r«*tnina plačana t g„tov,ni.	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.	Cena	fosameani	številki	Din	150
wwm—»ijnujunm—n—■■— mi— mi>f—i—mm ■ thi—i" fT~—— - -— ssnMmmmuiMi*vu!*»*a>.rra#««amraa*m**aa*w*eewm*a*ee*e*Kv*iieia*e<*»swwu**i«rNm •MnMHHHaiMflHaHaHaHMBH jManBMaMMMBBMHMlHHmMMB
TRGOVSKI LIST
Časopis asa trgovino, industrijo in obrt
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	četrtek,	dne	27.	februarja	1930.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	25.
I>r. Frau Ratej:
O pospeševanju tujskega prometa.
n.
Iz prejšnjega članka* o tem predmetu naj tu ponovimo, da ima Francija od tujskega prometa letnih dohodkov okroglo za 13 milijard frankov im, da ima od te vsote država sama za 4 milijarde frankov neposrednih davkov na raznih davkih in davščinah, dasiravno državna uprava sama žrtvuje za pospeševanje tujskega prometa letno le 5 milijonov frankov. Da je tujski promet tako važna postavka v francoski plačilni bilanci, se ima Francija zahvaliti velikemu zmislu hotelirjev in gostilničarjev za organizacijo ter njihovim žrtvam, ki jih prostovoljno donašajo za tujsko - prometne svrhe.
V Franciji obstojajo v krajh, kjer je pomemben tujski promet, povsod dvojne organizacije, in sicer na eni strani sindikati hotelirjev in gostilničarjev, na drugi strani pa tujsko-prometna društva. Sindikati hotelirjev in gostilničarjev, najsi bodo to lokalne ali regijonalne organizacije, so združeni v zbornici za francosko hotelirstvo (Chambre National« de 1’ HOtellerie Francise) v Parizu, ki se je ustanovila med vojno leta 1917. Ta zbornica, katere področje se ne razteza samo na Francijo, ampak tudi na francoske protektorate (Aliir, Tunis in Maroko) in kolonije, ima namen dajati pobudo za ustanavljanje hotelirskih sindikatov, kjer jih še ni, dajati svojim članicam nasvete ter jim pomagati pri obrambi skupnih interesov. Zbornica predstavlja za svoje članice — za lokalne m pokrajinske sindikate — središče za skupno akcijo in ofioijelno zastopstvo za intervencije pri državnih in drugih javnih oblastvih. Zbornica ir/laja poseben strokovni list »La France Hoteličre«, ki objavlja strokovne in tehnične članke o hotelski industriji, prinaša oglase o nakupih in prodajah hotelskih zgradb in nepremičnin za take zgradbe in o ponudbah in o povpraševanju za hotelsko osobje, ter informira svoje čitatelje o vsem, kar se nanaša na hotelirsko-obrt-no pravo.
V Parizu, tean svetovnem centru turizma, obstoja sindikat za hotelsko industrijo, ki je bil ustanovljen leta 1871 s 30 člani, a šteje danes preko 600 članov hotelirjev v mestu samem in okoli 1200 komercijalnih dopisnikov v provinci, kolonijah in inozemstvu, ki so vsi lastniki ali ravnatelji velikih hotelov. Akcija tega sindikata se vsled tega ne omejuje na Pariz, ampak je v korist celotni francoski hotelski industriji. Glavna naloga sindikata je: skrbeti, da se zbolj-šujejo včlanjeni hotelski obrati v vsakem oziru ter, da se prilagodijo zahtevam tujskega prometa. Razven tega sub-vencijonira sindikat tri hotelirske in gostilničarske šole, ki obstojajo v Parizu.
Te naloge izvršujejo tudi drugi lokalni in pokrajinski sindikati gostilničarjev, ki žrtvujejo na svojem področju mnogo za tujsko-prometne svrhe in ne čakajo, da jih kdo k temu primora in tudi ne zahtevajo, da jim vse to, kar imenujemo predpogoje za razvoj tujskega prometa, ustvari kdo drugi, država ali občina.
Francoski hotelirji imajo tudi svojo banko, ki se imenuje »Crčdit National Hoteli er« s sedežem v Parizu z osnovnim kapitalom 7 milijonov frankov. — Banka, ki je bila ustanovljena med vojno v Parizu in preosnovana v letu 1923, dobiva stalne prispevke iz letnega dr-
* Trgovuki list St. 16 od 6. februarja 1930.
žavnega proračuna. Njen namen je podpirati razvoj hotelske industrije v Franciji. Banka eskontira hotelirske poslovne menice ter daje hotelirjem kratkoročne obratne kredite, ki se morajo vrniti najkasneje v 2 letih, ima p?. tv.di poseben oddelek za dolgoročne investicijske kredite (največ na 12 let).
Kakor vidimo, je francoska hotelska industrijn povsem usmerjena na tujski promet, in ko bomo v naslednjem članku navedli nekaj podatkov o strokovnem gostilničarskem šolstvu v Franciji, nam bo popolnoma jasno, kje je iskati izvore velikanskih materijalnih uspehov, ki jih ima francosko narodno gospodarstvo na tu j sk o-prom etnem polju; namreč v izrednem zmislu francoskih hotelirjev in gostilničarjev, ne samo za lastne organizacije, ampak tudi za organizacije'in društva za pospeševanje tujskega prometa, ter v skrbi poedincev, kakor organizacij za zboljšanje hotelskih obratov, za primerno vzgojo gostilničarskega naraščaja in za strokovno izobrazbo usluž-benstva. Pri vsem tem pa je treba po-vdariti, da temelje hotelirske in gostilničarske organizacije v Franciji na čelu prostovoljnosti. Nikogar se ne sili, da postane član organizacije, a so le redki, ki niso včlanjeni.
Tudi v naši državi je gostilničarstvo organizirano in sicer najbolje v pokrajinah, kjer je po obrtnem redu predpisana obligatorna pripadnost hotelirjev, gostilničarjev, restavraterjev, kavarnarjev in krčmarjev k obrtnim zadrugam. V Dravski banovini je njih organizacija v celotii in dosledno izvedena ter delujeta z ozirom na prejšnjo delitev Slovenije na ljubljansko in mariborsko oblast Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani in Mariboru.
Gostilničarske obrtne zadruge imajo, kakor vse obrtne zadruge, namen gojiti skupnost, ščititi stanovske interese ter pospeševati humanitarne, gospodarske in izobraževalne koristi svojih članov in pomožnega osobja. Naše gostilničarske organizacije se sicer trudijo, da bi dobro vršile te svoje naloge, vendar je njih delovanje osredotočeno v skrbstvu za stanovske interese članov in za strokovno izobrazbo naraščaja ter je šele v novejšem časti opažati ponekod pričetek delovanja zadrug tudi za gospodarske interese članstva. Vzrok tiči menda v tem,* da so v teh prisilnih organizacijah včlanjene po kvaliteti in obsegu zelo različne vrste obratov. Interesi navadnih krčmarjev, ki tvorijo navadno pri teh zadrugah večino, nikakor niso istovetni z interesi hotelirjev, gostilničarjev in restavraterjev. Gospodarski interesi gostilničarjev in hotelirjev v tujsko-prometnih krajih se bistveno razlikuje od interesov navadnih podeželskih krčmarjev. — Pri večini naših gostilničarskih zadrug manjkajo skupni gospodarski interesi v pravem pomenu besede ter oči vidno vsled tega no pride do solidarnega delovanja na gospodarskem polju.
