CELJSKI TEDNIK CELJE, 19. JUNIJA 1959 Leto X., štev. 24 LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD- jETJE .CELJSKI TISK. DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO UREDNIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOT TRG 3 - POSTNI PREDAL 16 - TELEFON UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLAS- NEGA ODDELKA 25-23 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI CELJE 603-70-1-665 - IZHAJA OB PETKIH - LETNA NAROČ- NINA 500, POLLETNA 250. ČETRTLETNA 125 DIN - POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 DIN ROKOPISOV NE VRAČAMO S skupne seje okrajnega komiteja ZKS in okrajnega odbora SZDL v Celju RAZVOJ ŽIVINOREJE V PRVEM PLANU v TOREK POPOLDNE JE BILA V DVORANI NARODNE- GA DOMA V CELJU SKUPNA SEJA OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS IN OKRAJNEGA ODBORA SZDL. NA SEJI, KI JO JE VODIL PREDSEDNIK 00 SZDL TOVARIŠ FRANC SIMONIC, SO RAZPRAVLJALI O DVEH TRENUTNO NAJVAŽNEJŠIH PROBLEMIH, IN SICER O KMETIJSTVU IN ZADRUŽNIŠTVU TER O STANOVANJSKIH SKUPNOSTIH. NAVZOČI SO BILI TUDI ČLANI PREDSEDSTVA OZZ IN OKRAJNEGA KOMI- TEJA LMS. Tovariš Franc Lubej je v svojem »bširnem poročilu seznanil navzoče • izpolnjevanju planskih nalog v kmetijstvu ter poudaril, da realiza- cija petletnega perspektivnega na- črta poteka zadovoljivo, razen v živinoreji, kjer gospodarske organi- zacije, kljub ugodnim pogojem, ne dosegajo postavk, ki jih predvideva perspektivni načrt v celjskem okra- ju. Kljub tej pomanjkljivosti je za- beležen porast kmetijske proizvod- nje v letu 1957 v printer javi z le- tom 1956 za 12% po vrednosti, lani pa kar za 26,4% napram letu 1956. Doslej je bil perspektivni plan pre- sežen celo za 4,6%, kar pomeni, da so vse možnosti in izgledi, da bo plan ne samo realiziran, temveč tudi prekoračen, če bodo kmetijske or- ganizacije odstranile pomanjkljivo- sti, ki so doslej zavirale hitrejši razvoj zlasti v živinoreji in če bo- do pri svojem delu dosledno upo- števale smernice in sklepe devetega plenuma Centralnega odbora SZDL Jugoslavije glede našega nadalj- njega razvoja v kmetijstvu. Uspešnejši razvoj v kmetijstvu so zavirale nekatere pomanjkljivo- st/ objektivnega in subjektivnega značaja. Sem sodi predvsem pre- majhna skrb in pomoč občinskih ljudskih odborov, zlasti zborov pro- izvajalcev, kmetijskim zadrugam in kmetijskim gospodarstvom, dalje pomanjkanje strokovnih kadrov predvsem v kmetijskih zadrugah, prešibka mehanizacija in pomanj- kanje sodobne agrotehnike zlasti v zaostalejših, vzhodnih predelih na- šega okraja. Poleg naštetih pomanjkljivosti zavira hitrejši razvoj kmetijstva še drobna kmetijska proizvodnja, slabo obdelana ali celo neobdelana zem- ljišča splošno ljudskega premože- nja, pomanjkljiva arondacija kme- tijskih gospodarstev in premajhna specializacija v gojitvi kultur, ki jih trg najbolj potrebuje, premajhno zanimanje za razvoj travništva in pašništva predvsem v hribovitih predelih, pomanjkljivo sodelovanje kmetov z zadrugo, ki se odraža v tem, da je kljub doseženim uspe- hom, zajelo še vedno premalo šte- vilo zadružnikov in premajhne zemljiške površine. Tudi na kmetijskih gospodarstvih ponekod ne gospodarijo najbolje, čeprav je nekaj posestev, ki prese- fajo v uspehih jugoslovansko po- vprečje. Za pomanjkljivo in nena- Tov. Franc Lubej črtno gospodarjenje niso vedno kri- vi ljudje, ki delajo na teh gospo- darstvih, temveč občinski odbori, ki ne nudijo gospodarskim organizaci- jam v kmetijstvu dovolj konkretne pomoči. Kot primer slabega gospo- darjenja so v razpravi navedli Kme- tijsko gospodarstvo v Šaleku in Rimskih Toplicah, kar meče tndi senco na občinska odbora Šoštanj in Laško. V nadaljnjem izvajanju planskih nalog bo