Leto LUH. itevllRo 219.
O Dnbllanl »Iflrtefi K. septembra 1924.
Cena Din. na.
Uhafa vsak dan popoldne, livsomil nadalje in pravnike. — Inaaratt: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst a2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenakl Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
VpraTnlstvo: Knaflora ni los štev. 5, pritliofe. ~. Telefon star. 304. Uredništvo: Enaflova nllca ŠL S, L nadstrople. — Telefon stev. 34,
K"      Poštnina platana v gotovini.
Brezglavo premirje ali idejni
sporazum.
[ Neki politiki naše države menijo, da je prišel čas nacijonalnega sporazuma in da lahko pripravijo definitivno pacifikacijo naših notranjih razmer. Radić baje izpreininja negativno taktiko in pristaja na parlamentarno, na vladno sodelovanje v državni upravi Jugoslavije. S tem dokazuje, da priznava obstoječi red vsaj začasno, dokler po njegovem mnenju ne nastopi moment, ki bo ugoden za njegovo načelno federacijo. Najsi bo kakorkoli, dejstvo je, da se Radić s sedanjo pomirljivo taktiko približuje državi ter da sklepa z našo državo, kakoršna je danes, Vidovdan-ska in unitaristična, nekako premirje. Beseda premirje označuje precej točno položaj, ki je nastal s sodelovanjem Radića v parlamentu in z njegovo participacijo v Davidovićevi vladi.
Sedanja situacija, zlasti poslednji dogodki, avdijence ministrov pri kralju v Belju, pot notranjega ministra v Zagreb in njegova konferenca z Radićem pa dokazuj tudi. da bi tako Davidovi-cieva vlada, kakor krona rada razčistila prercedlo Radićevo premirje z državo in z obstoječim nacijonalnim redom v Jugoslaviji. Vlada kakor krona čuti, da zasleduje Radić s premirjem globejšo taktiko, ki je tudi na dlani, taktiko, da s pomočjo liberalnega, to se pravi samovoljnega in neoviranega delovanja federalističnih strank pripravi teren za bodoče volitve in za plebiscit federali-zirane in razkomadene Jugoslavije. To je bistvo premirja in taktike HRSS in samega Radića. Vlada ve to, zato priganja Radića, da že sedaj opredeli nekak sporazum, nekak program svoje politike, da more razvideti, ali sme putiti premirje na miru. Radiću popolnoma prosto agi taci jsko pot in s tem apelirati samo na Radićevo številčno pomoč v parlamentu. Vlada se zaveda, da se opira na številke, ne pa na ideje. Zato išče idejo v sporazumu z Radićem in ga mesec dni neprestano obletava, da ž njim določi definitivno ureditev notranjega življenja.
HRSS pa odklanja tako definitivno idejo notranjega življenja. Ona želi prazno, bianco-menico notranjega premirja, to se pravi absolutno neovlra-nost. prostost federalitične agitacije in Radićeve balkanske politike.
Vlada je danes parlamentarna, demokratska. Cisto gotovo. Toda le v simsUi številk, v smislu zadostnega števila glasujoč Hi poslancev, ni pa parlamentarna zaenkrat v idejnem smislu, v smislu točnega programa in povsem opredeljenih poslancev, ki bi prj glasovanju izražali enotno volio in pozitiven program naše države in našega naroda. Država ne more živeti od praznega in brezvsebinskega glasovanja, državo mora vladati državna in nacionalna politika. Jugoslavija se mora ravnati po gotovih, zavestno določenih smernicah gospodarskega, upravnega, socijalnega in duhovnega značaja. Odtod potreba sporazuma z Radićem, to se pravi s stranko, ki bi rada vpeljala taktiko številčnega glasovanja brez smiselnega programa brez kakoršnihkoli obvez za bodočnost.
Za svobodo je treba dati koncesije. Radić reklamira zase in za svojo federalistično idejo absolutno svobodno, prosto, neovirano pot. Vlada stavlja pogoje, želi koncesije, predno dovoli pot revizije ustave. Radić mora izjaviti, kako daleč pojde s svojimi stremljenji in ali hoče skupne fronte in skupne zamisli našega notranjega življenja.
Dasi ne moremo po dosedanjih izkušnjah verovati v izpremembo značaja in psihologije tako ognjevitega in tr-doglavega politika, kakor je Radić, ven. dar smo prvi, ki bi pozdravili njegov korak, njegovo zbližanje, njegovo pomiritev z jugoslovensko državo, z Jugoslavijo, zlasti če se ta pomiritev izvrši na terenu socijalnih, gospodarskih in agrarnih ter prosvetnih interesov in stremljenj in ako opusti nastope proti edinstvu države in nacije, ki je danes dejstvo in istina. Radić je sam pred desetimi dnevi izjavil, da imamo sedaj istinsko jugoslovensko vlado m daje to nekaj kolosalnega,   Ce zavisi edin-
Na potu k popolnemu narodnemu sporazumu ?
Konference notranjega ministra v Zagrebu. — Ministrove izjave,
— Velik optimizem v Beogradu.
— Beograd, 24. septembra. (Izv.) Snoči so prispela prva kratka poročila o rezultatih razgovorov, ki jih je vodil y imenu vlade notranji minister Nastas Petrovič z voditelji hrvatske za* jednice dr. L'orkovićem, St j epa* nom Radićem in z ostalimi vodite* lji HRSS. Vlada je prejela dve poročili. V vladnih krogih so zelo optimistični ter naglašajo, da se vsi politični do* godki za vlado ugodno razvijajo. Po* drobncsti zagrebških razgovorov niso danes zjutraj še znane beogradski jav* nosti. V Beogradu samem je opažati, kako vse z napetostjo pričakuje, kaj prinesejo nadaljni razgovori v Zagres bu. Kakor nekateri zatrjujejo, je bilo vladi z najvišjega mesta dano na zna* nje, da mora pričeti s pogajanji za spo* razum in naj vlada izpolni v svoji de* klaraciji dano obljubo.
Današnji listi javljajo, da danes no« tranji minister odpotuje iz Zagreba v Belje, kjer bo poročal kralju o razpo** loženju v Zagrebu in o uspehih svoje misije.
Včeraj so bile samo konference po* samnih ministrov. Ministrski svet se ni sestal, čeprav je na dnevnem redu definitivna redakcija invalidskega za* kona, ki se ima v najkrajšem času pred* ložiti narodni skupščini.
— Zagreb, 24. septembra. (Tzv.) Po končanih konferencah z voditelji HRSS je notranji minister sprejel zastopnike zagrebškega tiska ter jim dajal lako* nične odgovore na razna politična vpra* sanja. Na vprašanje, če so se res poja*
vile težkoče pri vstopu radičevcev v vlado, je notranji minister izjavil:
»Lahko rečem, da ni bilo nikakih težkoč. Novi ministri imajo priseči še isti moment, ko so imenovani in to se stori takoj, ko se kralj povrne v Beo* grad.«
Na vprašanje, ali je bila njegova pot, oziroma ministrskega predsednika pot v Belje v zvezi s temi težkočami, je Nastas Petrovič odgovoril: »Ministr* ski predsednik in jaz sva šla v Belje, da poročava kralju o situaciji in da predloživa v podpis neke ukaze.«
Dalje je notranji minister novinar* jem očrtal razpoloženje radikalnih vo* lilcev in srbskega naroda sploh, nagla* šujoč, da z največjo iskrenostjo priča* kujejo končnega sporazuma. Na vpra* sanje, kakšna je bila vsebina konferen* ce z Radićem, je notranji minister iz* javil: »Z g. Radićem sem bil v razgo* vorih od 16. do 19. Moj prvi sestanek z g. Radićem je name napravil najbolj* ši vtis. Vsaka beseda, ki jo je izgovoril g. Radič, je izvirala iz njegovega no* tranjega trdnega prepričanja, in jaz ljubim take ljudi. Uverjen sem, da Stjepan Radić ljubi Srbe, Hrvate in Slovence, oziroma celokupno našo državo in smo sedaj na potu popolnega narodnega sporazuma. Glede Radiće* vega potovanja v Rusijo notranji mi* nister ni podal nikake točnejše izjave, omenjajoč samo to, da so vesti v na* sprotnem tisku vzete iz kraljestva fan* tazij in da z Radićem o tem potu sedaj ni ničesar govoril, ker je to smatral za nepotrebno.
Vsfeo HBSS v vlado. i
Izpopolnitev Davidovićevega kabineta koncem tega tedna.
— Zagreb, 24. septembra. (Izv.) Zastopniku »Jutarnjega lista« je podal notranji minister Nastas Petrovič obširno izjavo v notranjepolitični situaciji. Med drugim je izjavil: »Nj. Vel. kralj Aleksander pride v Beograd v šestih ali sedmih dneh in z njegovim prihodom se rešijo vsa vprašanja, ki so aktualne važnost? in to.v prvi vrsti vprašanje izpopolnitve vlade. V kabinet Ljube Davidovića vstopro štirje zastopniki HRSS in sicer parlamentarci. Vprašanje portfeljev je še postranske važnosti. To bo rešeno v soglasnosti in sporazumu z načelniki vladinih parlamentarnih skupin. Povsem bo koncem tega tedna izpopolnjen kabinet Ljube Davidovića, ki bo nato prevzel vse delo, začrtano v programu vladine deklaracije, odobrene od parlamentarne večine.
Glede volitev je notranji minister izjavil, da moment za volitve še ni prišel. Izvrše se, ko to pokaže potreba. Lahko se pojavilo volitve pod geslom »revizije ustave«. Srbski narod ne bi bil nasproten reviziji ustave, ce uvidi, da donaša popolen sporazum.
Notranji minister je zadovoljen z včerajšnjimi   rezultati   razgovorov s •Stjepanom Radićem.
Oraqin;ske Mlade
imencem.
Današnja seja finančnega odbora — Beograd, 24. septembra. (Izv. Ob 12.) Finančni odbor je danes nadaljeval podrobno razpravo o uredbi glede iz* enačenja draginjskih doklad vpokojen* cem in vpokojenkam. Z ozirom na naše včerajšnje poročilo glede uvrstitve po* samnih mest v draginjske razrede, je treba v pojasnilo omeniti, da je samo* stojni demokratski poslanec dr. Popo* vić predlagal k predlogu finančnega ministra dodatno še to, da naj se uvrste vsa mesta,  kjer je sedež oblastne
stvo jugoslovensko države, enakost Srbov, Hrvatov in Slovencev samo od osebe na vladi, potem smo prvi za vsako osebno koncesijo tako pojmovane-ga sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci • • •
uprave, v prvi razred. Ta predlog ni prodrl. Finančni minister je z ozirom na izid glasovanja izjavil, da naj ostane pri starem.
Današnja debata je bila zelo živah* na glede vprašanja, od kdaj naj se iz* plačujejo vpokojencem izenačene dras ginjske doklade. Radikali so stavili predlog, da se im< jo draginjske dokla* de izplačati že od 1. aprila t. 1. dalje, dočim je finančni minister v svoji uredbi določil rok za izplačilo 1. sep* ternber t. 1. V debati je finančni mini* ster izjavil, da ne more sprejeti pred* loga radikalnih govornikov, ker bi mo* ral v tem slučaju zmanjšati posamne zneske 'raginjskih doklad. Radikali so vztrajali pri svojem predlogu, vsled *e* ga je bila seja za deset minut pre* trgana.
Finančni odbor je zelo obširno raz* pravljal tudi člen 23. uredbe, ki določa, kdaj se imajo zarubiti na korist držav* nim in privatnim terjatvam prejemki vpokojencev. Sprejet je bil dodatni predlog, da se za državne terjatve sme* jo zarubiti prejemki samo do polovice.
Seja finančnega odbora ob 12. traja dalje.
Prezident Masarvk poseti našega kralja.
— Beograd, 24. septembra. (Izv.) Vladini listi javljajo, da skoraj poseti prezident Češkoslovaške republike dr. M a s a r y k našega kralja. Vladin tisk javlja iz diplomatičnih krogov, da po-setita meseca novembra Pariz ministrski predsednik Ljuba D aV i d o v i Ć in zunanji minister dr. Voja Marinko-v i ć.
Politična situacija.
Notranji minister se vrne danes zvečer. — Obtožba ministrov.
— Beograd, 24. septembra. (Izv. Ob 12.) V politični situaciji nikakega na* predka, dopoldne brez vsakih važnej* ših dogodkov, ki bi kazali, da se bli* žamo slednjič definitivni rešitvi aktu« alnih političnih vprašanj. Notranji mi* nister Nastas Petrovič se danes zvečer vrača v Beograd. »V ministrskem pred* sedstvu običajne . dnevne konference ter razgovori politikov in demokratskih poslancev.
\SZ narodni skupščini je živahno z ozirom na seje finančnega odbora. Po klubih obširne delate o vstopu HRSS v vlado. Vladine stranke so danes po svojih zastopnikih vložile pri skupščin* skem predsedstvu predlog na obtožbo bivšega prometnega ministra dr. Veli* zarja Jankovića. Predlog je podpi* salo 50 poslancev.
Štipendije za inozemske študije
— Beograd, 24 .sept. (Izv.) Na temelju pooblastila min. sveta je danes prosvetno ministrstvo uradno razpisalo 60 štipendij za izpopolnitev študij v inozemstvu. Štipendije dobe prosilci, ki se izkažejo s fakultetno izobrazbo. — Uradno poročilo veli, da se odpošlje v
"inozemstvo 60 prosilcev, ki žele izpopolniti svoje študije, pridobljene na domačih univerzah. Štipendije trajajo od 1. oktobra 1924 do 1. avgusta 1925. — Plačajo se tudi potni stroški za tja in nazaj. Štipendije za študij na univerzah v Franciji in Belgiji znašajo 500 frankov mesečno, za Češkoslovaško 1000 čK. Prošnje se imajo vlagati pri onih fakultetah, kjer je bil končan dosedanji študij. Štipendisti se zavežejo, da se po končanem študiju posvete gotovo število let državni službi. Prošnje je vlagati pri kompetentnih fakultetah do 5. oktobra t. 1. Slednje morajo potem zadevne predloge vposlati najpozneje do 10. oktobra t. I.
Smrt dr. SSobodana Ribnikarja.
— Beograd, 24. septembra. (Izv. Ob 12.) D anes ob desetih dopoldne je pre* minul dr. Slobodan R i b n i k a r, direk* tor vodilnega beogradskega lista »Poli* tike«. Umrl je vsled srčne hibe v svoji vili na vinogradu Topčidersko Brdo pri Beogradu. Zadnji čas je bil zelo slab. V političnih krogih je njegova smrt vzbudila globoko sožalje, ker je bil do zadnjega diha kot direktor lista zelo agilen. Dr. Slobodan Ribnikar, brat dveh v bojih za svobodo padlih junakovsurednikov Darka in Vlade Ribnikarja, je bil po poklicu zdravnik, rojen 7. novembra 1873. v selu Slivnjac. Medicinske študije je dovršil na Du* naju, na kar se je z vsem idealizmom posvetil zdravniškemu poklicu. Še pred vojno za časa turškega režima je orga* niziral v Skoplju našo propagando in bil ustanovitelj »Društva za narodno zdravje«. Ob izbruhu balkanske vojne je bil poveljnik I. poljske bolnice drin* ske divizije ter je pozneje ves čas ne* umorno deloval na bojnem polju. Od* likovan je bil z redom sv. Save III. re* da. Pogreb pokojnika še ni točno dolo* čen. Korporativno se njegovega pogre* ba udeleže beogradski novinarji. Na njegov grob je UJN položilo krasen venec.
AKCIJA RADIKALOV PROTI VLADI.
— Beograd, 24. septembra. (Izv.) Radikalni krogi z veliko pozornostjo zasledujejo nadaljni razvoj notranjepolitičnih dogodkov ter z vso intenzivnostjo organizirajo borbo proti sedanji vladi. Voditelji radikalne stranke računajo s političnim momentom, ko bodo prišli v položaj, da nastopijo odkrito in odločno proti režimu. Takrat se začne splošna organizirana borba. Veliko ogorčenje radikalov vlada proti sedanjemu političnemu sistemu, ker zabranjuje radikalni stranki javne shode v Bosni in Hercegovini. Politične oblasti so prepovedale za nedeljo dva radikalna shoda, tako enega v Zenici kjer bi bil imel govoriti bivši notranji minister dr. Milan Srskic". Za nedeljo sta napovedana dva velika radikalna shoda. Prvi v Prijedoru za Bosno in drujd v Stari Pa-zovi v Slavoniji. Na zadnji shod pride po zatrdilu radikalnih poslancev tudi Nikola Pašijć.
POTRES NA KAVKAZU.
— Caraigrad, 23. septembra. (Izv.) Po poročilih iz Erzeruma in Karsa je tam bil velik potres, ki je zahteval več sto človeških žrtev in popolnoma ROru-šil na Kavkazu več vasi tSS*
ZEMLJORADNIK! IN VLADA.
— Beograd, 24. septembra. (Izv.) ZacLnje dneve je opažati precejšnje ohla-jenje medsebojnih odnošajev med vlado in zemljoradnik! Zemljoradmki zahtevajo, da se nemudoma izvedo za Bosno in Hercegovino revizija takozvane* »begluške uredbe« in da se tudi urede agrarne razmere v Dalmaciji. Zemljoradnik i izjavljajo, da dosedanji šef ministrstva za agrarno reformo posl. Vesenjak ni posvečal potrebne pozornosti njihovim nujnim zahtevam. Vsled tega napovedujejo nekateri zemljoradniku da v parlamentu ne bodo vedno podpirali vlade in da hočejo celo prekiniti stike z njo.
POSKUSEN ATENTAT NA HERRIOTA.
— Pariz, 23.* septembra. (Havas.) Neposredno po končani današnji seji ministrskega sveta se je približala pa* lači Rombouiilet neka gospa. Pristopila je k straži ter izročila samokres z izja* vo, da je nameravala umoriti ministrskega predsednika, toda ji ne dostaja poguma. Gre najbrže za umobolno.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
LESNI TRG:
Trami, merkantilno tesani, 5 m dolgi, 16/22 cm. fco. meja, 4 vag., denar 5o7, blago 570, zaključki 567; trami, merkantilno tesani, 7 m dolgi, 19/24 cm, fco. meja, 2 vag., denar 567, blago 570, zaključki 567; remeljni, 4 do 5 m, 80/10 cm, fco. meja, 1 vag., denar 567, blago 570, zaključki 567; letve, 3—4 m, 3/5 oentim., fco. meja, 2 vag, denar 567, blago 570, zaključki 567; testoni, fco. meja, denar 530; hlodi, smrekovi, jelovi, 4—8 m dolž., media 25 cm* fco. nakladalna postaja, denar 325; bukov par j en les, 2—2.50 m deb. 20 in 27 mm, fco. meja, blago 950; oglje, vilano, fco. meja, denar 11230; drva, bukova, suha, 1 m dolž., fco. naklad, postaja, denar 26.
