Haloz, V inorodn ih in G ozdnatih , k i jo av to r posrečeno u v a ja nam esto do- sedaj ob ičajne delitve n a Z gorn je in S podn je Haloze, se op ira n a teh tn o ugotovljene in označene raz like m ed n jim a v n a ra v n ih danostih , n a se ­ litvenem in gospodarskem razv o ju te r zu n an jem licu pok ra jine . K ar za­ deva rav n o zu n an je lice, n a j podčrtam , da nam je ta , tako podrobno do­ k u m e n tira n a dvo jnost H aloz lahko eden od n a jb o ljš ih p rim ero v za pojem t.im . »fiziognom skih« reg ij, pojem , k i ga n ek a te ri rad i uporab ljam o, p a ni vedno p ra v razum ljen . Iz B račičeve š tu d ije nam G ozdnate H aloze res n a ­ zorno stopajo p re d oči z vsem i lastnostm i, po k a te r ih se raz lik u je jo od V i­ norodn ih Haloz. Ne sam o po v išjem odsto tku gozda (v vseh op isan ih ra z ­ dob jih od 50 do 60 % vse površine v n asp ro tju z n iti 40 % v V inorodnih H alozah), tem več tu d i po višjem , že bolj h rib o v item ko t g ričevnatem sve­ tu , k je r so površine in d ru g e m ožnosti za ugodno km etovan je , še posebej za v inogradn ištvo , b istveno m anjše . Za G ozdnate H aloze je značilna tu d i bolj odročna lega, k i je vse do danes vp liva la tu d i n a nekakšno p a tr ia rh a l­ no konserv a tiv n o st ta m k a jšn jeg a km ečkega življa. Zato so G ozdnate H alo ­ ze ena na jbo lj n enavadno zaostalih , če ne sploh na jbo lj zaosta la p o k ra jin a S lovenije, v sekako r še p recej bolj k ak o r V inorodne H aloze. Te zaostalosti tu d i in d u s tr ija n a obrobnem B regu še n i m ogla resno načeti. P ov ršine n jiv in v inogradov se tu v zad n jih d ese tle tjih še nep rim erno bolj k rč ijo k ak o r v V inorodn ih H alozah, m ali k m e tje in k a jž a rji živo tarijo še m nogo bed n e je kot tam , v inogradn ištvo , k i je tu v n asp ro tju z V inorod­ nim i H alozam i od nekda j daja lo sam o n iž je raz red n a v ina, je tu v km eč­ k ih rokah in nezadržno nazadu je . Sem sploh n i segla nedom ača, m e ­ ščanska v inog radn iška posest z u strezno m odern izacijo obdelovan ja in iz ­ ko riščan jem v in ičarske delovne sile, k ak o r se je to zgodilo m arsik je v S lo ­ vensk ih goricah, pa tu d i v V inorodn ih H alozah. G re to re j v H alozah za dva, po p riro d n ih danostih in po razvo ju k u ltu rn e p o k ra jin e dokaj raz lič ­ na p o k ra jin sk a tipa. M eja m ed n jim a seveda ni povsod ostra. Saj nam š tu d ija lepo pokaže, kako je m orda sam o »vinorodni« Ja n šk i v rh nekakšen otok n a severovzhodnem obrob ju G ozdnatih Haloz, k i še nekako spom inja na sosednje V inorodne Haloze. Še bolj k ak o r v V inorodnih H alozah so seveda v G ozdnatih odprta v p raša n ja p rih o d n jeg a razvoja. A v to r jih n ačen ja n a zak ljučku . P e rsp e k ­ tive g leda ne sam o v o d p rav ljan ju vseh splošnih svo jstev nerazv itosti, tem več p redvsem v p reu sm erjen o sti k m e tijs tv a v panoge, za k a te re so tu n a rav n e danosti, a so osta le doslej še skoraj ne iz rab ljen e (sad jarstvo , trav n iš tv o z živ inorejo itd .). B račičevo š tud ijo v e lja p ripo roč iti za vzgled reg ionalnega dela vsem slovenskim geografom , že le ti bi bilo, da bi tu d i d ruge slovenske p o k ra jin e doživele čim več podobnih obdelav. S vetozar Ilešič Geografski zbornik XXII, SAZU, G eografski in š t itu t A n tona M elika, L jub ljana, 1983, 346 str. 22. štev ilka G eografskega zborn ika, ki jo je sk rbno u red il akadem ik prof. dr. S