treba naštete pomanjklji- vosti odpraviti. Še posebej pa bo uspešno izvajanje perspektivnega načrta odvisno od uspehov, ki bodo doseženi v živinoreji. Zato naj bo orientacija za razvoj travništva in živinoreje v j^-vem planu. Vse sile in sredstva na naši vasi naj bodo prvenstveno usmerjene v korist raz- voja živinoreje. Tu je še največ skritih rezerv, upoštevajoč v celj- skem okraju ugodne pogoje za raz- voj te kmetijske panoge. Trenutno je stanje takšno, da bo treba povečati število živine, če- prav morda na škodo kvalitete. To narekuje veliko povpraševanje po mesu na domačem in inozemskem trgu, hkrati pa z razvojem živino- reje pospešujemo tudi poljedelstvo, kajti brez hlevskega gnoja ni mo- goče ustvariti humusa, ki je za raz- voj poljedelstva nujno potreben. Ekonomije kmetijskih zadrug in so- cialistična kmetijska gospodarstva bodo morala pri tem služiti za vzor. Priporočljivo bi bilo združiti tudi manjša kmetijska gospodarstva v občini, da bi tako lažje izvedli spe- cializacijo. Na enem obratu bi se na pr. posvetili vzreji plemenske ži- vine, na drugem pitanju živine, na tretjem pa bi redili krave molznice. Taki obrati bi morali služiti za vzor zasebnim kmetovalcem, da bi na- zorno spoznali, kaj se da doseči s sodobnimi kmetijskimi ukrepi. Na seji so poudarili predvsem po- trebo čim večje specializacije proiz- vodnje. Zadruge naj bi se tudi po- godbeno povezale s tržnimi sredi- šči, kar bi jim dalo jasnejšo orien- tacijo za proizvodnjo tistih kmetij- skih kultur, ki jih trg najbolj potre- buje. Sodelovanje z zadrugo pa bo moralo priti bolj do izraza v trav- ništvu in živinoreji. To še posebej velja za hribovite predele okraja. Za izpolnjevanje teh nalog bo treba angažirati poleg kmetijskih organizacij tudi občinske odbore, politične organizacije na vasi, sin- dikate kmetijskih delavcev, društva žena, društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov, društva prosvetnih de- lavcev itd. V tem smislu bo treba vskladiti tudi akcijske programe kmetijskih zadrug. -ma- Predsednik Tito na veliki svečanosti v Kopru PREOBRAZBO JE OMOGOČILA NAŠA REVOLUCIJA v nedeljo dopoldan je bila v to- varni »Tomos« v Kopru velika sve- čanost, katere se je udeležilo čez 30 tisoč ljudi iz Kopra irt ostalih krajev. V tovarni »Tomos« so sla- vili pomembno delovno zmago, za- četek serijske poskusne proizvodnje mopedov »Colibri«. Svečanosti je prisostvoval tudi predsednik repub- like tovariš Tito in mnogi visoki gostje, med njimi tudi predsednik Ljudske skupščine LRS tovariš Mi- ha Marinko ter podpredsednik zvez- ne ljudske skupščine tovariš Franc Leskošek. Po ogledu tovarne je to- variš Tito svečano predal v poizkus- no serijsko obratovanje našo naj- večjo tovarno motornih koles, na- kar je spregovoril kolektivu »To- mos« in mu čestital k doseženim uspehom. V svojem govoru je predsednik republike poudaril, da je prav od odnosov znotraj podjetja, če so ti zares pravilni in res socialistični, odvisen hiter razvoj in napredek podjetja. Zadovoljstvo v kolektivu je odvisno od medsebojnih odnosov med vodilnimi ljudmi in delavci pri strojih. Ce je med njimi pravilno razumevanje in če se pravilno rešu- jejo vprašanja nagrajevanja po za- slugah, potem je to ogromna sti- mulacija za nadaljnji razvoj naše proizvodnje. V svojem govoru je tovariš Tito med drugim tudi dejal, da proizvod- nja v Jugoslaviji iz leta v leto ra- ste. Ce je v preteklem letu znašal porast 18%. je dejal tovariš Tito, in je v zadnjih mesecih znašal samo 12%, potem še ne pomeni, da je proizvodnja padla, temveč je poras- la, ker je treba že prej doseženim 18% prišteti še 12%, kar pomeni, da se je v zadnjih dveh letih v naši socialistični deželi proizvodnja dvignila za 30%. V