2ITNI TRG. Pšenica, domača, fr. Ljubljana den. 370; pšenica bačka, fr. bačka postaja bi. 355; koruza, bačka, fr. bačka postajaj bL 285; koruza, nova ,umetno sušena, dobava oktobra, fr. Slov. postaja bi. 290; oves bački, fr, bačka postaja bi. 295;
OSTALO BLAGO, suhe sobe, srednje, fr. LJubljana den. 65, bi. 75; fižol ribničan. fr. Ljubljana den. 525: fižol ribničan, fr. Postojna b/n bi. 650: fižol prepeličar ,fr. Ljubljana den. 450; fižol pre-peličar. z roko izbran, fr. Ljubljana den. 550; fižol mandalon, fr. Ljubljana den. 350; konoplja, mandžurska, b/n fr. Ljubljana bi. 880; brinje hrvatsko, fr. Karlovac bi. 250; repica divja, čista, fr. slavonska postaja bi. 255; seno Ia, sladko, prešano, fr. LJubijana den. 75; vino belo, dolenj., hrvt., štaj., po vzorcu, fr. naklad, postaja den. 710, bi
780.
Efekti: 2%% drž. renta za voj. škodo 115—122, Celjska pos. d. d. 210. Ljubljanska kreditna banka 225—240, Merkantilna banka 123—130, Prva hrv. šted. 916—918, Slavenska banka 100. Strojne tovarne in livarne .—.—, Trboveljska prem. dr. 395—415. Združene papirnice 120—125—123, 4%% kcm. dež. bke. 90.
Zagrebška borza«
Dne 24. septembra. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih' 13.48—13.58. Praga 211.10—214.10, Pariz 373.70—378.70, New-york 70.55—71.55, London 316.40—319.40, Trst 312.35—315.35, Dunaj 0.10—0.1020.
Valute: dolar 70—71, Trst 3.10.
Efekti: 7% invest. pos. 1921. 63—64, 2££% drž. renta za ratnu štetu 114—115.50, Ljubljanska kreditna 220—240, Centralna banka 29—30, Hrv. eskomp. banka 110—112 Kreditna banka, Zgb. 113, Hipotek, banka 56—58, Jugobanka 103—105, Praštediona 915—917, Slavenska banka 100. ExpIoataci-ia 99—100, Drava d. d. Osijek 225, Šećerana Osijek 910—930. Isis d. d. 68—70, Nihag^84, Gutman 870—880. Slaveks 260, Slavonija 74—77, Strojne tov. 150, Trboveljska 405, Vevče 120—125.
INOZEMSKE BORZE.
— Curili. 24. sept. Današnja borza: Beograd 7.35, Praga 15.75, Newyork 526.50, London 23.50, Kariz 27.75, Milan 23.10, Berlin 1.255. Dunaj 0.007425.
Trst, 24. septembra. Predborza: Beograd 31.90—32, London 101.85—101.95, Pariz   120.25—120.75,   Newyork 22.75—22.80, ^Curih 433—454, Dunaj 0.0320—0.0325^
SMRT MAKEDONSKEGA KOMITE.
— Beograd, 24. septembra. (Izv) Iz Skoplja prihaja poročilo o smrti makedonskega komite vojvode Lazarja Divljanca. Ze več dni so nase patrulje s pomočjo letečih kontrakornUskih čet zasledovale 30 mož broječo četo makedonskih komi tov pod vodstvom omenjenega vojvode, ki so vdrli v naše ozemlje ter se bližali Skoplju. Naše čete so Lazarja Divljanca tako obkolile, da so ga prisilile pričeti brezupno borbo. Pri selu Grabeča so se vneli boji med patruljami in makedonskimi komiti. Borba je trajala več ur. Končno so pustili na bojišču komiti 3 mrtve, med temi se je nahajal tudi vojvoda Lazar Divljai ac, ki je bil pravi strah našemu obmejnemu prebivalstvu. Identiteta vojvode je uradno ugotovljena.
VSTOP NEMČIJE V DRUŠTVO NARODOV-
— Ženeva, 24. septembra. Gzv) Uradno poročilo berlinskega Wolffove-ga urada o pripravljenosti Nemčije za vstop v Društvo narodov je navajalo le splošne razloge, ki niso rx>poJnoma sadovoliili vodilnih faktorjev Društva narodov. Splošen vtis je ta, da bo Nemčija težko še v toku tega plenarnega zasedanja sprejeta kot članica v Društvo narodov. Francoski delegat Briand je izjavil Nansenu: Tudi glede Nemčije se ne morejo pri sprejemu v Društvo narodov delati posebne izjeme. Sprejemni predlog bi se moral na skupščini z največjimi težkočami obravnavati Premostiti je treba več formalnih tež-koč.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z AVSTRIJO.
— Dunaj, 24. septembra, (Izv.) Svo-ječasno pričeta trgovinska pogajanja za Avstrijo so bik začasno prekaljena, ker sta morala državni kancelar dr. Seipel in zunanji minister dr. Grunber-ger odpotovati v Ženevo na skupščino Društva narodov. S povratkom zunanjega ministra so se pogajanja obnovila In se vrše plenarne seje obeh delegacij. Od jugoslovenske strani prisostvujejo konferencam delegati: Veliki župan dr. Ploj, generalni carinski direktor n. r. Sava ICu k i č, načelnik trgovinskega ministrstva dr. Todoro-v'ić. namestnik generalnega carinskega ravnatelja š m i d in več drugih strokovnjakov.
PROCES PROTI HITTLERJU.
— Monakovo, 24. (Izvir.) Pred sodnim dvorom se Je pričel proces rllttler ca Pittinger radi žaljenja časti, ker je slednji očital prvemu, da Je dobival Iz Francije denar za svoje politične akcije. Zastopnik obtoženca je med drugim navedel, da se Je angleški zastopnik Morel izrazil napram dr. Kahru, da dobiva rllttler velike zneske is francoskih virov. Neka priča je tudi potrdila, da je Morel izjavil: Hittler dobiva večino denarja iz Francije.
PORAVNAVA NEMSKO-NACUONALNE »DUTSCHE BODENBANK«.
— Dunaj 24. sept. (Izv.) V političnih finančnih krogih je svoječasno vzbudil veliko senzacijo bankerot »Deutsche Bodenbank«, katero so vodili nemško-nacijonalni krogi in je zasledovala gotovo politične dije pri naseljevanju v inozemstvu ter subvencijonlra-la razna nemško-politična društva. Upravni odbor te banke je včeraj odobril načrt poravnave, ki znaša 30%.
RASTO PUSTOSLEMSEK:
Pri slovaških politikih.
n.
Ime Biaho ima v Slovakih' dober sloves. So to možje, ki so se že pod Madžarsko odlikovali kot nevstrašeni borci za pravice zatiranega slovaškega ljudstva. Tudi v svobodni državi stoje Blahi v prvih vrstah v borbi za stare narodne ideale.
Eden izmed Blahov je duhovnik, svečenik po božji volji. Pred kratkim je postal škof. Pravijo, da ima vse lastnosti, da postane med Slovaki to, kar je bil med Jugosloveni nepozabni vladika Strossmayer.
Dr. I. Blaho je narodni poslanec v parlamentu. Poslanec je bil že tudi preje pod Madžari. A že takrat je bil odločen narodnjak — in kar je bilo pod Madžarsko redko, a tudi nevarno — navdušen Slovan. Po poklicu je zdravnik in je študiral na Dunaju. Tu je občeval z drugimi slovanskimi dija* ki, zlasti s slovenskimi, med katerimi je bila takrat slovanska ideja mogočno razvita in tako postal prepričan in oduševljen slovanski patrijot. Dober njegov prijatelj je bil pokojni dr. Ivan O r a ž e n, s katerim so ga družili isti ideali. Pa sta se prijatelja vrnila vsak v svojo domovino in delovala v smislu svojih narodnih slovanskih načel. Ne* ustrašno in z uspehom.
Ko smo v Ljubljani 1. 1908. odkri* vali spomenik očetu slovenske književ* nosti, Trubarju, je prihitel k nam tudi on, da ob strani Volodimirova, Milju* kova in Stahovica manifestu je za vse* slovanske ideale. Bilo je to junaštvo, saj vemo, da je bil takrat panslavizem strah in trepet za Madžare in v njih očeh največji greh, ako se je take vse* slovanske prireditve udeležil državljan krone sv. Štefana. Pa nič za to, dr. Bla* ho ni bil mož, ki bi trepetal pred mad« žarskimi mogotci. In prav je imel: kasnejši dogodki so pokazali, da so velike ideje ipak silne j še, kakor poli* cijska sredstva.
Letos je po osvoboditvi prvič pre* potoval našo kraljevino. Bil je tudi nedavno tega v Beogradu in imel pri tej priliki političen* razgovor z ministr* skim  predsednikom  Ljubo Davidovi*
čem. Slovaški in Češki listi so priobčili o tem razgovoru zanimiva poročila. Povsem umljivo je torej, da se je tudi najin pomenek nanašal na ta razgovor, ki se tiče v prvi vrsti naših notranjih razmer.
Na vprašanje, je*li res imel z Davi* dovićem interesanten političen razgovor, nanašajoč se na jugoslovenske no* tranje razmere, mi je dr. Blaho odgo* voril: »Istina, na svojem potovanju po Jugoslaviji sem posetil v Beogradu tudi ministrskega predsednika Davidovića. In pri tej priliki mi je dal prav zani* mive informacije o smernicah in ciljih svoje politike.
Pred vsem je moj cilj, mi je rekel Davidović, ustvariti platformo za srbo* hrvatski sporazum. Prišel sem do uve* renja, da brez Hrvatov ni mogoče vla* dati in upravljati države. Ker obstojajo med Srbi in Hrvati stari spori, jih je treba za vsako ceno izravnati in vsako neenakost odstraniti. V to svrho je treba medsebojnega odpuščanja in brat* skih žrtev v prospeh skupne bodoč* nosti in višjih ciljev.
Na vprašanje, da*li mu je Davido* vič zagotovil, da je i na hrvatski strani, zlasti med radičevci razpoloženje za sporazum, mi je dr. Blaho odvrnil:
»Gotovo. Davidović mi je tudi o tem dal vsa potrebna pojasnila. Rekel mi je: Dogodki dokazujejo, da se svita že tudi v vodilnih radičevskih glavah. V njih se je ustalilo prepričanje: tako ne more iti naprej! Z odhodom svoje* ga voditelja v tujino, je stranka dospe* la na mrtvo točko, zato ji ni preosta» jalo drugega,kakor sprejeti ji ponujano srbsko desnico.
Kar se tiče Radića, je njegov po* vratek iz tujine nekaj povsem narav* nega. Njegova stranka je pač želela, da se vrne. Sicer pa se zdi, da je sam Radić doživel v Moskvi veliko razoča* ran je ter sam zahrepenel po domovini.«
Na pripombo, če je Davidović po* vedal, kakšne koncesije je moral dati Radiću za njegovo podporo, je dr. Bla* ho prepričevalno vzkliknil:
»Prav nobene! Davidović mi je za*
go ta vi j al, da ni prav ničesar obljubit: ne spremembe vidovdanske ustave, ne hrvatska avtonomije, pač pa je izjavil, da izvede decentralizacijo uprava v ta) smeri, da vlada na bo branila pokrajU nam. da bi same odločevale v vseh go» spodarskih in kulturnih vprašanjih. S posebnim povdarkom pa je naglašal:
Temeljna ideja te decentralizacije pa mora biti očuvanja edinstva in celoU nosti države.
Politična avtonomija posamnih po* krajin bi upropastila Jugoslovensko državo, kar mala državica nimajo eksi* stenčnih pogojev.*
Na to sem pripomnil: »G. Davido* vič je govoril o nekaki preorijentaciji Radi će ve stranke, ali je napovedoval tudi preorijentacijo Radića samega?«
Dr. Blaho: »Ne, o tem pa ni orne* nil besedice, toda vsekakor je pričakovati, da se ob koncu koncev tudi Ra* dić . • .«
»Spametuje, kaj ne, ste hoteli reči? Ali poznate, g. poslanec, Radića?« —
»Kaj bi ga ne poznal! še iz Pešte!« »Pa verjamete, da se more spame* tovati?«
»Priznavam brez vsakega pridržka, težko je na to verjeti!«
»Ali si je potem mogoče misliti, da bo mogel Davidović z Radićem trajno in uspešno delati v prospeh države, ne da bi odstopil od načel, ki jih je vam naštel?«
Gosp. poslanec je na to vprašanje obmolknil . • ■
Politične vesti.
bs Dr. Danev o Makedoniji in Jugoslaviji. Bolgarski minister Danev je izjavil te dni v pogovoru z novinarji to-Ie »Govori se, da je makedonski problem zapreka na .poti k zbližan ju med Jugoslavijo in Bolgarijo. To ni res. Bolgarija ne hrepeni po Makedoniji, ona se noče vmešavati v ondotni režim. Res je, da se Bolgari in Srbi ne strinjamo glede etnografskega vprašanja Makedonije. Mi tega vprašanja ne nameravamo rešiti v Sofiji, želeli bi pa, da bi dobilo makedonsko prebivalstvo vsaj toliko svobode, da more svobodno izraziti svojo voljo. Jugoslavija bi jim morala priznati vsaj toliko pravic, kolikor jih imajo Slovaki v ČSR ali Slovenci v Jugoslaviji. Oni govore svoj jezik, pa so kljub temu dobri Jugosloveni. Samo na ta način je mogoče doseči zbližani e med Jugoslavijo in Bolgarijo. Mi ne zahtevamo Makedonije, ne avtonomije, nego samo kulturno avtonomijo Makedoncev, ki se prištevajo k Bolgarom. Med Bolgari in Srbi je mogoče ali prijateljstvo, ali pa sovraštvo. Ker si ne želimo sovraštva, moramo biti prijatelji in delati na to, da se ustanovi prava Jugoslavija iz sedanje kraljevine SHS in Bolgarije, ki se morate združiti v eno celoto. V kakšni obliki naj se združite, to je postranska stvar, glavno je edini duh. Mi bi želeli, da se Srbi in Hrvati sporazumejo. Prepričan sem, da se to zgodi.«
= Razmejitev pri Zadru. Jugoslo* venska komisija za razmejitev v okolici Zadra je dokončala svoje delo. Pred* sednik komisije general Milic poda prihodnje dni naši vladi obširno poro« čilo o delovanju komisije.
= Atentat na bolgarskega carja? Po poročilih iz Beograda so se snoči ob 17. razširile po mestu vesti, da je bil bolgarski car Boris umorjen. To vest je najprvo priobčila »Reč«. Do danes zju=» traj vest ni bila oficijelno potrjena in so v zunanjem ministrstvu kratko iz j as vili, da niso prejeli nikakega potrdila te vesti iz Sofije. Beogradska javnost je poročilo sprejela z rezervo.
=r Petnajstletnica zagrebškega ve-lerzdajniškega procesa. V zagrebških listih je objavljen poziv nekaterih udeležencev zagrebškega veleizdajniške-ga procesa, da se vsi še Živeči obtoženci sestanejo 12. oktobra v Zagrebu in proslavijo 15 letnico, odkar je pričel glasoviti zagrebški veleizdajniški pro-
ces. Na sestanek so pozvani tudi vsi branitelji in prijatelji novinarji Preteklo je 15 burnih let, odkar je pričel pred zagrebškim stolom proces, ki le imel globok odmev ne samo med hrvatskim in srbskim narodom, temveč tudi v inozemstvu.
sc Vstop Nemčije v Društvo narodov. Po poročilih iz Berlina je včeraj ministrski svet načelno sklepal o vstopu Nemčije v Društvo narodov. Po enourni debati je ministrski svet soglasno in načelno sklenil, da Nemčija •vstopi v Društvo narodov. Wolf'>v urad je o seji izdal kratko uradno poročilo, ki veli: Pod predsedstvom državnega predsednika je bila dar.es fcs. t. m. seja ministrskega sveta. Po iscrpni razpravi o vprašanju vstopa Nemčije v Društvo narodov se je ugotovila soglasnost, da državna vlada želi čimprejšnji vstop Nemčije. Pri tem jo vodi ideja, da morejo zadovoljivo rešen* biti razna od Društva narodov sprožena vprašanja le s sodelovanjem Nemčije, tako posebno vprašanje varnosti, ureditev sarskega ozemlja In vprašanje splošne razorožitve v zvezi z izvedbo vojaške kontrole. Naravno, da mora sodelovanju Nemčije odgovarjati nje stališče kot ravnopravne velesile. Ko je postalo za nemško vlado vprašanje vstopa Nemčije v Društvo narodov odprto z rešitvijo, ki je bila dosežena na londonski konferenci, so se takoj nato pričela v tem smislu pogajanja. Rezultat teh je tvoril bistveno podlago za današ::;i* sklep državne vlade.«
= Ministrska odgovornost Po določbah naše ustave se sprejemajo zakoni z večino glasov. Prej pa mora seji prisostvovati tretjina vseh poslancev (kvorum), torej tretjina od 312, to je 104 poslanci. Vsak zakon se torej lahko sprejme s 53 glasovi. Glede ministrske odgovornosti pa določa ustava, da se minister oddaja posebnemu sodišču le na temelju sklepa dvetretjmske večine. Z drugimi besedami za zakon zadostuje v gotovih slučajih 53 glasov, za ministrsko obtožbo pa 208 glasov. Vprašanje je, ali bo mogla sedanja skupščina izglasovati obtožbo proti radikalnim ministrom, ako za te obtožbe ne bodo glasovali tudi radikalni poslanci aH vsaj nekateri med njimi.
Pametna beseda našim komunistom.
i>Trgovinski Glasnik« .priobčuje v zadnji številki članek, v katerem pravi med drugim: »Komunizem naših dni je živa negacija dosedanje taktike delavskega stanu in, da se tako izrazimo, v popolnem nasprotju z življenjskimi interesi delavski mas. Kajti delavcu ni vse eno, dali bo užival nacijonalno svobodo ali Pa bo suženj drugih narodov, da-li bo kapital ki služi kot baza vsega* ekonomskega razvoja, v rokah domačih ali tujih kapitalistov. Poleg tega delavski stan ne more najti one zaščite interesov v kaosu družbe, katero najde v njenem postopnem reformiranju, ki jamči tudi delavstvu za odgovarjajoči vpliv na celokupno družabno delovanje. »Okovani Radnik«, organ naših komunistov, govori v št. z dne 21. t. m. o vstopu radićevcev v vlado, toda s takim podcenjevanjem kolektivnih interesov naroda in s tako brezobzirnostjo napram vsemu, da zasluži najstrožjo obsodbo. Omenjeni list naglasa v prvi vrsti potrebo sodelovanja Raćhlćeve stranke z ostalimi podjarmljenim? narodi Jugoslavije in smatra, da je pot sporazuma s srbsko hegemonistično buržuazijo v temelju napačna, ker bo imel ta korak težke posledice za osvobodilno borbo hrvatskega naroda. Sodelovanje Hrvatov s Srbi ni za naše komuniste nič drugega, nego kapitulacija HRSS in hrvatskega naroda pred stvarno hegemonijo srbske buržuacije.
