RAZVOJ MLAJŠIH PALEOZOJSKIH SKLADOV
V VITANJSKEM NIZU
Anton Ramovš
Z 1 skico med tekstom in 11 tablami slik v prilogi
PREDGOVOR
Že med proučevanjem zgornjepermskih skladov v Sloveniji sem začel
leta 1954 z raziskovanjem starejših permskih in zgornjih karbonskih
plasti v Karavankah. Pri tem me je gnala posebna želja, da bi naše mlajše
paleozojske sklade na imenovanem ozemlju čimprej preiskali in razčlenili
vsaj toliko, kot so jih v Karnijskih Alpah v zadnjih dveh desetletjih pred
drugo svetovno vojno pod vodstvom graškega geologa in paleontologa
F. Heritscha. Tam jim je uspelo ne le dognati mejo med karbonskimi
in permskimi plastmi, marveč oboje tudi zelo podrobno razčleniti. Pri nas
tedaj ni bilo nikogar, ki bi se lotil raziskovanja mlajšega paleozoika
vzporedno z deh v Karnijskih Alpah. Le tu in tam so raziskovalci kar-
nijskega paleozoika izluščili tudi na karavanškem prostoru posamezne
nove horizonte. Tako sta F. in G. Kahler ugotovila v Dolžanovi so-
teski nad Trži čem zgornje psevdoschwagerinske apnence. H e r i t s c h
je dokazal, da imamo nad Podbočem pri Poljčanah prav tako zgornje
psevdoschwagerinske apnence, medtem ko se nihče ni lotil razčlenitve
javorniških plasti na posameznih krajih Karavank. Tako imamo na geo-
loških kartah, ki obsegajo Karavanke, povsod javorniške in rotnoveške
sklade še združene pod oznako zgornji karbon in permokarbon, kamor so
ponekod uvrščeni tudi še trogkofelski apnenci.
Tudi na tem mestu se lepo zahvaljujem vsem, ki so mi kakorkoli
pomagali pri tem delu. Posebno hvaležen sem svojemu cenjenemu učitelju
akademiku dr. I. R a k o v c u , ki je z zanimanjem spremljal moje raz-
iskovanje in mi z nasveti stal vedno ob strani. Najtopleje se zahvaljujem
nadalje prof. dr. O. K ü h n u , predstojniku paleontološkega inštituta du-
najske univerze, pri katerem sem obdelal precejšnji del fosilnega materiala,
za njegovo velikodušno pomoč in živo zanimanje pri delu, in prof.
dr. K. M e t z u, predstojniku geološkega inštituta graške univerze za
dragocene nasvete in za uporabo inštitutske knjižnice in paleontološke
zbirke. Se posebno zahvalo dolgu jem kolegici doc. dr. K o c h a n s k y -
Dévidé, predstojniku geološkega inštituta zagrebške univerze, ki mi
je večidel določila ali pregledala mikrofavno in z velikim zanimanjem
spremljala moje delo. Prav tako se iskreno zahvaljujem prof. dr. A.
170
P a p p u in prof. dr. E. T h e n i u s u na dunajski univerzi ter doc.
H. Fliigelu in asist. dr. M. F1 ü g e 1, z graške univerze, za pomoč pri
težko dostopni literaturi in koristne nasvete.
Delo sem izvršil deloma s podporo univerze v Ljubljani in deloma
s podporo Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za kar se obema
ustanovama iskreno zahvaljujem.
\
I. ZGODOVINSKI PREGLED DOSEDANJIH DEL
Na Štajerskem je začel raziskovanja M o r 1 o t leta 1848 in delal
tam do leta 1851. Vitanjsko sideritno formacijo, ki vključuje mlajše paleo-
zojske sklade, je uvrstil sprva v eocen, kasneje pa med mnogo starejše
metamorfne skrilave tvorbe. Primerjal jih je s karbonskimi skladi pri
Javorniku (1849, 181-182).
Holle (1857) je prvi sistematično raziskoval stratigrafske in tek-
tonske razmere v Vitanjskem nizu. Dognal je, da pripadajo neskladoviti
sivobeli apnenci ob Paki in Hudinji ziljskim apnencem. Od Št. Brica po-
tekajoč pas sideritnih ležišč sestavljajo skrilave gline, peščeni skrilavci,
kremenovi konglomerati, apnenci s fosili karbonske starosti in lečami
siderita. Rolle je uvedel za nje ime »Weitensteiner Eisenerzformation«.
Ugotovil je, da prevladujejo skrilavci, gline in peščeni skrilavci. Vmes je
pogosto debelozrnat kremenov konglomerat (»Brečko^) in drobnozrnat
trd kremenov peščenjak (»Škripauc«). Značilni so gosti zelo trdi črnosivi
apnenci, prepredeni z belimi kalcitnimi žilicami (»Schnürlkalk«), Po-
nekod vsebujejo mnogo krinoidnih ostankov, posamezne korale in bra-
hiopode. Med skrilavci so razmetani manjši kosi in večji bloki peščenjaka,
konglomerata, apnencev s fosili in železove rude. V jamah južno od
Vitanja so na severni strani rudonosne formacije eocenske plasti s pre-
mogovimi lečami in rastlinskimi ostanki. Peščenjak in skrilavec obeh
formacij sta si zelo podobna in se večkrat težko ločita med seboj.
Vzhodno nadaljevanje paleozojskih skladov v Vitanjskem. nizu je
raziskoval na Konjiški gori Z o 11 i k o f e r (1859, 205—209). Tam je do-
gnal enake razmere kot so v okolici Vitanja in skladom pripisal karbon-
sko starost. Zanimiva je njegova domneva o položaju karbonskih plasti.
