Ill 212 Is N I0VICE GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE Leto 5 FEBRUAR Št. i VKLJIIÜTEV V AKCIJO VARČEVANJA Komite občinske konference ZKS in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta sta na svoji skupni seji v decembru obravnavala problematiko varčevanja v naših organizacijah združenega dela in v okviru naše družbeno-politične skupnosti. O tem so spregovorili tudi člani plenuma občinskega sindikalnega sveta na svoji seji 18. 12, 1972. Sprejeto je bilo pismo, ki ga je občinski sindikalni svet posredoval vsem organizacijam združenega dela in vsem samoupravnim ter interesnim skupnostim. Zaradi njegove pomembnosti ga v celoti povzemamo. Stanje, ki ga beležimo v pogledu likvidnosti in stabilnosti, je še vedno nezavidljivo. Pomanjkanje sredstev in neporavnane obveznosti še vedno naraščajo. Pred delovnimi ljudmi stoji pomembna naloga, da se ublaži in postopoma preide stanje, v katerem se nahajamo. K temu nas obvezuje tudi pismo tov. Tita in Izvršnega biroja. Akcija varčevanja mora potekati v dveh smereh. Najprej je potrebno zmanjšati neracionalno potrošnjo. V marsikateri delovni organizaciji se trošijo velika sredstva za reprezentanco, reklamo ali celo nakupe daril. Ta sredstva se trošijo celo v takih primerih, ko delovne organizacije ne stojijo najboljše glede na svoj gospodarski položaj. Vsekakor moramo iz te kritike izvzeti stroške za toplo malico, regres za letni oddih, terenski dodatek pa tudi darila zaslužnim delavcem, zlasti tistim, ki odhajajo v pokoj. Ne bi se mogli strinjati tudi s tistimi, ki bi želeli zadrževati OD izpod produktivnosti dela. In drugo, da se znotraj TOZD in v njihovem delovanju preanalizirajo vzroki za neracionalno poslovanje. Sprejeti je potrebno programe, ki naj te slabosti odpravijo. V sindikatih predlagamo, da se v letu 1973 izdvoji 0,5 % od družbenega proizvoda za rezerve. Smatramo, da je 0,5 % spodnja meja. Menimo, da je potrebno akcijo štednje voditi pri vseh koristnikih družbenih sredstev. To pomeni, da bi bile v njej zajete vse OZD v gospodarstvu in izven njega, družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti itd. Akcija mora zajeti štednjo pri vseh vrstah stroškov: materialnih, funkcionalnih, investicijskem vzdrževanju, pa tudi OD tam, kjer ti niso v skladu z rezultati dela, odnosno sprejetimi družbenimi in samoupravnimi dogovori. V okviru naše akcije je potrebno slediti vsem pozitivnim idejam. Podpiramo primer uspešne akcije delavcev v OZD »Plamen« iz Krope. Tam je vsakdo od delavcev prispeval 80 ur prostovoljnega dela. V kolikor bi na našem območju prišlo do enakih ali podobnih predlogov, jih bomo podpirali. Vse organizacije združenega dela pozivamo, da pri izplačevanju OD preidejo na izplačila določenega dela OD na hranilno knjižico. To akcijo je seveda potrebno izvesti ob primerni predhodni informiranosti članov delovnih kolektivov. Posebno pozornost je treba posvetiti nastajanju naslednjih stroškov: — izdatkom za službena potovanja, — nakupu luksuznih avtomobilov in njihovemu nepotrebnemu in neracionalnemu koriščenju, — izdatkom za reprezentanco, reklamo in provizijo, ki presegajo družbeno dogovorjene okvire, — stroškom, ki se nanašajo na uporabo telefona, pisarniškega materiala, teleksa in drugih, na oko celo nepomembnih stroškov, — honorarjev, pogodb o delu, nadurnem delu itd., — stroškov zakupa, najemnin, vzdrževanja prostorov, pisarniškega inventarja itd., Nadaljevanje na 2. strani Kljub snegu, ki nekoliko ovira normalno delo ni nobenih zastojev VISOK JUBILEJ 90 LET TELESNOVZGOJNEGA DELA V MOZIRJU (1882-1972) Mozirje je 26. decembra slovesno proslavljalo 90-lelnico ustanovitve druge najstarejše telovadne organizacije na Slovenskem, ki se je imenovala »SAVINJSKI SOKOL«. Društvo je gojilo seveda v prvi vrsti telovadbo, imelo pa je tudi velik narodnoobrambni značaj v dobi narodnega preporoda v 2. polovici minulega stoletja. Prav je bilo, da je PARTIZAN, ki je pravzaprav naslednik tega prvega telovadnega društva, proslavil ta pomembni dogodek v zgodovini našega trga na tak slovesen način. V prostrani kino dvorani se je zbrala velika množica udeležencev vseh spolov in starosti, med katerimi je vladalo svečano razpoloženje. Na začetku proslave je zapel domači moški pevski zbor borbeno pesem, nakar je nastopil kot slavnostni govornik tov. Vlado MIKLAVC, odbornik našega PARTIZANA v Mozirju. V uvodnih besedah svojega govora je zelo pomenljivo poudaril trdno zavest na- Nadaljevanje s 1. strani — nepotrebnih adaptacijah de-, lovnih, a še posebno tistih prostorov, ki niso neobhodni za normalno poslovanje. Poleg teh izdatkov, kjer se lahko privarčujejo velika sredstva, je potrebno posvetiti veliko pozornost znotraj OZD gospodarstva in družbenih dejavnosti naslednjim stva-rem; — nujno je racionalno koriščenje surovin in ostalega materiala, — racionalneje koristiti vse vrste energije — pazljivo rokovati s strojnimi napravami. Pravilno vzdrževanje le-teh nam lahko močno zmanjša naše izdatke za popravila, — pridrževati se je potrebno dogovorjenih rokov in terminov v proizvodnji; s tem se lahko izognemo raznim penalom in sodnim stroškom, — zmanjšati je potrebno stroške prometa z blagom, — stroški, ki nastajajo v zvezi z udeležbo na raznih sejmih in razstavah, naj se zmanjšajo na minimum, ki je potreben za realizacijo proizvodnje, — zaloge surovin in ostalega materiala naj bodo optimalne, — razpoložljivi prostor v šolah, zdravstvenih domovih in ustanovah je potrebno racionalno koristiti, — odpraviti izdatke za bolniško, zdraviliška zdravljenja in zdravila, ki niso nujno potrebni oz. utemeljeni, — racionalizirati mrežo šolskih ustanov, kulturnih in športnih inštitucij itd. V organih uprave, skupščine in družbeno-političnih organizacij: ših ljudi v dobi narodnoosvobodilnega boja proti okupatorju in slavne borbe naše JLA. Tudi v času narodnega preporoda pred 90 leti se je začela buditi narodna zavest med Slovenci proti naraščajočemu valu germanizacije. Savinjski Sokol je štel ob svoji ustanovitvi 202 člana — zmanjšati stroške priprav in sklicevanja raznih sestankov in posvetovanj, — zmanjšati udeležbo posameznikov na raznih sejah, posvetih ali