V Dalmaciji, kjer velja tudi obligatorna pripadnost hotelirjev in gostilničarjev k obrtnim zadrugam, se je pokazalo, da gostilničarske zadruge, ustanovljene po obrtnem redu, niso sposobne pospeševati hotelirstva tako, kakor je to potrebno z ozirom na razvoj tujskega prometa. Zato so vodilni dalmatinski hotelirji ustanovili ob pričetku lanskega leta svojo organizacijo z imenom »Jadranski Hotelijerski Savez« s sedežem v Splitu. Območje Saveza, ki ima obliko društva, je celo naše Primorje od Sušaka do Ulcinja s turistovskim zaledjem. Namen Saveza je, da pospešuje gospodarske in moralne interes svojih članov. Naloga Saveza je zlasti, baviti se z vsemi vprašanji, ki so v zvezi s hotelirstvom, z vprašanji prometa, z intervencijami pri
oblastvih. Savez vodi statistiko o hotelskih obratih na svojem pedročju in statistiko tujskega prometa ter pospešuje zlasti tudi strokovno nadaljevalno šolstvo, podeljuje štipendije za nadaljnjo izobrazbo vajencev in nameščencev. Savez ima ustanovne, redne in podporne člane. Reden član Saveza postane lahko vsak hotelir, lastnik ali zakupnik hotela ali penzijona, ki ima redoma vsaj 10 tujskih sob, dalje so lahko člani hotelski direktorji in sekretarji, ipotem organizacije za pospeševanje turizma in tudi prometna podjetja, v kolikor imajo zveze s turizmom.
Savez, ki izdaja pod imenom »Hoteli-jer« redigiran strokovni list za hotelirstvo, je ustanovil ob pričetku svojega delovanja lastno kreditno in nabavljalno zadrugo z imenom >Hotelijerska kreditna i nabavna zadruga, registrovana sa ograničenim jamstvom« s sedežem v Dubrovniku.
Tu vidimo »motreno organizirano delo za gospodarske in socijalne interese članov ter pomožnega hotelskega osobja, delo, ki bi ga obligatorne obrtne zadruge ne mogle izvršiti. Jasno je pri tem, da je razvoj tujskega prometa mogoč lo tedaj, če hotelirji in njih organizacija sodelujejo s tujsko-prometnimi ustanovami in organizacijami in po potrebi delujejo v teh organizacijah samdh, a tudi obratno, če so tujsko-prometne organizacije v ozki kolaboraciji s hotelirskimi organizacijami.
iZato se mi zdi nujno potrebno, da se pri nas v Dravski banovini začne misliti na ustanovitev slične hotelirske organizacije. Seveda je vprašanje, ali naj bo ta organizacija prostovoljna, kakor je Savez v Splitu, ali pa, če naj njene na-
loge skušajo izvesti gostilničarske zadruge, odnosno Zvozi gostilničarskih zadrug v Ljubljani in Mariboru. Mogoče bi bilo namreč, da bi se v okvirju teh zadrug ustanovili posebni odseki za hotelirje in gostilničarje, ki so interesi rani na tujskem prometu, kateri odseki bi morali potem tudi pri obeh zvezah imeti svoje avtonomne organizirane sekcije. Mogoče pa je rešiti to vprašanje tudi na ta način, da se ustanovi na podlagi obilnega reda posebna obrtna zadruga hotelirjev za celo banovino, ki bi lahko imela lokalne sindikate ali sekcije v večjih mestih in krajih s pomembnim tujskim prometom. Taka posebna strokovna zadruga hotelirjev, ki bi potemtakem bili izločeni iz običajnih skupnih gostilničarskih zadrug, bi mogla pospeševati zlasti tudi gospodarske koristi svojih članov.
Vsekakor je stvar interesiranih krogov, da začnejo čimprej reševati vprašanje za naše prillike primerne organizacije hotelirstva in gostilničarstva. Potem bo mogoče pristopiti tudi rešitvi nadaljnjega vitalnega vprašanja našega hotelirstva in tujskega prometa, namreč vprašanju ustanovitve strokovne hotelirske in gostilničarske šole v Ljubljani. Take šole v Jugoslaviji še ni; imamo le za tujski promet malo pomembne gostilničarske nadaljevalne šoOe za vajence. Racijonalna organizacija hotelirstva in ustanovitev posebne strokovne šole, to sta postulata, ki se morata uresničiti v bližnjem času, če hočemo res rešiti problem tujskega prometa v naših krajih, od katerega bo imel koristi ne samo hotelir in gostilničar, ampak posredno in neposredno tudi agrarni producent, trgovec in obrtnik.
TRGOVINA PO KUPONSKEM SISTEMU BANKE »CRČlDIT CONTINENTAL« V AMSTERDAMU PREPOVEDANA.
Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani je izdala vsem poštnim uradom naslednjo okrožnico: Banka »Crčdit Continental« v Amsterdamu se bavi s prepovedano spekulativno trgovino po kuponskem sistemu. Na svojih okrožnicah dela banka pripombo:	»Prijavljeno v
trgovski zbornici in dovoljeno z zakonom«, samo da bi lažje prevarila nepoučene prejemnike pisemskih pošiljk. Prejemniki teh pisem pošiljajo denar na naslov: »J. F. Tri man, Hoofdveg 265, Amsterdam«. Pošte naj s pošiljkami, ki jih dobiva ali pošilja imenovana banka, postopajo kakor s prepovedanimi pošilj komi.
* * * JUGOSLAVIJA PONUJA EGIPTU ŠE NADALJE NAJVEČJO UGODNOST.
Egi pit.sik a vlada jo uvozno carino podvojila in je odpovedala s 17. februarjem vse trgovske pogodbe. S tem dnem je postala torej neveljavna tudi pogodba med Egiptom in Jugoslavijo, temelječa na načelu največje ugodnosti. Največ bo trpel naš cement, kojega najboljši odjemalec je bil Egipet in kamor smo ga prodali na leto nad 100.000 ton. Dvojna carina bi mu dostop na egiptski trg skoraj onemogočila. Sedaj je diplomatsko zastopstvo Jugoslavije napravilo v Kairi korake v tem smislu in je v imenu jugoslovanske vlade izreklo pripravljenost, da bi vse egiptsko blago v Jugoslaviji uživalo še nadalje največjo ugodnost. Ker ima tudi Egipet interes za prodajo svojih produktov v Jugoslaviji, upajo, da se bo dal doseči nov dogovor med obema državama.
* * *
»Trgovska Samopomoč« ▼ Mariboru.
Maribor, dne 21. februarja 1230.
Že v zadnji številki smo poročali o občnem zboru »Trgovske samopomoči« v Mariboru, ki se je vršili pod predsed stvom g. Vilka Weixla. Naj sledijo o delovanju tega društva še nekateri interesantni podatki.
Število članov tudi v prešlem letu ni znatno poraslo. Znamenje, da je ustroj te velekoristne organizacije občinstvu še vedno premalo poznan. Vkljub raz-aneroma nizkemu članskemu številu je za 6 smrtnih slučajev prošlega leta izplačala na posmrtninah Din 63.025*—, med tem ko je vsa uprava stala komaj nekaj čez Din 8.000'—. Posmrtnina je v vsakem posameznem primeru znašala preko Din 10.000-—■. Za zavarovanje take vsote se plačuje pri drugih zavarovalnicah na letnih premijah gotovo nad Din 500-—, pri »Trgovski samopomoči* je znašala doslej najvišja letna premija Din 150-—, ki se plačuje v tako malih zneskih, da je člani niti ne čutijo. Zdi se pa, da smatra ljudstvo profesijonailne zavarovalnice za zanesljivejše ravno zaradi višjih premij; in vendar je naša »Trgovska samopomoč« absolutno varna nsta nova, katera je v vseh dosedanjih smrtnih primerih gladko in hitro kakor nobena zavarovalnica izplačala posmrtnino, j pa si tekom dobrih dveh let še prigospodarila nad Din 56.000'— razpoložljivega premoženja. To so dejstva, ki sama vabijo k pristopu vsakogar, kdor nekoliko misli na bodočnost in svojce.