zdravici na kosilu, ki so mu ga priredili v tovarniški restavraciji, je predsednik Tito med drugim dejal, da kolektivni duh čedalje bolj pre- vladuje v vsakem našem podjetju in v vsej deželi in da danes še ne moremo pregledati vse veličine te preobrazbe naših ljudi. To preobraz- bo je omogočila naša revolucija in se zrcali v tem, da se naši ljudje zavedajo, da je njihovo delo v splošno korist. Ko je dalje govoril o odnosih v podjetjih, je predsednik republike poudaril, da mora vsak naš voditelj vedeti, da je v tej fazi potrebno, da se tudi on nečesa odreče in da mi- sli na celoto, ne le nase. Egoizem pri voditeljih je zelo nevarna stvar. »Zelel bi, da bi bilo vsem našim delovnim ljudem, vsem kolektivom, zlasti pa njihovim voditeljem jasno, da smo dali naša podjetja v uprav- ljanje kolektivom in da tega nismo storili zato, da bi izvlekli iz delav- cev čim več fizičnega dela, temveč da bi bil delavec, ki se trudi in de- la v svojem podjetju, nagrajen po svojih zaslugah«, je na kraju zdra- vice rekel predsednik. VELIKA MLADINSKA MANIFESTACIJA V KOZJEM Junaška preteklost - VIR ZA NOVE MLADE MOČI NA SREČANJU SLOVENSKE IN HRVAŠKE MLADINE JE GOVO- RIL PREDSEDNIK CK LMS TOV. TONE KROPUŠEK V soboto in nedeljo je bila v Kozjem velika manifestacija mladine v počastitev 40. obletnice ZKJ in SKOJ. Kljub slabemu vremenu se je zborovanja udeležilo nad tisoč mladih ljudi iz šmarske občine, Celja in Zagreba. Vsa ta mladina je bila že večji del v soboto v Kozju, deževje pa je odvrnilo glavnino, ki bi morala priti v nedeljo. V soboto je bil ob tabornem ognju izveden zanimiv program. Uvodo- ma so prvoborci Franc Mazovec-Risto, Marjan Jerin in Ivan Luskar-Dušan v razgovoru pred mikrofonom pripovedovali zanimive odlomke' o začetkih in poteku osvobodilnega boja na Kozjanskem. Sledili so odlomki iz parti- zanske književnosti, tem pa so se priključili mladi literati s celjske gimnazije. V zabavnem delu sta sodelovali zabavni godbi iz Celja in Kozjega ter folklorna skupina iz Zagreba. V nedeljo je Kozje dobilo nove obiskovalce, med njimi tudi vrsto političnih voditeljev. Prišli so: Sekretar OK ZKS Franc Simonič, zvezni poslanec Vojo Djinovski, predsednik CK LMS Tone Kropušek. predsednik OO ZB narodni heroj Ivan Kovačič-Etenka, predsednik OK LMS Franček Knafeljc, poslanci Vojka Simonič in Franc Libnik, predsednik občine Šmarje Josko Lojen, borci Kozjanskega odreda in Štirinajste divizije, delegacije ZB iz Celja in šmarske občine itd. Čeprav je ves čas vlivalo, se je čez Kozje mimo tribune z:vrstila parada mladih ljudi. Športniki, pionirji, mladi zadružniki, mladi gasilci, na čelu pa godba in dru- štvene zastave. Po kratkem nagovoru in po- zdravu predsednika Občinskega komiteja LMS Rudija Lešnika je zbrani množici spregovoril pred- sednik CK LMS in ljudski posla- nec Tone Kropušek. no, ker smo njena bodočnost, ker jo hočemo napraviti srečno ... Po govoru so pionirji pozdravili prisotne borce in jim pripeli šop- ke rož. Sledile so recitacije, pev- ski zbor iz Rogaške Slatine je za- pel nekaj pesmi, pred spomenik NOB pa je delegacija mladine po- ložila velik venec. Pri svečanem delu sta sodelovali godbi na piha- la JLA iz Zagreba in steklarska godba iz Rogaške Slatine. Dopol- dne so se v kino dvorani predsta- vili člani dramatskega krožka iz Zagreba im kozjanski lutkarji, po- poldanski športni spored pa je za- radi dežja bil okrnjen, le nogo- metaši se niso pustili motiti in odigrali dve »blatni tekmi«. Svečanost v Kozju zaradi vre- Gostje med govorom tovariša Kropuška na tribuni... Uspeh mladinske politične šole v Celju Pretekli teden so slušatelji mla- dinske večerne politične šole v Ce- 'ju svečano zaključili predavanja. *^a pobudo Občinskega