simpozijih, — ustaviti predplačila za razne časopise, revije in knjige, ki ne koristijo delu in niso neobhodni za normalno opravljanje dela, — preprečevati nabavo luksuznega inventarja in dragih nepotrebnih predmetov za opremo delovnih prostorov. Vse, kar je navedeno, je orientacija, ki lahko pokaže na tiste stroške, v okvira katerih imamo rezerve in, ki se lahko hitro zmanjšajo, ne glede na uspešnost odvijanja proizvodnega procesa in redno opravljanje dejavnosti. Delovni ljudje bodo lahko sami najuspešneje pokazali na tiste izdatke, v katerih obstajajo večje rezerve. Zaradi tega je nujno, da se s tem pozivom seznanijo vsi člani sindikata, kajti le tako se bodo lahko vključili v našo skupno akcijo. Sindikati bomo letos vztrajali na vsestranski analizi zaključnih računov in periodičnih obračunov, preko katerih se članstvo lahko spozna s stvarnimi stroški, v cilju uspešne realizacije za zmanjševanje nepotrebnih izdatkov. Da bi bila realizacija naše akcije čim uspešnejša, je še potrebno znotraj OZD, ustanov in družbenopolitičnih skupnosti čim uspešneje povezati. Akcije v nobenem primera ne smemo pojmovati kot akcijo kampanjskega značaja, ampak kot nalogo trajnega pomen. OBČINSKI SINDIKALNI SVET iz vseh ljudskih slojev. Sokoli šb gojili v prvi vrsti telovadbo in nastopali v svojih krojih na raznih narodnih prireditvah (Ciril-Meto-dova družba) po vseh večjih krajih naše ožje domovine. Leta 1884 je dobilo društvo svoj prapor, ki smo ga lahko videli na steni; močno je že razcefran, saj so ga v času obeh vojn morali skrivati pred tujimi zavojevalci in so ga tako ohranili. Prva in druga svetovna vojna sta delovanje Sokola popolnoma zatrli. Tako leta 1918 je Sokol vnovič zaživel in zbral v svoj krog lepo število mladih članov in članic, ki so marljivo gojili telovadbo in javno nastopali. Društveno delovanje se je hitro obnovilo in leta 1932 si je postavilo svoj dom, ki nosi danes ime Dom Slavka Šlandra v Mozirju. V dobi nemške okupacije so morali mnogi člani v izgnanstvo ali v taborišče. Po končani drugi vojni je delovanje v društvu vsestransko zaživelo. Nastali so oddelki za člane in članice, za mladince in za pionirje. Zelo številne diplome, priznanja, ki so si jih priborili na raznih tekmah, govore o smotrnem in razgibanem delu v telovadnici doma. Govornikove prepričljive in navdušujoče besede je sprejela dvorana z bučnim odobravanjem. Sledila je pesem. Govornik je tudi naznanil, da bo prejelo danes okoli 100 članov in članic spominske plakete za svoje požrtvovalno večletno delovanje na področju telesne vzgoje. Dobili jih bodo mnogi že osjveli člani in članice, pa tudi mlajši rod našega društva. Podeljene bodo tudi plakete zastopnikov drugih društev, ki so bila vedno pripravljena pomagati Partizanu in požrtvovalno sodelovati. Nato smo navdušeno gledali lepe telovadne nastope naših pionirk in mladink. Posebno navdušeno so gledalci sprejeli telovadbo zbranih telovadcev in telovadk iz Ljubljane, med katerimi jih je bilo nekaj, ki so sodelovali na zadnjih olimpijskih igrah. Člani so dovršeno izvajali vaje na konju z ročajem in na bradlji. Članice in mladinke so nastopale na visoki gredi prav tako eksaktno in skladno. Telovadbo so zaključile vaje v parterni gimnastiki. S pesmijo se je zaključila ta izredno uspela prireditev. Zatem so se številni navzoči podali iz dvorane v telovadnico Partizana, kjer jim je društveni predsednik podelil spominske plakete. Sledila je prosta zabava z godbo in plesom. Tu so se prijateljsko sestali starejši in mlajši člani Partizana, ki so nekoč stali pri svojem skupnem delu v raznih dobah v VKLJUČITEV V AKCIJO VARČEVANJA Posvet direktorjev in predsednikov DS V petek, 19. januarja, je bila v Mozirju seja direktorjev in predsednikov DS iz vseh delovnih organizacij naše občine. Sestanek je sklicala občinska skupščina, vodil pa ga je Jože DEBERŠEK, predsednik SO Mozirje. Osnovna točka dnevnega reda se je nanašala na izvedbo akcije za sprejem samoupravnega sporazuma o najnižjem odstotku izločanja sredstev za stanovanjsko gospodarstvo. V uvodni razpravi tov. Jožeta DEBERŠKA je bil podan predlog, da se vse organizacije združenega dela, torej vse delovne skupnosti samoupravno sporazumejo, da bodo od 1. 1. 1973 dalje izločale od svojih bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko izgradnjo 6 % namesto dosedanjih 4%, kar pomeni, da se bodo sredstva za stanovanjsko izgradnjo v tem letu povečala za polovico. To se bo zgodilo seveda le v primeru, če bodo samoupravni organi OZD s svojimi sklepi potrdili takšno odločitev. Osnova za takšen predlog organizacijam združenega dela izhaja iz programa stnovanjske graditve v občini Mozirje za obdobje 1972— 1976, ki je bil sprejet na zadnji seji skupščine, ki predvideva zadovoljivo razreševanje stanovanjske problematike le tako, da je v ta namen potrebno zbrati občutno več sredstev, kot smo jih zbrali do sedaj. Navzoči so na sestanku pozitivno ocenili dosedanja prizadevanja, ki so jih opravile občinske skupščine in družbenopolitične organizacije za urejanje problematike na področju stanovanjske politike. Izrečeno je bilo prepričanje, da bodo samoupravni organi v vseh naših delovnih skupnostih še do konca januarja 1973 razpravljali o tem predlogu in sprejeli predlagani samoupravni sporazum. V nadaljevanju je tekla beseda o združevanju določenega dela sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Gre za tisti del sredstev, ki ga bodo organizacije združenega dela namenile za družbeno izgradnjo in ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti. Uvodne misli k tej točki dnevne-nega reda sta podala Ivan KOS, podpredsednik SO Mozirje, in Hubert HERČEK, predsednik občinskega sindikalnega sveta. Iz podanih uvodnih misli je mogoče povzeti naslednja najpomembnejša dejstva: Sredstva, ki jih bodo organizacije združenega dela v bodoče namenjale za izgradnjo družbenih stanovanj, bodo dosti večja, kot pa so bil dosedanja. Program stanovanjske izgradnje predvideva, da se bo 40 % od sredstev, s katerimi bodo razpolagale OZD, moralo usmeriti v družbeno izgradnjo. Na našem območju je malo OZD, ki bi lahko iz enoletnega pritoka teh sredstev kupilo vsaj eno stanovanje. Od