Koncem uvodnika nastopa komunistično glasilo z odkrito zahtevo, da se v republikanski zvezi z delavci in kmeti vseh narodov Jugoslavije in v aktivni
borbi proti hegemoniji srbske buržua-zije pripravi teren za neodvisnost hrvatskega naroda. Iz tega sledi, da so interesi bratskega sodelovanja Srbov in Hrvatov, teh dveh izrastkov istega naroda, izključno interesi srbske hegremo-nistične buržuazre. To ni samo groba potvorba vseh zgodovinskih faktorjev, nego tudi grobo zapostavljanje interesov delavskih mas na obeh straneh, interesov, ki imajo največjo zaslombo baš v omenjenem bratskem sodelovanju. Zahteva glede ustanovitve neodvisne Hrvatske ni in ne more biti v interesu delavskih mas Jugoslavije, obenem pa je ta zahteva v popolnem protislovju z zahtevo, da se omogoči kolektivni nastop teh mas za preureditev družabnega Življenja. S stališča same razredne borbe, kakor rudi potrebe sanacije razmer v naši državi pomeni ustanovitev docela neodvisnih držav »naefi Jugoslavije« povratek nazaj v barbarstvo, kjer bi zamenjal zdravo kulturno borbo medsebojni plemenski pokolj; to bi pomenilo prenos vseh kolektivnih akcij na teren borbe, ki je v popolnem nasprotju s tendencami v razvoju modeme družbe.
Zelja Po razpadu države ne izvira Iz potrebe nobenega družabnega stanu Jugoslavije, niti je moremo spraviti v sklad z Ideologijo teh mas. Razkosanje naše države na več malih državic, kjer bi prišel tudi »makedonski narod« do svoje neodvisnosti ni nič drugega, nego pot v kaos na Balkanu, s pomočjo katerega hoče boljševizem doseči svoje končne cilje. Ako je v interesu Moskve, da se vname v Evropi revolucla In da dobi večji vpliv, pri čemur naj bi služil Balkan kot prikladen most za nadaljnje osvajanje, tedaj ne razumemo drznosti, da se predočuje tako razkosanje naše nove zajednice kot nekaka zahteva delavskih mas. Ali morebiti komunisti misli jo, da so te mase tako slabo informirane, naivne in nezavedne glede svojih pravic, da bi ne videle v zahtevi po ohranitvi državnega in narodnega edinstva nič drugega, nego težnjo srbske buržuazije za hegemonijo!
Popolnoma varao naložite denar v
r. z. z o z. 78 T
ki posluje v novourejenih prostorih
Telefon št. 9
? Ljubljani Mestni trg 6.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje
nafugodnefe
ter jih izplačuje tako! brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru.
Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikaklh stroškov.
Društvene vesti.
— Cercle francals. S poukom v francoščini se prične dne 1. oktobra in neha koncem aprila. Pouk se bo vršil v pritličju I. drž. gim. (pri Narodnem domu) in sicer za začetnike v I. kurzu po 3 ure na teden, ob ponedeljkih ta četrtlkh od 18. do 19.%, v II. kurzu za frekventante lanskega L kurza po 2 uri na teden, ob torkih in petkih od 18. —19., v m. kurzu, ki se letos izdatno razširi, da pritegne čim več frekventantov, se bo predavalo o francoski literaturi in zgodovini vsak torek in petek od 18.—19., za družabne pogovore je pa določen ponedeljek in četrtek od 18.3^—19.^. Obiskovalci I. kurza bodo smeli obiskovati tudi II. kurz, obiskovalci II. kurza bodo pa lahko obiskovali tudi HI. kurz. Kdor se hoče udeležiti pouka naj se ustmeno ali pismeno priglasi pri šolskem slugi I. drž. gim. gosp. Schottu toda le od 3.—5. pop. Pripominja se pa izrecno, da se sprejemajo srednješolci le od IV. razreda naprej. Učnina bo znašala letos mesečno 10 dinarjev In se bo plačevala po poštnih Čekovnih položnicah, ki jih je dobiti pri omenjenem Šolskem slugi. Ker bo pouk prvovrsten tudi letos in ker se zlasti obeta, da bo ni. kurz izredno zanimiv, pričakuje društvo obile udeležbe.
B. Grimshaw-G. Clavlgny: 33
Gospodična kapetan.
A niti enega visokega debla ni našla.
Kakšen vihar je mogel napraviti tako škodo?
Ali pa so to storili ljudje? Toda kateri človek bi bil na ta način uničil kokosove palme, edino pomoč, edino možnost življenja v teh krajih?
Šla je po otoku, a ni zapazila nobenih Človeških sledov. Rastlo je povsod samo divje zelenje tropskih gozdov in tvorilo več hektarov obsežno neprodorno goščavo.
Na kak način bi bilo mogoče prodreti v sredino in videti, kaj je tam?
Vajiti je spet zaman iskala visoko drevo.
Toda vsa starejša drevesa so bila polomljena in ležala na pol zgnjita okoli po tleh. Približala se je štorom, da si jih natančneje ogleda.
S silnim začudenjem je opazila, da nosijo sledove sekire... Torej je nekdo posekal te kokose nalašč! Bilo je to seveda že pred davnim časom, toda zakaj to pustošenje?
Nenadoma pa Je razumela. Datičnflc je posekal to drevje, da nihče ne bi mogel storiti tega, kar Je ona ravnokar hotela... Tako so bile odpravljene vse opazovalne točke, ki bi dovoljevale tujcem-
pregledati otok in videt! vse v goščavi skrite kotičke!
Največje ladje so morale ostati daleč proč od otoka radi nevarnih čeri, ki so se dvigale v morju na vseh straneh okoli tega koralnega otoka, izgubljenega v brezmejnem morju. Z vrha največjih Jamborov torej ni bilo mogoče ničesar videti.
Toda če je dotični to storil, zakaj ie storil m kaj je hotel skriti?
Vajiti Je stopila k nepredorni goščavi, ki je pokrivala sredino neznanega otoka.
Kaj pač se je skrivalo za nio?
Stopala je ob njenem robu in iskala sledove korakov, kakšno stezo ali odprtino, skozi katero bi se dalo zlesti skozi gosto gnničje... Toda zaman.
Veje so bile stkane druga v drugo, kakor je običajno le pri tropski vegetaciji. Na mnogih so bili veliki trni, druge pa so bile zvezane s plazečimi se rastlinami tak oranimi HJanami, ki so le še boli utrdile nepredorni zid.
Vajiti Je stopala naprej in slednjič spet obstala kraj svojega čolna. Bila je slabe volje.
Ali naj opusti nadalnje raziskovanje? Nikakor
ne!
Veslala ie nazaj k »Siblric, stopila na krov, divje pogledala Harrvsa, ki se jI je približal z namenom, da jo vpraša, in izginila v notranjosti ladje.
Cez nekaj trenutkov pa se je spet vrnila, a ne
več v beli svileni obleki Imela je obleko iz močne jadrnice, roke in vrat so ji bile gole. prepasana Je bila s pasom iz usnja, za katerim je tičal samokres.
V roki je držala sekiro z dvojno ostrino.
Pogledala ni nikogar, stopila ie v svoj čoln, kakor da bi bila »Sibila« tako zapuščena, kot otok, s katerega je prihajala. Naglo je odveslala k bregu.
Solnce je stalo še dovoli visoko nad morjem, ko je slednjič Vajiti vrgla sekiro iz svojih razpra-skanih in krvavečih rok. Toda ni čutila ran, ki si jih je bila napravila pri sekanju prehoda skozi neprodorno goščavo, tudi utrujenosti ni čutila m njene moči so se poživile, ko ie videla, da ie slednjič prišla iz goščave in se je spet solnčna svetloba pokazala za tem temnim tropskim zelenjem.
Vajiti je bila zdaj sredi skrivnostnega gozda. Pred njo se je razširjala široka jasa, kjer je rastla visoka trava v senci redkih bananovcev. Divje na-vskriž je rastlo žito in cela vrsta čudnih rož na prostoru, ki ni meril več kot en hektar. Na tleh so gnili ananasi in figova drevesa so bohotno raztezala svoje širokolistne veje.
Sredi tega divjega, zapuščenega sadnega vrta je stala enonadstropna hišica, ki je bila dokaz, da so človeška bitja nekdaj napravila in obdelovala ta kotiček zemeljskega raja. Okoli hiše je bila velika veranda in očividno tem liudem ničesar ni manjkalo.
Kraj hiše je stala cisterna, polna kapnice, na drugi strani se je podiral hlev in hišica za kokoši. A vse to je bilo v popolnem razpadu, dež je bil izjedel lesena poslopja in rastline so rastle po stenah in na strehi m prepregle vse s svojim zelenjem.
Vkljub temu je Vajiti iz radovednosti stopila na hišni prag m videla razdejanje: krepke zelene rastline so na vseh straneh dvignile pod, nekatera strešna bruna so se bila že podrla in nebo je gledalo skozi te odprtine v hišo, vrata so se bila podrla in hišna oprava ie bila rx)krita z ruševino.
Podgane so preplašene bežale na vse strani, martinčki in kuščarice so vznemirjene dvigale glave na zidovju... Sedaj je Vajiti razumela, zakaj ni bilo vhoda v to goščavo.
Za hišo je Vajiti zapazila grob, sezidan iz kosov koralnih skal. Nahajal se Je pod velikim drevesom, ki je bilo polno škrlatnega cvetja. Tla so bila široko na okoli potlakana s koralami, in tako se ie ta grob še precej ubranil rastočega zelenja.
Čez grob Je bilo naslonjeno človeško okostje, izmito od deževja in pobeljeno od solnca. Obraz je počival na grobu, ena roka je ležala poleg telesa, druga je bila upognjena proti lobanji, v prstih je držala Čisto zarjavel samokres. Desna senčna kost Je bila preluknjana. Dva zlata pečatna prstana sta se bila odločila od roke s kostmi prstov in ležala med samokresom in lepo ohranjenimi bolimi zobmi.
Tirolsko pismo.
(Nadaljevanje,)
Tu nekaj primer, ki so tako drastične, da bi podatkom ne verjel, če bi se ne bil sam prepričal. Avstrijski uradnik — hofrat ima mesečno 6000 Din, nas" trpin 3000 Din; avstrijski avskultant 4500 Din, naš 2000 Din; magistratni svetnik dunajske mestne občine (III. dunajsko-občinski, poprej VI. državno-činovni razred (9,000.000 aK - 11.000 Din. pri nas 3300 Din; navadna Ijudsko-šolska učiteljica 4000 Din, pri nas 2000 Dtn itd.
Kaj praviš k temu, uboga ljubljanska, od vsakokratnega režima varana uradniška para? Kaj ne, s takimi prejemki bi se pa Že dalo živeti! Zlasti višje uradništvo je prišlo, kakor samo ob sebi umevno m v redu, pri zadnjih Izvršenih regulacijah na svoj račun. To pa, ker so v Avstriji že davno uvideli, da ne gre, honorirati nižjega, neodgovornega, nekvalificiranega dela bolje, nego višjega, odgovornega In vodilnega, ter skratka odpravili že davno oni zloglasni alhnentacijski princip, ki pri nas še vedno bujno cvete.
A pomislite, ti ljudje še s takimi plačami niso zadovoljni ter zahtevajo povišek! Zabavljajo na vse pretveze ter groze vladi, pri čemur se odlikuje zlasti uradništvo poštnega in brzojavnega re-sorta, ki neprestano žuga s štrajkom! Jaz bi vedel prav dober lek za te ljudi, katere, kakor pravi nemški pregovor: »oves bode«. Naj bi se poslalo par naŠili državnikov na Dunaj, ti bi kmalu pripravili kak »zakon za zaščito države«, m konec bi bilo slavnih neslavnih groženj s štrajkom, ali pa naj bi se take ne-hvaležneže »prestavilo« k nam — z našimi plačami!
Dasi zamenjavam svoje dinarje po kurzu 1:80, moram reči, da se počutim v ti družbi kot pravcati paria ali povc-retto, kajti vzlic temu, da morajo drugi računati z razmerjem 1:1, me vsi prekašajo glede dohodkov!
Pustertalska dolina se mi zdi močvirnata, sodeč po rastlinah, ki rastejo le v močvirnatih krajih. Temu se ni Čuditi, ker je Drava tako regulirana, da ne teče, kakor bi bilo pričakovati, v podolju,
itak znana. Čudno se mi je zdelo, da so enkrat po hudem dežju kosci kosili — z debelimi rokavicami! Seveda bi jim bili sicer prsti v mrazu otrpnili
Hotel, ki je med vojno bil prirejen kot »Feldspital« na bližnji italijanski fronti ima majhen mrzel muriatični vrelec, kateri služi za pijačo in se uporablja tudi za kopeli (a 15.000 aK = 20 D.) Vrelec pa je precej neznan širšim krogom.
Hrana, sicer preračunana na »Mas-senabffitterung«, je prirejena kot »me-nu«, t. j. za vse enaka, dasi ne na način kake table d'hote; je seveda prvovrstna. Lahko pa ješ tudi a la carte, kar je pač Še dražje.
Kaj delamo ves dan? Hodimo okoli, »toaleto menjamo«, jemo in pijemo ter — ležimo na solncu, če ga je kaj, seveda oblečeni, — kajti solnčne kopeli so po občini prepovedane! Vzrok mi nI znan; najbrže zaradi pohujšanja pri kopalnih kostumih, kajti Tirolci so zelo moralni Isto tako je prepovedana kopeli v Dravi, kar pa nima zmisla, ker se itak v mrzli vodi in v tem slabem vremenu, katerega imamo več ali manj, nihče ne bi mogel kopati
Napravili smo tudi že par tur na gorske velikane v okolici
Tako smo se povspeli na »Thurm-thaler« (2405 m) z lepimi jezeri pod vrhom;   nadalje  skozi vas »Kalkstern« (1637 m) na »Kalksteinjčchl« (2350 m) radi planink, ki drugod ne rastejo, ker ni nobenega apnenca, ampak samo prvotno kamenje, — in zlasti na znameniti »Helm«, sedaj »Monte Elmo« (2430 metrov), na čigar vrhu je lepa koča n.-a. planinskega društva, ki je pa okupirana po italijanskih financarjih. Italija si je znala namreč mejo tako spretno za-sigurati, da gre mejna črta tik čez vrh ob zunanji strani hiše, tako da je cela hiša pripadla Italiji pot poleg hiše, tik ! ob robu, pa Avstriji Kakor pri nas. kjer j skušajo isto napraviti. j Zanimivo ie, da pripada moštvo rta- } lijanske straže na tem vrhu skoraj izključno južnim provincam, kar sem tu-
ja Sjemaško na vprašanje, kaj misli o tej zadevi takole: »Tako vedenje je treba vse* kako najstrožje obsojati Absurdno je mU sliti, da obstoji proletarska kultura v tem, da negira in zavrača vse pridobitve kapi ta* listične kulture. Kdor misli, da je revoluci* jonar če hodi nag, in pusti rasti lase in nohte, se presneto moti. To je absurd. Proletarska kultura je v tem. da izrabi vse dosedanje kulturne pridobitve v korist delavskega sta* nu, ne pa da te dobrine uživajo samo vilji sloji. Poleg tega je že s higijenskega stali* šča bedarija, če človek skače brez obleke po Moskvi. Telesa ne smemo izpostavljati dežju in blatu. Obleko nosimo zato, da nas varuje naglih vremenskih sprememb, prahu in druge nesnage. Seveda je zelo zdravo le* žati nag na solncu. na svežem zraku ali na morski obali. Toda moskovske ulice niso obala Črnega morja. Taki sprehodi so s higi* jenskega stališča prava glupost.
Slednjič je zelo problematično, da»li po* spešujejo take barbarske novotarije moralo. Mi protestiramo proti »nagim igram« in m o* ramo protestirati tudi proti tej novotariji. Čas, v katerem živimo, ko še niso odstranje* ne kapitalistične pošasti, kakor prostitucija in lopovstvo, more nagota samo podpirati nemoralnost, ne pa dvigniti moralo. To ve« lja še bolj za občutke, ki Jih zbujajo taki pojavi pri deci. Zato smatram, da je absolutno potrebno takšno pobalinstvo takoj za* treti, pa če treba tudi z represalijami.«
Kaj bi rekel komisar SjemaŠko. če bi sedel v tramvaju in pred stražnikom prote* stiral mesto dotičnega meščana, ki ga je raz* posajena družba tako samozavestno zavrnile z dokumentom, Izdanim od istega moskov* skega sovjeta, čigar član je tudi SjemalTco? Odslej je seveda propaganda telesne nagote in agitacija proti sramežljivosti v Moskvi strogo prepovedana.
ampak višje ob pobočju gorovja, pač I di pri nas, — na črni prsti, na Vršiču,
zavarovana z nasipi Kmetije leže povsod v teh dolinah visoko na gorskih pobočjih. Situirane so tako, da jih solnce obseva cel dan, a okolu hiše so polja in travniki. Hiše so v zgornjih delih lesene in napravljene vse po enem kopitu.
V selu Arnsbach imajo vojaško kopališče v smrekovem gozdu, z lepimi križi in dobro vzdrževano v slogu, kakor se priklada pokrajini. Na farni cerkvi v sosednem trgu Sillian (1101 m) Je pa velika tabla z napisom imen vseli padlih vojakov, razvrščenih po fari pripadajočih občinah. Tako spoštuje in Časti Tirolska spomin svojih za domovino padlih sinov. In pri nas?
Tirolci so vsi zelo prijazni in trezni, — nobenega pijanega človeka še nisem videl in, če se vendar kedaj (ob nedeljah) prikaže kaka čudna, gugajoča se postava, je to italijanski delavec z žage. Tirolske noše ne bom opisoval, ker le
— opazil. Komandant je neki sottote-nente iz Neapelja. čigar dialekta, brez pomoči ostalega moštva, med katerim je bil neki vesel Tržačan, — ni bik> možno razumeti. Pravil je med drugim, da je potreboval 6 mesecev, da se je sploh malo aklimitiziral v teh gorskih krajih. Kakor pri nas, Italija tudi na Tirolskem ne vporablja na takih mestih podnebja vajenih domačinov, — tudi če bi jih imela na razpolago. Najbrže se jI ne zde zadostno zanesljivi
Par dni smo poslušali streljanje na bližnji italijanski »mirovni« fronti. Italijanska artiljerija je imela namreč svoje strelne vaje. Streljali so ostro iz »Valle di Šesto«, poprej Sextental, čez vrhove v Pustertalsko dolino na vrhove okoli »San Candido« (poprej Innichen) ter celo nekaj kmetij zaradi varnosti evakuirali
(Konec prifi.)
Boj proti sramežljivosti.
Čudne reci se gode v sovjetski Rusiji Revolucija je postavila na glavo vse dru* Smbno življenje in po zmagi nad oborože* nini! nasprotniki se je lotila, zastarelih obi* čajev in privatnega življenja sovjetskih po* danfkov. Zadnje čase se dogajajo v Moskvi stvari ki pričajo, da hoče boljševizem m o* dernizirati tudi zasebno življenje. Tujec, ki se mudi v boljsevilld prestolici, opisuje dogodek, ki je za naše razmere prava sen z a* efja. Sredi živahne in obljudene Mjasnicke ulice, piše začudeni opazovalec moskovskega življenja, se pomika proti Lubjanskem trgu in glavni pošti nenavadna skupina ljudi, ki jo spremlja z obeh strani množica radoved* nih meščanov. Prebivalci Moskve so že v a* jeni raznih demonstracij in povork, vendar pa še niso tako apatični, da bi ne opazili te zanimive povorke. Začetkom septembra, ko ie vsa Rusija praznovala mednarodni dan omladine, je bila radovednost moskovskih prebivalcev posebno umestna. Nič čudnega! Sredi belega dne so se sprehajale po eni najbolj obljudenih moskovskih ulic Štiri krasne devojke, za njimi pa štirje vitki mla* deničl — vsi seveda nagi Mladi, razposajeni in ve*jeli so se zdeli kakor da se vračajo Iz kopeli ali iz novega zemeljskega raja. Nji* nova gola telesa so bila rdečkasta, nekoliko zagorela, udje čvrsti, zdravi in dobro raz* viti, obrazi energični.