komiteja LMS je bila šola pred meseci usta- novljena, vanjo pa se je vpisalo 35 slušateljev, predvsem iz delavskih, kmečkih in vajenskih vrst. Med trajanjem šole so predelali •sem tem s področja družbenopoli- Jične gospodarske in vzgojne pro- blematike. Predavali so najvidnejši Politični in gospodarski funkcionar- ji v okraju, enkrat pa celo sekretar LMS tovariš Kranjc. Enkrat te- ■^nsko so imeli predavanje, drugič Pa razpravo o vsaki temi. , Zaradi zanimanja mladine za to ?P'0, bo v jeseni spet organizirana. !Veležitarc Celje.) IZ CELJA IN ZALEDJA Sistematično vzgojo na igrališča v Velenju urejujejo okolico stanovanjskih hiš in res je lep pogled na nove zelene ploskve okoli njih. Razen trave nasajajo tudi cvetje, ki bo krasilo prijetne domove. Zdaj bodo morali v Velenju re- šiti še vprašanje otroških igrišč. Dve so že zgradili s prostovoljnim delom. Morali pa bi urediti vsaj še dve. Toda ne samo to. Vsi v Velenju so dolžni skrbeti za zdra- vo vzgojo najmlajših in jo odte- govati potikanju po ulicah! Zato je treba izkoriščati že obstoječi igrišči. Stanovanjska skupnost z družbenimi organizacijami naj bi čimprej poskrbela, da bi igrišči zaživeli pod vodstvom starejših in pedagoško čutečih mater. Pre- pričani smo, da bodo tudi o tem govorili na zborih volivcev. Organizacija Zveze borcev NOV Občinski odbor Zveze borcev NOV Celje je v pisarni na Slandro- vem trgu 5/1 (stavba OSS Celje) uvedel nov delovni čas in sicer: v dopoldanskem času od 10. do 12. ure (razen ob nedeljah in praz- nikih) ; v popoldanskem času od 17. do 19. ure (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih). Članstvo in organizacije prosi, da se obračajo v navedeni časovni raz- poreditvi na Občinski odbor ZB Ce- lje, j Nadalje sporoča Občinski odbor ZB Celje, da bo v prihodnji številki Celjskega tednika objavil celoten razpored prireditev, ki bodo na pod- ročju občine Celje za praznovanje praznika Dneva borca, praznika me- sta Celja in Dneva vstaje. Kronika nesreč Pri prometni nesreči v TržišTOMOS<. Do-; berteša vas 43, Šempeter. PRODAM posestvo 4 ha z lepim sadnim vrtom in z več ugodnosti. Tričetrt ure iz Celja. Naslov v upravi lista. PRODAM gostilniško točilno mizo (šank), leseno steno 5X2.30 m in razni inven- tar s sodi. Klnn, Štore. KUPIM vseljivo enodružinsko hišo v bližini Celja. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Gotovina«. STANOVANJA ZAMENJAM sobo in kuhinjo v Maribora za enako v Celju. Vinko Tilinger, Ma- ribor, Jezdarska 1. INTELEKTUALKA išče eno ali dve praz- ni sobi v smeri Hudinja. Nudim poso- jilo ali plačam za nekaj mesecev na- prej. Slavo Šalamon, Oplotnica. ZDRAVNICA išče sobo, prazno ali opremljeno, po možnosti v bližini bol- nice. Naslov v upravi lista. NAMEŠCENKA išče prazno ali oprem- ljeno sobo, lahko tudi na periferiji, s 15. julijem 1959. Naslov v upravi lista. VZAMEM moškega na stanovanje in hrano. Naslov v upravi lista. TOVARIŠ, ki v nedeljo (7. VI. 1959) v gostilni »Na gričku« pri plačilu ni pre- jel preostalega denarja, naj se javi takoj upravi gostiSča. VDOVA, stara 46 let, lastnica hiše in ne- kaj zemlje na deželi, želi spoznati upo- kojenca. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Resna«. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 20. junija ob 20 — Cliford Odets: Premiera v New Vorku — premiera — premierski abonma in izven. Vstopnice so še na razpolago Nedelja, 21. junija ob 15.30 — Cliford Odets: Premiera v New Vorku — ne- deljski popoldanski abonma in izven. Vstopnice so še na razpolago Torek, 23. junija ob 20 — Cliford Odets: Premiera v New Vorku — torkov abon- ma in izven — Vstopnice so še na raz- polago Sreda. 