Sideritna formacija je bila mogoče z vsemi pripadajočimi kameninami
s silo iztrgana iz globine in vrinjena med eocenske plasti. Važna je ugo-
tovitev, da svetli apnenci in dolomiti, ki spremljajo vitanjsko sideritno
formacijo, niso karbonski, kot je trdil Rolle, marveč so zgornje-
triadni ali celo mlajši (1859, 210, 211).
Ozemlje z vitanjsko sideritno formacijo je pregledal tudi S tur
(1864, 439, 440) pri reviziji geološke karte. Po njegovih ugotovitvah naj
bi bile južno od Vitanja približno enake geološke razmere kot pri Štam-
bergu južnozahodno od Konjic. Tam ležijo spodaj glinasti, deloma sljudni
glinasti skrilavci z vložki in plastmi apnencev in različno veliki bloki
peščenjakov, ki jih obdajajo skrilavci. Nad njimi sledijo pisani pešče-
njaki in laporni skrilavci s tremi žilami premoga. Vse te kamenine naj
bi bile karbonske starosti. Južno od Vitanja, pri Fužinah, ležijo vsredipro-
171
fila apnenci. Severno in južno od njih so glinasti skrilavci, ki jih po-
krivajo soteski skladi.
Pri vitan j ski sideritni formaciji se je S t u r precej zadržal tudi
v delu ^Geologie der Steiermark« (1871, 171—182). Izsledke prejšnjih raz-
iskovalcev dopolnjuje z lastnimi ugotovitvami. Na Fužinah je imel za
karbonske apnence le tiste pri današnji elektrarni. Ogromni bloki pri
nekdanji spodnji kovačnici (danes za Grmadnikovo hišo) (cf. tab. II) po
njegovem mnenju niso karbonski, marveč so se odtrgali od triadnih
apnencev sosednjih hribov in zgrmeli v dolino.
Na podlagi geoloških razmer v dolini Hudinje je prišel S t u r do
naslednjega zaključka: Skozi Vitanjsko hribovje se vleče v glavnem cd
zahoda proti vzhodu potekajoča prelomna guba, ob kateri leži podolžno
oblikovana dolina. Severno od nje si sledijo vitanjska sideritna formacija,
nižji nato višji triadni skladi. Vsi vpada j o proti severu. Južno od dis-
lokacije nahajamo najvišje triadne plasti, ki se prav tako nagibajo proti
severu. V to podolžno dolinsko kotanjo so bili kasneje odloženi soteški
skladi. Dislociranje je povzročilo, da so prišle najmlajše kamenine v stik
z najstarejšimi. Vsi skladi so nenavadno zdrobljeni in zmečkani.
Pregled geoloških raziskovanj in glavnih ugotovitev dotedanjih
raziskovalcev v Vitanjskem nizu najdemo pri Stacheju (1874,
239—272), ki sam ni proučeval tega ozemlja in tudi ne navaja nekih novih
ugotovitev.
Skoraj dve desetletji kasneje omenja R. Hörnes (1889, 182) vitanj-
sko sideritno formacijo, ko je nad Podbočem, vzhodno od Poijčan, odkril
fuzulinske apnence. Pri ugotavljanju starosti se opira na Rollejeve
najdbe ob Hudinji, vendar meni, da bodo fuzulinide povedale mogoče
točnejšo starost horizonta, ki more biti zgornjekarbonski ali permski.
Paleozojske sklade v Vitanjskem nizu je zelo podrobno obdelal
Teller (1889). Ugotovil je, da so pod imenom vitanjska sideritna for-
macija združene kamenine, ki so ekvivalentne zgornjekarbonskim pla-
stem v dolini Bele. Kjer so skladi razgaljeni v večji širini, se pojavljajo
apnenci s fuzulinidami vedno v dveh pasovih n. pr. na hribu Berce-
Černjak in v dolini Hudinje. V apnencih je našel na različnih krajih
fuzulinide, korale, polže in brahiopode. Dognal je, da so apnenci za
Grmadnikovo hišo paleozojski in ne triadni (cf. Stur, 1871).
Odkril je pisano apneno brečo z rožnatimi in mesnatordečimi prod-
niki in poudaril, da zavzema isti položaj med zgornjekarbonskimi in
werfenskimi skladi kot v dolini Bele, čeprav breče ni dobil na primar-
nem mestu.
Pri kmetiji Okrožnik je našel rumen or j ave laporno-glinene skrilavce
s krinoidi, briozoji in zmečkanimi spiriferidi in med skrilavci lečaste
vložke črnih apnencev s fosili.
Kot pri St. Bricu sestavljajo tudi pri Okrožniku karbonske plasti
antiklinalo, ki je s sistemom vzporednih prelomov tako modificirana, da
nastopajo na robovih karbonskih kamenin zdaj starejši, zdaj mlajši
triadni členi. Med karbonske in triadne apnence se ponekod vključijo
soteški skladi.
172
Kratko se je zadržal Teller (1896, 76) pri vitanjski sideritni for-
maciji tudi v tolmaču h geološki karti vzhodnih odrastkov Karnijskih
in Julijskih Alp.
Kratek geološki pregled zgornjekarbonskih skladov v Vitanjskem
nizu najdemo tudi v tolmaču h geološki karti lista Mozirje (Teller,
1898, 34—36). Tamkajšnji fuzulinski apnenci in ostale plasti so analogne
z zgornjekarbonskimi skladi na Koroškem. Svetli, tedaj še permokarbon-
ski apnenci, ki jih omenja s Konjšice in z ozemlja okoli Kort, v Vitanj-
skem. nizu niso bili odkriti. Pomembne pa so pisane apnene breče s fuzu-
linidami v Dobaričnikovem grabnu.
