štirih filmo\ i/ nekdanje popularne zvrsti vvestema. Razen filma Preda Zinnemana Točno opoldne, ki že nekaj desetletij velja za klasiko tega žanra, so ostali filmi iz našega izbora nastali v sedemdesetih letih, ko je vvestern izčrpal žanrske obrazce in se je navidez znašel v slepi ulici. K njegovi ponovni afirmaciji so prispevali nekateri mlajši režiserji, ki so v žanrske stereotipe v nesli nekonformi-zem in novosti. Prvenec Petra Fonde Kavboj brez miru (predvajali so ga že prejšnji teden), v svetu ni dosegel komercialni uspeh, vendar je kritike navdušil z rafinirano združitvijo skorajda narkotičnega doživljanja narave in avtentičnega prikazovanja Divjega vzhoda. Neznani zaščitnik igralca in režiserja C linta Eastvvooda sicer ostaja znotraj mitologije značilne za vvestern, vendar v sodobnejši verziji, prilagojeni duhu časa. Banda Colea Yo-ungera in Jesseja Jamesa je najbolj brutalna filmska verzija usode bratov James in \ounger. Film je izdelan v silovitem zamahu in ritmu ter velja za eno med najoriginalnejšimi deli iz sedemdesetih let.
PROGRAM:
13. 9. Neznani zaščitnik (Clint Eastvvood)
20. 9. Banda Colea Voungera in Jesseja Jamesa (Philip Kaufman) 27. 9. Točno opoldne (Fred Zin-neman)
RADIO VELENJE 0 RADIO VELENJE
Program
Radio Velenje oddaja na ultra-kratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Ple-šivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, reklame in obvestila lahko naročite na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, v Titovem Velenju na Foitovi 10. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 9. septembra: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Lju-
bljane); 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Z mikrofonom med vami; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, II. septembra: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude lukn je do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj: 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 12. septembra:
15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Šport, telesna kultura, rekreacija: 17.30 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. SREDA, 14. septembra: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi: 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 do 19.00 Poletno popoldne Radia Velenje.
Socialistična republika Slovenija OBČINA VELENJE
Oddelek za občo upravo in proračun
KRAJEVNIH
OBJAVLJA prosta dela in naloge
FINANČNI KNJIGOVODJA SKUPNOSTI I
(za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Poleg splošnih pogojev navedenih v Zakonu o sistemd državne uprave, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — srednja ekonomska šola in 2 leti delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba občine Velenje, Titov trg 1, 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni 15 dni po opravljeni izbiri.
Res je. sreče vam ne moreta dali ne partija, niti država. lahko pa vam jo da državna loterija.
Jože Zelenko
Če nam ne ho uspelo znižati inflacije, bo pač moral dinar odstopiti.
Žarko Petan
Podobnost samoupravnega akta s spolnim aktom je v tem, da se noben dosledno ne izvaja.
Ivan Novak
Veliko laže je živeti brez besed kot brez kruha.
Viktor Plemelj
Vlada vlada ali vlada nevlada, lo je zdaj vprašanje.
Pavel Lužan
NOČNI GRAJSKI KINO

petek, 9. 9. ob 21. uri na velenjskem gradu:
VRNITEV V PRIHODNOST
Vabljeni!
gorenje
p. o., 63320 Titovo Velenje, Partizanska cesta 12 DELAVSKI SVET DO GORENJE COMMERCE
razpisuje dela in naloge
Podpredsednik poslovodnega organa DO
za področje organizacije in poslovne informatike.
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	visokošolska izobrazba (dipl. ing.; oec.; org.; informatik)
—	pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah
—	interdisciplinarna znanja
—	aktivno znanje 1 tujega jezika
Za opravljanje navedenih del in nalog bo delavec imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GORENJE COMMERCE, Sektor kadrovskih in splošnih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje z oznako »Razpis za Podpredsednika PO«. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 45 dneh po poteku roka za prijavo.
DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE
OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINAH VELENJE IN MOZIRJE
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
NC ROK DČ P
St DEL.
OBČINA VELENJE
VERDELJ CIRIL— GOSTILNA ŠALEK GORENJE SERVIS GORENJE SERVIS
OBČINA MOZIRJE
SKUPŠČINA OBČINE
pomožni delavec dipl. ekonomist voznik tovornega v. ali voznik avtomehanik
—	čiščenje in druga pomožna dela
—	programer načrtovalec
—	voznik tovornega vozila It.
administrativni ali ekonomski tehnik
referent za upravne zadeve prometa in prometna vzgoja (vozniški izpit B)
LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P delavcev
1
300.000 950.000
8 540.000
rok prijave, OD = osebni dohodek. ŠT. DEL. = števito
8. septembra 1988
•A titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas*stran15
Koledar
»
ČETRTEK, 8. septembra -MARIJA
PETEK, 9. septembra — PETER SOBOTA, 10. septembra -DAN MORNARICE NEDELJA, II. septembra -ERNA
PONEDELJEK, 12. septembra - GVIDO
TOREK, 13. septembra - JANEZ
SREDA, 14. septembra — MILAN
MALI OGLAS!