Občni zbor je blagajnična pravila deloma spremenil. Najvažnejša sprememba se tiče ustanovitve II. članske skupine, v katero bodo mogle vstopiti tudi nad 50 let stare osebe do 70. leta starosti, mlajšim članom pa bo dana možnost dvojnega zavarovanja, v I. in II. skupini. Pravila so se tudi v toliko izpopolnila.
da v bodoče lahko blagajnični član /zavaruje tudi svoje otroke. Ker je vsak član po 25-letnem članstvu .prost plačevanja ,posmrtnih prispevkov, bodo se ugodnosti zavarovanja dece radi po služili člani, ki bodo hoteli z malenkostnimi žrtvami otrokom zasigurati za poznejše
Vsedržavna šumarska in lovska razstava
‘^e vrši v jeseni od 31. avgusta do 15. septembra 1930 na Ljubljanskem velesejmu.
življenje zelo ceno zavarovanje, ker ho lahko mlad član po 25-letnem članstvu zavarovan za visoko vsoto Din 20.000*— do 30.000'— proti plačilu malenkostnega letnega upravnega prispevka okrog’ Din 20—.
Nadzorni odbor je izrekel upravi za lepo delovanje in vestno gospodarstvo zahvalo in priznanje.
Z ozirom na spredaj označene spremembe v pravilih je pričakovati znatnega ipovečanja števila članov v tekočem poslovnem letu. Ker je to ena najvažnejših socijalnih institucij na ozemlju bivše mariborske oblasti, navajamo v naslednjem gllavne podatke, ki naj služijo blagajnični m članom, posebno pa stanovskim organizacijam, pri propagandi za pristop.
Blagajno je ustanovil mariborski trgovski g remi j leta 1927, upravlja pa blagajno poseben upravni odbor. Delokrog blagajno so razteza na celo področje bivše mariborske oblasti. Člani so lahko ne le trgovci, marveč tudi obrtniki, industri jalci, pripadniki akademskih poklicev, državni in privatni uslužbenci, nadalje zakonski drugi in otroci članov. Pristop je dopusten do 50. leta starosti v I. skupini, za starejše osebe do 70. leta pa v IT. skupini. Pri pristopu je treba plačati 3-kratno posmrtnino a Din 25’—, tedaj Din 75'—, enkratni prispevek za rezervo, ki znaša po članovi starosti: do 30. leta Din 10-—, do 40. leta Din 20'—, do 50. leta Din 30'—, do 60. leta Din 45-—, do 70. leta Din 60-—, in prispevek za upravne stroške Din 20'—. 30-letni ali mlajši član iplača torej od vstopu: Din
75-— -j- Din 10-------(- Din 20'— =r Din
105'—, 70- 'letni član: Din 75' h Din
60-----)- Din 20*— = Din 155-—. Pozne-
je se plačuje za primer smrti takega člana po Din 25*—, razun tega pa le še
1-krat na leto malenkosten prispevek za upravne stroške, ki je za tekoče leto določen na Din 20-— iri bo težko kedaj prekoračil to vsoto. Po 25-letnem članstvu se plačuje le prispevek k upravnim stroškom, če je tak prispevek sploh potreben, posmrtni prispevki pa se krijejo iz blagajnične rezerve.
Ako član umrje, se njegovim svojcem: ženi, otrokom ali starišem, oziroma osebi, ki je zanj skrbela v bolezni, izplača brez odloga na podlagi uradnega mrtvaškega lista tolikokrat po Din 25'—, 'kolikor je ob času smrti bilo članov v skupini, kateri je pripadal umrli član. Ce je v I. skupini 600 članov, dobe svojci člana, ki iz te skupine umrje, Din 15.000-— ne glede na to, koliko časa je pokojni bil član blagajne. Član I. skupine si lahko položaj še znatno zboljša na ta način, da vstopi tudi v II. skupino. V tem slučaju mora seveda vse pristojbine plačevati
2-kratno, toda v primeru smrti takega člana se izplača njegovim svojcem tolikokrat po Din 25-—, kolikor štejeta obe skupini skupno članov.
Umrljivost članstva je razmeroma malenkostna in ne doseza niti VA%,, čeprav je v blagajni že sedaj včlanjenih precej oseb v starosti preko 50 let. V prošlem letu, ki je bilo za blagajno razmeroma neugodno, ker izivira večina smrtnih slučajev iz izvanrednih avtomobilskih nezgod in samomorov, je umrlo od 440 članov samo 6 oseb. Plačila članov so to raj razmeroma malenkostna in se lahko prenesejo, tako da so vsi člani interesirani na tem, da se njih število zviša, ker se s tem zviša posmrtnina.
Pristop se mora prijaviti upravnemu odboru »Trgovske samopomoči« v Mariboru, ki na željo dostavi vsakomur potrebno število prijavnih tiskovin, kakor tudi poštno položnice zaradi cenejšega plačevanja prispevkov.
RAZPOLOŽLJIVI KAPITAL PRIVILE GIRANE AGRARNE BANKE.
Ta banka je angažirala skupaj 324 milijonov Din; od teh je bilo 116 milijonov že prej placiranih, 75 milijonov odpade na dovoljena posojila. Za zadružne organizacije je dovoljen kredit v znesku 153 milijonov dinarjev. Dosedanja bančna sredstva znašajo 418 milijonov dinarjev; prostih je že 94 milijonov. Za likvidnost banke potrebna rezerva v teh številkah ni obsežena.
Predpriprave so že v polnem teku, sodelujejo najodličnejši šumarski strokovnjaki, lesni industrijalci in lovski organizatorji Dravske banovine, dela se pa tudi uspešno v celi ostali državi, zlasti pri državnih šumarskih upravah in pri ministrstvu za šume in rudnike samem, ki je celi razstavni osnovi zelo naklonjeno ki deli moralno in materi-jel.no podporo.
Pred kratkim se je na eni številnih sej organizatorjev šumarske in lovske razstave že orisal prvi pregled namestitve razstavnih objektov. Pavii jonska zgradba »E« bo vzela pod svoj krov lesne izdelke kot stanovanjsko in pisarniško pohištvo, razne sitole, pleteno pohištvo, glasbila, vozove, žaluzije, okvirje itd. Drugi del paviljona pa bo prikazal moderno lovsko orodje, municijo in pasti, vrvice in ovratnike za pse, ribiško orodje in prodajo ribarske in šu-marske literature.
Paviljon »F«' bo obsegal razstave lovskih ud ru Zen j Zagreba, Sarajeva, Beograda, Mostarja, Novega Sada in Skop-lja. Razstava bo obsegala v glavnih obrisih lovstvo v narodnem gospodarstvu, vrste koristne divjadi, vrste škodljivih živali, kartografske tabele o gojitvi koristne divjačine v državi, zaščito redkih živali, lovsko organizacijo, pripomočke pri izvrševanju lova in lovske trofeje.
Paviljon >G« bo služil strokovni gozdarski razstavi. Ta razstava bo obsegala važnost, vlogo in potrebo gozdov, viste gozdnih dreves in grmovja, vzgo-
IZVOZ SUROVEGA MASLA IZ JUGOSLAVIJE.
Zastopniki vojvodinske izvozne zveze mlekarskih zadrug so poudarjali v razgovoru s poljedelskim referentom Donavske banovine, da je za bližnji izvoz surovega masla in za ustanovitev manipulacijskega središča za mlekarske izdelke posebne važnosti v prvi vrsti zagotovitev specialnih ledenih vagonov. Zveza ima zaenkrat za izvoz surovega masla na vidiku pet glavnih točk: Novi Sad, Osijek, Staro Pazovo, Novo Pazovo, vStari Vrbas. Zastopniki zveze so obiskali tudi poljedelskega ministra in so mu izročili spomenico. Osrednji urad za mlekarsko organizacijo je za nadzorovanje mlekarskih zvez pozval strokovnega in-ženerja iz Danske. Z vsemi močmi se bo delalo na to, da se doseže standardizira-nje blaga po danskem vzorcu. Pretekli ponedeljek (24. t. m.) je poslala Zveza zopet večjo imnožino surovega masla v inozemstvo; izivoz se je izvršil v sodih, ki so bili prvič izgotovljeni v Jugoslaviji sami; prej so jih naročali v inozemstvu. Zveza je naročila za izvozne namene 5000 sodov. Odkar se izvoz surovega masla iz Vojvodine organizira, se javljajo nepobilni uspehi.