24. junija ob 20 — Duško Rok- sandič: Babilonski stolp — Gostovanje v Rogaški Slatini č etrtek, 25. junija ob 20 — Shakespeare: Romeo in Julija — Gostovanje v Šent- jurju (Romeo — Eržen, Julija — Pe- rova) Sobota, 27. junija ob 20 — Cliford Odets: Premiera v New Vorku — sobotni abonma in izven — Vstopnice so še na razpolago Nedelja 28. junija ob 15 — Mirko Zu- pančič: Situacija ~ Gostovanje v Ljab- nem ob Savinji KINO UNION Od 20.-23. VI. 1959. »V SEDMI GIMNA- ZIJI«, italijanski film. Od 24.-28. VI. 1959. »NESMRTNI KONJc, japonski film. KINO METROPOL Od 20.-23. VI. 1959. »20 TISOČ MILJ POD MORJEM«, ameriški barvni SCO. Od 24.-26. VI. 1959 »SREČANJE«, polj- ski film. Od 19.-22. VI. 1959. »DALMATINSKA SVATBA«, jugoslovanski film. Od 23.-25. VI. 1959 »SVET TIŠINE«, fran- coski barvni film. Upravni odbor Tovarne organskih barvil Celje razpisuje mesto Sefa spioSnega oddelka Pogoji: Diplomiran jurist z ali brez prakse, ali popolna srednja šola z daljšo prakso v upravnih poslih. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru, nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje z navedbo izobrazbe in dosedanjega službovanja sprejemamo do 30. 6. 1959. RAZPISNA KOMISIJA PRI OKRAJNEM HIGIENSKEM ZAVODU CELJE RAZPISUJE MESTI: ekonoma — plača po ZJU Pogoji: računski režiser ali uslužbenec enake kvalifikacije z več- letno prakso v ekonomskih poslih. Nastop službe 1. VII. 1959. laboranta za bakteriološki laboratorij Pogoji: zdravstveni tehnik ali sanitarni tehnik ali nižji zdravstveni tehnik-laborant s prakso pri delu v bakteriološkem laboratoriju. Te- meljna in položajna plača po ZJU. posebni dodatek po Pravilniku o plačah osebja OHZ Celje. Nastop službe 1. VIII. 1959. Komisija za sklepanje in odpovedi del. razmerja pri Lesnem podjetju Šempeter v Savinjski dolini razpisuje del. mesto materialnega knjlgrovodje Pogoj: Ustrezna šolska izobrazba z daljšo prakso v knji- govodstvu. Zaželeno je vsaj delno znanje iz obratovnega knjigovojlstva. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Tovarna tehtnic Celje sprejme STROJNE INŽENIRJE na delovna mesta konstruktorjev; STROJNE TEHNIKE na delovna mesta konstruktorjev, tehnolo- gov, referenta HTZ, referenta za osnovna sredstva in teh- ničnega kalkulanta. Zaželena praksa. Ponudbe je poslati upravi podjetja, Celje, Mariborska cesta 1 do 1. julija 1959. VAJENCE ključavničarske, kovinostrugarske in kovinopleskarske stroke. Prošnje je vložiti osebno na upravi podjetja do 15. julija 1959. K prošnji je potrebno predložiti: rojstni list, zadnje šolsko spričevalo in zdravniško spričevalo. TOVARNA TEHTNIC CELJE Smrl - plačilo za predrznost MNOGI SE JEZIJO NA ŽELEZNIČARJE, KO OB ODHODU VLAKA ZAPREJO PERONE, CEŠ DA SO NEOBZIRNI. IN VENDAR JIH PRAV OBZIRNOST SILI K TEMU. ARHIVI DIREKCIJE JU- GOSLOVANSKIH ŽELEZNIC NAMREČ HRANIJO PODATKE O 74. TRAGIČNIH PRIMERIH, O POGUMNIH LJUDEH, KI SO TUDI MISLILI, DA NI POSEBNE NEVARNOSTI, CE ČLOVEK SKOČI IZ VLAKA, KI SE ŠE NI USTAVIL, ALI CE SKOČI V VLAK, KI 2E PELJE. VSI SO SE ZANESLI NA SVOJO SPRETNOST, MOC IN REFLEKS. PA SO SE ZMOTILI. 74 MRTVIH IN ŠE ENKRAT TO- LIKO INVALIDOV; BREZ ROKE, NOGE ALI S HUDIMI POŠKOD- BAMI, KI BODO OSTALE ZA VSE ŽIVLJENJE. ZA VSELEJ ZAMUJENI SESTANEK Ekspresni vlak je prihajal na ljubljansko postajo. Pol ure zamu- de. Nekdo je skočil iz vlaka, da bi pridobil na času in da bi se izognil gneči pri izhodu. Padel je in oble- žal. Zdravnik ni mogel več poma- gati. Ponesrečenca so odnesli, na peronu je ostala le mlaka krvi. To je bil uslužbenec iz Niša. V Ljub- ljano je prišel na konferenco. Za- radi zamude vlaka bi jo zamudil. Zato je izskočil iz vlaka, da pridobi nekaj minut, pa je konferenco za vselej zamudil, in še mnogo drugih. ZAKASNELA MISEL Beograd, tik pred odhodom vlaka. Na peronu se je mož poslavljal od žene in otroka. Spomnil se je še na časopis. Vožnja bo dolga in dolgo- časna. Zena ga je še posvarila — »ni več dovolj časa.