ROLETE PLASTIČNE IN LESENE
v vseh barvah in izvedbah izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296. OTROŠKO POSTELJICO HEID1 modro, prodam. Salek 91, stanovanje 41, Rizman.
PRODAM NOV MOTOR APN 6.
30% ceneje. Tone Grlica. Mozirje 99, telefon 831-203.
IŠČEM SOBO V TITOVEM VELENJE', zaradi študija ob delu. Naslov v uredništvu.
OSEBNI AVTO ZASTAVA 101 pro
dam po zelo ugodni ceni. Telefon 882-344.
PONY EKSPRES in otroški športni voziček prodam. Telefon 854-040. MLAD ELEKTRONIK SLOVENEC IŠČE SOBO za cca I leto, pripravljen plačati tudi vnaprej. Telefon 069-24-750, naslov je tudi \ uredništvu.
GRADBENO BARAKO 4x6, do bro ohranjeno, prodam. Telefon 858-859 zvečer.
OTROŠKI VOZIČEK PRODAM.
Telefon 857-1II.
DŽ1P. KOMPANJOI.O, PRODAM.
Telefon 855-630.
BALKONSKA VRATA ZASTEKLJENA S POLKNAMI 80 x 210. nova. prodam 20% ceneje. TF
857-159.
SEDEM MESECEV BREJO TELI-
CO prodam. Ivan Tajnšek. Rečica 23. Šmartno ob Paki, telefon 884-1 10. TRI TRODELNA ZASTEKLJENA OKNA z roletami 200 x 150 ter eno enodelno okno 80 x 150 in otroško športno kolo na 5 prestav prodam. Telefon 884-173.
PRODAM OSEBNI AVTO ŠKODA
120 LS, letnik 1981, prevoženih 20.000 km, zelo dobro ohranjen. Informacije po telefonu 881-236. ITISON, NAJKVALITETNEJŠI 15 m* in tepih (20 SM), prodam. Telefon 856-067. Sedežno kotno garnituro z ležiščem z dvema foteljema prodam, cena 95 SM Murn, Uriskova 36 Pesje. STEREO KASETOFON prodam za 60 SM. Telefon 856-067.	I
NA IZREDNO I.EP1 LEGI, NA VRANSKEM. PRODAM novo atrijsko hišo z nekaj zemljišča, do trgovine in avtobusne postaje oddaljeno 500 m. Telefon po 20. uri 31-758.' BRAKO PRIKOLICO /. BALDAH1-NOM in zamrzovalno skrinjo 310 litrov staro 2 leti. poceni prodam. Informacije samo popoldan Jagrič, Ka-juhova 2, Titovo Velenje, telefon
858-715.
IŠČEM INŠTRUKCUE ZA FIZIKO
ZA 4. letnik srednje pedagoške šole. Telefon 854-429.
UGODNO PRODAM SO m: belih ploščic, umetni kamen, za oblaganje kletnih fasad in škarp Telefon
855-055.
PRALNI STROJ PS 614 ugodno prodam. Kličite po telefonu 857-251. zvečer.
PSIHO IN DVA JOGIJA POCENI PRODAM. Pantner, Kvedrova 20, telefon 857-157.
PRALNI STROJ GORENJE, star 4 leta, brezhiben, prodam za 40 SM. Telefon 853-119.
DOBRO OHRANJENO SPALNICO
ugodno prodam. Informacije po telefonu 855-551. Prodam tudi garderobno omaro.
VISO-II CLUB UGODNO PRODAM. Letnik 1982 (september) 69.000. Telefon dopoldan 855-914 ali popoldan od 15. do 17. ure 855-412. SPAČKA PO DELIH PRODAM. Vr-njačke Banje 3, stanovanje 58. NOV KOMBINIRAN ITALIJANSKI OTROŠKI VOZIČEK, model 88, ugodno prodam. Telefon 856-223. CISTERNO, vroče cinkano. nemško, debelina pločevine 3 mm. prodam. Volumen 600 litrov, oblika okrogla, širine 60 cm, dolžine 275 cm, cena 540.000 NI). Prodam tudi nove okovane gajbe za prevoz ozimnice po 10.000 din komad. Tone Tajnšek. Šentilj, Arnače 22 C . pri Titov em Velenju.
NUJNO PRODAM RENAUl.T-18 in
traktor Tomo Vinkovič 18 po zelo ugodni ceni. Telefon 882-881. BI V GORENJE PRODAM, star 5 let in nov Toschiba BTV. Telefon
857-897
FANT, SAMSKI, Z REDNO ZAPOSLITVIJO, nekadilec, išče sobo ali garsonjero v Titovem Velenju ali v okolici. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro SEPTEMBER 1988. MESNICA PREKOSEK iz Titovega Velenja, E. Kardelja 11, zaposli izuče-nega mesarja s prakso. Nastop dela takoj. Telefon 856-941. TEGULO, NOVO, 320 nr. 40 m pocinkanih žlebov, rabljenih, 4 strešna okna, rabljena in 4 krilna balkonska vrata, rabljena, prodam. Telefon
858-49.1.