§li so po ulici, ne da bi se zmenili za sarkastične opazke in ploho psovk, s katero jih je spremljalo ogorčeno meščanstvo. Čez prsa so imeli privezane trakove z napisi: »Doli s sramežljivostjo, proč lažnivo sra* mežljivost!« Pred glavnim brzojavnim po* slopjem v Mjasnički ulici se je zbrala ogromna množica, da vidi to nenavadno Ču* do. Povorka se je morala vsled prevelike gneče ustaviti. Ustavili so se tudi tramvaji, avtomobili in izvoŠčki skratka, nastala le pravcata gneča. Množica radovednežev je čedalje bolj naraščala in psovke na račun mladih bojevnikov proti sramežljivosti so se spremenile v vihar ogorčenja. Ali mladi propagatorji in moderne Amazonke za idejo nagote se niso dali motiti, nego so energično odgovarjale na vse napade, dasi je bila ve* čina na strani napadalcev. Končno osmerica Članov saveza komunistične omladine ni mogla več vzdržati koncentriranega ogorče* nja moskovskih bab is skočiti so morali *
prvi tramvaj, Id Je vozil nazaj na Lubjanko. g Toda tudi tu niso imeli sreče. Potniki niso hoteli priznati tega novega človečanstva in v tramvaju je nastalo Se večje ogorčenje, nego na ulici. Kondukter je hotel dati na* gim potnikom vozne listke, ali ti se niso zadovoljili z njegovo postrežljivostjo. Eden izmed njih je skočil k motorju, ustavil tram* vaj, Id se je bil že premaknii ter nahrulil stražnika, ki je stal na križišču.
»Kaj se je zgodilo?« je vprašal stražnik nekega meščana.
»Tovariš stražnik, mar ne vidite, kaj se godi? Evo, na tramvaju se vozi pol norišnice, aH pa vsa oživljena Sodoma in Gomora.«
Stražnik se obrne k enemu teh mladih grških diskobolov, Id so ga mlade dame v tramvaju ogledovale z očividnim zanima* njem. Mladenič pa mu odgovori mirno: »Mi smo člani saveza komunistične omladine ter propagiramo s svojim razvitim telesom važ* nost telesne kulture in gimnastike. Danes, na dan mednarodnega omladinskega prazni* ka, smo šli nagi na ulico, da nastopimo proti zastarelim predsodkom. In ker vemo, da je v Moakvi še mnogo fflistrov, smo si vnaprej preskrbeli dovoljenje moskovskega sovjeta. Tovariš Parhinova vam pokaže mandat. Izvolite!«
In res je Parvuhinova. ki bi mogla slu* žiti grškemu kiparju ca model Diane, po* molila stražniku svojo nežno ročico z važnim dokumentom, ki ga je malo poprej pokazala tudi kondukter ju ter dobila osem voznih listkov zase in za svoje sobojevnike. Straž* nik je ogledal dokument z vseh strani in ugotovil, da je vse v redu.
»Tu je pečat moskovskega sovjeta. Jaz sem v službi tega sovjeta in se moram nie* govim odredbam pokoriti«, je dejal stražnik ogorčenim potnikom v tramvaju. Nato je stopil iz tramvaja in zažvižgal v znak. da lahko kondukter nadaljuje vožnjo. Skupina propagatorjev nagega telesa se je zadovolj* no posmehovala notni kom. dasi se ji je za* čela jeziti koža. ker ie bilo v tramvaju pre* cej hladno.
Drugi dan so priobčila uradna »Izvesti* ja« sledečo beležko: »Kultura sli pobatiru stvo.« Z o žirom na to. da so se pojavili na moskovskih ulicah poTv>lnoma nagi moški in I ženske s parolo: »Doli sramežljivost!«, je odgovoril ljudski komisar «arodnega zdrav
0!ss!ieitj vestnik.
— Aleksander Borovskl, eden največjih svetovnih pianistov, nastopi prvikrat v Ljubljani v petek, dne 26. tm. Dosedaj je nastopil v Jugoslaviji samo v Zagrebu, kjer so bili vsi njegovi dosedanji koncerti popolnoma razprodani. Borovskl odlično obvlada svoj instrument ter izvrstno impretira tako skladbo klasičnih mojstrov Bacha, Mozarta, Brahmsa in Lizsta, kakor tudi svoje najod-Iičnejše rojake Prokofijeva, Scriabinskega in Stravinskega. Da je posvetil posebno pažnjo tudi modernim francoskim klavirskim komponistom, je le popolnoma naravno, saj sa velik del njegovih koncertov vrši na zapadu Evrope in v Ameriki. Predproda-ja vstopnic za ta prvovrsten koncert je v Matični knjigarni
— Velik nspefa g. Illčiča, tudi Ljubljančanom dobro znanega operetnega pevca, v Pragi. Te dni gostuje v Pragi znani operetni star, g. Iličič, ki je znan tudi Ljubljančanom, saj je pred vojno bival med nami, in kakor mnogi drugi, pri nas začel svojo pevsko in umetniško karijero. V Pragi nastopa v nemškem gledališču »Deutsches Theater« v Gilbertovi opereti »Madame Pompa-dour«. Listi hvalijo njegovo petje in njegovo odlično igro, imenu j oč ga modernega Adonisa. Iz Prage potuje g. Ili— Čič na daljši odmor v Italijo. Dobro bi bilo, ako se naša zaspana uprava pobriga, da mimogrede vidimo in Čujemo g. Iličiča, ki bi se povabilu v Ljubljano na gostovanje rade volje, kakor nam je znano, odzval. V Nemčiji slavijo g. Ili-Čiča kot danes najboljšega operetnega pevca in igralca.
Prosveta.
:i
— L. Lipovec: »Prekvašenl svet«, eno-dejanka (epilog k ciklusu »Spodobni ljudje«) Splošna knjižnica št. 34. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 64. Cena broš. Din 9. Enodejanka »Prekvašenl svet«, ki je pravkar izšla v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne kot 34 zvezek »Splošne knjižnice«, zaključuje kot epilog ciklus enodejank »Spodobni ljudje«. Ostale štiri že izšle enodejanke tega ciklusa so: I. Čisto rodoljubje, II. Roka roko... III. 2ive-til IV. Iskrena ljubezen. Vsaka teh petero enodejank je sicer zaključena enota, ki se lahko samostojno uprizori, vendar tvori ciklus idejno-sorodno skupino. Sorodnost pride do izraza v epilogi »Prekvašenl svet« na ta način, da v tem-le nastopajo razen treh bolj pristranskih dekorativnih oseb glavne osebe iz ostalih četvero enodejank. Tipi teh oseb, kakor so bili zasnovani v prvih štirih igrah, so v bistvu po svojih temeljnih značajih ohranjeni tudi v epilogu._
Naravno pa, da so vsled razlike Časa (prve štiri enodejanke igrajo pred svetovno vojno, epilog pa v prvem letu po svetovni vojni) in pod vplivom povojne psihoze ti junaki prekvašenl, kakor je prekvašen svet (od tod naslov igre), v katerem se sučejo. Prejšnji malomeščanski, ozkosrčni, pavšalni tipi so prevlečeni z lakom vozne In povojne mentalitete: — verižništvo, valutne špekulacije, lov za koristi oboževanje zlatega tt* leta, parvenistvo, preko noči zamenjani poklici, razkošno blagostanje, ki se mu pazna prej preživela beda, spolna nemoralnost, m trigantstvo, nizki instinkti, samoljublje, itd. ves niz nečednih kreposti, ki so posledica konjunktumega prevrata, gre bujno v klasje. Svet je prekvašen: edini sodnik dr. Po-trebin je rešil svoj skromno-naivni Idealizem tudi v prekvašenl čas in se mora hočeš nočeš po daljšem kolebanju sam sebe izločiti iz svojega materialističnega okrožja. Zapletljaj te enodejanke, ki bi bila postala skoro dvodejanka, je zanimiv, dejanje pestro in polno epizod. V okvirju odborove seje za prireditev dobrodelnega koncerta se vsak udeleženec, v kvar skupne stvari, peha le za svoje egoistične in nečedne cilje, ki se medsebojno križajo: celo idealist zabrede v postranske vode. Iz tega se razpletajo komične in razburljive situacije. »Prekvašenl svet« je zelo prijetno in napeto čti-▼o: posebno bo pa prišel ob živahnem in tipičnem igranju do popolne veljave.
— Dr. J. Bkflo, Vtzantijska kultura. —»
Odlični češki zgodovinar dr. J. Bidlo Je napisal obširno in temeljito študijo o bizan-tijski kulturi, kS Jo je na hrvatski JezHc prevedel dr. Milan Prelog. Studija zasluži, da se čita tudi v Sloveniji* ker prinaša temeljit opis karakternih črt bizantijske kultu-ure. Knjiga stane 12 Din in se naroča v Za-grehu, Marovska ul. 30. »Hrvatski Štampar-skt zavod«.
— Publicist Asim Behmen umri Organizacija mednarodne delavske pomoči v Berlinu je prejela iz Moskve obvestilo, da Je tamkaj preminul znani publicist Asim Behmen. sotrudnik »Nove Evrope«, beogradskoga mesečnika »Borba« in drugih naših časopisov. Najrajši ie pisal o problemih socijologije ter vzbudil tudi v našem znanstvenem svetu pozornost s svojo Izvirno študijo o vlogi rase za razvoj socijalizma, kl jo je izdal i 1922. V zadnjih letih se je veliko trudil z akcijo za pomoč gladnim v Rusiji Behmen se Je rodil i 1899 v Stocu, Kmalu je moral zapustiti rodno mesto radi svojih borbenih nazorov. Podal se Je v Opatijo m v Pazin, kjer Je dovršil gimnazijske študije. Predno je odšel v Rusijo je študiral v Zagrebu na trg. visoki šoli. V Moskvi ie zavzemal mesto tajnika omladinske komunistične internaci-Jonale.
— Shakespeare v poljskem jeziku. Najslavnejši sedaj živeči poljski pesnik J. Kas-prowicz je baš zadnje dni dovršil svoje večletno delo: poljsko prestavo vsega Sha-kespearja. ki bo izšel v bližnji bodočnosti v zalogi PoUske biblioteke.
Sokoistvo.
— Sokolsko društvo na Jesenicah poziva vse svoje članstvo, naj se polnošte« številno udeleži predavanja, ki ga bo Imel br. dr. Obersnel v soboto dne 27. septembra ob S. zvečer v društveni telovadnici. Namen tega rr^davanja in predavanj, ki bodo še sledila, ie ta, da se članstvo čim bolje seznani s sklepi in resolucijami zagrebškega sokolskega sabora in da se na ta način poznavanje sokolske misli v vseh njenih aktualnih podrobnostih po možnosti poglobi. Predmet prvega predavanja bo: rSokoistvo v razmerju napram narodu, državi in politiki*.
— Sokolsko društvo na Jesenicah prosi tem potom vse one brate in bratska društva, katerim je poslalo o priliki svoie 20-letnfce spomenico »Jeseniški Sokol 1904— 1924«. priložavšl poštno položnico, naj nakažejo čim preje denar za poslane jim Izvode. Z ozirom na malenkostno ceno spomenice se nadeja jeseniško društvo, da njegova prošnja ne ostane brezuspešna, tem bolj, ko je imelo z Izdajo te spomenice prav znatne stroške, kj niso Še pokriti
Julijska Krajina.
— Pevsko in glasbeno društvo v Gorici
proslavi 1. oktobra ti. 25. letnico svojega obstoja. Sledila bo vrsta koncertov, s katero se 25-letnIca najlepše proslavi. To društvo je doseglo na svojem kulturnem delovanju že velike uspehe in kako zdravo je zrno tega društva, se vidi v tem, da je prebolelo vojno, ostalo tudi v povojnem času In obeta, da se znova lepo razvije.
— Za učlteljstvo. Poslanec dr. Besednjak poroča učiteljstvu, da je bil pri zastopniki!; šolske oblasti glede stalnega name-ščenja učiteljev. Zagotovili so mu, da se namestijo definitivno že letos vsi oni slovenski učitelji, ki so napravili predpisani izpit iz italijanščine. Obljubili so splošno širokogrudno postopanje s slovenskimi In hrvatskimi učitelji tudi za bodoče.
— Za Invalidne železničarje in rudarje je podal poslanec dr. Besednjak na ministrstvo interpelacijo, želeč izvedeti, kaj misli vlada ukreniti za te nesrečneže, ker so se dogodili slučaji, da so nekateri vsled velike bede izvršilj samomor.
— Cerkev na Sveti gori se gradi in Je zunanji zid visok že okoli 14 metrov. Pri zgradbi samostana je dovršeno sedaj drugo nadstropje.
— V Sežani je brilo na tržnem dnevu 12. t m. 1396 glav Živine, in sicer 546 govedi, 318 konj In 532 prešlčev. Cene: goveja živina od 4.80 do 5 lir kg žive teže, fttenJi od 2000—4000 lir, prešiči 6 tednov stari 120—160 Ur. Prihodnji semeni bo 22. t m.
— čitalnica v Dornbergu vprizori v nedeljo 28. t m. dramo »Dom«. Na sporedu prireditve Je tudi petje in deklamacije.
— Cene na goriškem Izvoznem trgu 22. sept: Hruškie 60 vin do 1.60 lir kg; grozdje 90 vin. do 1.40 lir kg: jabolka 50 vin. do 1 lire kg; krompir 30—40 vin. kg; paradižniki 25 do 30 vin. kg; breskve 1.50 do 2.80 Kr kg; fižol v stročju 50 vin. do 1.10 Ur. kg.
Turisfika in sport.
DR. LASKERJA TURNEJA PO JUGOSLAVIJI.
V soboto in v nedeljo je gostoval v Beogradu znani svetovni šahovski prvak dr. Emanuel Lasker, kjer Je odigral dve prosti partiji z najboljšimi beogradskim! šahisti in je obe dobil. V nedeljo je odigral shnultantsko partijo proti 36 izbranim beogradskim šahistom. Dr. Lasker je dobil 34 partij, dočam sta dve končali remis. (Sli-čen uspeh je dosegel naš mojster dr. Vidmar, ki je leta 1921 v Beogradu odigral simultantsko partijo proti 30 šahistom. Dobil je 25 partij, dočim je ostalo 5 partij remts.)
V četrtek 25. t m. prispe dr. Lasker v Zagrebu, kjer bo priredil simultantsko produkcijo proti 60 šahistom. V petek 26. t m. bo handUcapmatch proti 9 najboljšim igralcem zagr. šahovskega kluba. V Ljubljano prispe dr. Lasker v soboto 27. t. m.
★   ★ ★ Obisk dr. Laskerja je brezdvorano sen-zacijonalen dogodek, čigar vrednost vedo pravšen canjU naši šahisti Dr. Lasker. ni
samo največji šahovski genij tega stoletja, temveč Je svetovno znani filozof in matematik. Bil Je več let profesor matematike na untverzah v Berlinu in Nevvvorku in je spisal celo vrsto znanstvenih del. Bil je 30 let dolgo svetovni prvak v šahu. dokler tU leta 1921 Capablanci uspelo, da mu je iztrgal naslov svetovnega prvaka. Preteklo leto pa si Je dr. Lasker znova priboril svetovno prvenstvo. — Kakor čujemo mu priredi LJubU. šahovski klub prisrčen sprejem.
NEKATERI NOGOMETNI REZULTATI.
— Madrid: Moravska Slaviia (Brno) : Real Club 2:2 in 1:0.
— Barcelona: FC Barcelona : FC Torino 3:0.
— Kopenhagen : Stockholm 2:0.
— Houben v sijajni formi. Znan; nemški sprinter Houben, ki je pred kratkim porazil Carra in Padocka na 100 ir. roo m. se je udeležil v soboto mitinga TUSV 1<5"> v Monafeovem, kjer je dosegei bledeče uspehe: V teku na 100 m je dosegel *as 10.6 in v predteku je tekel celo 10.5 ter je s tem postavil nov nemški rekord: 200 m Je pretekel v 21.8: v nedeljo je postavil nov nemški rekord na 200 m v 21.5.
NURMI POSTAVIL NOV REKORD NA „ 10.000 m.
Znani fenomenalni tekač Nurm: je v Tammerforsu v teku na 10.000 m potolkel svojega rojaka Ritolo In sicer le dr spel v času 30:20.9, dočim je Ritola tekel 30:m.5. Cas, ki ga je dosegel Nurmi, je boljši od svetovnega rekorda RItole, dosežancc:a na pariški oKmpijadi.
— V pešhoji na 50 km Je postavil Hahnel (Erfurt) v Berlinu nov svetovni rekord v času 4:36.21. t. .
— Carpentier pride v N^člio. Ca-t en-uerov menager Descamps se podaja z m škimi boksmanagerJi v svrho turnej r Car-pentirea v Nemčiji. Carpentier bo verjetno nastopil proti Breitenctraterju ali Kdrnerju.
— Postava naše reprezentance za tekmo Jugoslavija : Češkoslovaška, ki se vrši v nedeljo 28. tm. se glasi: Friedrich, — Rodin, Dujmovič, — Poduje, Kurir, KeSič. — Poduje, Bonačlč, Benčič Ketkovič, Radič.
— »Vilfanova koča« na BegunjSčici se zatvori v nedeljo 28. t nf.
„Starovpokojenci" - pozor!
Pravkar razglaša vladin tisk, da se »pripravljajo« za državne vpoko-jence nove »draginjske doklade«. Glasom teh poročil namerava vlada »zvišati« te draginjske doklade za velikanske zneske 200 do 300 Din mesečno. A Y ostalem, tako se je baje izrazil g. finančni minister, ostanejo v veljavi vsa dosedaj veljavna določila!
Kaj se to pravi? Nič drugega nego to, da bodo med drugim prejemali starovpokojenci še dalje krone namesto dinarjev, dasi morajo vse svoje potrebščine plačati v dinar-j i h in da bodo oni, Čijih postranski zaslužek dosega smešno svoto 1000 dinarjev na mesec, sploh še nadalje izključeni od prejemanja doklad ter navezani zgolj le na kronsko pokojnino!
Ne vemo, kakšne predloge so stavile uradniške organizacije vladi, vemo pa, da je to naravnost udarec v obraz vsem starovpokojencem, kar se v ničemer ne strinja z geslom pravičnosti, katerega je nova vlada proglasila kot temelj svojega delovanja. Seveda velja to pod pogojem, da so poročila točna, o čemer pa nimamo povoda dvomiti.