* * *
INOZEMSKIM LASTNIKOM AVSTRIJSKIH REALITET.
Zveza inozemskih lastnikov avstrijskih realitet na Dunaju nas prosi za objavo naslednjega opozorila vsem našim državljanom, ki so lastniki hiš v Nemški Avstriji: Novi najemniški zakon je nekoliko omilil razlastitvene določbe prejšnjega najemninskega zakona avstrijske republike. Socijalno-demokratična večina dunajske občinske uprave je pa uvedla nov prispevek za nezazidana zemljišča (Bodemwertabgabe), kar pomeni nov ukrep za razlastitev posestnikov realitet. Prispevek znaša en procent vrednosti zemljišča. Prispevek bo dosegel letno okoli 15 do 28 milijonov šilingov. Zveza se ni zadovoljila s protestom proti temu ukrepu, temveč je ukrenila vse, da avstrijsko ustavno sodišče preišče veljavnost novega zakona o tem prispevku. Zveza je pokrenila tudi akcijo za popolno odpravo najemninskega zakona. Vse podrobne informacije daje Ver-iband auslandischer Eigentiiiner 5ster-reichischer Relitaten, Wien I, Johannes-I gasse 15.
jo gozda, gozdne pridelke (glavni in posti anski), oglarenje, gozdno varstvo, varstvo prirode, ureditev gozdnega gospodarstva, zgradbo hudournikov, agrarne operacije, razstavo šumarske fakultete zagrebške univerze in literaturo.
Paviljon »H« bo imet pod svojim krovom žive vse vrste koristne in škodljive živali naše države. Vsaka <1 iv jati bo nameščena v svojem florskem ambijen-tu. Tako bo gospodoval gams v skalovju, medved pod svojo duplino, vodne ptice v močvirju, sove v deblih itd.
Paviljon »J« bo najbrže določen, da prikaže ono gozdarstvo, ki je v najeržji zvezi s šuimsko industrijo, Samsko industrijo kot tako in orodje za obdelovanje lesa. Zlasti naj omenjamo oddelke za oglarenje, merjenje lesa za tehnično uporabo in vrvi, spravljanje lesa po suhem in po vodi, gozdno industrijo, končne izdelke, kakor izaboje, sode, parkete, ladijska tla itd. itd. Statistike o produkciji in izvozu lesa, polnojarmeuike različnih konstrukcij in drugi stroji za obdelovanje lesa. Razstava Ljubljanske borze, Trboveljske premegokopne družbe, Združenih papirnic Vevče, stroji kneza Auersperga, barona Borna, Dolenca, Hudovernika, Javornika, meteorološkega zavoda, tehnične srednje šole itd. itd.
Paviljon »K« bo obsegal lovsko razstavo Slovenskega lovskega društva in bo po svoji notranji razstavno-tehnični ureditvi enak paviljonu »F«, ki bo obsegal lovstvo ostale države.
Seveda tudi ne bo manjkalo raznih okrepčevalnic in zabavišč, tako, da bo ugodeno, tudi potrebam od ogleda razstave trudnega obiskovalca. Razstava obeta biti zelo zanimiva, saj bo prva te vrste v naši državi in bo impozantno in z močjo ponesla v svet glas o Šumakih bogastvih naše lepe.domovine.
PORAST VLOG V POŠTNO-HR ANIL-NEM PROMETU.
Statistični pregled poštno-hranilnega prometa izkazuje, da je znašalo na dan 31. decembra leta 1926 število izdanih knjižic 12.503, z vlogami 8,521.602-35 dinarjev, povprečna vJoga knjižice pa Din 782-11; leta 1927 23.474, 23,017.419-65, 980*54; leta 1928 32.700, 36,392.383-74, 1.112-92; leta 1929 59.362, 106,625.242-54, 1.796-18. Zal, da poštno-hranilni promet na področju tukajšnje oblastne uprave ne izkazuje takega porasta vlog, kakor bi ga lahko pričakovali glede na priznano varčnost Slovencev in na praktično uredbo vplačevanja in izplačevanja vlog. Da bi se tudi v tukajšnjem področju čim lepše razvil poštno-hraniHni promet, je uprava poštne hranilnice v Beogradu sklenila, da izda hranilne knjižico in vse tiskovine v poštno-hranilneni prometu v slovenskem jeziku. Razen tega se bodo izdala tudi večjemu številu pošt pooblastila za neposredno izdajanje hranilnih knjižic.
3i iu>ilt 0K»ni»cii
Občni zbor Gremija trgovcev v Celju.
V torek dne 11. marca 1930 ob 19. uri (7. uri zvečer) se vrši redni letni občni zbor gremija trgovcev v Celju v mali dvorani Narodnega doma, Dečkov trg 8 z običajnim dnevnim redom. Vsi čani so vabljeni, da so ga polnoštevilno in točno udeležijo ter na vidni način pokažejo svojo stanovsko zavednost. Izostanek iz gremijalnrga zbera se mora po § 24., 4. odstavek pravil temeljito upravičevati, sicer lahko naloži načelstvo denarno globo.
* * *
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek dne 4. marca 1930 od 8. do 12. ure predpoldne v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Raz'agova ulica štev. 8, pritličje levo. Stranke, ki žele pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se vljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase.
%4V etu
V svrho posvetovanja glede koopera cije novčnih bank je odpotoval v Evropo Harrison, predsednik newyorške Zvezne rezervne banke. Med drugim se bo posvetoval s predsednikoma Angleške in Francoske banke.
Vesti o albansko-italijauska vrednostni konvenciji, ki so se širile zadnje dni po raznih listih, sedaj albanska vlada demontira. Sklenil se je le dogovor med albansko vlado in Ali bansko Narodno banko glede izdaje' srebrnih in nikljastih novcev.
Standard Oil Co oi New Yersey iu Va-cuum Oil Co sta se združili v skupno organizacijo z imenom General Petroleum Conporation. Razpolagata z delniško glavnico 882 milijonov dolarjev.
Koncentracija v ameriškem železniškem obratu hitro napreduje; Great Northern Pacific Railway Co n. pr. je dobi/la sedaj kontrolo nad več drugimi železniškimi družbami.
Švicarska ljudska banka v Ziirichu z zadružno glavnico 187-734 milijona švicarskih frankov je imela v preteklem letu obrat Skoraj 34 milijard frankov. Razdeljuje zopet 6-19-odstotno dividendo.
Ustanovili so notranjo francosko z veso pločevine, da dobijo zvezo med industrijo, ki pločevino producira, in med mednarodnimi činitelji eksportne razdelitve.
Svetovno produkcijo sladkorja v letu 1929/30 ceni holandska tvrdka Lamborn na 27*25 milijona ton, svetovno porabo pa na 2784 milijona ton. O preveliki produkciji torej ne more biti govora..
Produkcija piva v češkoslovaški je znašala v preteklem letu 11,600.000 lit, kar pomeni nov povojni rekord.
Ruski pridelek bombaža za leto 1830 cenijo na 1,580.000 ton. Gilavni pridelovalni okraj je Turkestanska nižina.
Nemški državni dohodki v prvih desetih mesecih računskega lela 1929 so dali 7900 milijonov mark, kar se približno krije s proračunom.
Jugoslovanski zavod za zaščito industrijske lastnine je pozval interesi ranče, naj se javijo glede zakonskega načrta o umazani konkurenci.
Dalmatinska tovarna cementa »Dalma-cia« bo kapaciteto svojih naprav zvišala na 240 ton polfabrikata dnevno.
Jugoslovansko usnje za podplate išče tvrdka Posta tein Bros v Nowyorku, Ja-cob Street N. 1, Newyork City, Ln zahteva oferte eksporterjev omenjenega usnja. Interesenti morejo poslati svoje ponudbe naravnost na tvrdko.