F. in G. Kahler (1937, 459) omenjata iz okolice Vitanja trogko-
felske apnence s posameznimi schwagerinami.
Pred kratkim je raziskoval H a m r 1 a (1955) med drugim tudi pa-
leozojske sklade v zahodnem delu Vitanjskega niza. Največ naj bi bilo
kremenovih konglomeratov, manj peščenjakov in še manj skrilavcev.
Fuzulinski apnenci manjkajo. Neposredno nad karbonskimi plastmi ležijo
werfenski skladi. H a m r 1 a meni, da bi utegnile kot karbon označene
plasti pripadati permokarbonu ali celo permu. Dokaz za to mu je, da
manjkajo permske plasti in da prehajajo karbonski skladi v značilne
werfenske.
Mlajše paleozojske sklade Vitanjskega niza omenja tudi Berce
(1956, 240—241) pri obravnavanju tamkajšnjih železovih rudišč. Vitanjsko
sideritno formacijo uvršča v karbonsko dobo kot drugi raziskovalci
pred njim.
II. POTEK IN CILJ RAZISKOVANJ
Pri začetnem raziskovanju mlajšega paleozoika v Karavankah 1. 1953
sem ugotovil na Konjiški gori in južno od 2ič srednje in zgornje rotno-
veške sklade ter trogkofelske apnence s fuzulinidno favno (Ramovš,
1954, 221—223). Kasneje sem dokazal, da imamo rotnoveške sklade tudi
pod Košuto in na karavanški strani vzhodno od Kranjske gore.
Zaradi pomembnih ugotovitev na Konjiški gori sem se lotil pri
proučevanju mlajših karbonskih in starejših permskih skladov najprej
onih v vzhodnem delu Karavank, in sicer v Vitanjskem nizu. Prepričan
sem bil, da imamo tudi tam različne mlajše paleozojske stratigrafske
horizonte, ki jih je mogoče izluščiti iz karbonskega pasu na Tellerjevi
geološki karti lista Mozirje. Čeprav je paleozojski pas zelo ozek in so
bili tam dokaj zapleteni tektonski premiki, sem se vendarle odločil ob-
delati najprej to ozemlje.
Rešiti je bilo treba vprašanje, ali so res vsi tamkajšnji skladi kar-
bonske starosti. Nad Jesenicami poznamo med zgornjekarbonskimi kla-
stičnimi kameninami tudi apnence, ki so podobno razviti kot v Vitanj-
skem nizu. Zato tudi tu ne bi bila izključena njihova karbonska starost.
Da bi bilo mogoče rešiti to nalogo in obenem na podlagi prejšnjih
lastnih raziskovanj v soseščini ugotoviti predvidene stratigrafske hori-
zonte, sem si zadal kot prvo nalogo zbrati čim več fosilnega materiala.
Le-tega so dobili raziskovalci pred menoj bore malo. Vzporedno z na-
173
biranjem fosilnih ostankov je potekalo mikrostratigrafsko razčlenjevanje
skladov, ki je bilo zaradi premetanosti in zgnetenosti zelo težavno.
V	Karavankah doslej niso bile nikjer razčlenjene javorniške plasti,
ki jih delijo v Karnijskih Alpah v pet horizontov. V ozkem mlajšem
paleozojskem pasu Vitanjskega niza seveda ni bilo mogoče pričakovati,
da bi bili na površju vsi ali vsaj večji del karnijskih horizontov, pač pa
bi bilo z veliko požrtvovalnostjo vendarle mogoče ugotoviti, kateremu
horizontu oziroma horizontom skladi pripadajo.
V	Karavankah tudi nismo poznali razvoja celotnih spodnjepermskih
plasti, saj na vsem tem obsežnem ozemlju še nikjer niso bili odkriti vsi
trije horizonti rotnoveških skladov. Zato naj bi pričujoče delo prispevalo
tudi k pojasnitvi razvoja rotnoveških skladov v tem delu Slovenije. Pri-
čakoval sem nadalje tudi trogkofelske apnence in trbiško brečo, ki jo
omenja že Teller.
Pri terenskem delu, ki sem ga začel v letu 1954 in nato nadaljeval
vsako leto po nekaj dni, so se zaradi izredne dislociranosti skladov po-
kazale velike težave, ki so jih imeli tudi že raziskovalci pred menoj.
Kmalu je postalo jasno, da bo mogoče ločiti apnene bloke, vgnetene
v peščenoskrilavo maso, med seboj edinole s fosilnimi ostanki. Kamenine
ni mogoče ločiti med seboj in to je večino raziskovalcev tudi zapeljalo,
da so jih uvrstili vse skupaj med karbonske sklade. Ker tičijo različno
stari bloki brez reda blizu skupaj, je bilo treba vsakega obdelovati kot
neznan stratigrafski horizont. Le táko težavno delo je moglo prinesti
uspeh.
Važna naloga je bila ugotoviti favnistične združbe v posameznih
horizontih, ki pri nas še niso znane. Posamezni horizonti so bih namreč
dokazani večinoma le na podlagi nekaj fuzulinid ali koral, medtem ko
še nihče ni poskušal zbrati in obdelati celotne favne.
III. OPIS PALEOZOJSKIH SKLADOV
Paleozojski skladi so omejeni v Vitanjskem nizu na ozek, od nekaj
do največ približno 500 m širok in nekako 16 km dolg pas, ki se začne
na vzhodu blizu razvalin Landeškega gradu in se konča na zahodu
severno od Skal. Paleozojski pas ni vseskozi sklenjen, marveč je pred-
vsem proti zahodu večkrat prekinjen. Najzanimivejše stratigrafske raz-
mere kažejo že prej znani karbonski in permokarbonski in na novo
odkriti različni permski skladi med Hudinjo in Pako, medtem ko je
vzhodno od Hudinje in zahodno od Pake manj pisana stratigrafska serija.