vetozar Ilešič, v sebu je š tir i nove zanim ive razp rave: o po p lav ­ n ih področjih v p o reč ju R ašice z D obrepo ljam i (D rago M e z e ) in v p o reč ju H ud in je (M ilan N a t e k ), o k v a r ta rn e m razv o ju ško fje lo šk eg a h ribov ja (M ilan Š i f r e r ) in o geom orfološkem razvo ju K an inskega pogorja s po ­ sebnim ozirom n a g laciokraške po jave (Ju ri j K u n a v e r ) . V raz p ra v i D. M e z e t a o pop lavn ih pod ročjih v po reč ju Rašice z D o­ b repo ljam i je zelo nazorno p rik azan m ehan izem n a s ta ja n ja redn ih , pa tu d i ek s trem n ih poplav, k i najpogoste je p rizadene jo S truge , jugovzhodni del D obrepolj. V ečji del po reč ja R ašice je fluv iok rašk i z no rm aln im p o v ršin ­ sk im od tekan jem . Ob Rašici 'in n je n ih več jih p ritok ih , R obarici in V eli­ kem g rabnu , so nas ta le do 200— 500 m široke a luv ia lne ravn ice , ki so z g ra ­ jen e p re težno iz do lom itnega p roda in z lasti v o sredn jem delu m okro tne te r izpostav ljene sta ln im poplavam . L e -te se p o jav lja jo p redvsem zarad i naglega do toka vode z do lom itn ih pobočij v dolino, ven d ar ne delajo po ­ sebne škode, k e r poplav ijo le ožje pasove trav n ik o v ob rečn ih strugah . N ajobsežnejše poplavno področje je v P onikvah , k je r so ponori R a­ šice. K ad a r ponori ne m orejo več požira ti n ara sle vode, se le - ta raz lije in začne teči po tra v n i s tru g i p ro ti D obrepoljam . O bičajno pop lavna voda se porazgubi v ponorih n a severozahodnem delu polja. Do najbo lj ek s trem ­ nih poplav pride, k ad a r v isoka voda iz R ašice teče n ap re j p reko po lja p ro ti S trugam , k je r se ji spotom a p rid ru ž i še voda iz š tir ih m očnih k ra š - k ih izvirov n a zahodnem robu polja. Tedaj velike m nožine vode na h itro poplav ijo vsa po lja in večino vasi v S tru g a h te r odtečejo šele po 1—2 tednih . V zad n jih sto le tih je S tru g e prizadelo k a r šest k a ta s tro fa ln ih p o ­ plav, od k a te r ih je b ila n a jv eč ja v le tu 1933, ko je nag lo narašča joča vod_a uničila ali poškodovala večino gospodarsk ih poslopij in s tanovan jsk ih hiš. S ledi raz p ra v a M. N a t k a o pop lavn ih področjih v po reč ju H udinje. P rik azu je obseg in značilnosti pop lavn ih področij p re d in po izv ršen ih r e ­ gu lacijah H ud in je in pritokov , k i so se z regu lac ijam i zm anjšala s 763 h a na d an ašn jih 185 ha. N ek d an ja pop lavna področja so ob spodnjem toku H u d in je zasedle in d u strija , p rom etne in serv isne dejavnosti v naglo se ra z ­ v ija joč i ce ljsk i in d u strijsk i coni. D an ašn ja pop lavna področja obsegajo p retežno trav n ik e , tako da ne ig ra jo posebne vloge v vsakdan jem živ lje ­ n ju . Posebno pozornost posveča av to r tu d i podnebn im in h idro lošk im zn a­ čilnostim porečja, saj so visoke dnevne količine padav in , ob lika porečja, s trm ec vodnega toka in rečn i režim H ud in je m ed poglav itn im i razlogi za pogoste in često k a tas tro fa ln e poplave. K er je H u d in ja h u d o u rn išk a reka, poplave nastopajo zelo naglo, a že po nekaj u ra h tu d i p renehajo , tako da ob n je j n i razv it tip ično pop lavn i svet, ko t ga na jdem o ob vzhodnih p r i­ tokih, k je r se pop lavn im vodam p rid ru ž i še taln ica. V d rugem delu š tu d ije p rouču je av to r vp liv regu lacij n a zm an jšan je pop lavnega sve ta in p ro p ad skoraj vseh obratov na vodni pogon, k i s ta ga