Beograjska občina je sklenila razširiti svojo električne napravo in gradi v ta namen novo enlektramo ob Donavi. Strojni materija! bosta dobavili dve švicarski tvrdki: brata Sulzer d. d. v Win-terthuru in Brown Boveri v Baselu.
Privilegirana Agrarna banka je dovolila doslej 116 hipotekarnih posojil in 800 zadružnih posojil za 2996 zadrugar-jev, dalje 83 meničnih posojil.
Split bo pričel še letos z gradbo velike bolnišnice, ki bo trajala tri do štiri leta in ki bo stala 80 milijonov dinarjev.
Položaj na trgu jajcc se od zadnjega poročila ni bistveno spremenil in je ostala po poročilu eksportne zveze jajec v št. Juriju ob južni železnici nakupna cena nespremenjena pri Din 0-75 do 0-80.
Z 20-odstotnimi kronskimi pobotnicami so plačali v Subotici v 20 dneh 22 milijonov Din davkov. Banke poročajo o zelo živahni kupčiji s temi pobotnicami. Cena za pobotnice nad 400 kron je vsled obilega materijala padla od 75 na 50 do 62 Din.
Provoz boksita v pristanišču Šibenik
se je v zadnjem času zelo poživil. 23. t. m. je odšel parnik »Dalmacija« z 10.200 tonami v Rotterdam, sedaj bo odšeil drug parnik s 5000 tonami.
Tri hotele v Opatiji hoče prodati Ogr-sko-italijanska banka (Quarnero, Regina, Lauraua); prodajna cena je 14 do 15 ■milijonov lir.
Lyonsko tovarne svile so vsled pomanjkanja naročil znižale delovni čas na * 40 tedenskih ur in bodo šle, če bo treba, dol na ?2 ur.
Trg konoplje je po poročilu iz Odžacev (Vojvodina) z izjemo mikane konoplje v vseh vrstah še miren.
ZELO UGODNO STANJE OPIJEVE KULTURE.
Po poročilih iz Skoplja je stanje opijeve kulturo v vsej Južni Srbiji doslej izborno. Mila zima je omogočila po katastrofalni zmrzali lanskega leta izvrstno prospevanje in ojačenje rastline. Če bo še v marcu vreme ugodno, je pričakovati letos takšnega pridelka, kakršnega ni bilo že 26 let; eden od vodilnih narodnih eksporterjev je izjavil, da bo letošnji pridelek prekosil vse pridelke od leta 1904 dalje. Po obsegu kulture bi bilo pričakovati 300.000 kg opija. Vendar se pa nahaja večina kmečkega in mestnega prebivalstva Južne Srbije, ki živi skoraj izključno od opijeve kulture, v zelo težavnem položaju. Lanski pridelek je bil vsled hudega mraza zelo majhen, kaT je imelo za posledico močno zadolženje pridelovalcev maka. Poročila pravijo: Če pridelovalcem ne bo kmalu nudena pomoč od vlade, bodo morali ali opij pustiti nepredelan ali pa se bodo morali zadolžiti pri tujih grških trgovcih in špekulantih ter jim prodati svoj pridelek za smešno nizko ceno. Ne zadostuje, če dovoli Narodna banka domačimi kupcem kredite; nujno potrebujejo kreditov tudi producenti, da svoja polja ob pravem času obdelajo. Pomoči pričakujejo tudi od Privilegirane Agrarne banke, če pride pomoč ob pravem času, bo skupi ček opi-jevega pridelka presegel vsoto 220 milijonov dinarjev. V neugodnejšem slučaju bi prišla za producente v poštev samo polovica, druga polovica pa za špekulante v Solunu. — Mi smo že večkrat pisali, da bi morala prodaji opija posvetiti vlada večjo pozornost, bodisi da daje podporo producentom in trgovcem ali pa da bi se ustanovile zadruge, ki bi jih vlada pravočasno financirala.
UuC;o>dffli
JUGOSLAVIJA NA VELESEJMU V BUDIMPEŠTI.
Na letošnjem velesejmu v Budimpešti, ki je obenem jubilejni sejem, bo imela Jugoslavija poseben paviljon v izmeri 200 m?. Izstavljeni bodo jugoslovanski produkti, v prvi vrsti tobak, preproge, izdelki kovinske industrije, les itd. Posebej bosta razstavila jugoslovanski promet in jugoslovanska turiistika. Vodja jugoslovanskega paviljona je Bernard Pavlinovič, novoimenovani generalni konzul Jugoslavije v Budimpešti.
TEDEN
UB
c&mnapmim
Tečaj 26. februarja 1930	4*0 Sevanle Din	PoaUiiv« Dir
DAVISE:		
Amsterdam 1 h. goki. . .		22-78
Berlin 1 M		13-545	13 575
Bruselj 1 belga		... •—	7-9151
Budimpešta 1 pongd . .	_• _	9-9288
Curih 100 fr		1094 40	1097-40
Dunaj 1 šiling		7-9807	8-0107
London 1 luni		—•—	27613
Newyork 1 dolar .....	—•—	5669
Pariz 100 fr		22131	22331
Praga 100 kron		167-77	168-57
Trsi 100 lir 			—•—	297-43
Za, izvoz otrobov je dovolila generalna direkcija državnih železnic na predlog Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ugodnejšo voznino.
Carinska konferenca v Ženevi.
Konferenci v Ženevi, ki se je sestala k posvetovanju o sklepu večletnega splošnega evropskega carinskega premirja, ne pripisujejo ugodnih zaključkov. Ovir je vendarle preveč.
Ravno eu dan pred začetkom konference, 16. febrarja, je stopila v Egiptu v veljavo vseskoz protekcionistična carinska tarifa. Doslej je bila v veljavi povprečno 8-odstotna vrednostma carina. Sedaj je ostala ta carina vobče le za surovine in za polfabrikate, dočim je pri fabrikatih 20 do 40-odstotna.
Časovno prvo nazaj je carinsko zvišanje v Nemčiji za agrarne produkte. Z veljavnostjo od 20. januarja je Billa carina na rž zvišana na devet mark. Sedaj v*e posvetujejo o zvišanju carine na industrijske izdelke, najprvo za avtomobile v brainbo proti ameriški konkurenci, in za umetno svilo. Od agrarnih carinskih želja so upoštevali zlasti sladkorno pridelovanje. Z veljavnostjo od 19. novembra je bila zvišana v Franciji carina na sladkor za 41) frankov; da se pa za-■ščiti konsument, so ponovno znižali sladkorni davek, in sicer za 15 frankov. V Avstriji vsiled vezave s Češkoslovaško sladkorne carine niso mogli zvišati, zato so pa zvišali sladkorni davek na 23 zlatih kron; istočasni dvig sladkorne carine za 6 zlatih kron je zaenkrat le nominalen. Glede nameravane zvišane carine na žito in moko se vršijo sedaj podajanja z Jugoslavijo, o čemer smo poročali že v posebnem članku.
Carinsko tarifna revizija z izrecno ca-rinskozaščitniin značajem je bila sprejeta 7. decembra 1929 v Italiji. V celi vrsti postavk znaša zvišanje 190 odstotkov. vojena je bi)! a carina na usnje, konopljino tkanino, čipke itd.
V češkoslovaški so izdelali agrarci obsežen program, kojega udejstvitev je pa pač še zelo negotova. Vsekakor je treba omeniti, da so agrarci, ne glede na avtonomne postavke, predlagali za pogodbene postavke sledeča minimalna zvišanja: za pšenico od 30 na 60 Kč, za rž od 38 na 56, za moko od 70 na 150, za sveže meso od 165 na 400, za surovo maslo od 210 na 450 Kč. K temu naj pride v časih stiske še poseben krizni dodatek.
S 1. oktobrom 1929 je stopila v veljavo nova turška carinska tarifa. V njej predvidena zvišanja se ne izvršijo naenkrat, a nekatera so se že izvršila.