1. Ozemlje vzhodno od Hudinje
Zahodno od razvalin Landeškega gradu se pokažejo v širini nekaj
metrov javorniški temni glinasti skrlavci in peščeni sljudni skrilavci in
trdni sljudni kremenovi peščenjaki. Vgneteni so med različne sive ne-
skladovite apnence, ki jim je T e 11 e r na geološki karti lista Mozirje
pripisal srednjetriadno starost, kasneje (1889, 323) pa jih je imel za
zgornjetriadne. Močno so podobni tudi novo odkritim srednjepermskim
174
175
apnencem med Hudinjo in Pako, vendar se v njih doslej še ni posrečilo
najti fuzulinid ali drugih permskih fosilov.
Zelo ozek pas javorniških skladov se vleče na južni strani strmega
Kozjeka (992 m) sprva proti zahodu, nato pa proti severozahodu v dolino
Hudinje. Razen skrilavcev in peščenjakov se pokažejo tu in tam še sivi
in rjavkasti drobnozrnati in debelozrnati kremenov! konglomerati. V bli-
žini zahodnih hiš v Lipi so tudi manjši bloki temnosivih apnencev, ki so
vgneteni med skrilave in peščene plasti. Večidel so spodnjepermski, nekaj
je srednjepermskih in le eden je po dosedanjih ugotovitvah zgornje-
karbonski. Apnenci niso nikjer v normalnem stratigrafskem položaju
z javorniškimi skladi, kot so doslej trdili, marveč so vsi na sekundarnem
mestu, čeprav ne daleč od njihovega prvotnega najdišča. V današnji
položaj so jih spravili zapleteni tektonski premiki.
Večji apneni bloki se pojavljajo v okolici nekdanjega rudišča Lipa
in tičijo v glinenoskrilavi masi močno dislociranih javorniških skladov.
Zmečkani skrilavci in glina so tudi marsikje v razpokah in votlinah
apnenih blokov. Ponekod se razločno vidijo oglajene ploskve spodnjih
delov blokov, ki ležijo na zmečkani skrilavi kamenini ali na glini. Celo
kremenov! konglomerati so ponekod zmleti ob tektonskih drsah in jih
tam zlahka drobimo z roko.
Zgornjekarbonski blok sestoji iz skoraj črnega, drobnozrnatega
apnenca z belimi kalcitnimi žilicami in gnezdi drobnozrnatega kalcita.
V posameznih delih je v apnencih precej glinenih primesi. Vsebujejo
apnene alge, redke fuzulinide in korale.
Večina blokov temnosivega neskladovitega in močno prepokanega
apnenca ie spodnjepermske starosti in vsebujejo poleg krinoidnih ostan-
kov le izredno malo fosilov.
Svetlejši sivi drobnozrnati apnenci sesto ji j o pretežno iz ostankov
apnenih alg, predvsem iz rodu Mizzia. Organogen apnenec ima po površju
in po razpokah rumenkastorjave prevleke železovih oksidnih hidratov in
je prepreden z drobnimi belimi kalcitnimi žilicami. Razen alg so tu še
fuzulinidne in male foraminifere, stromatoporide in drobni polžki.
Zahodno pod rudiščem so na površju le različni klastični javorniški
skladi, med njimi tudi nekaj večjih blokov prepokanega debelozrnatega
kremenovega konglomerata z zrni do orehove velikosti. Tudi ti niso
v prvotnem položaju, marveč ležijo na zmečkanih glinastih skrilavcih
in glini.
Levo, nizko in zaraščeno pobočje Hudinje pokrivajo večinoma na-
valjene skale, veliki bloki in drobne j še kamenje svetlih srednjetriadnih
apnencev, iz katerih sestojijo strmine severno od paleozojskega pasu.
Vlažno ozemlje, predvsem po poteh, dokazuje nepropustno podlago, ki ob
globljih kolovozih in grapah marsikje pogleda na površje. Javorniške
sklade sestavljajo sivi in temnosivi sljudni glinasti skrilavci, temnosivi,
ko prepere rjavkasti, navadno zelo sljudni kremenovi peščenjaki in red-
kejši kremenovi konglomerati. Ob južni meji paleozojskega pasu se vleče
globoka grapa, preko katere sežejo ponekod javorniški skladi. Ze bliže
Hudinji so med peščenimi skrilavci posamezni manjši apneni bloki zgor-
176
njih rotnoveških skladov s fuzulinidami, ki so prav taki kot apnenci
velikih blokov v Hudinji.
Na severni strani Teller j evega paleozojskega pasu je gotovo
nekaj oligocenskih skladov, ki pa jih na terenu ni mogoče ločiti od
zgornjih karbonskih peščenoskrilavih kamenin, ker so danes oboji veči-
noma prekriti z gruščem in bloki. Rolle omenja oligocenske sklade na
obeh straneh Hudinje, po lastnih ugotovitvah na njenem desnem bregu
pa menim, da je tudi na levem bregu v območju Tellerjevega
paleozojskega pasu precej oligocenskih skladov.