ZASTAVO 101 GTL. staro 2 leti. prodam Roman Strehar, Podkraj 22, Šentilj.
PRIKOLICO S POGONOM, primerno za manjši traktor, motokultiva-tor ali avto prodam. Drago 721-520, med 12. in 14. uro in po 20. uri. MINIMOPED AVTOM ATI K, dobro ohranjen, prodam. Telefon 853-923. STROKOVNO IN POCENI vam ure dimo zelenico, živo mejo . . . Drago 721-520, med 12. in 14. uro, ali po 20. uri.
MLADIČE STARE 8 tednov, pritlikavi pinč, srnica brez rodovnika, prodam. Telefon 855-141. KOMBI D FURGON s prikolico prodam ali zamenjam za tovornjak B kategorije ali motor za gliser. Drago, 721-520, med 12. in 14. uro in po 20. uri.
ZASTAVO 750, letnik 1978, neregistriran. z novim R motorjem, prodam. Prodam tudi elektro agregat 2 KW z bencinskim motorjem. Informacije po telefonu 858-766.
STROKOVNO PREVAŽAMO AV-TOKAMP PRIKOLICE, čolne in kamp opremo, zimujemo in servisiramo. Drago, telefon 721-520, med 12. in 14. uro in po 20. uri.
USPEŠNEGA INŠTRl KTORJA ZA SLOVENŠČINO nujno potrebujem. Telefon 855-562.
KIPIMO ALI VZAMEMO V NAJEM poslovne prostore v Titovem Velenju, lahko je tudi stanovanjska hiša. Telefon 853-400. Peter Reher-nik. Pirešica 2. Titovo Velenje. OVČJE KRZNO za na tla. okrogle oblike, prodam. C ena po dogovoru. Ogled mogoč popoldan. Novak. Salek 83 I.
MARIJA ŠPEGEI IZ MITE, prodaja piščance nesnice. pasme Hisex. ki že nesejo po zelo ugodni ceni. Piščanci so 2 x cepljeni. Telefon 062-873-202.
OSEBNI AVTO ZASTAVA 101. letnik 1979 oktober, prodam. Informacije po telefonu 853-835 popoldan. REGAI. ZA DNEV NO SOBO PRODAM, 3.6 x 2.4 mahagoni. cena 90 SM. Informacije zvečer telefon 882-229.
GOLF JGI., letnik 1981 64.000 km prodam. Cena po dogovoru. Telefon 844-176 po 19. uri.
STARE, NAJSTAREJŠE VEZANE ALI NEVEZANE CICIBANE KIPIM. Telefon 854-761. OSEBNI AVTO REN At I T 18 letnik 1981 prodam, telefon 882-887.
Kje si dober strelec?
Rudarjevi nogometaši so v prvem kolu doma zmagali, v nedeljo pa v gosteh pri ekipi Pohorja v Rušah osvojili točko. Srečanje seje končalo brez zadetkov, sicer so imeli domačini več možnosti za zmago, vendar so gostje z dobro obrambo in zanesljivim vratarjem Hrastom odbili vse napade nogometašev Pohorja in upravičeno iztržili točko.
V prihodnjem kolu bodo velenjski nogometaši doma igrali z novogoriškimi Vozili, ki so v prvem kolu doma izgubila s Pohorjem v Rušah kar z 0:4, v nedeljo pa doma premagala moštvo Medvod s 5:1. Učinkovita ekipa za razliko od Rudarja, ki je v prvih kolih le enkrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Res ob tem ni prejel nobenega zadetka, pa vendarle. Se tudi letos ponavlja stara bolezen, da težko tresejo nasprotnikovo mrežo?
(vos)
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 74. letu starosti zapustila naša draga mama, sestra, tašča in teta
Marija Pristovšek
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, ji darovali cvetje in jo spremljali na njeni zadnji poti.
Iskrena zahvala tudi Domu za varstvo odraslih, bolnišnici Topolšica, duhovniku za opravljen obred, pevcem, godbi in kolektivu RLV.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Ivan Ostruh
1926—1988
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti.
Hvala DO RLV, častni straži, rudarski godbi, pevskemu zboru društva upokojencev Titovo Velenje, OZB v KS Desni breg, DO Emona KK-TOZD Tržnica, DO GORENJU SERVIS in GA, dr. Hribarjevi, patronažni sestri, zdravstvenemu osebju bolnišnice v Vojniku, sosedi M. Vodeb za nesebično pomoč, govornikoma ter duhovniku za opravljen obred.
ŽALUJOČI: žena Štefka, hčerki Ivica in Marica, sin Srečko z družinami ter ostali sorodniki.