Nova romunska carinska tarifa od 1. avgusta 1929 ni enotno protekcionistična. V polni meri je zaščiteno poljedelstvo,
carinah, temveč tudi v znižanju uvozne kar ni izraženo samo v visokih agrarnih carine za one industrijske predmete, s kojih pocenitvijo se pomaga poljedelstvu. Tako so znižali carino na poljedelske stroje za 30 do 80 odstotkov, na železnino za 1.5 na 25 odstotkov, na gradbeni material za povprečno 20 odstotkov, na cement celo za 60 odstotkov. Dalje je bila s carinsko tarifo kot nekaj novega vpeljana hkrati generalna in minimalna tarifa, kar pomeni potrebo novih trgovskih pogodb z Romunijo.
če se ine oziramo na zadnja carinska 'povišanja nekaterih inozemskih držav (Avstralija, Mehika) in če prezremo tudi nameravano zvišanje bolgarskega carinskega koeficienta od 20 na 27, je treba omeniti še ameriško carinsko novelo ter nekatere angleške carinske tarife. S 1. julijem more Anglija opustiti nekatere carinske postavke na čipke, pleteno blago itd. Važnejša je carina Mac Kenna, ki jo morejo opustiti is 30. aprilom. Velja za avtomobile, motorna kolesa, neosvetljene filme, glasbeno orodje in ure. A zdi se, da bodo to carino za eno leto podaljšali.
V Zedinjenih državah je bil domači odpor proti nameravanemu zvišanju carine še ojačen po znanem protestu 38 večinoma evropskih držav. Kot pozitivni zaključek posvetovanj v Ženevi bo rezultat morda ta, da se bo odpoved Amerike glede carinskega zvišanja na sladkor, čevilje in usnje, ki je že nekako gotova, raztegnila tudi na druge postavke. Odpor Evrope je razumljiv, če poznamo nameravano zvišanje: na nebeljeno bombaževo tkanino od 30 na 41 A % vrednosti, na beljeno od 33 na 44lA%; čipke so hoteli zacariniti z 90 odstotki vrednosti, žepne ure s 25 odstotki itd.
,Pri opazovanju tega zvišanja, ki se tiče samo najnovejših dogodkov in ki nikakor ni popolno, razumemo željo gospodarstva, da se preprečijo zaenkrat vsaj nova carinska zvišanja. Morda konferenca ne bo uspešna, a že to je dosti, da so skoraj vse evropske države izrekle svojo pripravljenost za pogajanja in da so poslale isvoje zastopnike v Ženevo.
Najvišja carina v prometu z Egiptom velja od 17. februarjza dalje in je finančno ministrstvo dalo vsem carinskim uradom tozadevna navodila. Trgovska pogodba med Jugoslavijo in Egiptom ne velja več.
Devizno tržišče.
Kadi neznatnih tečajnih sprememb je bil v minulem tednu na Ljubljanski bor-iz dokaj znaten promet — 21-572 milijonov dinarjev napram 15-389 mil. din v predzadnjem tednu. Navedeni preko šestmilijonski presežek je posledica znatnih zaključkov v devizi Curih (nad osem milijonov) in London (okoli šest in pol mik din.), ki sta bila nabavljena predvsem v arbitražne svrhe zbog še ne-docela ustaljenih tečajev važnejših deviz. Tudi po višini dnevnega prometa sodeč so zavzemali zaključki Curiha in Londona prvo mesto skozi celi pretekli teden, v ostalem pa se je gibal dnevni devizni promet takole:
dne 17. februarja Din 4,731.473-01 London—Curih, dne 18. februarja Din 6,244.563-84 Curih—London, dne 19. februarja Din 3,035.846-06 London—Berlin, dne 20. februarja Din 2,709.099-16 Curih—London, dne 21. februarja Din 4,851.158-18 Curih—London.
Od celotnega tedna odpade na Narodno banka tokrat dokaj neznaten del prometa in sicer komaj 4 in A mil. din., tedaj za približno pol milijona manje od predzadnjega tedna in to vkljub večjemu totedenskenni prometu. Z intervencijskim blagom je bila namreč krita potreba v devizi Praga (1-647) in pretežni del v devizi Dunaj (1-404), dočim je privatna ponudba omogočila gros zaključkov v devizah Curih (7-802), London (6-267), Trst (1-120) in New York (1-081).
V ostalem je iz naslednjih prometnih številk (vse v milijonih dinarjev) razviden "padec, oziroma porast prometa v poedinih devizah pretečenega tedna v primeri s predzadnjim, tednom (številke v oklepajih): Curih 8-422 (2-912), London 6-471 (5-424), Trst 2-299 (P409), Du-, naj 1-864 (1-518), Praga P647 (1-697), Berlin 1'564 (0-878) in končno par zaključkov Budimpešte ter malenkost Amsterdama.
V devizni tečajnici ni omeniti posebnih tečajnih sprememb, ker so malodane vse na tukajšnji borzi notirane devize le neznatno oscilirale, izvzemši Curiha, ki je ostal docela neizpremenjen in bil tr-govan na bazi 1095-90. Izmed ostalih deviz so tekom minulega tedna utrpele večji ali manjši padec Berlin (od 13-56 na 1.3-5575), Budimpešta (od 9'9255 na 9-925), New York (od 56-70 na 56 69) in Pariz (od 222-33 na 222-25). Nasprotno pa so od ponedeljka (17. t. m.) na petek (21. t. m.) porasle sledeče devize: Amsterdam od 22-77 na ‘22-78, Bruselj od 7-9124 na 7-9134, Dunaj od 7-9973 na 7-9978, dalje izkazuje Praga porast 11 poenov (od 168-11 na 168-22) in Tret 18 točk (od 297-12 na 297-30). Edini London je bil od ponedeljka (276-17) dalje v očitnem opadanju, noti ral je na sredinem borznem sestanku najnižje (276-09) in se preko četrtka na petek ponovno okrepil za 8 točk ter s tem dosegel prvotni (pondeljkov) tečaj.
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
V glavnem so ostali vsi tečaji na Ljubljanski borzi kotiranih papirjev neizpre-menjeni, razen Kranjske industrijske dražbe, ki je dne 18. t. »n. beležila za denar 225-—.
Baš v delnicah omenjene družbe je bit 19. t. m. perfektuirau edini nominelni zaključek po nekoliko višjem tečaju Din 230-—.
Tendenca in zanimanje sta bila v preteklem tednu skrajno mlačna.
Lesno tržišče.
V očigled dejstvu, da se je v Italiji v mesecu februarju situacija nekoliko spremenila, je postal tudi naš lesni trg napram Italiji v februarju nekoliko ži-vanejši, vendar naš letošnji izvoz v Italijo daleko ne doseza živahnosti lanskega izvoza v februarju, o stabilnosti cen pa zaenkrat sploh ni govora.
Karakteristično je tudi dejstvo, da producenti vztrajajo na izpolnitvi pogodb, sklenjenih v boljši konjunkturi, medtem ko konzumenti izrabijo vsako priliko, da se po možnosti izognejo iz-
polnitvi njihovih obveznosti. Povsem jasno je, da se [pojavlja vedno več spornih kupčij, ki jih v dobri konjunkturi ni bilo zaznamovati
V tramih se napram drugemu lesu opaža, da pričenjajo konzumenti polagoma sondirati teren za pomladansko stavbno sezono. Sigurno pa je tudi dejstvo, da se Sloveniji ni bati konkurence s te strani, ker so trami skoro izključno slovenski produkt.
V drugem ilesu opažamo izaniniahje za izvoz prvovrstnih bukovih hlodov za izdelovanje furnirja. Tega blaga se je v pretečenem tednu zaključilo 5 poskusnih vagonov. V rezani bukovini je še vedno stagnacija. V bukovini se je nadalje zaključilo 1 vagon rnetlišč 27/27, 1 m dolgih, suhih, rezanih. Tramov se je zaključilo 4 vagone, večinoma po predpisanih dimenzijah, 4 vagone desk-smre-ka, jelka, raznih dimenzij, 3 vagone hrastovih podnic ter 1 vagon javorjevih hlodov.
l’o vpraševanja:
Kostanjevi brzojavni drogovi, 50 komadov: 40 komadov 10 m dolžine, na tankem koncu 15 do 17 cm; 10 komadov 9 m dolžine, nu tankem koncu 14 do 16 cm; na vsak tekoči meter je lahko n'ajveč 1 cm upada. Cena fon vagon namembna postaja. Plačljivo ob prejemu blaga.