2. Ozemlje med Hudinjo in Pako
Takoj za elektrarno in livarno na Fužinah so ob kolovozni poti na
desnem bregu Hudinje apnene in glinenoskrilave plasti, ki strmo visijo
proti severoseverovzhodu (tab. I, si. 1). Zgoraj je kakih 8 m neskladovi-
tega zelo trdega sivega apnenca. Ponekod je brečast in drugod drobno-
zrnat. Prepreden je s številnimi tudi preko enega centimetra debelimi
kalcitnimi žilicami, močno razpokan v različnih smereh, pretrt in ob
razpokah prevlečen z železovimi oksidnimi hidrati rjaste barve. Vsebuje
vse polno krinoidnih ostankov, katerih peclji dosežejo v premeru do
okoli 1 cm. Pod apnencem leži nekaj rjavkastega glinastega skrilavca,
ki mu sledi okoli 2 cm debela plošča sivega brečastega apnenca s krinoid-
nimi ostanki in skromno mikrofavno. Navzdol se nato ponovi nekaj centi-
metrov sivkastorjavega, nekoliko peščenega glinastega skrilavca. Profil
nadaljuje okoli 20 cm debela pola sivega brečastega apnenca, ki vsebuje
ob žilicah in razpokah precej železovih oksidnih hidratov. V posameznih
delih sestoji iz samih krinoidnih ostankov. Zbruski so pokazali, da je
pola deloma sestavljena iz apnenega konglomerata. Poleg krinoidov so
v kamenini še skromni zdrobljeni ostanki brahiopodnih lupin in redke
fuzulinidne ter male foraminifere. Najpomembnejša je Pseudoschwage-
rina carniolica Kahler & Kahler.
Pod klastičnimi apnenci sledi približno 20 cm peščenega skrilavca,
nato okoli 15 cm debela apnena pola, nekaj centimetrov glinastega skri-
lavca, okoli 25 cm debela plast brečastega apnenca in ponovno peščeni
skrilavec. Globlje v profilu se še nekajkrat menjavajo precej dislocirane
apnene in skrilave pole. Pod njimi sledi okoli 3 m temnosivega nesklado-
vitega apneneca, prepredenega z belimi kalcitnimi žilicami, v katerem
se ni posrečilo zbrati nobenih fosilov. V spodnjem delu razgaljenih
apneno-skrilavih plasti je še okoli 20 m močno dislociranih temnosivih
apnencev z vmesnimi skrilavci. Te kamenine izginejo pod obdajajoče jih
temne skrilave plasti oziroma odval nekdanjega rudnika.
Opisane apnene in skrilave kamenine se vlečejo v smeri slemenitve
po grebenu v hrib, porasel z gozdom (tab. III, si. 1). Po vseh znakih sodeč
pripadajo vse istemu horizontu.
Više v gozdu se pokažejo na njegovi južni strani temnosivi peščeni,
nekoliko laporni apnenci s fuzulidnimi in malimi foraminiferami, šte-
vilnimi krinoidnimi ostanki in redkimi ostanki brahiopodnih lupin.
Geologija 6 — 12
177
Skladi se v nejasnem stratigrafskem položaju naslanjajo ob apneno-
skrilave plasti.
Na koncu gozda izginejo tudi spodnjepermski apnenci in skrilavci
in na večjem delu travnatega ozemlja so na površju le porasli odvali
nekdanjih rudarskih del. Na posameznih odkritih mestih se da iz ostan-
kov kamenin razbrati karbonske in oligocenske klastične sklade. Severno
od spodnjepermskih plasti se na nekaj krajih pokažejo oligocenski skladi,
ki jih je večkrat zelo težko ločiti od karbonskih plasti. Najlepše so raz-
galjeni ob kolovozni poti tik pod robom gozda. Rjavi apneni peščenjaki
z nekaj kremena se menjavajo z rjavimi, temnosivimi ali rumenkastimi
glinastimi in lapornimi skrilavci. Ponekod vsebujejo slabo ohranjene
polže in pooglenele rastlinske ostanke. Oligocenski skladi visijo tam
srednje strmo proti severovzhodu in tvorijo s sosednjimi spodnjeperm-
skimi kameninami kot okoli 20°.
Rjave oligocenske apnene peščenjake z rastlinskimi ostanki, kreme-
nove peščenjake in sljudnate glinaste skrilavce zasledimo še tu in tam
proti Maj er j evi hiši in zahodno od nje.
Večji del, ali mogoče celo vsi skladi severno od spodnjepermskega
pasu nad livarno so oligocenske starosti in ne karbonski, kot kaže T e 1 -
1 e r j e v a geološka karta lista Mozirje. Tam ni bilo mogoče dokazati
primarnih karbonskih kamenin in nedvomno je Tellerjev karbonski
pas na obeh bregovih Hudinje znatno ožji.
Mlajši paleozojski skladi med Maj er jem in Hudinjo niso v kontaktu
s triadnimi kameninami, pač pa tonejo oligocenske plasti pod zdrobljene
svetlosive srednjetriadne apnence, ki tvorijo ob kontaktu več metrov
debelo milonitno cono.
Karbonske plasti se pokažejo na površju šele ob grapi, ki se vleče
po paleozojskem pasu proti zahodu. Vendar niso tam le karbonske kame-
nine, marveč zmečkane in zdrobljene plasti različne starosti, ki jih ni
mogoče ločiti med seboj na nobeni karti. Na več krajih se pokažejo
temnosivi zmečkani glinasti skrilavci, sivi glinasti skrilavci, pregnetena
črna ali modrosiva glina s kosi skrilavcev, kosi in bloki kremenovih
konglomeratov, tu in tam z nekaj apnenega veziva, ter kremenovi pe-
ščenjaki. Čeprav so imenovane plasti najbolj verjetno zgornjekarbonske,
vendarle ni mogoče izključiti možnosti, da so vmes tudi oligocenske
kamenine. Razen navedenega najdemo pogostne bloke werfenskih in
srednjetriadnih skladov.