Pravkar je celo Italija, sledeč ta-kozvanemu rimskemu paktu. — vse svoje, od Avstrije prevzete starovpo-kojence izjednačila, tako da prejemajo od junija 1924 vsi svoje pokojnine v lirah al pari, to je: kolikor kron, toliko lir.
Naša država pa tega še do danes nI storila, vzlic temu, da ji rimski pakt nalaga to dolžnost Ona je s famoznim ključem 1 : 4, katerega je imenovvnl pokojni dr. Tavčar »roparskega«, tem vpokojencem — v nasprotju s tem rimskim, tudi za njo obveznim paktom, jednostavno konfiscirala %/i pokojnin! Zgodilo se je to ne samo zoper vsak pravni Čut, marveč tudi zoper vsako postavo in prav nič ne dvomimo, da bi ti vpokojenci, če bi se ojunačili in vložili civilno tožbo, prav gotovo morali reusirati!
Če se hoče sedanja vladi še dalje imenovati vlada reda, zakona in pravičnosti, naj nemudoma pristopi k vprašanju ureditve kronskih pokojnin, kajti naravnost evropejski škandal bi bil, podpisati tozadevno rimski paktna zunaj, — na znotraj ga pa enostavno ignorirati.
In ravno tako mora že enkrat stari ufaclniški zakon iz leta 1922, na katerega se finančni minister in njegova ljubljanska delegacija vedno sklicujeta, pasti t vsemi svojimi določili.
Zadevo bodemo imeli v evidenc! ter se k nji še pravočasno povrnili, ko bomo imeli avtentična določila v rokah.
Zatorej kličemo: Uradniške organizacije na plan, zganite se, dokler je še čas. Z borim zvišanjem od leta 192L neizpremenjenih »draginjskih« doklad vendar ne more biti to vprašanje zadovoljno rešeno, ne za prizadete in n«t za javnost! 4.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 24. septembra 1924.
Kongres proti prostituciji-
Danes se zaključi ▼ Gradcu medna* rodni kongres za pobijanje prostitucijo. Ni prvič in tudi ne zadnjič, da stoji Človeštvo pred tem sramotnim poja* yom. ne da bi vedelo, kako naj izreže iz svojega zdravega organizma to straš* no epidemijo. Statiitični podatki govore o tisočih mladih deklet, ki so postale žrtev človeške podivjanosti V prosvit* ijenem 20. stoletju poznamo trgovino s človeškim mesom. Brezvestni verižniki zlorabljajo naivnost in gmotne težave mladih bitij, love jih v svoje mreže in prodajajo za masten dobiček, kakor klavno živino na sejmu. V svetovnih mestih je vse polno inštitutov, ki se pečajo s to gnusno trgovino in pospe* sujejo prostitucijo, ne da bi se jim bilo treba posebno bati pravične roke, ki bi v kali zatrla njihovo zločinsko delo. Drugod, kjer družba še ni zašla tako globoko v moralno blato, sicer ne kupu* jejo in ne prodajajo človeškega mesa ali ono se prodaja samo. Deloma na* pačna vzgoja in zanemarjena zgodnja mladost, deloma beda in pomanjkanje sili dekleta na ulice, kjer si iščejo zve* čer zaslužka na način, ki bije družbi kot taki naravnost V' obraz. Prostitucija ni le zločin nad  človeškim dostojan* s tvom, marveč je tudi madež na družbi, v kolikor jo slednja tolerira in pospe* suje. In navzlic temu, da so sami moralno odgovorni za vse težke posledice te rak*rane na družabnem organizmu, najdejo ljudje vedno izgovor, s katerim skušajo potolažiti svojo vest in odvrniti krivdo od sebe.
Ne glede na vse argumente, pomi* sleke, predsodke in osebne skomine pa moramo prostitucijo z vsemi sredstvi zatirati in pobijati. Težka je sicer borba proti temu pojavu, ki je pognal globoke korenine celo med srednjimi in nižjimi sloji, ali ta borba spada med najsvetej* Še dolžnosti vsake družbe, ki hoče soci* jalno napredovati. Poleg alkoholizma je prostitucija najstrašnejši socijalni bič, čigar udarec čutijo z nami tudi poznejša pokolenja. Ža! je ta problem splošno še vedno zanemarjen, ker se ga ne lote tam, kjer bi energična roka največ zalegla. Kongresov z idealnimi humanitarnimi cilji smo imeli zadnja leta nebroj. Ali vsi ti kongresi so ostali večinoma v obliki resolucij in sklepov z najboljšim namenom samo na papirju, dočim se razmere, ki so jih hoteli zbolj* sati. niso prav nič spremenile. Tu je potrebna krepka roka zakonodajalca. Kongresi, kakor je graški, so le izraz javnega mnenja, ki bi mu morale dati posamne države pravo smer. Lek proti prostituciji so edinole drakonske odred* be socijalne zakonodaje. Vse lepe be* sede in plemenite želje ne bodo nič po* magale. če ne nastopijo proti tej epide* miji države z najstrožjimi zakoni. Ne oziraje se na proteste in ugovore s kate* rekoli strani, bi morala vsaka država najprej na svojem ozemlju brezobzirno zatreti prostitucijo, potem šele bi bilo mogoče govoriti o borbi proti nji v med* narodnem obsegu. Izvzemši sovjetsko Rusijo pa menda nima še nobena drža* va zakona, o katerem bi lahko rekli, da je dosegel v pobijanju prostitucije svoj cilj.
★   ★ ★
— Kraljev povratek v 'Beograd. Da* Bašnji beogradski jutranji listi objav* Ijajo, da se kralj Aleksander s kraljico Še tako kmalu ne vrne v Beograd in da ostane na državnem posestvu ▼ Belju se teden dni.
— Poset kraljevske dvojice v Lon* donu. Odposlanec angleškega zunanje* ga ministrstva, g. L a m p s o n, je od* potoval v Bukarešto. Kakor zatrjujejo dvorni krogi, je Lampson izročil oseb* no pismo vojvode Yorka našemu kra* lju in kraljici ter je obenem imel na* logo, da prične razgovore za oficijelni poset naše kraljevske dvojice london* skemu dvoru. Ta poset naj bi se vršil sredi meseca maja prihodnjega leta.
— Trgovinski pogajanja s Avstrijo, — PO poročilih z Dunaja ao se včeraj pričela ponovna trgovinska pogajanja med našo in javstrijske delegacije. Pogajanja bodo tra-fala Še kakih 8 tednov.
— Zavarovanje delavcev. V minlstr* stvu za soeijalno politiko se je včeraj zgla-sila deputacija trgovsko obrtnih zbornic ter Je Intervenirala ▼ vprašanju izvedbe zakona o zavarovanju delavcev.
— Italijani na Triglavu. Pišejo nam: Italijani so postavili nekaj metrov pod vrhom Triglava pod Aljaževem stolpom, kamenito piramido In ai tako napravili umetni triglavski vrh. Zadnje čase se tudi pridno vežbajo ▼ plezanju. Pretekli teden sta dva italijanska hribolasca, neki inženir iz Padove in neki TriaČan prišla i vodnikom iz Trente na Triglav, od tam v Aljažev dom v Vrata, kjer sta prenočila. Prihodnje jutro ob 4. ita hotela preko »Severne stene« na vrh. Vodnika sta poslala po Bambergovi poti z naročilom, naj pod vrhom počaka. Vodnik je šel in čakal zelo dolgo časa, ali Italijanov ni bilo od nikoder. Drugo jutro je odhitel in čakal do popoldne, ko sta turista gladna in utrujena prilezla a strmih sten. Pripovedovala sta, kako je to skrajno neprijetno, ker sta morala lahno oblečena In lačna Cr*noC^^«^^^^v|u, Eoitf ia
takih turistov, ki si predstavljajo pot po gorovju za navadno sprehodno pot, pa jih zadene bridko razočaranje.
— Anketa o izseljeniikem vprašanja.
18. I m. se je vršila v Zagrebu pod predsedstvom ministra za soeijalno politiko, g. Behmena, anketa o izseljeniškem vprašanju. Anketi so prisostvovali zastopniki ministrstva zun. del in socijalne politike, šef izseljenišktega komisar!] ata v Zagreba, zastopniki bank ln drugi strokovnjaki v tem vprašanju. Debata je ugotovila, da se nahaja naša izseljeniška politika še v povojih. Iz Kl°veniie $ta bila na anketo povabljena gg. dr. Gosar ln Stefanovic. Pri debati Je govoril tudi g. Štefanovič, ki je opozoril na stvarno stran izselieniškega vprašanja. Vprašanie spada v vrsto strogo gospodarskih, strokovnih ln socijalnih vprašanj, ki bi se morala reševati neodvisno od ostalih, samopolltičnćh problemov države. V to bi bilo potrebno ustvariti in pospešiti organizacijo nevtralnih strokovnih organizacij in ustvaritJ depolitizirane sindikate. Sele tak izseljenišk sindikat lahko prevzame sistematično zaščito izseljnikov ter upe-lje točno in stvarno, nepartizansko izseljeni Ško politiko v našo državo. V Ameriki živi nad 600.000 Jugoslovenskih izseljeni-kov, ki pošiljajo v domovino letno 20—30 milijonov dolarjev. Ta denar ostaja brezploden, ker se steka v banke in v privatne žepe, mesto da služi splošnim poklicnim ter socijalnim stremljenjem izseljeniškega naroda.
— Novinarski kongres se vrši letos med 29. sept. in 2. oktobrom. Kongres bo na parniku, ki bo vozil tiste dni med Sušakom, Rabom, Baško, Senjom, CrScvenico in Sušakom.
— Trgovska menza. V krogu Slovenskega trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani že dalj Časa razmišljajo o ustanovitvi obedovalnice za pripadnike trgovskega stanu v Ljubljani. Snoči se je vršil v društvenih prostorih »Merkurja« ožji sestanek, na katerem je predsednik društva g. dr. Fran Windischer razložil namen ln pomen take uvedbe. Spričo važnosti take naprave Je društveni predsednik napovedal, da društvo sezove v kratkem širši sestanek interesentov, na katerem se bo vprašanje razčistilo na vse strani.
— Pomoč zemlioradnikom. Ministrstvo poljoprivrede je zahtevalo od poštne hranilnice kredit 60 mil. dinarjev radi pomoči zemljoradničkim zadrugam, udruženjem in savezom. Denarna cena za pomoč sedanji vladi, ki jo daje zemljoradniška stanka v parlamentu.
— Kričeče razmere na Dunajski cesti. Piše nam prijatelj našega lista in priobčuje-mo: Razmere na in ob Dunajski cesti so postale zadnje čase take, da jih ne moremo več molče prenašati. Glasom neke cestno-policijske naredbe je menda dovoljeno kolesariti po levem hodniku Dunajske ceste, pričenši pri železniškem prelazu, a vendar samo v toliko, v kolikor pri tem niso moteni pešci. Desni hodnik je pa baje posvečen in rezerviran posavskim mlekaricam in njihovim vozičkom, vsaj tako se je svojčas lahko čitalo na nekem napisu poleg prelaza. Sedaj se je pa med posavskimi kolesarji razpasla grda navada, da vozijo tako v mesto kot iz njega kar v strnjenih vrstah po 3—5 mož. Isto velja tudi za mlekarice, ki vozijo kar po tri vštric, tako da za nas uboze pešce ne ostane na hodniku prav nobenega prostora. Ako pa daš svojemu ogorčenju opravičeno duška, te pa tako kolesar kot mlekarica pošteno nahruli: »Prokleti škiic, če ti ni prav, pa pojdi na cesto.« Vrhutnga pa so jeli še motociklisti vporabljati hodnike za svoje vrtoglave vožnje. Na hodnikih sem v nevarnosti, da me podere kolesar aH mlekarica, na cesti sem pa še v večji nevarnosti, da ne pridem pod avtomobil. Z avtomobili drve pa ravno po Dunajski cesti od Sv. Krištofa dalje z birzino 60—80 km na uro, mesto s 15 kilometrsko brzino, ki je baje predpisana. Razven tega pa povzročajo drveči avti tako neznosen prah, da ti zapre ne le oči ampak tudi požiralnik, ob slabem vremenu pa nisi varen pred blatom, kajti brizga na vse strani po več metrov daleč. Stanujem na Dunajski cesti skoraj v Stožicah, ob vsaki url sem na cesti, toda od železniškega prelaza pa do periferije mesta in od tod dalje proti Jezici še nikoli nisem opazil kakega stražnika ali orožnika. Policaj se drži prelaza kot klop, orožništvo se pa za Dunajsko cesto tudi ne briga in tako lahko raste kolesarjem in mlekaricam greben ter počno s pasanti kar hočejo. Ti ne-dostatki se najbolje sedaj občutijo, ko je Dunajska cesta tako oživljena, dijaki, šolski otroci, delavci in drugi, ki imajo v mestu opravek so vedno v nevarnosti in še čudno, da se do sedaj še ni pripetila kaka večja nesreča. Prosimo merodajne faktorje, da napravijo na Dunajski cesti primeren red ter pošljejo včasih kakega stražnika tudi čez železniški prelaz proti anilerijskl vojašnici, ki naj vsak prestopek cestnopolicij-skega reda naznani, da se krivci kaznujejo, sicer bodemo primorani sami napraviti red, kajti mera teh neznosnih razmer je polna.
— Osebna vest. Kakor doznavamo iz Beograda, bo v kratkem vpokojen poveljnik tukajšnjega orožnlškega polka, polk. Drago-tln H u r k i j e v i C. Naše orožništvo se oddahne tem bolj, ker še ni pozabilo svojega prejšnjega poveljnika polk. Dragica, ki je bil kot izredno simpatičen in pravičen mož splošno priljubljen. Ko odhodu polk. Hurko-vlča bi samo želeli, da pride na njegovo mesto poveljnik, ki bo razumel in ščitil interese našega orožništva-
— V pomoč ruskim invalidom. »Rdeči križ« je poslal osrednji zvezi ruskih vojnih invalidov pomoč v raznovrstnem materijalu (srajce, nogavice itd.)
— Velik most zgradijo med Beogradom in Pančevim. Te dni se je zglasila deputacija % Vršca pri prometnem ministru, da ga znova opozori na potrebo zgradbe tega mostu, Id pomeni bodočnost trgovini v Joi-fiftm Basali*    c —«—-
— Pomoč pri naravnih katastrofah.
Peta komisija na zborovanja Društva narodov se je pečala te dni z načrtom medsebojne pomoči držav v slučaju nearavnih katastrof. Člani komisije so večinoma z navdušenjem pozdravili načrt, Kineda de Mont (Guatemala) je izjavil da bi rad videl na tem delovanju udeležene organizacije Rdečega križa. Zeli, da bi se sklicala mednarodna konferenca v svrho, da se vsa stvar natančno prouči. Načrt je podal italijanski senator Ciraolo. Saraut francoski zastopnik, je zelo priporočal načrt In se je spominjal velikodušne pomoči povodom potresne katastrofe v Mesini tamkajšnjemu nesrečnemu prebivalstvu. Kakor kažejo razprave in zanimanje, se načrt uresniči, sodeloval bo pa tudi Rdeči križ.
— Surovost Pišejo nam z Dunajske ceste: Med onimi delavci, ki imajo svoj opoldanski odmor ob Dunajski cesti so nekateri, ki ne puste nobene ženske na miru ter delajo tako neslane opazke, da se Človeku kar gabi. Tako n. pr. se mi je pripetilo, da je neki mlcčnozobi kovinar nahrulil neko nosečo damo z grdimi besedami. Fantalinu sem povedal, kar mu gre a bi kmalu slabo naletel, ker se je zanj postavilo še par drugih delavcev. To je surovost in sramota! Pustite pasante v miru I Taki hrulači škodujejo ugledu delavstva.
— Kongres vojvodinskih mest Kongres vojvodinskih mest se vrši 8. oktobra v Novem Sadu. Na kongresu se bo predvsem razpravljalo o ureditvi plač mestnih uradnikov in uslužbencev. Stavljen je predlog, da se plače mestnih uslužbencev izenačijo z onimi državnih nameščencev.
— Stavka v subotiški tiskarni. KaJcof Javljajo iz Subotice, je stopilo v tiskarni dnevnika »Hirlap« 50 tfpografov v stavko.
— Izložba pomladka »Rdečega križa.«
Delajo se velike priprave za otvoritev izložbe, na kateri se razstavijo dela članov pomlađka Rdečega križa.
— Na novo prežlgosanje steklenih mer. Trgovinsko ministrstvo je izdalo ukaz. da se Imajo vse steklene In druge mere pre-žigosati z novim uradnim žigom. Cimenti-ranje se prične v Ljubljani te dni. Zahtevalo se je, da bi moral vsak gostilničar znositi vse steklenice, vrčke Itd. na merosodni urad. Po organizaciji pa se je izposlovalo, da se bode vršilo clmentlranje in žigosanje pri vsakem gostilničarju na domu. Takse za to delo. se imajo plačati na Ucl mesta. Priporočamo, da se gre uradnim organom vljudno na roke, ter vso merično posodo predstavi v žigosanje, ker se bi sicer pri event. reviziji nežteosane mere kratkomalo odvzelo. — Zadruga gostilničarjev v Ljubljani.
— Smrtna kosa. Danes ponoči je umrla v Ljubljani mati fakultetnega tajnika g. Viktorja Z a 1 a r j a, zdravnika dr. Ludovika Z a 1 a r j a in licejske profesorice Albine Ramovš ter tašča vseuč. prof. dr. Frana Ramovša ga. Marija Z a 1 a r. Pokojna je bila blaga mati In zavedna slovenska žena. Vsi, ki so jo poznali, jo ohranijo v najboljšem spominu. Pogreb bo v Četrtek ob 16. popoldne. Blag ji spomin! Prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
— Namesto venca na krsto svojega podpredsednika in večletnega odbornika g. Alojzija Accetta je darovalo »Kreditno društvo mestne hranilnice ljubljanske našemu društvu znesek Din 500, za katerega se kot predsednik Podpornega društva slepih v imenu vseh članov kar najiskreneje zahvaljujem. Za odbor: »Podporno društvo slepih« v Ljubljani, G. F. Jurasek.
— Konkurz za ureditev Topčidera. — Poljoprivredno ministrstvo je že razpisalo mednarodni konkurz za načrt glede ureditve državnega topčiderskega parka. Načtri se imajo predložiti do 31. decembra t 1. Dovoljen je kredit 420.000 Din za nagrado načrtom.
— Nabavke Iz Nemčijo. Ministrstvo poljoprivrede je dovolilo gen. direkciji vod, da naroči na račun reparacij iz Nemčije 2 remorkerja, ki se bosta uporabljala pri poplavah za reševanje ogroženega prebivalstva in poplavljene imovine.
— Vodovod v Skoplju prično graditi še ta mesec. Doslej je bil tam samo star turški vodovod, ki nI odgovarjal higijenskim zahtevam in je mnogo preneznaten za vso občino. Nov vodovod bo zajemal vodo iz vrelcev pri Selu Gluhovo, 6 km od Skoplja.
— Tajne lekarne v Štjpu. Te dni ie policija v Štipu odkrila tajne lekarne. V ma-gacinih s° našli velike količine zdravil ter raznih strupov. Lekarne so še izza turških časov. Policija je konfiscirala vse premoženje.