I I
I
I I
ure do 20. sept
DEKLETA in FANTJE DELAVSKA UNIVERZA -SCI ŽALEC
vas vabi v tečaj za
MANEKENKE in FOTOMO-DELE
Tečaj bomo organizirali v sodelovanju z Društvom modnih delavcev Ljubljana, ki bo opravilo tudi izbor kandidatov.
Prijave sprejema Delavska univerza -16 ure do 20. septembra 1988.
SCI ŽALEC po telefonu (063) 711-417 od 7. do
I
J
GIBANJE PREBIVALSTVA
POROKE:
Samo Mljač, roj. 1961, vrtnar iz Titovega Velenja, Efenkova c. in Lilja-na Goršek, roj. 1962. dipl. biolog i? Titovega Velenja, Marijan Lipičnik. roj. 1961, ekon. tehnik iz Kavč 30 in Evica Krušič, roj. 1965, ekon. tehnik iz Šentilja pod Turnjakom. Branko Spital, roj. 1956. strojni tehnik iz Topolšice in Cvetka veternik, roj. 1964. konlekc. iz Raven 34. Milan Bokal, roj. 1961, natakar iz Titovega Velenja in Tatjana Krnc, roj. 1961, delavka iz Titovega Velenja, Emil Sterbenk, roj. 1962, profesor geogr. in sociol. iz Slatin in Vlasta Pavlič, roj. 1959. zobozdravnica iz Zagreba, Štefan Tepeš, roj. 1965, orodjar iz Titovega Velenja in Valerija Polanec, roj. 1967. rezka-lec iz Titovega Velenja.
ROJSTVA:
V mesecu avgustu se je rodilo: 20 dečkov in 26 deklic.
SMRTI:
Ivanka Steblovnik, kmetovalka iz Rečice ob Paki 38, Štefan Koražija, upokojene iz Tlake št. 4/a, roj. 1942, Josip Krajcer, vodja obrata iz Celja, Dečkova 33, roj. 1934, Fortunat Sovi-nek, upokojenec iz Stopč št. 3, roj. 1925, Marija Hren, upokojenka iz Kokarj št. 6, roj. 1923, Frančiška Urbane, gospodinja iz Loke 38, roj 1930, Franc Dolar, upokojenec iz Landeka 9, roj. 1909.
Dežurstva
DEŽURNI ZDRAVNIKI:
Četrtek, 8. septembra — dnevni dežurni dr. Smonkar, nočni dežurni dr. Žuber.
Petek, 9. septembra — dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr. Oskar Renko.
Soboto, 10. septembra in nedeljo, II. septembra — glavni dežurni dr. Hočevar, notranji dežurni dr. Gusič.
Ponedeljek, 12. septembra — dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Mijin.
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI:
10. in II. septembra dr. Ranko Ba-kulič, od 8. do 12. ure v dežurni ambulanti zdravstvenega doma Velenje.
DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU:
Od 9. septembra do 15. septembra je dežurni dipl. veterinar Franc Blatnik, Prešernova 22/e, telefon: 857-223.
TOZD AVTOMOTOR CELJE
Miklošičeva 5 OBJAVLJA
ZALOGO RABLJENIH VOZIL V CELJU
TIP VOZILA		LETO IZDELAVE	PRODAJNA CENA S PROM. DAVKOM
1	Z. 101 GTL	1984	5.500.000,-
2	R-4 TL	1980	529.780,-
3	Z—435 K	1979	295.440,-
4.	Z-850 AT	1981	532.210,-
5.	TAM 6000	1972	1.992.180,—
6.	TAM 6500	1971	1.672.000,—
7	TAM 6500 K	1973	2.602.000,-
8.	TAM 6500 K	1973	2.602.000,-
9	TAM 5500 DK	1976	2.788.000,-
10.	Z—750 LC	1979	1.600.000,-
11.	Z-101 GTL 55	1986	7.868.465,-
12	TATRA 148 S 3	1979	12.619.000,-
13	J—55	1985	6.184.000,—
14	BX 16 TRS	1983	24.623.000,-
15.	J—45 L	1984	4.543.290,—
16	Z—126 P	1979	1.586.790,-
17. VVartburg 353		1982	3.398.000,-
18.	GS 1,3	1979	1.342,620,—
19.	Z—750 LE	1981	2.030.000,-
20.	Z—750 LE	1979	1.560.860,-
21	Lada 1200 C	1985	5.912.370,-
22.	Z-101 GTL 55	1984	6.707.620,-
23.	Z-101 GTL 55	1986	6.171.000,-
24	Z-101 GTL 55	1984	4.963.990,-
25.	Z-101 GTL 55	1986	6.171.000,-
26.	Z—101 GTL 55	1986	8617.120,-
27.	Z—101 GTL 55	1986	8.617.120,—
28.	R-4 TLS	1981	1.195.830,—
29	Z—128 CL	1981	8.879.740,—
30.	J-45	1983	5.604.500,-
31	Riva 1300	1986	10.321 870,—
32.	Z—126 P	1982	2.643.790,—
33	Regata 100 S	1986	25.462.000,-
34	Z-850 AP	1982	1.992.100,-
35.	J—45	1985	7.664.450,-
36.	Lada 1200 S	1984	6.707.620,-
37.	Z-101 GTL 55	1985	6.975.870,-
38.	Z—750 LE	1985	3.700.790,-