Neobrohljena parjena bukovina 44 in 55 mm debeline, 230 m dolžine in od 3 m dolžine naprej, na ozkem koncu najmanj 28 cm širine.
Hrastove frize I. od 5 do 7 in 8 do 12 cm širine, 30 cm.
1 vagon bukovih plohov in sicer 150 kom.. 3 m dolžine, 80 mm debeline, širina po možnosti vse ‘27 cm ali od 27 cm naprej, drugače pa od 18 ©m naprej, to so obrobljeni naravni plohi, blago mora biti suho.
Več vagonov obrobljenih bukovih suhih plohov.
Več vagonov bukovih Ietvie, 20 X 20, 1 in dolžine ali daljše, brez grč.
Par vgonaov bukovih čistih testoaov (netti), od 20 do 30 cm.
Ca. 20 m3 tramov, 8/8, 8/10, 10/11 cm, od 4. 5 in 6 m dolžine; ca. 40 m* tramov, 16/19 etn. od 8 m dolžine. Dobava takoj. Cena franke vagon nakladalna postaja.
Bukovi naravni, neobrobljeni plohi, I., II.. dolžina od 3 m naprej, širina od 18 cm-naprej z najmanjšo medijo, 25 cm vsake spodaj označene debeline: 4 m3 debelina 38 mm in 48 mm, 5 in3 debelina 68 mm, 6 m3 debelina 78 mm in 88 mm, 4 m* debelina 98 mm.
Smrekove desko, I., II., debeline 18, 1*. 20 mm, dolžina 4 m, širina od 22 cm naprej z najmanjšo medijo 30 cm. Cena franko vagon meja via Postojna tranzit.
40 do 50 vagonov bukovih tetev (rnetlišč), 27 mm, za celotno dobavo, mesečno ca. 4 d* 5 vagonov.
Večjo množino svežih, lepih bukovih hlodov, od 18 cm srednjega premera naprej, v poljubnih dolžinah.
Obrobljeni in neobrobljeni bukovi plohi, blago suho. lepo, debeline 60, 70, 80 mm, dolžine od 2 50 do 4 50 m. Cena franko vagon italijanska namembna postaja.
Bukovi hlodi, od 18 cm naprej, poljubne dolžine. Franko meja Postojna tranzit.
Bukovi plohi, suhi lepo obrobljeni in neobrobljeni. 00, 70, 80 mm, od 2 50 do 4 50 m-Cena franko meja Postojna tranzit.
Bukove palice zn mctlišča, 1 do 110 m dolžine, 27 27 mm debeline, 4 do 5 vagonov mesečno. Franko meja via Postojna tranzit.
Hrastovina v fiksnih merah, I.. II. kvalitete, tolerira se male in zdrave grče v limitiranem številu, izključene druge napake: ca. 10 m3 ‘2600 X 110 X 90, ca. 3 m3 2500 X 130 X 130, ca. 5 m3 2450 X 130 X 110, ca. 5 m3 2400 X 120 X 110, ca. 10 m3 2400 X 130 X 60. — Kupec nudi Din 1670 —, franko Postojna tranzit.
2 vagona parjene bukovine, I., suhe, plohi od 60 do 100 mm debeline.
Večjo množino suhega bukovega okroglega lesa. zdrav, brez vej in brez grč, v dolžinah od ‘2 do 4 m dolžine, v premeru od 35 cm naprej.
Večjo množino borovega suhega lesa, brez vej in brez grč v normalnih dimenzijah rezan.
Bnkovina parjena, prima, ostroroba: 1 vagon (ca. 15 m3), dolžina 3 m. širina 30 cm, debelina 6 cm, 1 vagon (ca. 15 m3), dolžina 3 m. širina 30 cm, debelina 12 cm. Dobava v marcu 1930. Cena franko vagon meja via Djevdjelije.
Smrekove plohe, popolnoma suhe (za mizarske svrhe). 48 mm debeline, od 19—32 cm širine, 4 m oziroma 6 m dolžine. Cena franko vagon meja via Dievdielije.
B»kovi onrieni. neobrobljeni plohi, v debelinah 40, 45. 50, 60 mm, v dolžinah od 3 m naprej, z 10% od 2 50 do 2 90 m. Cena franko vagon nakladalna postaja.
Bukovi pari-ni boules. brez srca, prima, izdelanih iz hlodov od 45 cm premera naprej, v dolžinah od 3 50 m naprei. v debelinah od 40 in 50 mm. Dobava maia 1930. — Cena franko vagon nakladalna^ postaja.
Bukovi parjeni, neobrobljeni idohi, brez srca, 45 in 50 mm debeli, v dolžinah 2 20, 3 30 in 4 40 m, od 28 cm širine naprej. —
Dobava tekom maja. Cena nakladalna postaja.
Bukove letvice, 26 X 26 mm, prima, 90 cm dolžine, cena franko vagon meja Jesenice.
Ponudbe:
Več vagonov orehovih plohov v poljubnih dimenzijah. Cena franko meja via Postojna tranzit.
2 vagona suhih gahrovih drv, franko vagon meja.
2 vagona lipovih hlodov, od 25 cm srednjega premera naprej, od 2 m naprej.
2 vagona hrastovih brzojavnih drogov.
2 vagona hrastovih ncobrobljenih desk, 27 mm.
1 vagon Skart hrastovih podnie, 43, 53 in
63 mm.
4 vagone bnkovih plohov, 40 in 60 mm debeline.
Ca. 46 m:' madrierov, 75 X 230 ter 5 m’ basting«, 75 X ISO, 75 X 150, smreka, jelka, vse 4 m dolgo, blago lepo.
100 m3 brodarskega poda, 25 mm, 4 ni, 95 rfo 155 mm Širine, merjeno s peresom.
Ca. 4 vagone bukovih testonov, 2 25 m dolgih, 20 mm debelih, od 10 do 30 cm Širokih. Cena franko vagon meja Rakek.
Ca. 75 in3 Skurct, jelovih. 14 mm, 4 m dolgih, I., II;, ITI., monte, cena franko vagon meja Rakek.
Od 200 do 250 m3 bukovih testonov s 60% široko in 40% ozko robo. Cena franko vagon SuSak pristanišče.
žitno tržišče.
V minulem tednu je bila tendenca za pSe-nico in koruzo pričetkoma slaba, proti koncu tedna se je pa zopet očvrstila. Dovozi pSenice pri nas se niso bistveno izboljšali in radite-ga tudi cena pSenice ni popustila v razmerju z inozemskimi cenami, temveč se je nudila početkom tedna 2 do 3 pare ceneje koncem tedna je pa rudi čvrste inozemske tendence zopet dosegla svojo prvotno višino in se je trgovala pšenica boljše kvalitete po ceni Din 217-50 franko vagon nakladalna postaja. Ne- ' jasnost vlada pri nas radi zalog pSenice in radi te nejasnosti se ne more situacija raz- ; čistiti in je nadaljni razvoj cene vse do ugo- j tovitve zalog pšenice odvisen od zunanjih vplivov.
Tendenca za terminsko koruzo je nadalje , slaba in je kupčija prav malenkostna. — J Promptna koruza se trguje po neizpreme- :• njenih cenah.
Tudi za oves in ječmen je le malenkostno zanimanje.