— Samomor. Pod vlak se je vrgel na
Jesenicah 20 letni elektrotehnik Albert Tašl. Vlak je nesrečneža, ki ic izvršil samomor iz bede popolnoma razmesarU.
— Lire le tla menjat... Včeraj dopoldne, nekako okoli 11. ure, je stopila v tgrovino Angele Zore na Tržaški cesti neka mlajša ženska, oblečena v temnomodro obleko in s slamnikom na glavi. Neznanka je nabrala večjo količno blaga, tako pisane rute, robce itd. Ko pa Je bilo treba plačati račun, ki je znašal 2500 Din. je neznanka izjavila: »Moment prosim, grem menjat lire, nimam drugega denarja.« In ie odšla. Ker se neznanka le ni hotela vrniti. Je postala prodajalka Marija Jereb pozorna. Opazila je takoj, da so zmanjkali trije zavitki svilnatih trakov v vrednosti 750 Din. Prijavila je tatvino policiji, ki podjetno tujko z lirami zasleduje.
— Nesreče pri delu. Delavcu Juliju Po-glajnu, zaposlenemu v cementarni v Trbovljah, je vagon za prevažanje cementa zmečkal desno nogo v stopalu. Pri razstre-Ijevanju skalovja v Kalu pri Črnomlju se je ponesrečil 19 letn\ Anton Stariha. Dinamit je predčasno eksplodiral in Stariha je zado-bil težke poškodbe na glavi. — Oba poškodovanca sta bila prepeljana v bolnico.
— Cestni napad. V ponedeljek 22. trn. je bil v Zg. Zadobravi pri D. M. v Polju napaden okoli 20 letni dninar Janez Hribar. Napadel ga je udaril s kolom po glavi. Hribar, ki ima pretresene možgane, je bil prepeljan v bolnico,
— Smrtna nesreča na Jesenicah. V ponedeljek se je smrtno ponesrečil 18 letni delavec Peter Šimič. Težka železna plošča, ki ga je stisnila čez prsi mu je udrLa prsni koš. Nesrečnež je v strašnih bolečinah umrT čez par ur.
— O Paskijeviču odnašajo zagrebški listi sledeče novosti: Paskijević se nahaja v kaznilnici v Mitro vici in se v zadnjem času bavi z barvanjem prstenih lončkov. Ne govori z nikomur, postaja popolnoma mrk in malobeseden. Tako obnašanje je povzročilo pismo njegovega očeta, v katerem javlja sinu, naj se ogiba tovarišUe in naj molči. V kratkem se bo revidiral njegov proces in tedaj bodo odkrili pravega krivca. Pri Paskijeviču napreduje tuberkuloza in ga bodo morali oddati v kaznllni-čno bolnico, kjer bo prejemal boljšo hrano.
— Novo osemrazredno gimnazijo o tvorijo še to leto po sklepu ministra prosvete v Sarajevu.
— Tragična smrt Milana Grč i ća. Po poročilu iz Zagreba je nanagloma predsnoč-nim umrl glavni urednik <»Srpskega K°la«. Milan G r č i Ć. Zadet od kapi Je umrl v splošni bolnici. Okoli 19. Je prišel, kakor običajno v »Varoško pivnico« na večerjo. Sedel je v družbi svojih prijateljev. Mahoma mu je postalo slabo ter se Je nezavesten zgrudil na tla. Pokojnik Milan Grčlč je bil izrazit boritelj za jugoslovensko Idejo, bil je v vrstah one iugoslovenskc novinarske generacije, ki je vedno v najkri-tičnejših ča^ih stala na čelu akcije za našo osvobojenje in ujedinjenje. Milan Grčlč je bil 1. 1882 rojen v Jamnici okraj Dvor. Gimnazijske študije Je dokončal v Sremskih Karlovcih, a nato v Zagrebu filozofično Študije. Posvetil se je najprej literaturi, pozneje novinarstvu. Od L 1910 dalje je urejeval zelo spretno »Srpsko Kolo«. Poznal Je do globine dušo hrvatskega in srbskega seljaka. Pod peresom Grčićevim urejeva-no »Srpsko Koloc je bilo ravno radi raznovrstne vsebine zelo razširjeno. Za časa vojne je bil kot politični osumljenec o'd političnih oblasti preganjan ln interniran. Časten mu spomin-
— V Zagrebu le padel s stavbenega odra nove zgradbe v Svetlici delavec Iv. Mahiša. Priletel je tako nesrečno, da ie v par urah podlegel poškodbam,
— Rodbinska tragedija v Žužemberku. Dne 21. tm. je posestnik Fran Glavič med prepirom ustrelil svojega zeta Frana Zaletela v trebuh. Smertnonevarno ranjenega Zaletela so prepeljali v bolnico v Kandijo.
— Drzen vlom. Danes ponoči je neznan storilec Pred igriščem vlomil v prostore gostilne »Pri Rusu«. Neznanec je zvil železno omrežje na oknu In nato splezal v gostilniško sobo, kjer Je z vetrlhom odprl tam stoječo omaro. Pobral je iz omare okoli 250 Din gotovine. Po napornem poslu ga je moralo zelo žejati kajti natakarica Marija Vidmar je ugotovila, da manjka tudi okoli štiri litre vina. Denar je last natakarice.
— Tatvina kolesa. Tapetniškemu pomočniku Ignacu Narobe je bilo v Mostah ukradeno kolo znamke »Luksus« vredno 1500 Din. O storilcu ni sledu.
— Policijske ovadbe. Tekom včerajšnjega dne so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine 2, kaljenja nočnega miru 1, prestopka cestnopollc. reda 12, vozniškega reda L ugriza od mačke 1, lovenja rib brez dovoljenja 1.
— Vremenska napoved. Zopet jasno (n toplo jesensko vreme. V Severnih Alpah viharno.
— Radio termalno kopališče Laško od. prto celo leto — a prvim septembrom 50% popust za kopeljl In sobe.
— Najcenejše In najnovejše obleke se dobe samo šelenburgova ulica št 3 pri G RIČ A R & MEJAC.
— Kavarna Leon: Vsak rečer Balonski orkester. Se priporoča Pogačnik.
— Na želodcu, črevah, jetrih In žolču bolni kakor tudi zlatenlčni dosežejo z vpo-rabo »Franz-Josef grenčlce« redno prebavo.
„KINO IDEAL"
predvaja
v sredo 34.« Četrtek 25., petek 26., soboto 27. in nedeljo 28. t m
izborno veseloigro
KRALJ CIRKUSA.
V glavni vlogi
MAKS L I N D E R.
To je njegova najboljša veseloigra do sedaj in bi ga ista kmaiu stala življenje. Kdor se želi res zabavati in se od srca nasmejati, ogleda naj si ta film. 6086
Iz Celja.
—c Aretiran je bil radi suma tatvine od celjske policije neki mož radi sumljivega obnašanja. Na hrbtu je nosil velik zavoj perila ter razne obleke. Stvari so bile najbrže kje ukradene. Komu bi bilo o tem kaj znanega aH kaj ukradenega, naj se zglasi pri policijskem oddelku soba št. 12.
—c Na gospodinjski šoli v Celju se bo vršilo dokončno vpisovanje še dne 30. septembra od 9.—12. ure. Ako se prijavi predpisano število učenk, se bo pričel pouk dne 1. oktobra. Vpisovanje se vrši v pisarni dekliške meščanske šole.
—c Gremij trgovcev v Celju razglasa sledeče: Vsi trgovski vajenci in vajenke, ki se imajo v šolskem letu 1924/25 vpisati v 1. letnik trgovske nadaljevalne šole in tudi oni vajenci in vajenke, ki dosedaj niso obiskovali trgovsko nadaljevalno šolo, kljub temu, da so pri gremiju prijavljeni kot vajenci, se imajo nemudoma, in to pred vpisom v šolo, zanesljivo zglasiti v tajništvu gremija radi popisa za sprejem v trgovsko nadaljevalno šolo. Naj prinesejo zadnje šolsko spričevalo seboj.
—c Plemenit nemškutarski mesar v Celju. Proti koncu svetovne vojne, ko so naši ubogi fantje že stradali kakor volkovi, je. edea od nemškutarskih mesarjev proda-«
jal vojakom jrnile klobase in bil radi tega obsojen na zapor. Bila ie to vsekakor še premila kazen! Ako je javnost radovedna, kdo je bil ia mesar, naj vpra:>a načelnika mesarska zadruge gospoda Franza Rebeu-schegga. Gotovo se on v interesu mesarske obrti ne bode branil povedati ime in konstatirati, da tak človek dela sramoto ne-le celjskim nemškutarskim mesarjem temveč tudi ostali celjski nemškutariji. še posebej pa nemškutarsko blokaški listi. Also Herr Franz Rebeuschegg, na dan z besedo!
Iz Maribora.
—m Obrtnonadaljevalna šola v Mariboru, se otvori v nedeljo 5. oktobra ln sicer se vrši vpisovanje učencev v času od 29. septembra do 4. oktobra.
—m Volitve v rogaškem in kozjanskem okraju. Pri občinskih volitvah v Sv. Flori-janu je dobila napredna lista 90. lista SLS 28 in lista kmečke zveze 10 glasov. V občini Donačka gora je dobila napredna lista 7, SLS 5 in skupina župana Beleta 5 odbornikov. Pri volitvah v Šent Petru pod Sv. Gorami so dobili JDS 57, SLS 93 in socija-sti 124 glasov. (JDS + 28).
—m Mariborski drobiž. Aretirana Je bf-la radi nedovoljenega povratka v mesto znana vlačuga Neža G. Odpremili so jo v kaznilnico v Begunje. — Pri občinskih volitvah Je dobila nemška lista 21% glasov in bajke o nemškem značaju mesta Maribora so se za vedno razpršile. — Ključavničar Ivan L. je bil prijet na kolodvoru, kler Je hotel oddati ukradeno kolo pri blagovni blagajni. Kolo, ki je bilo last Alojzija Krmarja, je ukradel izpred Narodnega doma. ;ddan je bil sodišču.
Izpred sodišča.
— Vlomilec v gozdu. Dne 2. julija so aretirali v Metliki brezposelnega pohajača izučenega kovača. 25 letnega Matijo Znl-deršiča. doma iz Kompolja. Možakar, dasi komaj polnoleten, je zelo navihan, predrzen, delomržen in se klati po svetu brez dela. Izvršil je že več tatvin in je bil že tudi večkrat kaznovan. Tudi pri občini m v okolici sploh je na slabem glasu. Dne 2. jul. sta zopet zasačila dva domača moža Grm ln Tomšič iz Male Račne. Našta sta ga v gozdu, ko je ležal ob ognju, pekel krompir ln pil brinjevec. Ker se jih je fant gotovo ustrašil, jima je ponudil svojo steklenico z brinjevcem, češ, da naj le pojita. In to Je lopova izdalo. Grm ln Tomšič sta namreč iskala vlomilca, ki je vlomil na Vnebohod, ko so bili domaČi v cerkvi, pri posestniku ln gostilničarju Antonu Bahovcu na Mali Račni. Tam Je ukradel vlomilec zimsko suknjo nekaj obleke ln perila, 30 klobas, nekaj gnjati, zlato verižico, več srebrnih kron in pa steklenico brinjevca. In ravno ta brinjevec je Jima potrdil sum, da je on tat pri Bahovcu. Ko so ga aretirali, je obtoženec tatvino odločno zanikal, priznal pa Je, da Je bil na dan vloma pred mašo v Bahovčevl gostilni In je domaČe tudi vprašal, če gredo vsi v cerkev. Našli so več ukradenih stvari še pri nJem. Kljub temu, da je obtoženec do zadnjega zanikal krivdo ln trdil, da se vsi motijo v osebi in ga zamenjavajo z drugim, se je njegova krivda jasno Izpričala ln trdovraten vlomilec je bil obsojen na osem mesecev težke ječe, kar Je po lastni Izjavi prevzel z veliko žalostjo, češ ker se mu za tako hudo kazen tatvina nI Izplačala.
— Čudne kupčije je imel krojač, zastopnik in prodajalec krojaškega podjetja Miloša Škerbca v Trbovljah Ignacij Hafner. Mož je prevzel od škrbca najpreje štiri obleke, katere je tudi prodal in plačal. Nato pa Je naročil za razne stranke še sedem oblek za 26.300 kron, katere Je sicer deloma oddal, deloma pa jih je prodal drugim In denar zapravil. Vrh tega pa je vzel od raznih strank okoli 4800 kron predujma, katerega je tudi zapravil. Obtoženec je trdil, da je prejel samo 5 oblek in da je en del dolga poravnal z raznim krojaškim blagom, katerega je dal svojemu gospodarju. Toda ta dokaz se mu nI posrečil, ker so priče do plčlce potrdile ovadbo. Vsled teh Čudnih kupčij je bil obsojen Hafner na 6 mesecev težke ječe, ker se je sodišče uverilo, da je res vse omenjene obleke prejel kakor tudi predujme, kar je priznal. Všteje pa se mu v kazen preiskovalni zapor od 13. maja.
— Po ceni peč je dobil neki zidar la Zbilja. Obtožen je bil namreč, da je ukradel iz skladišča starega železa na državni železnici dve Železni pečici. Razdjal jih je mož in znosil domov v nahbrtnlku. Vse bi bilo dobro, da ni posegel vmes hišni prepir, ki žal velikokrat odgrne zastor domačega življenja, nakar se tujec škodoželjno smeje. V tem slučaju se je mož spri s sinom In čuli so sosedje ves prepir in pa tudi očitek, da je oče ukradel obe peči. Mož je tatvino zanikal. Za eno se mu je res posrečilo nakap dokazati, za drugo pa ne, vsled Česar je bil obsojen mož, z ozlrom na dejstvo, da Je cenil to pečico cenilec po ceni za staro »re-no« samo po 17 para za kg, na 10 Din globe, plačati pa mora še 50 Dinarjev takse, tako da je pečica na vse zadnje vendar dosti po ceni.
Poizvedbe.
— Pozabljen dežnik. Pri popisu abonmaja za Narodno gledališče v Ljubljani je pozabil nek agent v vestibulu dramskega gledališča dežnik. Isti je na razpolago lastniku v pisarni gledališke uprave.
Oarila.
— Darilo. Konzervna tovarna »Globus« d. d. na Vrhniki je darovala za Jugoslovensko Matico Din 100. Iskrena tavala!
Konzulati v Ljubljani:
Češkoslovaška: Breg S7L Belgija: Urad Ljubljanskega ▼elesejra«. Avstrija; Turjaški trg 4/II. Italija: Zrinjskcga cesta 3fL Portugalska: Dunajska cesta 33-Francija; Dunajska cesta (Ljubljanska
Siev 219
.SLOVENSKI NAROD"   one 25. septembra 1924
Stran 5.
Gospodarstvo.
Čemu odlašati avtonomno carino ?
(Iz gospodarskih krogov.)
V finančnoekonomskem komiteju se je v nedeljo razvila živahna diskusija. ;Na razpravi je bil načrt avtonomne carine, ki ga je bila pripravila prejšnja vlada in se je imel skoro uzakoniti. Prejšnja vlada je šla celo tako daleč, da je vporabila neke postavke te nove avtonomne carinske tarife kot podlago za trgovinska pogajanja in zaključevanja z Italijo. Sedaj je tudi nova vlada v ekonomskofinančnem komiteju načela to vprašanje, zdi se popolnoma abovo in očitno pod pritiskom naših gospodarskih krogov, ki so posetili trgovinskega ministra in ga še enkrat opozorili na težkoče sedanje gospodarske in finančne krize ter na splošno gospodarsko ozadje te krize, to je na krizo naše trgovine in industrije, v prvi vrsti na krizo jugoslovenske industrije.
2e šesto leto živi Jugoslavija samostalno gospodarsko življenje. Iz malih predvojnih srbijanskih razmer se je razvila v veliko državo s kolosalnim in raznolikim gospodarskim področjem. Po naših krajih vznikajo bogate in obsežne industrije, razvija se obrt in na domače tržišče začenjajo prihajati industrijskoobrtni proizvodi domačega dela. Kaj je bolj naravno, kakor da se nova država pobriga za ta pojav Industrijskoobrtne samotvornosti in da s primerno avtonomno carinsko tarifo zaščiti domaČo industrijo in obrt pred navalom tujih fabrika tov, pred poplavo iz Avstrije, Nemčije, Italije in Madžarske? Prejšnje vlade so odlagale preureditev naših carin ter adaptacijo srbijanskega carinskega zakona na naše dejanske in nove industrijsko-proizvajalne razmere. V državi je vsled tega nastopila težka kriza, ki je odjeknila tudi na finančnem in denarnem tržišču ter v splošnih naših valu-tarnih razmerah. Kaj Čudi, ako je malomarnost zašla tako daleč, da se ni pripravila primerna nova, avtonomno bazirana carinska tarifa niti vpričo mednarodnih trgovinskih pogodb, ki so bile Pred durma. Mod pojave in vzroke, ki bodo v bodoče osvetljevali vso našo mizerijo, vso našo gospodarsko in finančno krizo zadnjih let, bo spadala brez dvoma malomarnost, s katero se je razpravljalo o našem gospodarsko najbolj zaščitnem zakonu, o avtonomni carinsiki tarifi.
Pred prejšno vlado so vsa znamenja kazala, da bo ta toli zmrcvarjena avtonomna tarifa kmalu pod streho in da jo v najkrajšem času uzakonimo. Iz-prememba vlade je stvar ponovno zavlekla — ad calendar grecas. Šele v nedeljo je finančnoekonomski komite načel to vprašanje in na seji se je pojavil minister dr. Kulovec, kateremu ne odrekamo dobre volje pri zaščiti našega kmetijstva in naše poljoprivrede sploh, ki pa je tudi omenil, naj se carinska tarifa predloži Narodni skupščini. Na ta način se bo njena uzakonitev odložila naravnost na — nedoločen čas. Po vseh napovedbah nove vlade je jasno, da pridejo v jesenskem zasedanju samo točnoopredeljeni zakoni, kakor invalidni, zakon proti korupciji, izpre-membe k uradniškemu zakonu in drugi postranski zakoni na dnevni red in da bodo politični dogodki po vsej priliki Narodno skupščino nato odgodili vsaj do pomladi. Avtonomna carinska tarifa, toliko potrebna naši industriji, celokupnemu gospodarstvu v\ zaščiti pred
tujimi proizvodi, se bo zopet odložila. Domoča produkcija bo zopet lahko čakala na priliko in možnost dostopa na domače tržišče. Z usodo gospodarstva pa je združena usoda naše valute, našega delavstva, našega kmetijstva, sploh celokupnega našega prebivalstva! In kljub temu se kompetentnim činiteljem nikamor ne mudi in oni naznanjajo odlaganja in prenašanja definitivnih rešitev na poznejši čas! Mi kličemo odgovornim činiteljem, naj pospešijo rešitev tega, za naše gospodarstvo življenskega zakona in naj se pri tem zavedajo, da je zakon absolutno potreben, dasi ni mogoče, da je zakon tudi v vseh točkah dober. Absolutna dobrota je nekaj relativnega, pač pa naj se upoštevajo danes obstoječi in danes dosegljivi uspehi in zakonodajni momenti gospodarske zaščite!
Problem prehrane.