tega seveda bistveno odstopa Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje, ki razpolaga z občutno večjimi sredstvi kot ostale delovne organizacije. V kolikor želimo torej doseči, da se bodo finančna sredstva za stanovanjsko izgradnjo racionalno uporabljala, da ne bodo po nekaj let ležala na žiro računu, da se jih zbere toliko, da bo za eno stanovanje, (pri tem je potrebno upoštevati, da je stanovanje zaradi rasti cen in gradbenih storitev praviloma vsako leto dražje) ampak, da se bodo združila in da se bo s tako združenimi sredstvi ob trenutnih cenah čimveč naredilo. Da se bo med združevalci teh sredstev treba jasno dogovoriti, da ni možno nobeno nedogovorjeno prelivanje sredstev oziroma njihovo odtujevanje, kdaj pride kdo na vrsto za pridobitev stanovanja itd. Ta sprejeti program stanovanjske izgradnje v občini zahteva kakovostne spremembe v samoupravnih odnosih stanovanjskega gospodarstva. Iz ustavnega dopolnila XXXIII k ustavi SR Slovenije izhaja, da je samoupravna stanovanjska skupnost osnovna oblika, v kateri uresničujejo delovni ljudje in občani svoje interese pri graditvi stanovanj, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev v te namene. Z ozirom na to, da je formiranje samoupravnih stanovanjskih skupnosti obveznost, je SO Mozirje na zadnji seji že imenovala iniciativni odbor. Razmere, ki jih trenutno imamo pri stanovanjski in komunalni politiki v Gornji Savinjski dolini, pa nam kažejo na to, da je potrebno v okviru bodoče stanovanjske samoupravne skupnosti uspešno in perspektivno rešiti tudi probleme komunalne dejavnosti. Navzoči so v razpravi ocenili, da so prizadevanja na tem področju dejansko potrebna poglobljenih obravnav. Na koncu je predsednik skupščine Jože DEBERŠEK seznanil navzoče s prvimi predlogi za uvedbo samoprispevka za realizacijo programa izgradnje šolskih in predšolskih u-stanov. O predlaganih idejah bo v naslednjih tednih stekla razprava v družbeno-političnih organizacij ah, občinski skupščini, organizacijah združenega dela, v KS in seveda tudi v »Savinjskih novicah«. OBVESTILO Rudnik lignita Velenje je začel ponovno sprejemati nove delavce za delo v jami. Z 1. 2. 1973 je vzpostavljena nova avtobusna proga Luče—Velenje. Poglavitni namen vzpostavitve te proge je v tem, da se interesentom s področja Zgornje savinjske doline omogoči zaposlitev pri Rudniku lignita Velenje. Zveze z avtobusi bodo usklajene s prihodom in odhodom na troizmensko delo. Ugodnosti v zvezi z zaposlitvijo pri Rudniku lignita Velenje so: primerno visoki mesečni prejemki, deputatni premog, povrnitev polovice potnih stroškov, benificirana delovna doba, dodatek na stalnost in drugo. Vse interesente vabimo v Velenje, kjer si bodo lahko- ogledali Rudnik in kjer bodo dobili vse podrobnejše informacije na kadro vsko-socialnem sektorju. Velenje, 25. 1. 1973 RUDNIK LIGNITA VELENJE SREDNJEROČNI PROGRAM OBČINSKA SKUPŠČINA JE NA SVOJI ZADNJI SEJI SPREJELA ZA OBDOBJE 1972—1976 IZGRADNJE V minulih dveh mesecih so bile na območju občine zelo pomembne razprave o oblikovanju nove stanovanjske politike. Pripravljal se je srednjeročni program stanovanjske izgradnje in osnutki odlokov občinske skupščine. O tem je znotraj družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela in občinske skupščine teklo mnogo razprav. Na zadnji seji občinske skupščine, ki je bila 29. decembra 1972, so vse te razprave dobile dokončno obliko. Zaradi velike pomembnosti te problematike za naše občane bomo v nekoliko skrajšani obliki podali misli iz sprejetih dokumentov. Stanovanje je dolgoročna dobrina posebnega družbenega pomena; je pomemben del družbene infrastrukture in ima odločilen vpliv na biološko reprodukcijo, na enakopraven položaj in socialno varnost ljudi, kakor tudi na razvoj gospodarstva in produktivnost dela. To pa terja, da je v stanovanjskem gospodarstvu še posebno prisotno načrtno družbeno usmerjanje in sicer v takšni obliki, da so ustvarjeni pogoji, ki omogočajo ljudem reševanje stanovanjske problematike samostojno v vseh oblikah samoupravnega združevanja, to je v temeljnih organizacijah združenega dela in v političnih ter samoupravnih skupnostih. Racionalno upravljanje zahteva, da so nosilci upravljanja in izvrševalci samoupravnih sklepov seznanjeni z vsebino problemov, ker je le tako mogoče optimalno pridobivati, razdeljevati in uporabljati ustvarjene dobrine. Na področju stanovanjskega gospodarstva je nujno usmerjati razvoj na daljše obdobje in ga prilagajati družbenemu in ekonomskemu razvoju, da se bodo tudi v stanovanjskem gospodarstvu uveljavili ekonomski odnosi, da bo v večji meri izražena .solidarnost, kar bo pripomoglo k hitrejšemu odpravljanju stanovanjskega primanjkljaja, s tem pa k pospešenemu odpravljanju socialnih neenakosti. S tem namenom je tudi izdelan srednjeročni program stanovanjske graditve. DOSEDANJE STANJE STANOVANJSKE GA GOSPODARSTVA Izdelava programa je zahtevala razčlenitev stanja v stanovanjskem gospodarstvu, kjer je le na osnovi stvarnih osnov mogoče oblikovati stanovanjsko politiko. Evidenca stanovanjskega sklada je nepopolna, saj se vse do popisa prebivalstva leta 1971 niso sproti registrirale nastale spremembe. Zadnji popis prebivalstva je zajel tudi fizični popis vseh stanovanj v občini, zato so se izdelovalci programa poslužili izsledkov tega popisa. V občini je bilo ob zadnjem popisu 1971. leta 3.926 stanovanj, v katerih je prebivalo 4.120 družin, kar pomeni, da je na 100 gospodinjstev odpadlo 95 stanovanj. Čeprav je v 244 primerih prebivalo skupno po dva gospodinjstva ali tudi več, je bilo 87 stanovanj nezasedenih. V vodilnih naseljih je bilo 20 stanovanj praznih, druga nezasedena stanovanja pa so bila v manjših odročnejših krajih. Vzrok temu je bil odseljevanje odvišne kmečke delovne sile v večja naselja, kjer se je stalno zaposlila. Vsako leto se namreč zmanjša število kmečkega prebivalstva za približno 160 ljudi. V kolikor ti nimajo zagotovljenih primernih stanovanj, se naselijo v zasilnih prostorih. Tako stanuje v neprimernih prostorih 200 ljudi, ali 1,2 % celotnega prebivalstva. Delež prebivalcev z neurejenimi stanovanjskimi razmerami je sorazmerno nizek, vendar bo morala biti