V višini Preložnikove domačije se pokažejo ob poti na desni strani
potoka sivi brečasti apnenci, apnene. breče in temnejši gosti apnenci
z belimi kalcitnimi žilicami, močno razpokani in premetani. Tu in tam
vključujejo temne skrilave plasti. Breče so večinoma drobnozrnate, ven-
dar najdemo vmes tudi debelozrnate v kosih od 5 do 12 cm. Breče vse-
bujejo veliko krinoidnih ostankov, peci j i pa dosežejo v premeru pogosto
en centimeter.
Južno od črte Lipek star,—Majer je manjši hrbet porasel z gozdom
(tab. III,si. 1). Sestoji iz sive apnene pobočne breče. Med precej trdno
sprijetim materialom so tudi bloki po več kubičnih metrov, ki so se
178
z ostalimi kosi privalili sem s strmin severno od tod. Breča pripada
srednjetriadnim apnencem in je ponekod precej debela. Na nekaj krajih
pogledajo izpod nje zmečkani temni glinasti skrilavci in skrilave gline
zgornjekarbonske starosti.
Na južni strani Tellerj evega paleozojskega pasu ležijo v strugi
Hudinje in ob njej pod Grmadnikovo hišo veliki bloki temnosivega zelo
trdega apnenca (tab. I, si. 2, tab. II). Posamezni deli blokov so brečasti
in vsebujejo dosti organskih ostankov, predvsem krinoidnih, medtem ko
je apnenec drugod drobnozrnat. Kamenino prepletajo različno debele
kalcitne žile. Razen teh so v kamenini še večje in manjše kalcitne kopuče.
Kamenina je razkosana s številnimi prelomi in ob njih razmaknjena
v različnih smereh. Pogosto je zdrobljena in spri jeta v brečo, povsod pa
zelo pretrta. Apnenci so večinoma neplastoviti, le na nekaj krajih so
vmes debelejše in tanjše pole. Apnena gmota se je bila razklala v več
blokov in kaže, da so se ti privalili sem od nekod iz sosednjih strmin.
Njihova podlaga pa se nikjer ne pokaže na površju. Takoj južno od njih
so werfenske lapornoskrilave plasti, ki jih zasledimo tudi v pobočju za-
hodno nad njimi. Najbolj verjetno ležijo apneni bloki na werfenskih
kameninah, čeprav ne bi bilo izključeno, da so pod apnenci zgornje-
karbonske glinenoskrilave plasti. Vsekakor pa ležijo apnenci tik ob
werfenskih kameninah in ne v območju zgornjekarbonskih skladov, kot
kaže Tellerj eva geološka karta.
Apnenci tudi ne tvorijo vzporednega pasu severno od njih ležečim
spodnjepermskim skladom, marveč so ob močnih in zapletenih tektonskih
premikih obstali globoko pod tedanjim površjem in jih je šele Hudinja
razkrila.
Apnenci vsebujejo skoraj povsod ostanke iglokožcev. Med mi kro-
fa vno so na posameznih mestih tudi fuzulinidne foraminifere. Zelo redke
so posamezne psevdoschwagerine. V strugi Hudinje je bila najdena v plo-
ščatih apnencih bogata brahiopodna favna, nekaj briozojev in ena korala.
Med apneno-skrilavimi plastmi nasproti livarne in bloki pod Grmad-
nikovo hišo je v strugi Hudinje in ob bregovih še nekaj manjših bloke v
deloma temnosivega, deloma svetlosivega apnenca permske in triadne
starosti.
Zahodno od Hudinje se »-paleozojski« pas hitro zoži na nekaj deset
metrov. Tudi tam niso le paleozojske kamenine, med katerimi najdemo
v grapi premečkane glinaste skrilavce in mnogokje modrosivo glino
z drobci kamenine ter vmes večje in manjše kose ali bloke kremenovega
peščenjaka in konglomerata, marveč tudi mlajše kamenine. Nad kolo-
vozno potjo čez potok so na nekaj kvadratnih metrih zdrobljene in
zmečkane različne karbonske plasti, predvsem modrosive gline, werfenski
vijoličnordeči glinasti skrilavci in laporji, ob obojih pa zmečkani oligo-
censki laporji z ostanki palmovih listov iz rodu Sabal.
V grapi in ob njej se do travnika in njiv zahodno od Lenarta večkrat
pokažejo zmečkami modrosivi javorniški glinasti skrilavci in gline ter
peščenosljudne kamenine. Tam je tudi precej različnih apnenih blokov
svetlosive, sive in temnosive barve. Dosti apnencev je predvsem pod
179
Mohoričem in zahodno od njega, kjer na površju ni najti zgornjekarbon-
skih kamenin. Kaže, da je karbonski pas tam prekinjen, po njivah in
travnikih so še zahodno od Zilca le različni ostanki werfenskih in srednje-
triadnih kamenim. Apnenci v okolici Mohoriča sestavljajo obsežnejše
strme skalne stene, visoke tudi po več deset metrov, ali pa manjše bloke.
Apnenci so neskladoviti, močno razpokani in v posameznih conah zdrob-
ljeni. Vsebujejo izredno redke fuzulinide (samo v grapi pod Mohoričevo
hišo) in po barvi prehajajo iz svetlosivega do temnosivega. Večina blokov
je nedvomno spodnjepermske starosti.
Ob koncu travnika zahodno od Zilca se znova pokažejo javorniški
skladi in se njihov pas proti Brdcam kmalu precej razširi. Stratigrafske
razmere so tam nekoliko bolj normalne kot na doslej opisanem ozemlju.