Vsi vemo, da je za življenje neobhodno potreben vsakdanji kruh. Vir vsega nezadovoljstva in začetek vseh velikih socijalnih pokretov je bilo vedno in povsod pomanjkanje hrane ali lakota, ki zadene seveda samo reveže in srednje sloje kot soeijalno najbolj izpostavljene in odvisne od valovanja tržnih cen. Odkar smo preživeli kritične čase med vojno in prve mesece po zaključku tega krvavega meteža, ne poznamo sicer pomanjkanja življenjskih potrebščin v strogem pomenu besede, vendar pa je še danes na dnevnem redu vprašanje draginje, ki teži zlasti ročne in duševne delavce. Draginja je najbolj občutna takrat, ko zadene to, kar je človeku najbolj potrebno, to je živila. Med živili igra najvažnejšo vlogo kruh. Kruha sicer ne pogrešamo, vsaj velika večina ga ne strada, ali treba je samo, da toča, povo-denj, suša ali kaka druga elementarna nesreča uniči letino, pa smo v nevarnosti, da nastane lakota, če nam ne priskočijo na pomoč od zunaj. Te nevarnosti bi ne bilo in tudi cene kruha bi se znižale. Če bi si znali sami pomagati glede prehrane. Kot agrarna država s*mo res v srečnem položaju, da nam ni treba tako intenzivno iskati virov vsakdanjega kruha, toda ne smemo se preveč zanašati na dobre letine in rodovitnost nekaterih pokrajin, ker smo končno tudi mi odvisni od narave. Nekateri zapadni narodi so že davno zavrgli gotove predsodke glede prehrane in stoje danes na stališču, da ni važna toliko kvaliteta, kolikor kvantiteta človeške hrane.
Čas bi že bil, da tudi mi začnemo vporabljati tista živila, ki jih imamo ne glede na letino vsako leto v izobilju. Naša navada, da jemo enako količino kruha skozi celo leto, ni upravičena. To ni dobro ne iz zdravstvenih, ne iz ekonomskih ozirov. Če primanjkuje pšenice, kar se nam lahko vedno pripeti, moramo zadovoljiti svoje potrebe z drugimi živili, ki jih je zadosti in ki po redilnosti prav nič ne zaostajajo za pšenico. To zahtevajo ne le gospodarski, marveč tudi zdravstveni interesi. Redilnost pšenične moke niti od daleč ne moremo primerjati z redilnostjo drugih poljedelskih pridelkov, ki so neprimerno cenejši. Beli hleb, ki je pri nas tako zelo priljubljen, nima baš mnogo redilnih snovi, nima pa tudi vitaminov, ki so za človeški organizem največjega pomena. Koruznega kruha ali kruha iz koruzne in pšenične, odnosno ržene moke, pri nas, izvzemši morda nižje sloje, skoraj ne poznamo. In vendar po sestavinah in redilnosti koruza prav nič ne zaostaja za pšenico.
I V Ameriki je koruzni kruh in druga jedila iz koruzne moke vsakdanja hrana vseh slojev. Amerikanec si sploh ne more misliti življenja brez koruze. Pri nas se doslej še nihče ni potrudil, da bi populariziral kakovost, redilnost in način priprave raznih jedil iz koruzne moke. Isto velja glede ovsa, ki obeljen in dobro pripravljen daleč prekaša pšenico. V Ameriki, Angliji, Holandski in drugih državah igra oves v prehrani zelo važno vlogo. Glavna hrana veČine škotskega prebivalstva je oves. V državah, kjer se prideljuje mnogo pšenice, kakor v Nemčiji, Franciji, Italiji, Grški itd., rabijo za kruh zmes ržene in pšenične ali ječmenove moke. Tudi ječmen se rabi kot hrana narodov severne Evrope in deloma tudi Angleške in Škotske. Do leta 1858. je poznalo gorsko prebivalstvo Švice in Švedske skoraj izključno ječmen kot vsakdanjo hrano. Sama ječmenova moka sicer ni dobra za kruh, ali na polovico zmešana s pšečnično da" zelo okusen kruh. Z ječmenom se lahko nadomesti tudi rž kot dodatek k juhi.
Koruza, ječmen in oves so v mnogih bogatih državah kot hrana zelo razširjen, in sicer ne samo zato, ker so po ceni, marveč ker vsebujejo mnogo redilnih snovi. V Ameriki na vse načine propagirajo prednosti in pomen različnih novih rastlin in živil. Navzlic izobilju hrane pa posveča država vso pozornost problemu, kako urediti ljudsko prehrano tako, da bi bila z ekonomskega in zdravstvenega stališča čim boljša. Vse univerze-, poljedelske šole in drugi učni zavodi imajo posebne oddelke za propagando smotrene in cenene prehrane med ljudstvom. Vsak pameten gospodar zadovolji svoje potrebe s takimi pridelki, ki niso primerni za trgovino, da lahko pošlje čim več na trg. Tako je tudi z državo, ki hoče dvigniti narodno gospodarstvo. Tudi naši gospodarski krogi bi morali posvečati večjo pozornost problemu prehrane. Narodno gospodarstvo je zainteresirano na tem, da konstituiramo čim več takih poljedelskih pridelkov, ki niso za izvoz. Na ta način preprečimo uvoz živil iz inozemstva in izločimo iz domače vporabe to, kar lahko dobro prodamo v inc^emstvu. Seveda ima tudi ta teorija, kakor vsaka nova ideja, svoje nasprotnike, ki ne morejo sleci železne srajce. Na beli pšenični kruh smo vsi tako navezani, da bi ga težko pogrešali. Dokler ga imamo, vprašanje preorijentacije glede prehrane ni tako aktualno, vsaj za širšo javnost ne, ali utegne se pripetiti, da ga bo primanjkovalo, za ta slučaj bi ne škodila predpriprava,
★  * *
—g Hmelj. XXII. brzojavno tržno poročilo : N u r n b e r g, 23. sept 1924. 350 bal prodanih, mirnejše, precej nespremenjene cene.
—gXXVT. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Ena tretjina letošnjega pridelka je že prodana po 7500—8500 Din za 100 kg. Razpoloženje je danes mirno, vendar čvrsto. Hmeljarji pričakujejo zboljšanja cen. —■ Društveno vodstvo.
—g Živinski semen) na Dunaju. Na sejmu 22. t m. ie bilo živine 2920 glav. in sicer domače 808 glav. Iz Jugoslavije 492, iz Madžarske 970. Cene za kg žive teže: voli Ia od 19—23.500 K, srednji od 15— 17.500, slabi od 14—15.000, b%i od 14— 17.000 krave od 13—16.000, drsava živina od 8500—11.000. Potek sejma živahen.
—Z K zakonu za povzdlgo vinogradništva se naknadno poroča, da bo poskrbljena ž njim pomoč vinogradnikom na ta način, da bodo oproščeni davka in da bodo vži-vali olajšave za prevoz nasadov in grozdja za domačo porabo kakor tudi za uvoz inozemske trte.
—g Iz Baške stare se nam poroča: Zadnji lepi solnčni dnevi so vrlo dobro vplivali na vinsko trto. Letošnji vinski pridelek bo večji ln dosti boljši od lanskega. Iz Zagreba in Sušaka prihajajo prekupci in
Vladimir Levstik:
Inženierjev izum.
(Konec)
»Prav nič se ne norčujem«, je rekel inženjer. »Res sem izumil tako pripravo, brez čarodejstva, to se ve ... ki se razlikuje od Muhaberjevih naočnikov samo po vnanji obliki«
»Absurdno!« je zahreščal svetnik Mavk. »Da bi se poznalo ljudem na Čelu? Nonsens!«
»Na čelu ne. V aparatu,« — to rek-š"i je Golomik izvlekel majhno zaklopni-co in vzel iz nje okroglo medeno cevko, ki je nalikovala nekakšnemu drobnogledu ,— »v mojem pornoskopu, kakor sem ga nazval, je celica iz posebne tvarine, ki propušča samo nekatere žarke, druge pa zadržuje. Znano vam je, gospoda, da sega tehnika v najzadnji dobi svojega razvoja že tudi na duševno polje. Edison je na primer izumil pripravo za brezžične telefonske razgovore z mrtvimi; zakaj ne bi rudi jaz nekoliko prestavil mejnikov? Stvar je vendar tako enostavna. Poizkusi z »auro«, o kateri govore spiritisti, so me doved-li do velezanimivih rezultatov. Uveril sem se, da so nevidni žarki, ki jih izžareva ženska v izvestnem moralnem stanju, povsem različni od onih, ki izhajajo
iz nje, ako je to moralno stanje drugačno. Ko sem dognal to. je bilo vse ostalo igrača in moj pornoskop. ki ga z mirno vestjo imenujem enega izmed triumfov znanosti v XX. veku, je danes gotov in leži tu pred vami na mizi.«
»Je li mogoče?« so zazijali vsi razen poročnika, ki se je zleknil nazaj, da bi utajil svoj škodoželjni smeh. »A kako... kako se pozna?«
»Kakor pri sultanovih naočnikih.-Pogled skozi pornoskop na dobro in nepokvarjeno žensko je čist kakor skozi kristal, dočim je pogled na ono, ki se vdaja nizkim strastem in raz vratu je v mislili, željah in dejanjih, nekam meglen ... teman in zabrisan... kakor, recimo, skozi košček okajenega stekla..«
Tako govoreč je zapeljivo sukal svojo peklensko iznajdbo med prsti.
»Dajte, da rx)skusimo!« Gospod svetnik je nekam naglo iztegnil roko.
»Pardon!« se je ustrašil inženjer. »Nisem se še odločil, ali naj vobče objavim ta izum. O p as en je — timeo Da-naos! — kakor trojanski konf. Ako bi mogel vsak moški opazovati lepi spol s takšnimle pornoskopom, premislite, koliko srečnih zakonov bi se razsulo, koliko porok izjalovilo in koliko grešnih želja bi bilo uslišanih, ki jih dandanašnji nihče ne vidi in ne ugane!«
Govoril je tako sarnosvestno in
prepričevalno, da nas je vse oblivala zona grozničave radovednosti, prav kakor bi se klatilo pod okni krvavo stegno.
»Ne, ne«, je povzet »kje bi mogel dovoliti, da se preizkusi moj peklenski stroj v tako spoštovani družbi! In sploh ... mudi se mi... predavanje bo v inženirskem društvu... poročnik, prideš H zvečer v kavarno »Zvezdo«? ...«
Med tem govorjenjem je zavil svoj izum v košček mehkega papirja. Skrbno je zaprl zaklopnico, spravil jo v prsni žep, razpoklonil se damam, podal gospodom roko in odšel.
Zaviti pornoskop pa je pozabil na mizi!...
»Vražji človek,« je zamrmral poročnik. »Svet bo prevrni! s to stvarjo!«
»Kdo bi si mislil!« je ponavljala Mira Kokotova z drhtečim glasom. Njene oči so visele kakor hipnotizirane na drobnem, belem zavojčku. Vsi so ga videli, vse je grabila ista izkušnjava... in nihče se ni upal iztegniti roke...
»Na, prijatelji,« se je oglasila Poti-čarica, »jaz menim, da bi še Čašico čaja?«
»Oh, nikarite, iti bo treba... Joj, pozno je že!... Res preveč ste ljubeznivi!«
Samo za trenutek so pozabili svojo misel; v tem pa je gospodinja pograbila
plačujejo najlepše grozdje po 8 kron kg. Vinogradniki bi se radi iznebili starih, vinskih zalog ter ponujajo pristno kapljico po 10 do 12 kron liter. Marsikateri kmet je v skrbeh zaradi posode, ker ne ve, kam bo spravil letošnji vinski pridelek. Nekateri kuhajo iz vina žganje, drugi delajo iz njesa ocet, ki gre na trg za isti denar kakor vino, kar je pač zanimivo. Prvi letošnji poljski pridelki so bili bolj pičli, jesenski pa zadovoljivi.
—g O dunajskem vzorčnem sejmu, ki se je vršil od 7. do 14. trn- se poroča, da je bil obisk za 25% večji nego pri prejšnjih sejmih. Dunajski vzorčni semenj je posetilo 65.000—70.000 ljudi, od teh inozemcev 55— 60%. Kupčije so bile zadovoljive, posebno v električni in kožni industriji, v igračah, v umetni obrti in okusni industriji. Pa tudi druge panoge so zadovoljne s sejmom.
—g Dobave: Vršile so bodo naslednje oiertalne licitacije: Dne S. oktobra ti. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Uubljani glede dobave 15.100 kg petroleja. — Dne 16. oktobra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagreou glede dobave raznega orodja. Dne 17. oktobra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave plošč za vzmeti, spojnih za-pon, glav odbornikov itd.: pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu glede dobave razne pločevine, raznih kovin, raznih vijakov, že-bljev, itd. — Dne IS. oktobra ti. pri ravnateljstvu drž. železnic v Sarajevu glede dobave delov zavor; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu plede dobave raznega orodja. Predmetni osbsi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono.
Bedasti nadvojvoda.
Znani vojaški pisatelj Roda-Roda pripoveduje v -»Prager Tagblattu« nastopno:
V Gradcu je vladal okoli 1. 18SS zborni poveljnik baron Kuhn. Mož ni bil navaden general. On je leta 1866. s peščico stalnih strelcev branil Tirolsko deželo proti Gari-baldiju. Kuhn je bil skrajno sposoben mož, prebrisan in bi bil marsikaj dobrega storil za Avstrijo, ako bi mu dali proste roke. Toda v časih je politično ali nepolitično v svojih izjavah preveč riskiral, zato so ga na Dunaju grdo gledali. Končno so na dvoru sklenili, da se ga mora odžagati. Ampak kako? Mož s tako odličnimi zaslugami pred sovražnikom, vitez reda Marije Terezije, nekdanji vojni minister, pri ljudstvu priljubljen (Kuhn je bil imejitelj sloven. kranjskega 17. pešpolka. »Naši Kuhnovci!«), tak mož ne odpade kar tako, ako se ga samo potrese.
Stari nadvojvoda Albreht, zmagovalec pri Kustoci, armadni inšpektor, je bil poslan z' Dunaja v Gradec, da pripravi generala Kuhna do prostovoljnega odstopa. Nadvojvoda je prišel v Gradec, ogledal si je gar-nizijo ... grajal je ... potem je zopet hvalil, pa zopet grajal... in končno je poklical Kuhna pred se. Govorila sta med Štirimi očmi.
Nadvojvoda Albreht ga je grdo pogledal in izpregovoril z vso pomembnostjo: Človek se stara, dragi moj Kuhn!
Kuhn bi bil moral po običaju odgovoriti na to, da prosi za vpokojltev. Toda baron Kuhn ni bil strahopetec, hrabro je vzdržal pogled nadvojvode in ga srepo gledal.
Nadvojvoda ponavlja: Človek postane • star, dragi moj Kuhn ...
In bedast, kraljevska visokost, se je odrezal general.
Nadvojvoda se je vrnil na Dunaj, ne da bi bil kaj opravil.
66 T
sliši vsakdo rad. Najboljši nasvet je, ako •se Vam svetuje, da si nabavite jesensko   obleko, površnik, raglan ali kako drugo oblačilo pri
Drago Schwab, Ljubljana
Hilda Hanika.
Dne 19. tm. se je razpravljalo pred najvišjim sodiščem v Brnu o ničnostni pritožbi Hilde Hanike proti obsodbi, ki jo je zadela spomladi pred porotnim sodiščem. Takratna razprava je vzbudila sen-acijo nele doma na Češkoslovaškem, marveč tudi v inozemstvu. Mlada Hilda Hanika je bila obsojena na smrt.
Hilda Charvat se je poročila, staia 21 let, s češkoslovaškim kapitanom Haniko. Hitro po poroki je čutila v rebi v:liko pohlepnost po odličnem stališču v družbi, v kateri je želela imeti posebno vlo^o. Ali sredstva kapitana za to niso zadostna. Začeli so se bližati krasni oficirski >*eni *azni lahkoživci, razvile so se spletke in kmalu je nastal spor med zakoncema. Hilda je imela posebno rada svojega 19 letnega bratranca Ivana Veselega, ki ji je bil udan in pripravljen storiti za njo, kar hoče. L agala mu je, da jo mož vsak dan žali, da Ji £rozi s smrtjo in da je njeno življenje pri njem neznosno. Mladi bratranec, ves v ognju, hoče rešiti svojo bratranko iz Jaroia kapi-
zavoj, neopazno odvila opasno stvar ... m jo namerila na Miro Kokotovo!
Samo trenutek — in njen obraz je zažarel od najčistejšega škodoželjnega zmagoslavja!... Nato je brezbrižno položila pornoskop na mizo in jela nalivati čaj.
Gospa Mavkova je takoj storila po njenem zgledu. Ista škodoželjnost in isto zmagoslavje! Da, bogme, Potičarica in Mira sta bili obe enako malo prida, že zdavnaj jih je izpregledala...
Mira je slonela na svojem stolu, bleda kakor zid. Na, kar je bilo, je bilo! Tanke ustnice so ji drgetale. Ojunačila se je poslednja ... vzela cevko, namerila jo na Potičarico, udarila v histeričen smeh... in pogledala zdajci še gospo Mavkovo
»Prestanimo. prestanimo!« je zavpita svćtnica. »Pustimo to čarovnijo — in sploh, kaj bi rekel inženjer!«
Z naglo kretnjo je izvila Miri usodno cevko. Toda soprog jo je zdajci pograbil za pest.
»Da vidim še jaz!« je zarohnel s pretečim basom in nameril pornoskop na svojo boljšo polovico. »Da vidim... da vidim ... Tak tudi ti!...« je zarjul tisti mah.
A baš ko jo Je pograbil za lase, so se odprla vrata. V salon, naravnost k mizi, je planil inženjer.
tana Hanike. Na strani Hilde ie stala tudi njena mati, ki je slepo verjela vsaKi preti-ranosti in vsaki laži svoje hčere. Nato sta obe obdelovali Veselga. da naj pstreH kapitana. Kupili sta mu revolver in sleJ r\z sta ga res pripravili do tega, da se je odločil postati morilec. Kapitan Hanika ^e bil takrat na manevrih. Nenadoma se je pripeljal za njim Veselv in mu sporočil, da j-; žena zbolela in da naj bi se nemudoma vrni! v Brno. Kapitan Hanika je dobil dopust in z Veselim sta odšla proti Kolodvoru. Na potu pa ie Veselv zaostal par korakov za kapitanom .pot je vodila čez polje, in trikrat ustrelil na kipatana, ki je padel mrtev na tla. Žrtev je spravil med vrtno zelenjavo in se nato odpeljal v Brno. Obe ženski sta mu dali mnogo denarja in potem je odpotoval.
Porotna razprava je trajala cel teden in so bili obsojeni: Hilda Hanika na smrt na vislicah, njena mati Frančiška Charvat na 20 let težke ječe in morilec Ivan Veselv na 3 leta težke ječe. Obe obsojenki sta godali ničnostno pritožbo.
Po razpravi je predsednik Popelka razglasil, da je sodni dvor ničnostno pritožbo zavrnil. Tej razpravi sledi drugi pred sodiščem prve instance glede na prošnjo za obnovo postopanje proti Hildi Hanika.