39. Regata 100 S		1986	26.734.370,-
40.	Z-101 GTL 55	1986	7.780.620,-
41.	Lada 1300 S	1983	6.455.490,—
42.	Lada 1200 S	1983	7.133.670,-
43	Lada 1300 Riva	1986	9.753.620,-
44.	Z-101 GT 55	1985	8.389 820,-
45.	Z—650 AD	1983	18.928.310,-
46.	J—45	1986	8.503.470,-
47.	Z-101 GTL 55	1986	8.617.120,-
48.	J-45	1984	6.079.040,—
49.	J—45 L	1986	8 730 770,-
50.	Regata 100 S	1986	26.734.370,-
51.	J—45 E met.	1986	8.631.090,-
52.	Z-850 AK	1984	4.889.910,-
53.	J-55 A	1986	8.730.770,-
54.	Z—101 GT 55	1986	8.389.820,-
55.	Regata 100 S	1986	28.007.370,-
56	R—4	1979	1.983.160,-
57.	Škoda 105 L	1986	7.268.160,-
58.	J—45	1986	8.493.040,-
59.	Z. 101 GTL 55	1986	8.617.120,-
60	Z-101 GT 55	1983	3.756.870,—
61.	Z-101 GTL 55	1985	8.503470,-
62	Z-101 GTL 55	1986	8.867.870,-
63.	Z-101 GT 55	1985	8.276.170,-
64.	Z-101 GTL 55	1986	8.730.770,-
65.	Lada 1300 SC	1986	9.526.320,-
66.	Lada Niva	1984	10.226.610,-
67.	Z—128 CL -	1985	8.276.170,-
68.	Z-101 GTL 55	1986	8.503.470,—
69.	Riva 1300	1986	10.890.120,-
70.	Z—101 GT 55	1985	8 162.520,-
71	Z-101 GT 55	1983	2.952.120,-
Vse informacije v zvezi z nakupom lahko 24-211 int 20 ali pa osebno na oddelku rabljenih Priporočamo se za nakup!
dobijo kupci po telefonu 063 vozil v Miklošičevi 5.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata
Alojzija Ledineka
iz Titovega Velenja
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja in darovano
cvetje.
Posebej se zahvaljujemo dr. prim. Fijavžu za dolgoletno zdravljenje, dr. Polesu in osebju bolnišnice Topolšica.
Iskrena zahvala velja tudi DO TEŠ, govorniku SO, godbi, pevcem, ter duhovniku za lepo
opravljen obred.
Žalujoči: žena Matilda, hčerke Fanči, Alojzija, Jožica in sin Franc ter ostalo sorodstvo.

Velenjski rezervne vojaške starešine v pobratenem Splitu
Slovo in na svidenje hkrati
Z lepimi doživetji v Splitu, še zlasti ob splavitvi ladje, smo se v soboto popoldne, v prostorih mestne konference ZRVS Split, srečali še z drugimi tamkajšnjimi rezervnimi starešinami. Zapisati velja, da je bil pogovor med starešinami iz Slovenije, s Kosova in iz Splita zelo odkrit in tovariški. Rečeno je bilo, da rezervne starešine, naj bodo iz kateregakoli konca Jugoslavije, močno skrbi vse, kar se zadnje čase dogaja v naši domovini. Močno je bilo poudarjeno bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Žal, so nemalo razpravljalci, se to ponekod zanemarja in ne krepi. S tem se slabšajo tudi medrepubliški odnosi.
Rezervni vojaški starešine pa so lahko za zgled, kako se krepijo in poglabljajo bratske vezi, so še dodali. Da je bil pogovor zares odkrit, govori dejstvo, da je splitske starešine zanimalo stanje na Kosovu. O njem je nazorno spregovoril predstavnik pokrajinske konference ZRVS Kosovo Ramiz Bunjako. Tudi o sojenju četverici na vojaškem sodišču v Ljubljani je tekla beseda, o tem procesu pa je spregovoril predsednik predsedstva OK ZRVS Velenje Mihael Uranjek. O vsem kar se dogaja na vojaškem sodišču v Ljubljani in na Kosovu, so rezervni vojaški starešine ugotovili, da sredstva javnega obvešča-
nja v Jugoslaviji poročajo zelo različno. Ko je pogovor nanesel na dejstvo, da v velenjski občini živi in dela veliko delavcev iz vseh krajev Jugoslavije, da je med vsemi pristno sožitje in ni sovraštva, so splitski rezervni starešine, ki so bili junija na obisku v Titovem Velenju, potrdili, da je temu res tako. Povsod kjer so bili so se lahko sami prepričali kako lahko živi toliko različnih narodnosti v enem kraju, v medsebojnem spoštovanju. Na to smo lahko občani Titovega Velenja zares ponosni, so še dodali.