povzročila m očna d eag rarizac ija in depopu lac ija porečja. Podrobno p ro u ­ ču je tu d i sp rem em be v iz rab i ta l v po reč ju od le ta 1896 do danes; v tem času so se n jiv ske površine zm an jšale za 31 % , delež trav n ik o v pa povečal za 24 %, m edtem ko so se gozdovi le m alenkostno razširili. Močno se je sp rem en ila tu d i dem ografska podoba porečja, k a r se vse odraža tu d i v zu ­ n an ji podobi pop lavnega sveta, ki je ob H u d in ji p redvsem odraz človeko­ vega delovanja . Š i f r e r j e v a š tu d ija p rin aša nova spoznan ja o k v a r ta rn e m razvo ju ško fje lo škega h ribov ja . A vto r ugo tav lja , da je m očna poglobitev dolin v n ekdan je te rc ia rn e rav n ik e k v a r ta rn e starosti. Tem u obdobju pog lab lja­ n ja p rip ad a k a r šest in ne sam o dve te ra si, k i jih najdem o v vseh večjih dolinah. E rozija je b ila p re težno k lim atsko pogojena in je poglobila do­ line za 150— 200 m, v obm očjih tek tonskega dv igan ja pa do 300 m. Tako m očna eroz ija je posledica naglega m e n jav a n ja h lad n ih obdobij z zelo m očnim m ehan ičn im razpadan jem , k i je daja lo dovolj p ro d a za globinsko erozijo, in top lih obdobij s p rev ladu jočim kem ičnim p rep erev an jem . G lo­ binsko v rezovan je rek je bilo p rek in jen o sam o ob najbo lj suh ih v iških po ledenitev , ko rek e niso m ogle sp ro ti odnašati vsega proda. A v to r n a ­ tančno in a rg u m en tiran o p rikaže razširjenost, značilnosti^ te r dokaze za kronološko k lasifikac ijo šestih sistem ov te ras , k i jih u v ršča v n as led n ja obdobja: te ra sa 1 (4— 10 m n ad dolinskim dnom ; v ü rm ), te ra sa 2 (10—20 m n ad do linsk im dnom ; riss) , te ra sa 3 (30—40 m n ad do linskim dnom ; m indel), te ra sa 4 (60— 70 m nad dolinskim dnorfi; günz), te ra sa 5 (90— 110 m nad do linsk im dnom ; n a js ta re jš i p le istocen) in te ra sa 6 (120— 150 m n ad do linsk im dnom ; n a js ta re jš i p le istocen). N ajobsežnejša je š tu d ija J . K u n a v e r j a o geom orfološkem razvo ju K an inskega pogorja s posebnim ozirom na g laciokraške pojave. N ajp re j p rik azu je pe tro g rafsk e raz like m ed tr ia sn im i kam ninam i pogorja, ki n e ­ posredno pogo ju je jo d robne k rašk e površinske oblike. P od robna analiza o stankov u rav n a v je pokazala, da so K an insk i podi in G oričica ko t n a j­ bolj u ra v n a n a dela sestav ljen i iz več stopenj, v išinska raz lik a 150 m m ed n jim a p a je v e rje tn o posledica neo tek ton ike. A v to r je p roučil tu d i n a s ta ­ n ek ozkih g rebenov ali skedn jev te r o stanke leden iške erozije in a k u m u ­ lacije. Z lasti leden iška eroz ija je zapustila veliko sledov, k i se značilno kom bin ira jo z učink i k rašk eg a p reob likovan ja , tak o da lahko govorim o o led en išk o -k rašk em reliefu . A vto r se še z lasti podrobno u k v a r ja z d robn im i k rašk im i oblikam i na golih, leden iško ob ru šen ih ska ln ih površinah , od n a jm an jš ih b iokorozijsk ih izdolbinic do žlebičev, šk rap e lj, škavnic, ko rozijsk ih stopničk in kotličev. Z načilno je zapo red je žlebičev in šk rap e lj n a la štih v spodnjem delu po­ dov (žlebiči, šk rap lje , kotliči, b rez n a ), k a r je v so razm erju s tra ja n je m korozijskega raz č le n jev a n ja za rad i postopnega u m ik a n ja m orene in n a ra ­ ščajoče ko lič ine ag resivne vode. R azprava , k i ji je dodana še lepo izdelana b a rv n a geom orfološka k a r ta pogorja v m