Sodno postopanje se je zaključilo s potrditvijo obsodbe lepe Hanike na smrt na vislicah.
JConoo čarovnikov v Zaoadni
Y francoski Guineji je prodiranje cvi ropske moči razkrilo nadvse zanimivo usta* novo, ki je imela pred leti največji vpliv nn. usodo tamošnjih zamorskih plemen. V tem ozemlju Zapadne Afrike niso boji nikoli po* nehali. Večja plemena so napadala man>ša. jih oplenjevala in se pri delitvi plena na* vadno med seboj sprla, tako da je bil popoln mir redka izjema. Prišlo bi bilo skoro do tega. da bi bila manjša in šibkejša plemena docela iztrcbljena, ako bi se pri njih ne bila storila že omenjena ustanova. Med črnci vlada povsod, celo tam, kjer je mohamedan* ska vera zelo napredovala, hud strah pred fetiši, maliki in čarovniki. Pri manjših rodo* vih so se ustanovila društva, katerih člani so se podnevi skrivali po gozdih, ponoči pa so zlezli iz skrivališč, da so plenili in noži« gali vasi sosednjega plemena. To postopanje bi seveda dovcdlo do še večjih sovražnosti, ako ponočni roparji ne bi umeli razširiti okrog sbe neznanskega strahu. V to svrho so vojščaki namazali svoja telesa s koalinom, zvišali svoje postave s tem. da so hodili po podstavkih, ovili so se v čudne slamnjače, odeli z živalskimi kožami, nadeli grozovito krinke, pihali v tuleče rogove, posnemali rjovenje živali, ki so bile oboževane kot fetiš, kratkomalo: uporabljali so vse zvijače, da so vplivali na čute praznovernega ljud* stva. Te čarovnije so popolnoma dosegle svoj namen, in strah napram njim ni rastet samo pri sovražnikih, temveč tudi med svoj* ci. Ako so hoteli svoje Število popolniti ali zvečati, so koga zapeljali v zločine ali mu zagrozili s smrtjo, da so se ga polastili. Poleg tega so sprejemali mladeniče, ki so se javili prostovoljno. Kdor je bil sprejet, se je moral ponoči izmuzniti iz vasi in priti na določeno mesto v gozd. Tam so mu vzeli obleko in jo takoj sežgali. Potem so mu namazali telo od temena do peta s palmovim, oljem. Nato so ga vedli pred čarovniškega poglavarja, ki ga je izprašal o njegovih na*
»Oprostite,« je zabrbljal ves zasopel, »pozabil sem svoj izumček... Oh, evo-gat iskrena hvala!... nadejam se. da ga še niste preizkusili?«
»Čemu si nam pustil tega hudiča?« je zagodrnjal poročnik. »Da bi te vragi«
Inženjer mu ni odgovoril. Pogled.il je pornoskop, osupnil in mahoma bušil v grohot.
»Kaj vidim!« je vzkliknil. »To vod-če ni moj pornoskop! Navaden žepni drobnogled je... in jaz ga prenašam s seboj m ga razkazujem, ha, ha, ha! Kakšna nesreča bi se lahko zgodila... o.-Bože moj!... zakaj onidan sem mu v raztresenosti okadil lečo z užigalico —i evo, prosim!... Na, saj ni čudo, ko ima človek toliko opravkov!«
Prešerno je zalučil grdobijo za peč. izpil poročniku čaj in se obrnil k izhodu.
»Da, kaj sem še hotel povedati?« se je ustavil na pragu. »Čestitajte mi: danes sem se zaročil s Cilko Belinovo, bogme res... Ne skrbite, pogledal sem jo skozi pornoskop — z neokajeno lečo! — in je bilo vse jasno, čisto kakor najlepši kristal...«
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
točnih in mu zagrozil s smrtjo, ako bi se odtegoval naloženim mu dolžnostim ali ako bi izdal Čine, načrte in pravila društva. Po* tem si je novinec smel zgraditi podzemski brlog, starejši tovariši pa so ga vsatk dan poučevali, kako se na naj spre trne jši način krade, ropa, mori, požiga itd. Zabave čarov* nikov so obstojale v plesu in popivanju. Čez dan so spali v svojih brlogih, ponoči so stra* žili. Njihova zborovanja so se vršila v glo* bini velikih votlin, izkopanih v mehka ilna tla, okrog mogočne grmade, ki jo je netil najmlajši. Tam so sklepali o bodočih pod* jetjih, razpravljali o uspehih, izdajali gesla in pripovedovali o junaških činih svojih prednikov, da opogumijo mlajše. Posebni znamenji pripadnosti k temu redu ste bih: brušenje sekalcev v obliki kljuke in ostrenje ?«iohtov v kremplje. Uporaba vode je bila po? poln orna prepovedana, celo za umivanje. Umi* Vati so se smeli samo s palmovim oljem in . rastlinsko mastjo. Včasih so sprejeli v dra*
štvo tudi ženske, ki so se od starih čarovnic učile umetnosti čaranja.
Ker pa so ženske svojo umetnost preveč izkoriščale ali nepravilno uporabljale, so jih po dveh treh poizkusih izključili iz svojega kola. Vsi, ki so bili člani takega društva, so bili po hrbtu in prsih tetovirani s posebnimi znaki. Po treh letih so se čarovniki smeli vrniti v domačo vas in živeti staro življenje; vendar so morali biti vedno pripravljeni, da se v slučaju potrebe vrnejo v gozd. Povratek čarovnikov v domačijo se je slavil kot velik praznik, ki pa se ga seveda ni veselila vsaka družina. Nekateri čarovniki so nosili na glavi kos zemlje s kupa termitov in jo razbili pred materami, katerih sinovi se niso vrnili Iz gozda. To je bil simbol: »2ena, tvoj sin je mrtev, v gozdu smo ga pokopali, zgradili mu nad grobom termitsko gomilo, od katere ti prinašamo košček v dokaz in spomin.«
Vpliv čarovnikov, ki je v resnici pripo* mogel k zatiranju bojev v onih krajih, pa
je izginil, ko so posegli vmes Evropejci. Ča* rodeji so se skušali nekaj časa ubraniti z napadi na karavane, hoteli so tudi Evropejce zastrašiti s svojimi groznimi običaji, a vse ni nič pomagalo. Končno so se udali in se sedaj preživljajo z raznimi umetnostmi kot plesalci, akrobati, vedeževalci itd.
Svetopisemski sad — jabolka, zaslužijo večje zanimanje ne le za to, ker nas soo-minjajo blaženega življenja Adama in Eve v raju ter slabih posledic Evine radoved-ncosti, marveč tudi zato. ker so zelo redil-ni in jih lahko brez posebnega truda ohranimo v svežem stanju vso zimo. Srednje vrste jabolka vsebujejo 0.30 do OAo^o azot-nih snovi in 6 do 14.18^ sadnega sladkorja. 1 kg jabolk da organizmu okros 550 kalorij toplotne energije. Redilnost sladkih jabolk je približno tolika, 'kakor dobrih sliv
ali srednje vrste grozdja. Jabolka so zlasti dobra zato, ker je v njih razmeroma mnogo natrija, železa in svobodnih organičnih kislin, ki obenem z vitamini zelo dobro vplivajo na prebavo in živce.
Berlinski prof. dr. Leiden pravi glede zdravilnega svojstva jabolk, da je za ljudi, ki imajo naernjenje k telesenmu zaprtju, zelo dobro, ako jedo jabolka zjutraj na tešče in zvečer predno gredo spat. Kuhana jabolka priporočajo zdravniki zlasti deci. čije organizem po zimi zelo pogreša sveže hra ne. Na ljudi, ki se pečajo z napornim um-stvenim delom, vplivajo jabolka pomirjevalno in okrepčilno. Iz vseli vrst jabolk, narezanih na drobne koščke in po.^u^enih, se pripravlja zelo dober čaj. Jabolka igrajo tudi v zdravstvu važno vlogo. Zdravniki jih zelo priporočajo zlasti kot lek proti zlatici in nekaterim živčnim boleznim.
Na vsakih 7 oseb en avtomobil.
Naravno v Ameriki. Kakor je razvidno iz letne statistične revije o avtomobilih za leto 1923, ki jo je izdal Goodrich Rubler v NewyorAii, je bilo preteklo leto v Ameriki l.~.221.1S3 avtomobilov, kar znr.či prirastek 2,930.73S od leta 1922 dalje; 90 odstotkov vseh avtomobilov sveta, se nahaja v Zed!* njenih državah. Lansko leto je avtomobilna industrija dosegla svoj višek. Izde'.anih je bilo 4,014.000 avtomobilov, kar znnci 50<~^> več nego v letu 1922. V Zo^injenih driavah pride na vsakih 7 oseb poln avtomobil, do. eim prej desetimi leti komaj na vsakih 70 oseh. Največ avtomobilov ima država New« york. Število znaša 1,314.090, Bledi Kalifor, nija z 1.0S5.940, Ohio z 1.074.000 in Penn, svlvania z 1.064.625. Letos bo baje tudi to število podvojeno, kar znaJa. da bo ime! v dveh letih vsak* ameriški državljan 6vcj avtomobil.
Pisemski papir
priporoča
Narodno knjigarna.
Klobaslčarskega
pomočnika
ki je vešč napravljama pravih kranjskih klobaiBic, sprejmemo proti dobri plači. Ponudbe pod ,Z£-3123" na Publicitas d. d. oglasni zavod, Zagreb, Gunduli-n ćeva 11. 6043
Vsem 591
ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo
kofinslio cikorijo.
STEZNIKE
fmoderce)
po životni meri priporoča
Ana Hntter
Dunajska cesta 6-11
v hiši lekarne Piccoli.
^nniDnnoonnonnnconnnD
6037 POZOR I
ŠOLOOBVEZNIKI!
Dobijo se predpisane telovadne triko hlače kratke in dolge (temnomodre) ter telovadni čevlji.
PETER CAPUDER, DALMATINOVA ULICA.
©eaeeesee®
arhitekt in mestni stavbenik
Rimska cesta 2.
Izvršuje načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst, kakor tudi presojevanje in cenitve pod solidnimi in najugodnejšimi pogoji.
Zidna opeka
od lastne opekarne na Viču, priznana kot| najboljša kakovost in od skladišča, Opekarskacesta. 18, po najnižji dnevni ceni.      50 T
preprostih jedil napravi
BRINJE
s k o
6012
novo isti
IMA V ZALOGI
I.  KNEZ, LJUBLJAliA,
GOSPOSVETSKA CESTA 3.
najboljšo hrano! 5707
si§ salon
6088
?&IJ-S?&££AD, Prešernova ulica
palača Mestne hranilnice
priporoča zadnje novosti dunajskih in pariških klobukov. — Žalni klobuki vedno v za'ogi. Najnižje eene! Solidno blago!
XXXOOOOCOeoCOCPCXX)OC03aOO^ :OXXX300COC300CXX>CX?OC03000& JOOOOOOOOCOOOOOOCOOC
■ Velika izbira najnovejših modelov in filc klobukov =
v modnem salonu
IDA  ŠKOF - WANEK
naslednice
Ljubljana - -  Pod Trančo 2  - - Ljubljana
Predeiavanje in preoblikovanje damskih klobukov.
fr Točna postrežba!
Priznano solidne cene!
codcoocoocoocoocoocc;xxdo^^
cm
ii
o
«0
tvornica za izradbu finih koža d. d. u Sisku
javlja svojim cij. mušterijama i ostalim trgovcima kožom, da je u Zagrebu  u Preradovićevoj ulici broj 2 sa danom
15. septembra otvorila vlastito tvorničko skladište, te će i sa toga skladišta posluživati svoje cij. mušterije i ostale trgovce kožom/kao što do sada iz tvornice direktno.
Skladište je vrlo dobro sortirano sa svim finim kožama, kao chevreaux crni i u bojama, boxcalf, govedji box, konjski chevreaux, antilop, ehair itd., a kao specialitete svakovrsne kože ža konfekciju.
Za odgovore uprave
nag se priloži 1  dinar.  Plačuje se vnaprej.
Cena malih o$!asov
vsaka beseda 50 para. — Naj-nanje P9 Din 5*—
Službe I
Več pletilk,
izurjenih — se sprejme takoj pri E. Gostinčar, ?marca pri Kamniku. — Železniška postaja HoU mec. 6060
Izurjena hotelska sobarica
z dobrimi spričevali sc takoj sprejme. — Osebne ponudbe na upravo hotela »Union« v Ljub; ljani. 6092
Trgovski uradnik
z večletno prakso tudi v samostojnem vodstvu tr* govine, vešč slovenščine, nemščine. italijanščine, strojepisja, knjigovod* stva in vseh pisarniških ter trgovinskih poslov — išče stalnega nameščenja. — Ponudbe pod »Podje* ten« na Anončni in re* klamni zavod »Apollo«, Ljubljana, Stari trg 19.
6054
15»
I    froSam J
Moško kolo,
dobro ohranicno, se ceno proda. — Rožna dolina št. 248. 6093
Športni čoln
(dirkač), dvosedežen, se ceno proda radi pozne sezije. Ogleda se od 5. do 7. ure. — Ivan Bitenc, mizar. Poljanski nasin št. 40.____6079
Delikatesna
trgovina
v kopališču Crikvenica, dobro vpeljana, se proda po zmerni ceni. Prednost imajo bratje Sokoli. — Pojasnila: Janko Jazbec, urar, Crikvenica. 6074
I  Stanovanja |
Na stanovanje
in hrano se sprejme ta* koj gospod. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 6087
Dve prazni sobi,
oziroma soba in kuhinja v novi vili — se odda stranki brez otrok. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 6053
I
E3
I
Kupim suhe gobe
PO NAJVIŠJI CENI IN VSAKO MNOŽINO. — Ponudbe z navedbo cene z vzorcem na: Ivan Sever. Velenje. 5949
Kupim   rabljen, dobro ohranjen    in brezhibno delujoč
Dlesel-motor
4—6 HP ali zamenjam za takega skoro nov elek* tro^motor za vrtilni tok, 6 HP, na vozu, z vso opremo. — Anton Berš* njak,   Stična, Sloveniia.
6059
Dopisovanj |
Znanje !
Starejša inteligentna, samostojna, dobro situ* irana gospodična — išče znanja v svrho skupnih sprehodov s starejšim, inteligentnim in resnim gospodom ali damo. — Ponudbe pod »Resnost 6090« na upravo »Slov. Naroda«.
Trgovska hiša
s pekarijo v prometnem kraju — radi bolezni nas prodaj. — Naslov pove uprava »SI Nar.«. 6051
1
s
I Nepremičnina |
Pri prodaji
posestva
dosežete priznano naj* boljši uspeh, ako se po* služite posredovanja — Realitetne pisarne »PO* SEST«, d. z o. z. v Ljub* ljani. Sv. Petra cesta 24, pri kateri se stalno ogla* šajo kupci. 54/T
»Wertheim«-
blagajne
priporoča — Ljubljanska kornere, družba, L j ubija* na, Bleiweisova cesta 18.
3476
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čako* vec 52/T
Strojno pletenje !
Daje se poduk v stroj* nem pletenju pod ugod* nimi plačilnimi pogoji. — Ponudbe pod »Poduk 6085« na upravo »Slov. Naroda«.
Pozor f      Pozor !
Kdo izmed financijelno dobro obstoječih bi mi lahko posodil od 50.000 do 75.000 Din. Prosim za dobo do dveh let, in si* cer proti 20 % obrestim. — Ponudbe pod »Zanes* Ijivo varno/6064« na npr. »Slov. Naroda«.
Preoblikovalo »ca
damskih in mo.ških klo* bukov se priporoča. — BarboriesZavršan, Liub* ljana, iMesrni trg 7. 5721
Prav nizke cene
otroških vozičkov, dvo* koles, raznih modelov, motorjev, šivalnih in dru# gih strojev in pneumati* ke. — »TRIRI j NA«, F. B L., tovarna dvokoles, in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska ce» sta št. 4. — Sprejemajo se v popolno popravo za emajliranje z ogniem, ponikljanie dvokolesa. otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. — Pro* daja se tudi na obroke. — Ceniki franko.     81 T
Ravnokar došli
najmodernejši damski dunajski modeli Velika izbira klobukov iz klo* buče vi ne (Filz) v vseh barvah od 140 Din na* pTej. — Preoblikovanje, barvanje in kinčanje po najnižji ceni. Nakit, ka? kor tudi vsakovrstno blago za klobuke vedno v zalogi. Istotam se spre* jemajo moški klobuki v popravilo. — Se pripon roča — K. Stadler, mod= ni salon. Liubljana. Sv. Petra cesta 23. 6001
Sanatoriinn dr. K. SzecjS
za odrasle i djecu
ItbbaZfa (Italija)   69 t
dieino liječenje za debljanje i krep-Ijenje. Prvorazredni zavod za bolesne na srcu, na ovapnenju žila. Promjene ^Siofhvechsel) za ženske i Živčane bolesti. Djeca od 7 godina primaju se i bez pratnje.
Zdravnik
It!
6094
Dr. Groyer
zopet ordinira.
Miklošičeva 6, II. nadsn. nasproti hotela Union".
Brez posebnega obvestila.
V globoki žalosti javljamo, da je naša predraga mati oziroma tašča in stara mati, gospa
Marija Zalar
danes ponoči, previđena s sv. zakramenti, mirno preminula.
Pogreb se vrši v četrtek, dne 25. t. m. ob 4. popoldne iz hiše Sv. Petra cesta 26, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 24. septembra 1924.
Viktor Zalar, tajnik filozofske fakultete; M. U. Dr. Ludovik Zalar, sinova. — Marija Zalar, učiteljica: Albina Ramovš, lic. profesorica, hčeri. — Dr. Franc Ramovš, univ. profesor, zet. — LIH Zalar roj. Greceanu, vdova po nadporoč-niku, sinaha. — Aleksander 2Lalmr9 Primož Ramovš, vnuka.
6095
^Joiip Peteline1^
Ljubljanai Sv. Petra nasip 7.
Priporočamo na veliko  in malo
P,      galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, i     čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
g^ftal/tižje cene.     Postrežba toćna.
avaaaaaaaaaaavaaaaMBaaaaaaaaaaaaavBHr
TRGOVCI, KUPUJTE MANUFAKTURNO BLAGO
PRf POZNANI, SOLIDNI IN CENI TVRDKI
72 T
VILI M
Centrala Zegreb
MARIBOR
aTeksanoToTa
cesta 26
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Pouečanje slik
po osakl poslanf fotografi]! o najmodernejši In umstnfSkl Izdelani.
izdelava slih o tuSu, seplji. koloritu, akoa-reln in oifu.
S0f     V osakl Zelfenl oellkostf. -^g
Izdelava dopisnih kart v bakrotisku in bromsrebru (originalne fotografije).
Zahtevajte cenike In obračajte se na edini zaood o deželi:
Umletnlčko nakladni zaood
Jos. Čaklouić, Zagreb,
Ifledulićeoa ulica 12.
42 T
OOVSKA BANKA d. d
POPRUZNICEi
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrici
b C v lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 18,300.000-—
:-: Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje :-:
zojavii Trgovska Telefoni: 139, 146, 458
EKSPOZITURE i
Konjice
Meža - Dravograd
6+^L