Pšenična moka nularica se nadalje živahno trguje in so mlini še vedno preobloženi z
naročili za pšenično moko nularico. Za temnejše pšenične moke je interes še vedno posebno pri nas prav malenkosten tako, da vsi mlini razpolagajo z večjimi zalogami in nudijo to blago brezuspešno pod dnevno ceno. Cena pšenične moke nularice je od najnižjega tečaja pridobila na ceni Din —'65 pri kg, medtem ko so cene pšenične krušne moke ostale vzlic hausse popolnoma neizpremenje-ne, konzum se pa tudi pri teh cenah ne izboljša, kar zelo kvarno vpliva na industrijo, ker se zaloge črnih mole vedno bolj kopičijo.
Na ljubljanski borzi je bilo prodano:
100 q pšenicc in 400 q koruze.
Cene so bile sledeče:
Bačka pšenica: 80 kg, 2% prim., uilevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 268 50—270 50.
Bačka pšenica: 78 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 265—267 50.
Bačka pšenica: 77 kg, 2% prim., mlevska
voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 260—262-50.
Rž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din «207-50-210.
Pšenična moka 0/G: franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačilo po prejemu blaga Din 415—420.
Umetno sušena nova koruza: navadna voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 185-187-50.
Umetno sušena nova koruza:	mlevska
voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 180—182-50.
Koruza času primerno suha: mlevska voznina, slov. postaja, s kvalitetno garancijo do namembne postaje Din 157-50—160.
Ječmen bački ozimni: 66/67 kg Din 180-— do 190-.
Ječmen bački ozimni: 63/64 kg Din 170 —
do 175—.
Oves bački: navadna voznina Din 205 — do 210 -.
Dobave. Delavnica drž. žel. v Mariboru sprejema do 2. marca t. 1. .ponudbe glede dobave 8000 kg fazonskega jekla. — Direkcija držav, rudnika Velenje sprejema do 3. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1€00 kg vulkanskega olja. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 5. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1.600 m bakrene žice, francoskih ključev, nožev, ročnih sekir in pil 'ter glede dobave jeklenih vrvi. — Direikcija državnega rudnika Breza sprejema do 6. marca t. 1. ponudbe glede dobave 60 kg terpentina, 30 lig železnega laka in 50 kg špirita; do 13. nnarca t. 1. glede dobave okov za vrata in okna. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 14. marca t. 1. ponudbe glede dobave strešne lepenke, usnja in drugega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOT v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 6. marca t. 1. se bo vtšila pri Drav-
ski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dnevne dobave mesa, mleka in kruha '/.a čas od 1. aprila do 30. junija 1930. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa v pisarni navedene bolnice.) — Dne 12. marca t. 1. se bo vršila ipri štabu 1. di-vizijona Konjičke artilerije v .Slov. Bistrici licitacija glede dobave živil (riž, sladkor, čebula, loj, fižol, olje, testenine, kis). (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa v pisarni navedenega štaba.)
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg steklarskega kleja, 15.000 kg ne-gašenega apna, 100 komadov spojnih vijakov in 80 komadov hrastovih pragov. Prometno komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. marca t. 1. ponudbe glede dobave raznih tiskovin. (Predmetni pogoji so na vpogled pri navedenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 5. marca t. fl. ponudbe glede dobave 1000 komadov okroglih kolu-
tov h/, klingerita. — Direkcija državnega rudnika Ljubija, sprejema do 10. marca 1930 ponudbe glede dobave strokovnih časopisov in risalnega orodja. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 17. marca t. 1. pri Upravi smodni.š-nice v Kamniku glede dobave 8000 an platna, 300 leg sirovega sukanca, 15000 kilogramov preje od jute, 20.000 kg parafina, 30.000 kg žvepla, 100.000 kg amonijevega solitra, 150.000 kg kalijevega solitra, 30.000 kg trinitrotoloula, 24.000-kilcgramov katrana, 6000 kg olja za kamniksit, 4,5.000 kg papirja za zavijanje, 240.000 komadov kartonskih škatelj ter glede dobave etiket, en v el op dn pe-čatenic. — Dne 18. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave bombaža in krp za čiščenje. — Dne 20. marca t. 1. pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave mrežastega materijala. (Predmetni ogdasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobave. Prometno - komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. marca t. 1. ponudbe glede dobave 4000 komadov pečatnega voska; do 10. marca t. 1. pa glede dobave 200 komadov rjuh. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Dne 15. marca t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustmena licitacija glede dobave živil (mast, olje, kavine konzerve, riž, zdrob, ječmen, testenine, sladkor, suhe slive, fižol, kis, kava, čaj, mak). — (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za '1X)I v Ljubljani.) — Dne 15 marca t. 1. se bo vršila pri Kačunsko-eko-nomskem oddelku Ministrstva za gradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave kreozotnega olja. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri blagajni Ministrstva za gradbe v Beogradu.)
SPECIJALNA VELETRGOVINA S SEMENI
JOSIP URBANIČ9 LJUBLJANA
priporoča sledeča semena za večji odjem:
(Rotklee), domača, (Rotlclee), domača,
		Din
99/98	%	1700—
98/91-7%		1400—
98/96	%	2450—
97-6/95	%	2100—
98-8/95	%0	1600—
97-4/90	%	1275—
Črna detelja vele la.
Črna detelja
prav dobra .........................
Lucerna detelja, francoska, pristna
provanška vele la...................
Lucerna detelja, prava francoska
vele la............................
Lucerna detelja, italjanska vele la.
Lucerna detelja, italjanska, dobra .
Vsa detelja in lucerna je predenice prosta in uradno plombirana. — Prva številka pomeni čistočo, druga kaljivost, izraženo v %.
Semenska grcihora, lepa čista brez ovsa .... čebulček, domači, lepo izbrano blago ....
čebulček, domači, navadno blago.......................
Krmilna pesa (Runkelriibensamen), jamčeno pristno seme od prvovrstnega severonem-škega gojilca:
Požlahtnena Mamut »Original«, rdeča, dolga . . Požlahtnena Eckendorfska »Original«, rumena, valjasta .............................-...............
Ta pesa ne daje samo velik pridelek, temveč vsebuje veliko redilnih snovi in vitaminov «C», kar je za zdravje in prehrano živalim največje vrednosti.
Mamut orjaška, rdeča, dolga, izboljšana . . _ • • Eckendorfska orjaška, rumena, valjasta, izboljšana
Mamut, rdeča, dolga, navado blago.....................
Eckendorfska, rumena, valjasta, navadno blago .
Vse cene bo neobvezne in veljajo za _ 100 kg brutto za netto iz mojega skladišča v Ljubljani, za manjše množine kakor so originalne vreče, se cena zviša po 50 p pri kg.
370—
500—
350—
2675-
3700-
2200—
3350—
1930—
2700—
^eiefreovina
kolonljalne in
Ipecerljske robe
Ivan Jelačin
Uubllana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode
ToSna In solidna postraSba I
Zahtevajte ceniki
Naročajte in razširjajte TRGOVSKI LIST
o
USTANOVLJENO 1893
TEO D. KORN
LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA S
(PREJE HENRIK KORN)
KROVEC, STAVBNI, GALANTERIJSKI IN OKRASNI KLEPAR / INSTALACIJA VODOVODOV / NAPRAVA - STRELOVODOV / KOPALIŠKE IN KLOSETNE -NAPRAVE / CENTRALNA KURJAVA0
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LIUBLJANA, KOPITARJEVA 6
H. NADSTR.
SALDA-KONTE ŠTRACE JOURNALR ŠOLSKE ZVEZKE-MAPE
NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH:
ODJEMALNB KNJIŽICE RISALNE
BLOKE L T. D.
je ugodno n'a prodaj. Naslov v upravi Trgovskega lista v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 23
S
Kredifnizavod za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana	Telefon	štev.: 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 2
)	Peterson	International	Banking	Code
obrestovani« »Ion. nakup In prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devli In valut, horina nar°«'a, predujmi In krediti vsak " mrste, eskompt In. Inka«, meni« ter nakazil, v tu- .n inozemstvo, saledepo,..! itd.
IH
S
Ureja dr. IVAN
PLESS. - Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja in ti.karja: O MICHALEK. Ljubljana.