« Vseeno je zdirjal do kioska. Ta čas se je vlak začel premikati. S časopisom v roki je mož zdirjal za vlakom. Ljudje so še videli, kako je nekdo skočil, spodrsnilo mu je — za vla- kom je ostala grozljiva krvava gmota in pretresljiv jok žene in otroka. NEPREVIDNA MATI Vinkovci popoldne. Neznosna vročina. Vlaki nenehno prihajajo in odhajajo. Ljudje na peronu so ne- strpni — kdaj bo odpeljal tudi nji- hov vlak. Med. njimi tudi mati z do- jenčkom. Vlak je prišel, stal in za- peljal naprej. Mati je prepočasi spravljala stvari. Otrok jo je ovi- ral. Hitela je za vlakom. Ljudje so jo svarili. Ni slišala. Ulovila je ro- čico, stopila na prvo stopnico. Te- daj pa ji je otrok izpadel iz naroč- ja — punčka komaj leto stara. Otrok je kriknil, vlak se je ustavil, toda precej prepozno. Deklica je bi- la že mrtva. Mati je jokala, nihče je ni mogel potolažiti, vedela je namreč, da je kriva! 74 podobnih zgodb je v arhivu, ena grozljivejša od druge. Vsaka zase pa dovolj zgovorno svarilo, kako nevarna je predrznost na pe- ronu. V. V. Deček in polženska v Franciji ob takem prizoru pomenljivo zažvižgajo in vzkli- kajo: »Olala!« A pri nas: »Nesramnost! Kje je kakšen miličnik!« Ko je prišla pomlad, si je BB (Brigitte Bardot) izbrala novega prijatelja in doživljala z njim lepe dneve v Angliji in Franciji, pri de- lu in igri, v mestu in ob morski obali. Zatem ko se je ločila od Sache Distela, na kitaro brenkajočega Ro- mea, je začela nuditi svoje lepe ust- nice in poljube deškemu Jacquesu Charrieru. Jacques, ki je dopolnil štirindvajseto leto, je zaslovel lani v filmu o pobiti generaciji, zdaj pa igra v filmu »Babette gre na voj- no« Brigitinega ljubimca. V svojem novem filmu igra Bri- gitte kmečko dekle, ki gre na vojno, Jacques pa je francoski prostak. Ne- kaj prizorov so posneli v Angliji, nekatere pa na majhnem letališču pri Parizu. Med delom si je BB, ki jo pogosto obidejo temni trenutki utrgala proste minute in ljubimkala s svojim novim izbrancem. Po snemanju pohitita mlada za- ljubljenca v Pariz na ples, medtem ko njen bivši glasbeni prijatelj bren- ka samemu sebi. Za konec tedna se pa umakneta na obalo St. Tropez, kjer skuša Jacques z leseno pištolo pregnati radovedne časnikarje. Na njegovem mestu bi morda kdo vzel kar atomsko puško, da bi za- varoval svojo atomsko ljubimkol Intervju na šolskem pragu Pred dnevi je bila stara pet- najst let, pa jo že marsikdo pozna. Pred meseci je v javni radijski oddaji ocenjevala Be- ti Jurkovičevo in si z njo »pred ušesi« vseh poslušalcev Radia Ljubljane privoščila pomenek. Nedavno je v Kumrovcu nasto- pila pred televizijo s celjsko ekipo, ki je tekmovala v odda- ji »Vse ali nič«. V šoli pogosto nastopa pri raznih prireditvah — skratka Metka Smehova je živahno in prizadevno dekle. Poiskal sem jo v šoli zad- nji dan pouka. Na prsih je ime- la pripet bel nagelj, znak, da je »abiturientka« osemletke. V začetku se je branila, ko sem jo prosil za kratek razgovor, češ zakaj ravno ona. Toda pre- pričati se je morala, da časo- pisnih ljudi ni tako lahko od- praviti. »Kakšen je letos tvoj šolski uspeh?« »Osemletko sem izdelala z odličnim uspehom,« je odvrni- la in poskušala »odlično« čim- bolj skromno povedati. Toda odlično je odlično ... »Boš nadaljevala šolanje?« »Da, vpisala se bom v gim- nazijo ...« »Poklic si si že izbrala?« »Za to je še čas. Razmišljam o tem in onem. Tudi svetoval- cev ne manjka ...« »Slišal sem, da si po onem radijskem pogovoru z Beti Jur- kovičevo dobila celo kopico po- šte. Je to res?«- »Da. Okoli trideset pisem in razglednic« »Kaj so ti vse pisali?