temu problemu posvečena vsa pozornost, saj prebivajo v teh prostorih povečini ■•socialno šibkejše družine. Stanovanjski prostori so sorazmerno obsežni, saj prevladujejo trisobna, štirisobna oziroma večsobna stanovanja; teh je namreč dve tretjini od celotnega stanovanjskega sklada. Poprečna velikost stanovanja je 71 m2. Tako pride na enega stanovalca 18 m2 koristne stanovanjske površine. Če razčlenimo razdelitev stanovanj, kjer upoštevamo, da je normalni stanovanjski standard v velikosti 10 m2 do 20 m2 na prebivalca, ugotovimo, da je 45 odstotkov stanovanj primerno zasedenih, medtem ko je v 40 odstotkih stanovanjski prostor oziroma del nesmotrno izkoriščen. Poleg količinskega stanja preglejmo na kratko še kakovost stanovanj. Izredno zanimiv je podatek o starosti stanovanjskih zgradb, predvsem zato, da bomo lažje ocenili potrebne obnovitve. Vsekakor nam podatek, da je 2.000 stanovanj v zgradbah zgrajenih pred prvo svetovno vojno, dovolj jasno pove, da je mnogokatero stanovanje potrebno prenovitve. Še večje pozornosti pa je vreden podatek, da je bilo po drugi svetovni vojni zgrajenih 1.430 stanovanj, to je 36 % vseh stanovanj. K temu moramo še dodati številne prenovitve stanovanjskih hiš in opremljanje stanovanj z instalacijami. Elektriko ima 95 % stanovanj, kar je z ozirom na gorski svet in razpršeno naselitev lep dosežek. S tekočo pitno vodo je opremljenih 3.100 stanovanj, s kopalnico je opremljenih 37 odstotkov stanovanj, urejene sanitarije pa ima slaba polovica stanovanj. Prostorska namestitev je neugodna, saj ni nobenega večjega naselja mestnega značaja. V centralnem naselju Mozirje je 331 stanovanj, to je 8 % celotnega sklada, v drugih krajih pa je zgoščenost naselitve nižja. V šestih večjih krajih — vodilnih naseljih — je skupno 1.125 stanovanj ali 29 % vseh stanovanj. V družbeni lastnini je 315 stanovanj s 16.000 m2 koristne stanovanjske površine, kjer stanuje 1.032 prebivalcev. Delež družbenega stanovanjskega sklada je sorazmerno nizek, saj dosega samo 8 % celotne oziroma 6 % skupne površine. Stanovanja so bolje izkoriščena, saj pride na enega stanovalca 16 m2 koristne stanovanjske površine, v zasebnih stanovanjih pa poprečno 18 in2. Z večjim deležem, to je z 274 stanovanji, gospodari specializirana stanovanjska enota. Skupna revalorizirana vrednost, to je vrednost, ki je najbližja dejanski vrednosti je bila ob koncu leta 1971 11,619.743 din, v začetku leta 1966 pa 9,405678 din, torej se je vrednost stanovanjskega sklada povečala za 24 %. Dejanska vrednost stanovanj postaja z leti večja od nabavne vrednosti, ker gradbeni stroški nadpo-prečno naraščajo. Slabe tri četrtine stanovanj je bilo zgrajenih v zadnjih 20 letih, desetina stanovanj je v zgradbah, ki so stare od 50 do 100 let, prav tako je desetina stanovanj v zgradbah, starejših od 100 let. Družbena stanovanja so ocenjena po stopnji uporabnosti. Prostorska namestitev je neugodna, saj so potrebna obnove, v stanovanjih kakovostnega razreda 51 do 80 točk pa so potrebna popravila, teh je 84 ali 22 %. Skupno je potrebnih obnove ali popravila nekaj nad 100 stanovanj ali tretjina obstoječega stanovanjskega sklada. Glede na značaj zazidave je dve tretjini stanovanj etažnih, kar je pomembna ugotovitev, ker takšen način gradnje potrebuje mnogo manj zemljišč, saj je prostor prirodno omejen, zato ga z enotno gradnjo, ki je praviloma družbena, do največje mere očuvamo, ker so zasebna stanovanja v glavnem v enodružinskih hišah. Po površini je 91 stanovanj ali tretjina skromnejših in so namenjena samskim osebam ter manjšim družinam, saj mora velikost družinske skupnosti ustrezati tudi uporabna površina, da je stanovanjski sklad smotrno izkoriščen. V letih 1966—1971 je bilo zgrajenih 280 stanovanj. S tem se je stanovanjska površina povečala za 16.994 m2. Letno je bilo v poprečju dokončanih 47 stanovanj z 2.832 m2 stanovanjskih površin. V obdobju po stanovanjski reformi, ki je bila uveljavljena v letu 1965, je prišla močno do izraza zasebna spodbuda, saj je bilo zgrajenih 238 zasebnih stanovanj, v glavnem v obliki posamičnih družinskih hiš. Družbena gradnja je bila takoj po reformi povsem zaustavljena, šele leta 1968 so se zopet neposredno pojavili družbeni investitorji. Najizrazitejša je bila gradbena dejavnost v letih 1969 in 1970, medtem ko je v zadnjem letu nekoliko upadla. V obravnavanem obdobju je bilo zbranih 18,076.000 din, kar je dajalo 3,013.000 din poprečnega letnega priliva. Pretežni del sredstev (63 %) je bil plasiran v obliki kreditov delavcem oziroma upokojencem in borcem NOB za gradnjo stanovanj in izboljšanje stanovanjskih prostorov, za nova družbena stanovanja pa je bilo namenjenih 22 % sredstev, z njihovo pomočjo je bilo zgrajenih 42 stanovanj. V občini je posebna delovna enota, ki gospodari s skladom stanovanjskih hiš v družbeni lastnini. Tekoče mora skrbeti za vzdrževanje in nadomestitev stanovanjskega sklada, izvajati mora razširjeno reprodukcijo in povečevati uporabnost stanovanjskega sklada. Da lahko upravlja te naloge, razpolaga s sredstvi stanarin in najemnin. V preteklem letu je ustvarila 475.000 din dohodka. Ustvarjena sredstva so sorazmerno nizka, zato je kljub ugodni razdelitvi dohodka ostalo za sklad stanovanjskih hiš 16.000 din. Ce k temu dodamo še amortizacijska sredstva v višini 133.000 din, so znašala sredstva za reprodukcijo stanovanjskega sklada 149.000 din ali 1 % revalorizirane vrednosti stanovanj. Ta sredstva zadoščajo samo za najnujnejše redno in investicijsko vzdrževanje. Kakšen je stanovanjski primanjkljaj na našem območju? Potrebe po novogradnjah so ugotovljene na predpostavkah, da je vsakemu gospodinjstvu potrebno eno stanovanje. Predvideli smo tudi na osnovi dosedanjega trenda oblikovanja družin, da bo v tem obdobju enako število novih gospodinjstev, to je 450, in da ena tretjina ne bo imela rešenih stanovanjskih vprašanj. Glede na to, da je občina ekonomsko emigracijsko območje, predvidevamo, da ne bo večjega prirastka prebivalstva in ga tudi nismo upoštevali. V tem času tudi ne pričakujemo večjih rekonstrukcij naselij, predvidena posamična rušenja pa bi zmanjšala stanovanjski sklad za pet stanovanj. Na osnovi tega smo