erilu 1 : 20.000 te r d v a p rim e ra k a r tira n ja d robn ih k ra šk ih ob­ lik v m erilu 1 :500, je nedvom no pom em ben p rispevek k p o ja sn je v an ju geneze, k la sifik ac iji in te rm ino log iji d ro b n ih k ra šk ih oblik, skupaj z o sta ­ lim i razp rav am i v te j š tev ilk i G eografskega zborn ika pa pom eni nov p r i­ spevek k bo ljšem u po zn av an ju našega slovenskega ozem lja. K are l N atek Vegetacijska karta Postojna L 33-77, tolmač k vegetacijskim kartam 2, SAZU, B iološki iš t itu t Jo v a n a H adžija , str. 118, L jub ljana , 1982. Po do lgo le tnem in n apo rnem k a r t i ra n ju vegetacije S lovenije smo do­ bili p rvo tiskano b arv n o vegetacijsko k a r to v m erilu 1 : 100,000 in n jen tolm ač. O boje je p r ip ra v ila sk u p in a fitocenologov iz B iološkega in š titu ta Jo v a n a H adžija ZRC SAZU v L ju b ljan i. K ončno redakcijo vsega tek sta to lm ača je oprav il M itja Z u p a n č i č , tehn ično izvedbo k a r te pa Ivo P u n c e r , oba člana te skupine. Za lis ti geoloških in pedološk ih k a r t v velikem m erilu smo Slovenci s to k a r to dobili tu d i p rv i lis t vegetacijske k a r te v tak em m erilu . S tem se vedno bolj š iri poznavan je p riro d n ih dejav n ik o v v n aši dom ovini, k a r je dokaj pom em bno tu d i za geografijo S lovenije. P ra v ra s tje p redstav lja^ t i ­ sti p r iro d n i dejavn ik , k i m arsik d aj m a n jk a p r i geografskem p rik azu S lo­ ven ije in n je n ih pok rajin . L ist P o sto jn a (L 33—77, 1 : 100,000 po P arizu ) p rik az u je vegetacijo od sk ra jn e g a dela V ipavske doline n a jugozahodu, p reko P iv k e in visokih k ra šk ih p lan o t do L ju b ljan sk eg a b arja . N a tem ozem lju so av to rji k a rte razčlen ili vegetacijo n a gozdno in grm iščno, trav iščno , vegetacijo ska ln ih razpok in m elišč te r ru d e ra ln o rastje . P oleg teg a k a r ta p red s ta v lja ra z ­ širjen o st p e tih vege tac ijsk ih kom pleksov in tre h razv o jn ih s tad ijev vege­ tacije. K m etijsk e k u ltu re in nase lja označuje b e la ozirom a svetlo siva b a r ­ va. G ozdno in grm ovno ra s tje te r ra s tje sk a ln ih razpok in m elišč p re d s ta v ­ lja jo fitocenoze n a ra v n i asociacije, trav n išk o ra s tje pa fitocenoze na višji s in sistem atsk i ravn i. P osam ezne ras tlin sk e v rste , z lasti d revesne (poleg tega še dve grm ovni in eno zeliščno) označujejo posebni znaki. P osam ezne gozdne in grm iščne vegetacijske enote p rik azu je jo polne b a rv n e ploskve. B arve so izb rane po načelu ekološke tran sfo rm ac ije . Po n jem označuje vegetacijo , k i ra s te n a suh ih in top lih rastiščih , svetli ton oarve (o ranžen ), tis to n a h la d n ih rastišč ih p a tem n ejši (m odri) b a rv n i toni. T ak izbor b a rv e om ogoča h itro ug o tav ljan je , za kakšno vegetacijsko enoto gre. M ed gozdnim i zd ružbam i n a sam i k a r ti dokaj izstopa d in arsk i je lovo -bukov gozd z izrazito tem no zeleno nianso, k i p rem očno u d a r ja v oči. Za n ianso sve tle jša b a rv a b i om ilila to m očno poudarjenost. K h itr e ­ m u u g o ta v lja n ju vege tacijsk ih eno t p ripom ore tu d i š tev ilčna oznaka po­ sam ezne gozdne in grm iščne združbe. Na k a r ti dobro izstopa tu d i tra v n išk a vegetacija , po n azo rjen a z blago rum eno b arvo in določenim i g rafičn im i znaki. To ra s tje , m arsik je sek u n ­ darno, kaže, kako je človek tu d i v tem delu S lovenije posegel v p rim arn o