« »Hm, ne spomnim se vsega. Nekatera dekleta so me prosila za naslove igralcev in pevcev, ko so zvedela, da jih imam. Drugi so pohvalili mojo »ko- rajžo«, avtor popevke in Beti sta mi tudi pisala. Zelo vesela sem bila pisma nekega stare- ga izseljenca iz Nemčije. Ko je poslušal oddajo in zvedel da sem doma na Teharjih se je spomnil, da je v Teharjih služil vojake. Naročil mi je,'naj v njegovem imenu pozdravim Teharje. Bila sem v zadregi, ker ne vem koga naj bi po- zdravila ... V »mestu muzejev« Lepa asfaltirana cesta, speljana v serpentinah marsikoga privabi, da se odloči za izlet do Cetinja, poseb- no v dneh, ko v Titogradu nastopi vročina. Čeprav samo za en dan, ali ta dan bo izpolnjen z vsakovrstnimi zanimivostmi. Mesta v avtobusu od Titograda do Cetinja so običajno zasedena, posebno če se človek spomni na to zadnji dan, kakor se je meni zgo- dilo. Malo prostora se je našlo v nekem izletniškem avtobusu. Vreme je bilo lepo sončno in to je dovolj; vse ostalo pa je bilo tre- ba pričakovati. Po petnajst minutni vožnji mimo lepo obdelanih njiv, na katerih so zgrajeni kanali za namakanje njiv v času velike suše, smo se začeli vzpenjati na znano sedlo na tej smeri Zgornje Kokote, da bi se pol ure pozneje že spuščali v doli- nico na zahodnem delu Skadarske- ga jezera. Zaustavili smo se v Ri- jeki Crnojeviča. Malo večja vasica s hišami, zgra- jenimi z vsake strani vaške ceste, ali zelo znana v zgodovini, saj je bila tu prva tiskarna na Balkanu, kjer je bila tiskana tudi prva knjiga leta 1493. To knjigo je mogoče vi- deti v Samostanskem muzeju na Cetinju. Sicer pa je Rijeka Crnojeviča po- znana daleč naokoli po tovarni rib- jih konzerv. Sploh pa je riba poseb- nost v gostinskem podjetju v va- sici. Slikovitost poti do Cetinja dajejo posamezne hiše z vrtovi fig in vi- nogradi. Cetinje, stara prestolnica Crne gore, ime je dobilo po ponikalnici Cetini; mesto je zgrajeno na ne- plodni zemlji s 670 m nadmorske vi- šine. Za Cetinje je značilno, da ima. precej ohranjenih starinskih hiš. Precej časa si je treba vzeti, da si človek lahko ogleda Državni muzej. Njegošev, Etnografski, Samostanski in muzej Narodnoosvobodilne bor- be. Posebnost Cetinja predstavlja veliki relief Crne gore. Vsi ti muzeji prikazujejo dolgo- letno borbo Crne gore proti raznim zavojevalcem. Vitrine muzejev so- polne orožja, zaplenjenih zastav, od- likovanj od vsega začetka obstaja- nja Crne gore, narodnih noš iz vseh delov Crne gore. Zelo lepo je ureje- na tudi knjižnica, katere zbirka šte- je preko 20.000 knjig. Sploh je vse mesto, parki in hiše en sam mozaik muzejev. Mesto je lepo urejeno, ulice so asfaltirane. Parki z visokimi smre- kami, lipami in gabri dajejo mestu prijetno svežino. Trgovine so polne raznovrstnih artiklov. Kljub težavam prevoza, namreč vse prevažajo z avtomobili iz Titograda ali Budve in Kotora. Hrana v lokalih je v primerjavi s Titogradom cenejša. Poznana je tovarna Obod, ki iz- deluje hladilnike Obodin in sploh električni pribor. Škoda, da uprave muzejev nima- jo tolmačev za tuje goste preko vse- ga leta. Samo v poletnih mesecih bodo v muzejih tolmačili študenti, ki bodo prišli na počitnice. Nasprotno od ostalih mest v Crni gori v Cetinju ožive ulice šele, ko se spusti mrak. Takrat je vse mla- do in staro na širokem Leninovem bulevarju. I-ca. CE JE KEMIK ZALJUBLJEN^ Ko sreča kemik čedno dekle, ves navdušen vzklikne: — To je »ravnopravšnit sestav molekul! — O »incidentu« ki ni bil »incident« Ob obisku japonske časnikarke, espe- rantistke Vošiko Kajino, je bil pre- teklo soboto v »Celjskem tedniku« ob- javljen članek pod naslovom: »Obisk iz dežele vzhajajočega sonca«. Popolnoma soglašamo z omenjenim člankom, samo konec