Moramo priznati, da je bila sobota za vse nas, tudi gostitelje, dokaj naporna, vendar ta napor

Ipiifl
Stari del Splita je neizmerno bogat z zgodovinskimi lepotami
odtehta vse, kar smo videli in doživeli.
V nedeljo nas je spet čakalo prijetno presenečenje. Gostitelji so nas povabili na ogled starega dela Splita. Imeli smo kaj videti. Povsod veličastne zgradbe, ki že stoletja kljubujejo zobu časa, vsaka zase pa ima bogato preteklost. Veliko črnila bi porabili, če bi želeli o vsaki izmed teh stavb podrobneje pisati. Omenimo le, da v splitski občini vsaki izmed teh stavb namenjajo veliko pozornosti, sem sodijo restavracijska dela, pa obnove celih stavb. Sicer pa se Split vidno veča. Nič koliko je novih urbanih naselij, v njih pa se v zrak ponosno bohotijo nove visoke stolpnice, veliko je novih sodobnih trgovin, dvoran in vsega drugega kar sodi zraven.
Najnovejši del Splita ki se razprostira na precejšnji površini, v pesmi tolikokrat opevanega dalmatinskega mesta, je Split 3. Gostitelji so nas odpeljali še na tržnico, ki je prav tako nekaj posebnega, že po tem, da je dobro založena z različnim blagom. Nekdo je pripomnil, da bi si rad ogledal tudi splitsko pokopališče. Seveda smo se odpeljali tja. Pokopališče je na velikem prostoru, kar je tudi razumljivo ob tolikšnem številu prebivalcev. Kot zanimivost naj omenimo, da so zaradi pomanjkanja prostora za pokope v Splitu prišli do zelo zanimive rešitve. Pričeli so namreč graditi velike grobnice, ki so za razliko od klasičnih zgrajene nad zemljo v nekakšnih nadstropjih. Menijo, da je to edina rešitev proti naglemu širjenju pokopališča.
Spličani ne bi bili Spličani, če nas ne bi popeljali tudi na prelep

Poseben dogodek je bil tudi ogled stadiona na Poljudu
stadion njihovega Hajduka. Seveda najprej povedo, da so zelo ponosni na svoje fante, mislijo na nogometaše, čeprav v zadnjem času niso najbolj uspešni. Vendar izročilo nogometa v Splitu živi. kar se vidi na vsakem koraku. O uspehih njihovie enajste-rice pred leti pa najbolj zgovorno pričajo številni pokali in priznanja. Sicer pa je na stadionu še veliko drugih prostorov in dvoran. Zelo radi pokažejo tudi sobo, v kateri je tovariš Tito sprejemal razne delegacije ob pomembnejših tekmovanjih in nastopih v Splitu.
V nedeljo smo sklenili tridnevni obisk v pobratenem Splitu. Slovo od prijaznih gostiteljev je bilo kar nekam težko, kako tudi ne, saj nas je tridnevno druženje tako zbližalo, da bomo drug dru-
gega precej pogrešali. Kaj hočemo, vsega lepega je enkrat konec. »Dragi prijatelji Spličani. Hvala vam za vse kar ste nam ponudili in pokazali. V vašem mestu smo se počutili lepo in prijetno. Upamo, da vam bomo to prisrčno gostoljubje čimprej vrnili.«
Domačini so nas na to popeljali na letališče. Letalo, ki je pred tem priletelo iz Londona, je
imelo pred poletom za Brnik debelo uro zamude. Če smo uvodoma v tpi rpnortaži dvomili v točnost našega letalskega prometa, se je torej pokazalo, da smo imeli prav. Po poznem pristanku na Brniku, smo spet sedli v osebni avto in se v zgodnjih ponedeljkovih urah srečno pripeljali do-
Bogdan Mugerle
Vsujte v našeglasilo_
Halo 93 >Lažnih klicev toliko kot dni v letu«
Kdo so gasilci, vemo vsi: Naj bo sonce, dež ali sneg, dan ali noč, petek ali svetek, poplava ali ogenj ... gredo pomagat sočloveku; pa četudi je pri tem v nevarnosti njihovo življenje. Zato je še toliko bolj nerazumljivo, da od časa do časa kdo iz njih brije norca, točneje, da jim lažno sporoči, da tam in tam gori. Preden opišemo enega takšnih lažnih klicev, in vse, kar mu je sledilo, moramo povedati, da je lažnih klicev veliko veliko več kot smo sami pomislili. Na sisu za varstvo pred požari občine Velenje so nam dobesedno takole odgovorili: Toliko jih je kot je dni v letu.