Prevladujejo temnosivi, sivi in rjavkasti, navadno močno sljudni pe-
ščeni glinasti skrilavci. Razen teh najdemo tudii glinaste skrilavce, ki so
pogosto zgneteni v modrosivo glino, drobnozrnate sljudnate zelo trde
kremenove peščenjake in drobne ter debelozrnate kremen ove konglo-
merate. Slednji so na travniku tik pod spomenikom 39. borcem XIV. divi-
zije in nad njim ter na več krajih v gozdu. Povsod molijo le kot manjši
bloki na površje. Med peščenoskrilavimi kameninami so tu in tam pole
temnosivega nekoliko glinenega apnenca, ki postaja navadno na spodnji
in zgornji strani pole zelo drobno peščen s precej izredno finih sljudnih
zrnc. Apnenec je močno razpokan in prepreden s številnimi kalcitnimi
žilicami. Vsebuje skromne ostanke iglokožcev. Razen glinenih apnencev
so med javorniškimi skladi še sivi, večinoma drobnozrnati apnenci. Ve-
čidel močno pretrte kamenine nadomešča kalcit v obliki drobnih žilic in
po več centimetrov debelih žil in nepravilnih oblik. Kalcitu so pogosto
primešani rjavi železovi oksidni hidrati in je kamenina zaradi njih
rjavkaste barve. V teh apnencih ni bilo nikjer mogoče najti fosilnih
ostankov.
Apnenci so med javorniškimi skladi močno podrejeni in nikjer ne
dosežejo večje debeline, marveč so samo kot posamezne pole, le redkeje
skladi med peščeno-skrilavimi plastmi.
Na ozemlju Brdc1 je precej različnih spodnjepermskih apnencev in
breč ter nekaj trogkofelskih apnenih kamenin. Na severni strani paleo-
zojskega pasu se v gozdu južno od travnika vleče strm, nekaj deset metrov
visok skalni greben pretežno temnosivih apnencev. Greben je dolg nekaj
nad dve sto metrov, širok največ do okoli 40 m in ima smer vzhod—zahod.
Apnenci so neskladoviti, razkosani in razlomljeni v različnih smereh in
pogosto zdrobljeni. Prepleteni so s številnimi kalcitnimi žilicami in vse-
bujejo ponekod skromno fuzulinidno favno. Več je ostankov iglokožcev.
Apnenci pripadajo vrhnjemu delu rotnoveških skladov in sežejo na
zahodu na hrbet, ki tvori razvodje med Hudinjo in Dobrnico.
Na hrbtu z razvodjem med Hudinjo in Dobrnico leži južno od za-
hodnega konca zgoraj omenjenih apnencev naslednji okoli 80 m dolg
skalni greben enako starih apnencev. Ima smer severozahod—jugovzhod
1 Teller in drugi napačno pišejo Berce in mislijo pri tem neko kmetijo.
Vendar se precej obsežno naselje imenuje Brdca.
180
in strmo razdrapano steno proti jugovzhodu. Stena ni ravna, marveč je
tu in tam premaknjena v horizontali za nekaj metrov. Premaknitve so
nastale ob manjših prelomih, ob katerih so se posamezni bloki premaknili
v različnih smereh. Siv neskladovit apnenec je deloma brečast, deloma
drobnozrnat. Je izredno razpokan v različnih smereh, razlomljen v šte-
vilne manjše bloke in pogosto zdrobljen (tab. III, si. 2). Prepreden je
s številnimi belimi kalcitnimi žilicami. Pogosto sesto ji jo celi širši pasovi
kamenine le še iz debelozrnatega kalcita in skoraj ni več prvotnega
temnosivega apnenca (tab. X, si. 2). Precej je med apnenci tudi apnene
breče. Fosilni ostanki so redki in pripadajo fuzulinidnim in malim fora-
miniferam ter ostankom iglokožcev. Najvažnejše so velike psevdo-
schwagerine.
Spodnjepermske apnence omejujejo različne javorniške plasti, nad
katerimi je tudi južni del vlažnih travnikov na Brdcah. Spodnjepermski
apnenci se znova pokažejo med karbonskimi kameninami južno od Ne-
rodnove domačije pod potjo h Kovaču in se od prejšnjih v ničemer ne
razlikujejo. Na površju so trije bloki, od katerih sta krajna dva precej
obsežna, medtem ko je srednji znatno manjši in leži tik ob omenjeni poti.
Njihova smer je približno jugojugovzhod—severoseverozahod in ležijo
po več deset metrov vsaksebi. Poleg neskladovitega spodnjepermskega
apnenca je bilo najdenih tudi nekaj plošč skoraj črnega drcbnozrnatega
apnenca s številnimi fuzulinidami. Psevdoschwagerin ni med njimi in
kamenino zlahka ločimo od prejšnje.
Na Tellerjevi geološki karti tega ozemlja se vleče na severni
strani paleozojskih kamenin nekaj nad en kilometer dolg pas fuzulinskih
apnencev. Takega pasu ni, pač pa sta na vzhodni strani dva kratka
v različnih smereh potekajoča skalna grebena in na zahodni strani dva
velika in en manjši apneni blok. Spodnjepermski apnenci tam ne se-
stavljajo kontinuirane stratigrafske serije nad javorniškimi plastmi, marveč
so prišli v današnji položaj zaradi izredno močnih tektonskih dogajanj.
Razen navedenih apnencev leži več manjših blokov svetlosivega do
temnosivega apnenca z izredno redkimi drobnimi fuzulinidami in apne-
nimi algami na travniku južno od Nerodnove hiše. Nikjer niso bile tam
najdene psevdoschwagerine, apnenci pa so mlajši od zgornjih rotno-
veških skladov.
Med srednjepermske sklade spadajo na Brdcah morda tudi nesklado-
viti in močno dislocirani svetlosivi, ponekod rahlo rožnati apnenci, ka-
terih starosti se doslej s fosilnimi ostanki ni posrečilo dokazati.