ugotovili, da bo potrebnih ob koncu planskega obdobja 531 novih stanovanjskih enot. V tem času pa bo tudi potrebno obnoviti 100 stanovanj. STANOVANJSKE IZGRADNJE IZHODIŠČA SREDNJEROČNEGA PROGRAMA STANOVANJSKE GRADITVE V predhodnih dejstvih so prikazani in opisani količinski pokazatelji stanja in razvoja stanovanjskega gospodarstva v obdobju po letu 1965. Iz njih so razvidni učinki novih družbenih in ekonomskih odnosov, ki jih je prinesla stanovanjska reforma. Z reformo je bil uveden sodobnejši način gospodarjenja s stanovanjskimi hišami. Nosilci financiranja so postali delavci v organizacijah združenega dela, saj se je začelo uveljavljati načelo, da je reševanje stanovanjskega vprašanja predvsem dolžnost posameznikov, pri reševanju teh vprašanj pa sodelujejo organizacije združenega dela in širša družbena skupnost. Tako se je v tem obdobju razmahnilo stanovanjsko varčevanje občanov. Uveljavljanje teda načela je razmahnilo stanovanjsko graditev, ki jo je terjal stanovanjski primanjkljaj. Po količini ugodne rezultate v gospodarjenju s stanovanjskimi dobrinami pa so spremljali tudi nezaželeni učinki: — Na podlagi valorizacije stanovanj so se stanarine povečale, vendar trajno niso omogočile večje reprodukcije. Glede vzdrževanja stanovanjskega sklada je bil dosežen pomemben napredek, ko je začela z vsemi družbenimi stanovanji gospodariti posebna stanovanjska delovna organizacija. Prepočasno uveljavljanje ekonomskih odnosov in sorazmerno ^ nizek stanovanjski sklad pa je onemogočil, da bi se materialna osnova, ki jo terja vzdrževanje, obnova in nove gradnje stanovanj, oblikovala v takšni višini, da bi lahko ta stanovanjska organizacija delovala kot samostojna organizacija združenega dela. Tako ni organizacijsko točno opredeljena in ne ustreza povsem samoupravnim odnosom. Nova organizacijska oblika je tudi zmanjšala delokrog in iniciativo hišnih svetov. Kot organi samoupravljanja^ so poleg hišnih svetov delovale tudi skupščine stanovalcev in razširjeni delavski svet stanovanjske organizacije, ki naj bi omogočale vlagateljem in občanom, da nepo-sredneje vplivajo na gospodarjenje z družbenimi stanovanji, vendar zaradi nizke materialne osnove niso mogli v večji meri. uveljaviti svojih interesov. — Delovne organizacije so samostojno razpolagale s sredstvi obveznega stanovanjskega prispevka, razen s sredstvi, namenjenimi za subvencioniranje, vendar teh sredstev niso vedno smotrno uporabljale. Premalo pozornosti so posvečale družbeni gradnji in s tem reševanju stanovanjskih problemov socialno šibkejših delavcev, razen deloma GLIN in GRADBENIK, so večino sredstev namenjale za kreditiranje zasebne gradnje. — Med organizacijami združenega dela ni bilo sodelovanja glede skupnega nastopa pri gradnji družbenih stanovanj. V delovnih organizacijah z nizkim številom zaposlenih so bila sredstva stanovanjskega sklada povsem neučinkovita. — Nazadoval je organiziran družbeni vpliv na usmeritev gradnje nasploh in tudi na obseg družbenega najemnega sklada. Programiranje kot stalna oblika se ni uveljavilo. — Takšne razmere so privedle do neracionalne graditve družinskih hiš, do razprševanja graditve, do nesmotrne rabe prostora, do pomanjkljivega komunalnega opremljanja zemljišč . . . Omenjene pomanjkljivosti narekujejo spremembe v sistemu stanovanjskega gospodarstva in sicer moramo oblikovati takšen sistem, da bodo delovni ljudje in občani reševali samostojno stanovanjsko vprašanje v TOZD ter v družbenih in političnih samoupravnih skupnostih in to na temelju samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja na temelju vzajemnosti, solidarnosti ter lastnega prispevka. Tako bodo uveljavili odločujočo vlogo, ki jo imajo pri razpolaganju s pogoji in rezultati svojega dela. Bodoči razvoj stanovanjskega gospodarstva moramo v ta namen usmerjati za daljše raz- dobje in ga prilagajati družbeno ekonomskemu razvoju. Torišče dela na tem področju mora biti usmerjeno tako, da bo dosežen najvišji, cilj, to je, da se. odpravi socialna diferenciacija na stanovanjskem področju, posebno tista, ki je posledica prepočasnega uveljavljanja ekonomskih odnosov in pomanjkanje čvrstih socialnih kriterijev. KAKO BOMO DOSEGLI ZASTAVLJENE CILJE — Razviti moramo stanovanjski sistem, ki bo vsem kategorijam delovnih ljudi in občanom odprl najširše možnosti, da si pridobivajo stanovanje v last ali v najem, — to bo mogoče doseči tako, da se postopoma odpravi stanovanjski primanjkljaj, — utrditi je treba samoupravno organizacijo stanovanjskega gospodarstva, širše naj pridejo do izraza interesi pričakoval-cev in TOZD v stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanji. V ta namen je treba v letu 1973 ustanoviti interesno samoupravno stanovanjsko skupnost, — stanovanjsko gospodarstvo moramo usmerjati kot dejavnost posebnega družbenega pomena. Stanovanje je dolgoročna dobrina, ki jo karakteriziraj o svojstvene socialne in ekonomske značilnosti, — hitreje je treba uveljavljati ekonomske odnose — uveljavljati se morajo ekonomske stanarine, — stanovanjske potrebe delavcev in občanov z nižjimi prejemki bomo reševali po načelu solidarnosti, — v samoupravnem dogovarjanju bo občina nosilec in pobudnik dogovarjanja. Z dolgoročno politiko na socialnem, gospodarskem, urbanističnem in komunalnem področju bo usmerjal stanovanjski razvoj, da se dosežejo zaželeni cilji, — občinska skupščina bo s svojo politiko in z ukrepi za razvoj in urejanje naselij, zlasti pa s programirano stanovanjsko izgradnjo in racionalno uporabo zemljišča morala zagotoviti, da bo proces urbanizacije usklajen z gospodarskim razvojem občine, da bo prilagojen doseženi produktivnosti dela in da bo zavarovano življenjsko okolje, — pri urejanju novih zazidalnih okolišev bo težišče etapnega urejanja stavbnega zemljišča, na podlagi tega programa bodo izdelani dolgoročni urbanistični programi, — promet s stavbnim zemljiščem bo izključno v pristojnosti občine, — v stanovanjski graditvi se bo morala izboljšati tehnologija graditve, predvsem v koncentraciji gradnje in tipizaciji. NA ČEM TEMELJI PROGRAM 1. Vsota namenskih sredstev za stanovanjsko graditev v obdobju 1973/76 se po-večja od sedanjih 4 % na 6 % od izpla-nih