V sredo pretekli teden si je, njihovo sočlovečnost grdo privoščila neznana občanka. Odlično je odigrala svojo vlogo. Pozno popoldne je poklicala številko 93 in sporočila dežurnemu gasilcu, da gori koča na Paškem Kozjaku. Da bi gasilec ja verjel resničnosti dogodka, je poleg nje v joku in obupu govorila deklica, da
sta v koči njuna mamica in očka. Dežurni gasilec ob odlično odigrani vlogi neznanke in otroka — upamo, da tole sedajle draga »nn« bereš in te je vsaj malce zapekla tvoja vest, zaradi tvoje nesramnosti, neodgovornosti, ne-resnosti, nečlovečnosti . .. torej, dežurni gasilec je takoj sprožil sireno. Čas je v takšnih trenutkih zlato, šele zatem je poklical v kočo, vendar ni dobil zveze.
Več gasilcev se je medtem s cisternami kar najhitreje podalo v strmino Kozjaka.
Klic sirene sta slišala tudi dežurna miličnika in vaš novinar. Bliže, ko smo bili našemu cilju, bolj smo spoznavali, da ne more biti tako hudo, saj nismo opazili nobenega dima. Ko pa smo prišli na vrh, je bilo presenečenje — bili smo ga veseli — popolno. Oskrbnica Marija Ažman je debelo pogledala miličnika, pa gasilce ...
»Tako sem se ustrašila, da se še sedaj tresem, ko sem zagledala miličnika, za njimi pa gasilce,«
Kako klicati?
Na delovni skupnosti SIS za varstvo pred požarom občine Velenje so nas po tem primeru zaprosili, da objavimo, kako obvestimo ob morebitnem požaru. Sporočiti moramo:
—	kje gori?
—	kaj gori?
—	točen naslov, kje gori
—	svoje ime in priimek in telefonsko številko, s katere prijavljamo požar
—	če so ulice in naselja manj znane, moramo navesti tudi smer vožnje in približno lego naselja
—	prijavitelj požara mora po končanem telefonskem klicu počakati pri telefonskem aparatu, da ga bo dežurni gasilec poklical nazaj in s tem preveril povedano telefonsko številko
IN ŠE TO: na številko 93 sporočimo le. da je izbruhnil požar oziroma da se je zgodila druga naravna nesreča, vse ostale informacije pa sporočimo na številko 853-656.
nam je kasneje dejala. »Šele miličnika sta mi povedala, da naj bi pri nas gorelo.«
Skratka, zgodba na srečo s sre-
čnim koncem. Miličnika in gasilci se niso — pa tudi mi ne (jezili zaradi grde potegavščine). Samo da je dom ostal cel, smo si dejali.
Niti se niso pritoževali, da je zaradi tega šla urica dve ali tri našega časa.
Neznana občanka pa je gotovo uživala ob svoji potegavščini. Očitno tisti popoldan ni imela kaj početi. Zaskrbljujoče je, da v takšno nepoštenost, lažnost na-
vaja tudi svojega (ali čigav je že bil) otroka. Morda pa v tistem trenutku ni pomislila, da bo sama, tega ji seveda ne želimo, kdaj potrebovala pomoč gasilcev. Draga neznanka, kaj če bo takrat prišel lažni klic, da pomoč gasilcev ni potrebna . . .
Prišli so zaman; na srečo. »Saj ni prvič. Važno je, da je dom cel« so dejali gasilci. (S. Vovk)
/Z SODNIH KLOPI
Zastopnik obral kupce
Šest let je že minilo, odkar je Albin Gril (1947) iz Rožanske 5 v Ljubljani po Trbovljah, Ptuju, Čelju in Titovem Velenju kot zastopnik firme AMC (predstavništvo na Dunaju) demonstriral posodo krom — nikel, sprejemal naročila in akontacijo zanjo. Strankam, ki so mu zaupale veliko denarja, ne samo akontacijo, ki naj bi znašala od 700 do 1150 Asch pa je zamolčal, da denarja nima namena nesti v Firmo AMC na Dunaj. Namesto tega jim je raje obljubil, da bodo posodo prejeli v dveh, največ šestih mesecih.
Tako je v teh krajih oškodoval veliko ljudi in to za precejšnje zneske, nekateri so mu dali vnaprej po 2000, 2500 nemških mark. nekateri so plačali s šilingi, od nekaterih pa je sprejel tudi dinarje.
Poleg tega pa je imel Albin Gril — dokler je to delal pošteno — pravico pridobivanja kupcev le v Avstriji. Ker tega blaga ni imel možnosti uvažati, pa bi
stranke morale po posodo v Celovec. Zato je poleg kaznivega dejanja goljufije moral sesti na obtožno klop še zaradi neupravičenega zastopanja v zunanjetrgovinskem poslovanju. Njegove zadnje stranke te posode niso nikoli dobile in to kljub njihovim urgencam tudi na firmo AMC na Dunaju.