članka je nekoliko dvomljiv. Ker smo zadnjo številko »Celjskega tednika« takoj poslali Yošiki Kajino, je razum- ljivo, da tudi ona ni soglašala s čllan- kom. Za našo esperantistko iz Japonske smo pripravili v esperantskem klubu sesta- nek s časnikarji. Udeležili so se ga tudi člani našega društva. Hoteli smo jo pre- senetiti s šopkom rož in s tremi zasta- vami. To je: jugoslovansko, japonsko in esperantsko. Ko je Yošiko stopila v klub, ni opazila japonske zastave. Zani- mala se je samo za esperantsko in jugo- slovansko. Pokazali smo ji tudi japonsko. Takoj je zanikala, da bi bila to zastava njene dežele. Pojasnila nam je, da so to zastavo uporabljali med vojno, da je torej vojaška zastava. Razumljivo, da smo »japonsko« zastavo takoj odstranili, ter se Vošiki opravičili. Naša esperan- tistka Vošiko je pomoto takoj oprostila, ter nam sama razložila, kako izgleda današnja japonska zastava. In zdaj vprašanje: Kje smo našli vzo- rec napačne japonske zastave? Našli smo jo med zastavami vseh narodov v Geo- grafskem atlasu, ki je izšel leta 1955 v založbi »Seljačka sloga« v Zagrebu. Enaka je tudi v slovenskem priročnem leksikonu A—l, ki je izšel v Ljubljani leta 1955. Vsi ti učbeniki so izšli 10 let po vojni. Zelo nas preseneča, da niti sestavljale! omenjenih knjig, med njimi tudi zemljepisci, ne poznajo po desetih letih pravilnih zastav različnih držav. S tem se ponovno opravičujemo naši fostinji časnikarki-esperantistki Vošiki iajino in tudi vam, dragi prijatelji esperanta. Prepričani smo, da zaradi pomot v učbenikih, nismo padli »pod sum milita- rizma«, kakor je omenjeno v č^inku. Z» esperantsko društvo Iv-ec Mehanična tkalnica »Metka«. Celje razpisuje 3 prosta mesta za vajence kovinske stroke (KLJUČAVNIČARJI). Pogoj dovršena 8-Ietna osnovna šola. Ponudbe sprejema splošni oddelek podjetja. Na osnovi temeljnega zakona o štipendijah Uradni list FLRJ št. 32/55, 22/58 razpisuje MEHANIČNA TKALNICA „Metka** Celje 4 štipendije za dijake 3. in 4. letnika Ekonomske srednje šole. Ponudbe sprejema splošni oddelek podjetja. ČASOPISNO PODJETJE „Celjski tisk" V C E L J u SPREJME: TEHNIČNEGA RISARJA za izdelavo osnutkov. Pogoj: Dovršena višja ali srednje tehniška šola, srednja šola za domačo obrt, oddelek za grafično oblikovanje ali kakšna druga ustrezajoča šola, poznavanje tipografske' tehnike, č/kovnih slogov in smisel za grafično oblikovanje.; Osebni dohodek delavca z visokostrokovno izobrazbo po j tarifnem pravilniku. j TAJNICO v uredništvu Celjskega tednika. 1 Pogoj: Srednje strokovna izobrazba s perfektnim znanjem] stenografije in strojepisja. Osebni dohodek po tarifnem ] pravilniku. ^ SALDAKONTISTA Pogoj: Popolna srednja šola brez prakse ali nepopolna srednja šola z najmanj 4-letno prakso. Osebni dohodek po tarifnem pravilniku. Vloge s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjih za- poslitev je treba oddati do 1. jtilija 1959 v splošnem sektorju podjetja. KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU CELJE razpisuje mesto poslovodje pri obrtnem podjetju FOTO — IDEAL v Celju Pogoji: fotografski mojster s 5-letno prakso na vodilnem mestu. Ponudbe je vložiti do 1. julija 1959 na občino Celje. Priložiti je obširen življenjepis z opisom delovne dobe zad- njih let in potrdilo da ni v preiskavi. KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV pri Občinskem ljudskem odboru Celje RAZPISUJE mesto direktorja tovarne Fino-mehanike IDRO Celje Pogoji: strojni inženir z najmanj 5-letno prakso, ali strojni tehnik z 10-letno prakso na vodilnih položajih. Ponudbe je vložiti do 1. julija na Občinski ljudski odbor Celje. Poleg življenjepisa in zadnjega šolskega spričevala je prošnji priložiti še potrdilo, da ni v preiskavi.