bruto osebnih dohodkov, ugotovljenih po dosedanjem davčnem sistemu. V kolikor se bo davčni sistem spremenil, bo potrebna določitev novega odstotka, ki bo zagotavljal v globalu predvideno formiranje sredstev, 2. tako zbrana sredstva se bodo delila: — 75 % ostane temeljnim organizacijam združenega dela, — 25 % se steka v solidarnostni stanovanjski sklad občine, 3. sredstva za stanovanjsko graditev TOZD (75 %) se namensko razdelijo: — najmanj 40 % za gradnjo družbenih stanovanj, — 20 % za gradnjo zasebnih etažnih stanovanj in vrstnih hiš, — 40 % za gradnjo zasebnih stanovanj, 4. dohodki solidarnostnega sklada so: — prispevki TOZD — prispevek invalidskega in pokojninskega zavarovanja — stanovanjska sredstva borcev NOV — sredstva prispevkov obrtnikov, ki zaposlujejo tujo delovno silo, ki se zno- traj solidarnostnega stanovanjskega sklada evidentirajo in delijo po kriterijih 2 in 3, 5. namenska uporaba sredstev solidarnostnega sklada: — 11 % za subvencioniranje stanarin — 50 % za gradnjo najemnih stanovanj — 37 % za premiranje namenskega varčevanja, izjemoma za kreditiranje kmetov — borcev NOV — in za kreditiranje gradnje stanovanj delavcev, zaposlenih pri zasebnikih, — 1 % za raziskovalna dela v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu, — 1 % za poslovne stroške sklada. V obdobju naslednjih štirih let se bo iz dohodka izločil za stanovanjske namene za polovico večji delež. V planskem obdobju bo predvidoma zbranih za 65,484.000 din družbenih sredstev ali 13,097.000 din poprečno letno, v obdobju zadnjih 6 let pa je bilo zbranih 18.076 din sredstev ali 3.013 din letno. Od tega bodo organizacije združenega dela predvidoma ustvarile 22.350 din sredstev ali 4,470.000 din poprečno letno. Po pokritju obveznosti do solidarnostnega sklada bo ostalo v TOZD 21,597.000 din. Ocenjujemo, da bodo namenska sredstva graditeljev zasebnih stanovanj znašala približno 28,000.000 din. Skupno bo tako zbranih v planskem obdobju 65,584.000 din ali poprečno 13,117.000 din sredstev letno. Dohodki solidarnostnega stanovanjskega sklada bodo v višini 10,975.000 din. Predvidoma bo delež posameznih nosilcev prispevkov takšen: TOZD 46 % Sklad pokojninskega zavarovanja 20 % Prispevek obrtnikov 7 % Sredstva borcev NOV 27 % Pripomniti je potrebno, da višina sredstev sklada pokojninskega zavarovanja še ni zagotovo ugotovljena, ker bo dotok sredstev odvisen od programa skupnosti pokojninskega zavarovanja. Z novim letom bodo tudi ukinjene dotacije borcem za reševanje stanovanjskih vprašanj, zato bodo iz tega naslova na razpolago samo sredstva iz anuitet. Pripominjamo, da so potrebna sredstva za subvencioniranje le grobo ocenjena, ker je zakon o stanarinah, ki prinaša določene spremembe na tem področju šele izšel. Morebitna razlika se bo morala zbalansi-rati z drugimi namenskimi sredstvi. Viri financiranja niso popolni. Kljub temu je dana osnova, da lahko na osnovi predvidenega priliva sredstev in potreb po stanovanjih ocenimo bodočo stanovanjsko politiko še posebno zato, ker so poznani cilji za to obdobje. Pri predvidenju stanovanjske graditve je bil največji problem ocenitev porasta cen gradbenih storitev. Uporabljena je bila poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine, za stanovanja v zasebni gradnji, pa je ta cena znižana za 40 %, kolikor so ugotovili izdelovalci »metodologije« dela, da znaša tolikšni odstotek naturalni delež investitorjev v vrednosti zgradbe. Za zasebne vrstne hiše in etažna stanovanja pa je bilo predvideno, da izvede dela do tretje faze v celoti gradbeno podjetje, pozneje pa se dograjujejo v režiji občanov. Velik delež zasebne gradnje, to je zasebnih stanovanjskih hiš v preteklem obdobju, je povzročil, da je sedaj večina stanovanjskih sredstev angažirana v kreditih delavcev, še drugo dejstvo je, ki onemogoča, da bi lahko takoj spremenili trend v graditvi stanovanj tako po lastniški strukturi, kakor po vrstah objektov. To je začeta individualna gradnja. Trenutno je v gradnji 230 zasebnih hiš. Samo letošnje leto je bilo izdanih 111 gradbenih dovoljenj. Predvidevamo, da bo dokončanih še 90 zasebnih gradenj, ki se bodo začele v letu 1973. Poleg tega tudi sama urbanistična dokumentacija in organizacija izvajanja gradnje nista trenutno tako pripravljeni, da bi lahko pri-(Nadaljevanje na 6. strani) SREDNJEROČNI PROGRAM STANOVANJSKE IZGRADNJE (Nadaljevanje s 5. strani) čeli že v naslednjem letu z gradnjo zasebnih etažnih stanovanj in vrstnih hiš. Vidi se hitro količinsko napredovanje graditve, še pomembnejši pa je kakovostni premik, saj bo več poudarka na družbeni gradnji. Pojavila se bodo tudi povsem nova stanovanja za mlade družine, ostarele ljudi in ljudi iz nižjih dohodkovnih razredov (teh stanovanj bo 45). Po načinu graditve pa so predvidene nove oblike kot vrstne hiše. Skupnega stanovanjskega sklada bo 321.100 m2, kar bo znašalo 21 m2 na prebivalca. Predvidene so tudi adaptacije v družbenih stanovanjih in sicer v vrednosti 2,600.000 din. Plan adaptacij pa bo izdelala stanovanjska enota. Po teh ocenah bi bilo ob koncu leta 1976 pokritega 72 % stanovanjskega primanjkljaja (dejanske potrebe so 513, zgrajenih pa bi bilo 484 stanovanj). V predlogu programa ni obdelano urbanistično gospodarstvo, komunalno gospodarstvo in vse potrebne organizacijske spremembe. Namen gradiva je, da seznani samoupravne skupnosti in družbenopolitične organizacije z dejanskim stanjem in možnimi povečanji stanovanjskih površin. Ko bodo dokončno zavzeta stališča, pa bo treba obdelati tudi ta področja in razmisliti: — o poglobitvi samouprave v stanovanjskem gospodarstvu, — o hkratnem združevanju sredstev v skupni sklad manjših TOZD, — o ureditvi komunalnega gospodarstva, — o urbanistični organizaciji. UKREPI ZA REALIZACIJO Program stanovanjske zgraditve za obdobje 1972—1916 zahteva sprejetje tehle samoupravnih aktov, samoupravnih dogovorov in dodatnih študijev: 1. Skupščina občine je že sprejela tele predpise: a) odlok o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu b) odlok o delni nadomestitvi stanarine. 