Za obe kaznivi dejanji mu je Temeljno sodišče Celje enota v Titovem Velenju naložila skupno kazen 4 let in 8 mesecev zapora, vendar se je Albin Gril pritožil na celjsko Višje sodišče, ki je njegovi pritožbi delno ugodilo in mu izreklo enotno kazen za obe kaznivi dejanji 2 leti zapora. Višje sodišče je Grilu pri izreku milejše kazni upoštevalo časovno odmaknjenost dejanja, oškodovancem je povrnil nominalne zneske škode iz let 1981, 1982; to, da preživlja mladoletnega otroka in da so oškodovanci sami kršili devizne predpise, ker so za predujem dajali obdolženci tujo valuto.
Zaklenjena omara ni bila dovolj
Dve leti je že od tega, ko je Marjan Pilih, lovec iz Malega vrha pri Šmartnem ob Paki, čistil svoje tri lovske puške. Po čiščenju jih je spravil nazaj v omaro, kjer jih je hranil, vendar je v eni od njih pustil okvir z naboji. Omaro je zaklenil, ključ pa skril.
Vendar to ni bilo dovolj, saj je sin Boštjan enajstletni fant iz omare dva dni kasneje vzel prav to lovsko puško, da bi jo pokazal prijatelju Tomažu Lesjaku. Pri tem pa je fant pritisnil na sproži-lec in krogla je zadela Tomaža in mu povzročila lahko telesno poškodbo.
Zaradi tega, ker je iz malomarnosti s splošno nevarnim sredstvom povzročil nevarnost, pa je moral na obtožno klop Boštjanov oče Marjan Pilih. Senat enote Celjskega temeljnega sodišča Titovo Velenje ga je obsodilo na denarno kazen.
MILIČNIKI SO ZAPISALI
V	dneh od 22. do 28. avgusta miličniki velenjske postaje milice niso zabeležili velikih kršitev javnega reda in mira, tudi hujših prometnih nesreč ne. Je pa bilo zato toliko več prijav o izginulih rezervnih delih, torbicah, povr-tnini, krajah koles z motorji .. . Dolgoprstneži niso izbirali ne kraja, ne časa.
Tako je neznanec prejšnji ponedeljek ob 8.50 uri dopolne iz parkiranega avtomobila na parkirišču pred pošto v Titovem Velenju odnesel priročno torbico, v kateri je imel M. Š. shranjenih okrog 400 tisoč dinarjev, dokumente in čeke.
V	noči iz ponedeljka, 22. avgusta na torek, 23. avgusta je neznanec snel kolo z osebnega avtomobila R 4, last R. Š, ki je imela vozilo parkirano pred stavbo skupščine občine Velenje.
Takšne sreče, kot sta jo imela lastnika kolesa z motorjem A. K. in P. O., imajo le redki posamezniki. Prvemu je namreč neznanec ukradel njegovo prevozno sredstvo izpred gostišča Karaka v Titovem Velenju, drugemu pa izpred Kajuhovega doma v Šoštanju. Dan oziroma dva kasneje sta oškodovanca našla svoji vozili.
POVOZIL OTROKA
V	ponedeljek, 22. avgusta se je ob 14.10 uri zgodila prometna nesreča, v kateri je voznik osebnega avtomobila ČE 229-694 Va-lent Švenda povozil 4-letnega otroka. E. M. seje v nesreči lažje telesno poškodoval.
SPOLZKO CESTIŠČE
Le dan in 10 minut kasneje se je zgodila prometna nesreča izven naselja Lokovica, pri odcepu za Penk. V njej sta bila udeležena voznika osebnega avtomobila CE 252 — 741 Bojan Žerjav in CE 162-073 Martin Žagar. Do prometne nesreče, v kateri sta se oba telesno poškodovala, je prišlo zaradi spolzkega cestišča.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
V	petek, 26. avgusta, ob 22.45 uri je v stanovanju na Prešernovi v Titovem Velenju razgrajal, grozil in motil ostale sostanovalce vinjeni B. M. Ko so na kraj dogajanja prišli miličniki, so ugotovili, da je za vinjenega kršitelja javnega reda in mira najprimernejša iztreznitev v posebnih prostorih na postaji milice.
V soboto, 27. avgusta, ob 19.30 pa sta se v kolodvorski restavraciji sprla M. L. in A. K. Vinjeni M. L. je na hodniku te restavracije z leseno lato po glavi udaril že prej omenjenega gosta lokala, ki je pri tem zadobil lažjo telesno poškodbo. Do medsebojnega obračunavanja je prišlo po predhodnem prepiru.

Važno je imeti zadnjo besedo, vse poprejšnje niso važne.
Luč, ki nas vodi iz krize je tako močna, da smo vsi zaslepljeni.
Zaupanje je nedolžnost, izgubi se samo enkrat.
Boris Kurah
Demokracija, kako to demokratično zveni. Ljubo Raičevič
Pomagat sije z vsemi štirimi — strici.
Sonja Budna