2. Do 31. marca 1973 bo sprejet samoupravni sporazum o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo med TOZD, OSS, SO Mozirje in družbenopolitičnimi organizacijami. Nosilec priprav za sklenitev samoupravnega sporazuma sta skupščina občine in občinski sindikalni svet. 3. Statut solidarnostnega stanovanjskega sklada občine in drugi splošni akti morajo biti sprejeti najpozneje januarja 1973. Program solidarnostnega stanovanjskega sklada pa mora biti sprejet najpozneje do 30. aprila 1973. Nosilec izdelave je solidarnostni stanovanjski sklad. 4. Program urbanistične in komunalne politike za obdobje 1972—1976 mora biti izdelan in sprejet na o-snovi programskih izhodišč in programa stanovanjske politike najkasneje do 30. 4. 1973. Nosilec izdelave je skupščina občine. 5. Revalorizacija stanarin mora biti izvedena najkasneje do 31. maja 1973. Nosilec izvedbe je stanovanjska enota. 6. Po predlogu programa in po predlogu odloka o izločanju sredstev za razširjeno gradnjo stanovanj je predvideno da TOZD izločajo za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč 6 °/o od bruto osebnih dohodkov. To je minimalni odstotek. Zara-di velikih potreb predlagatelj programa in drugih aktov meni in priporoča, da bi TOZD z večjimi stanovanjskimi potrebami izločale več sredstev iz dohodka. RAZPIS ZA VPIS V VOJAŠKE ŠOLE Zvezni sekretariat za narodno obrambo je razpisal natečaj za sprejem mladincev za učence vojaških gimnazij in gojence srednjih vojaških šol v letu 1973, in sicer za učence v: 1. letasko gimnazijo »MARŠAL TITO«, v Mostarju, 2. vojaško gimnazijo »Bratstvo in jedinstvo« v Beogradu, 3. vojaško gimnazijo »Ivo Lola Ribar v Zagrebu in Sarajevu«, 4. VOJAŠKI INTERNAT FRANC ROZMAN-STANE v Ljubljani (samo za kandidate iz SR Slovenije, 5. srednje vojaške šole kopenske vojske v Sarajevu in Zagrebu, 6. letalske srednje tehnične šole v Rajlovcu pri Sarajevu in mornariške srednje šole v Pulju. Natečaja se lahko udeleže moški državljani SFRJ, ki izpolnjujejo tele pogoje: — da so redni učenci VIII. razreda osemletke, — da so VII. razred končali najmanj z dobrim uspehom in imajo najmanj dobro oceno v matematiki, fiziki in kemiji, — da so lepega vedenja, — da so rojeni leta 1957 in pozneje, — da so zdravi in sposobni (to ugotovi vojaška zdravniška komisija), — da niso kaznovani, — da niso v kazenskem postopku, — da imajo priporočilo občinskega oddelka za narodno obrambo, — da imajo privolitev staršev — skrbnikov. Za vojaški internat FRANC ROZMAN-STANE v Ljubljani se lahko udeleže natečaja učenci I., II. in III. razreda gimnazije. Učenci, sprejeti v vojaškL internat FRANC ROZMAN-STANE v Ljubljani, obiskujejo pouk v ljubljanskih gimnazijah. Za vpis v gimnazije poskrbi uprava vojaškega internata. Šolanje v vojaških gimnazijah in srednjih vojaških šolah se začne 1. septembra 1973 in traja 4 leta. Med šolanjem učenci in gojenci stanujejo v internatu na stroške Zveznega sekretariata za narodno obrambo in imajo pravico do stanovanja, hrane, civilne obleke, obutve, šolskih potrebščin, učbenikov, zdravstvenega varstva in denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj v počitnicah in do mesečnih denarnih prejemkov. Učenci se po končanem šolanju vpišejo na vojaške akademije, gojenci pa morajo ostati v JLA dvakratni čas šolanja. Tisti, ki se hoče udeležiti natečaja, vloži prošnjo pri oddelku za narodno obrambo SO Mozirje in kolkuje s kolekom za 1 din. Prošnji priloži: — overjen prepis iz rojstne matične knjige, — overjeno potrdilo ali prepis spričevala za VII. in VIII. razred, Razpis natečaja traja do 28. februarja 1973. Natančnejše podatke o pogojih natečaja dobite na oddelku za narodno obrambo SO MOZIRJE. ODDELEK ZA NARODNO OBRAMBO SO MOZIRJE PROGRAM PROSLAV Na pobudo občinske konference SZDL Mozirje so se sestali vsi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in društev ter sprejeli program proslav, ki bodo v letu 1973. Program predvideva pripravo dveh osrednjih proslav, ki bodo organizirane v občinskem merilu in vse ostale proslave, ki bodo pripravljene po posameznih krajih občine Mozirje. Program proslav bodo prejele tudi vse krajevne organizacije SZDL in ga uskladile s svojimi programi, ki jih bodo izdelale skupno z vsemi organizacijami in društvi v kraju. REKONSTRUKCIJA CESTE Za izboljšanje kmetijske proizvodnje in lažjega dostopa do gozdov v Lepi njivi so se prebivalci Lukov in Režiš odločili za rekonstrukcijo ceste Pezdel—Režiše—kapelica. GLIN Nazarje je v ta namen že odobril del sredstev, samoprispevek lastnikov gozdov pa znaša 53.000,00 din v vrednosti posekanega lesa. FRIZERSKI SALON DRAGICA ANTLOGA V MOZIRJU, št. 20 obvešča cenjene 9tranke, da posluje vsak dan razen ponedeljka od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob nedeljah pa od 8. do 10. ure. Za obisk se priporoča! VESTI IZ VETERINARSKE SLUŽBE — Veterinarska postaja Mozirje je z letom 1973 zaposlila četrtega veterinarja, dr. Franca LOGARJA, ki ima svoj sedež v Lučah. Tako je živinorejcem na območju Luč, Solčave in Logarske doline še bolj približana pomoč živinozdravnika. Na tem območju bo veterinar skr- bel za celotno zdravstveno varstvo živine. Poleg tega bo za veterinarsko inšpekcijo redno pregledoval mleko glede na higiensko kakovost po zbiralnicah na območju občine. — Uvedena je nova osemenjevalna proga od Luč do Logarske doline za vse dni v tednu, razen nedelj in praznikov. Časovni razpored osemenjevanja je: ob 9. uri pri Logarju v Logarski dolini, ob 9,30 uri pri Bevsku v Robanovem kotu, ob 10. uri v Lučah. Ob delavnikih bo veterinar osemenjeval tudi na pomožnih postajah in sicer v Strugah, pri Rogačkem mostu, pri Pogorevčniku in Pod-pečniku v Podvolovljeku. Na teh pomožnih postajah pa bo veterinar Logar osemenjeval le na predhodno obvestilo živinorejcev, ki naj se za obveščanje poslužujejo rednih prevoznikov mleka. Obvestilo je treba poslati v zadružno pisarno v Lučah najkasneje do 10. ure. — Na željo živinorejcev bo veterinar osemenjeval tudi na njihovih domovih, vendar le tam, ker je prevozna cesta za osebni avto. Ker pa s tem nastanejo dodatni stroški z večjo zamudo časa in prevoženo potjo, je Svet za gospodarstvo pri Skupščini občine Mozirje na svoji predzadnji seji določil enotno doplačilo v znesku 20 din ob vsaki osemenitvi, tj. tudi ob pregonitvah. — Na osemenjevalni progi od Mozirja preko Rečice, Ljubnega, Nove Štifte in Zadretja osemenjujemo praviloma le na osemenjevalnih postajah. Za izjemne osemenitve na domovih živinorejcev velja seveda isto doplačilo v znesku 20 din. Tako želimo vzpostaviti več reda na tej progi. — Ob nedeljah in praznikih, ko dežura le eden veterinar, ne osemenjujemo na domovih. Ta nedeljska proga pa zajema tudi osemenjevalno postajo v Lučah. — Dežurna služba veterinarjev, ki je redno objavljena v Savinjskih novicah, prične v soboto ob 14. uri in traja do 7. ure v ponedeljek zjutraj. Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure, izven tega časa pa je vsak na svojem območju v pripravljenosti za nujne primere zdravljenja živine. Opozorimo naj še na to, da ima veterinarska postaja po uradno potrjenem ceniku pravico zaračunati 50 do 100 % višjo tarifo za veterinarske usluge v nočnem času in za usluge izven rednega delovnega časa, ki niso nujne. — Po odredbi o preventivnih u-k repih proti določenim živalskim kužnim boleznim v SR Sloveniji pričnemo letos s tretjo splošno tu-berkulinizacijo goveje živine na območju občine Mozirje. Akcija mora biti končana do 31. decembra 1974. Žirija za podeljevanje Priznanja OF pri Občinski konferenci SZDL Mozirje POZIVA vse zainteresirane delovne in druge organizacije, krajevne organizacije SZDL, samoupravne skupnosti, občane in druge k vlaganju predlogov za podelitev PRIZNANJA OF V LETU 1973 Priznanje OF se podeljuje za posebne družbenopolitične, znanstvene in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih družbenih odnosov posameznikom, družbenopolitičnim in drugim organizacijam. Podeljuje se vsako leto ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda, 27. aprila. Priznanje OF se podeljuje tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in so s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema, socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa na dosežke ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja. Predlog za podelitev Priznanja OF lahko poda vsaka pravna in fizična oseba. Predloge je treba obrazložiti in predložiti potrebno dokumentacijo, če ta obstaja. žirija sprejema predloge za podelitev Priznanja OF v letu 1972 do vključno 31. marca 1973. OBČINSKA KONFERENCA SZDL MOZIRJE, ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJA OF S pomočjo eksploziva so v soboto, 19. januarja, v Gornjem gradu uspešno porušili zgradbo Petelineka. Na tem mestu bo zrastlo novo poslopje Gozdne uprave Gornji grad Obvestilo IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Osnovna šola Mozirje obvešča starše Krajevne skupnosti Nazarje, da bo vpis v vrtec Nazarje od 5. do 9. 2. od 8.—12. ure na osnovni šoli Mozirje. Vpisovali bomo otroke od dopolnjenega 3. do 6. leta starosti. Prednost pri vpisu imajo: 1. otroci zaposlenih mater samohranilk, 2. otroci obeh zaposlenih staršev, 3. otroci, ki živijo v slabših socialnih razmerah. Sprejetih bo 20 otrok. Osnovna šola Mozirje obvešča vse starše otrok, rojenih leta 1966, da bo vpis v 1. razred za šolsko leto 1973-74 od 5. do 9. 2. od 8,—12. ure na osnovni šoli Mozirje. Na centralni šoli Mozirje bo v istih dneh tudi za otroke šolskih okolišev podružnic Nazarje in Rečica ob Savinji. S seboj prinesite otrokov rojstni list! PREIZKUS ZNANJA Izobraževalni program rezervnih vojaških starešin v letu 1972 je bil zaključen z izpiti, ki se jih je udeležilo 96 % vseh vojnoobveznih vojaških oficirjev in podoficirjev. Izpitna vprašanja so zajemala snov iz vseh tem, predvidenih za izobraževanje. Skupščina občine je imenovala iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje v sestavi: 1. Hubert HERČEK, Mozirje, predsednik 2. Ivan PAVLIN, Mozirje, član 3. Vlado MIKLAVC, Mozirje, član 4. Kristjan PLANOVŠEK, Nazarje, član 5. Vili MEDVEŠČEK, Mozirje, član 6. Stane KRANJC, Ljubija, član 7. Bogomir VIDMAR, Nazarje, član 8. Vlado KOŠIR, Mozirje, član 9. Jože RAKUN, Nazarje, član 10. Anton VRHOVNIK, Loke pri Mozirju, član 11. Ivica KOZOVIC, Šmartno ob Dreti, član Skupščina občine je imenovala za člana upravnega odbora občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada tovariša Ferda ERJAVCA, odbornika skupščine občine Mozirje. Skupščina občine je imenovala za člana iniciativnega odbora za ustanovitev regionalne interesne skupnosti za ceste Celje tovarišico De-sanko Kozič iz Nazarij. Skupščina občine je imenovala za člana iniciativnega odbora za ustanovitev regionalne interesne skupnosti za vodno gospodarstvo Celje tovariša Dušana MARTINČIČA iz Mozirja. Srečanje graničarjev — čuvajev naših meja in mladine je potekalo v veselem in prijetnem razpoloženju. Za spomin je ostala skupinska fotografija Skupščina občine je namesto nedavno umrlega člana komisije za zadeve borcev in invalidov NOV Franca PRAZNIKA iz Radegunde, imenovala v komisijo tovariša Alojza BREZNIKA iz Radegunde. SPREJELI SMO Krajevna skupnost Nazarje je počastila za Novo leto 1973 najstarejše — v starosti nad 75 let z lepimi darili. Zato se javno zahvaljujem vsem, ki so se spomnili na nas, posebno pa predsedniku KS inž. Jožetu URANKU za izkazano prijaznost do starejših in osamljenih. Najlepša hvala, obenem pa želim vsem zdravo, srečno in zadovoljno novo leto. Iskren pozdrav Marija BREZNIK Žlabor 16 DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI ZDRAVNIK: Od 5. 2. 1973 od 7. ure do 12. 2. 1973 do 7. ure — Dr. Ivan BUT, Mozirje. Od 12. 2. 1973 od 7. ure do 19. 2. 1973 do 7. ure — Dr. Franc SIRKO, Mozirje. Od 19. 2. 1973 od 7. ure do 26. 2. 1973 do 7. ure — Dr. Ivan BUT, Mozirje. Od 26. 2. 1973 od 7. ure do 5. 3. 1973 do 7. ure — Dr. Franc URLEP, Gornji grad. ŽIVINOZDRAVNIK: 4. 2. 1973 — Drago LUKAN, dipl. veterinar, Gornji grad. 11. 2. 1973 — Tone RESNIK, dipl. veterinar, Mozirje. 18. 2. 1973 — Jože MERMAL, dipl. veterinar, Ljubno ob Savinji. 25. 2. 1973 — Drago LUKAN, dipl. veterinar, Gornji grad. »Savinjske novice izhajajo mesečno — izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 1T5, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO kemična in grafična industrija Celje Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-2/72 z dne 24. 11. 1972).