Dosti manj kot v severnem je paleozojskih apnencev v južnem
Tellerjevem pasu na Brdcah. Hrib z višinsko koto 847 m ni iz
karbonskih skladov, marveč so tam werfenski sivi ploščati dolomiti in
dolomitni laporji in vijoličnordeči ploščati dolomiti ter glinasti skrilavci,
ki se vlečejo proti zahodu in po grebenu proti jugovzhodu v dolino. Pa-
leozojske apnene kamenine se pokažejo v območju Telle r j e v e g a
paleozoika samo na zgornji strani majhne jase v dolinski zajedi vzhodno
od Medvedove domačije. Tam moli iz klastičnih javorniških plasti nekaj
181
deset kubičnih metrov velik blok sive apnene breče in deloma brečastega
apnenca. Je močno razpokan v različnih smereh, razlomljen in ponekod
precej zdrobljen. V njem je precej pogostna mikrofavna, med katero niso
redke kroglaste psevdoschwagerine. Razen tega bloka moli iz javorniških
plasti več manjših in majhnih blokov enakega sestava.
Na novo so odkriti javorniški in srednjepermski skladi pri Medve-
dovi domačiji, kjer ima Teller na geološki karti werfenske plasti
(tab. IV.). Od Medveda se vleče med travniki v dolino nizek skalni gre-
ben. Sestoji iz sivih, redkeje svetlosivih do rahlo rožnatih močno raz-
pokanih in večkrat zdrobljenih apnencev in brečastih apnencev ter prav
tako dislociranih sivih apnenih konglomeratov. Konglomerati so iz raz-
ličnih sivih in redkih rahlo rožnatih apnenih prodnikov ter iz posameznih
različno velikih kremenovih prodnikov. Največji med njimi so orehove
velikosti. Apnenci vsebujejo redke majhne fuzulinide in še redkejše
korale. V konglomeratih je v temnosivih prodnikih precej psevdoschwa-
gerin, medtem ko so v vezivu le maloštevilne drobne fuzulinide. Psevdo-
schwagerine dokazujejo vrhnje rotnoveške in srednjepermske sklade.
Sivi apnenci in konglomerati so potemtakem mlajši od spodnjega perma
in pripadajo srednjemu permu kot ekvivalent trogkofelskih apnencev
v prvotnem pomenu.
Na severni strani mejijo srednjepermski skladi na javorniške peščene
skrilavce, peščenjake in konglomerate, ki sežejo le do grape severno od
Medveda. Karbonske in srednjepermske sklade loči od ostalih paleozoj-
skih plasti na Brdcah werfenski pas, ki se vleče iz doline po grebenu na
hrib z višinsko koto 847 m.
Od Brdc proti Hudičevemu grabnu (pri T e 11 e r j u Dobaričnikov
graben) so v močno zoženem paleozojskem pasu na površju le različni
javorniški skladi. V Hudičevem grabnu najdemo predvsem v okolici
Mlinarja na več krajih manjše bloke in večje kose pisane apnene breče
Sestoji iz drobnih sivih, rožnatih in rdečkastih apnencev z rdečkastim ali
sivim lepilom. Njeno prvotno najdišče še ni odkrito, vendar ne more
biti daleč od blokov.
Medtem ko so paleozojski skladi na obeh pobočjih Hudičevega grabna
večidel zakriti z vegetacijo, so lepo razgaljeni na več krajih v okolici
Okrožnika. Tudi tam je največ javorniških plasti, ki so lepo razgaljene
predvsem v in ob kolovozu pod Okrožnikovo domačijo. Sprva se tam
menjavajo temni glinasti skrilavci in sljudni kremenovi peščenjaki. Ne-
koliko niže so ob svežem useku lepo razgaljeni siivkastorjavi in rumen-
kastorjavi drobnosljudni glinenolaporni in glinasti skrilavci s krinoidnimi
ostanki in redkimi briozoji. Na površju vidimo običajno le votlinice
z odtisi različno velikih krinoidnih pecljev. Plast s spiriferidi, ki jih je
Teller dobil v rumenkastorjavih lapornoglinenih skrilavcih, sedaj ni
vidna. Skrilavci prehajajo v redke, kak centimeter debele temnosive
apnene pole. Pod skrilavci se tu in tam pokažejo kremenovi peščenjaki
in konglomerati, vendar niže v profilu ni mogoče ugotoviti natančne
zapovrstnosti plasti. Nekoliko niže se pokažejo na poti pod ovinkom
med skrilavimi plastmi lečasti vložki temnosivih in črnih apnencev
182
s podolgovatimi fuzulinidami, redkimi majhnimi polži, brahiopodi in kri-
noidnimi ostanki. Okamenin je največ na prehodu iz apnencev v skri-
lavce, vendar jih je skoraj nemogoče izluščiti iz zelo trde kamenine.
Niže ob poti se še večkrat pokažejo sivi, sivkastorjavi in rumenkasto-
rjavi sljudni glinasti skrilavci, sivi in sivorjavi zelo trdi in sljudni kre-
menovi peščenjaki, ki prehajajo navadno v konglomerate. Ker plasti niso
vseskozi razgaljene, ni mogoče ugotoviti, kolikokrat se te kamenine po-
nove. Kaže, da v nižjem delu javorniških skladov manjkajo apneni vložki,
in so le-ti omejeni na vrhnji del karbonskih skladov.
Ob robu gozda so ob kolovozu večje skale pisane apnene breče. Sestoji
iz sivih, rožnatih in redkih rdečih drobcev in rdečkastega ali sivega lepila.
Nekateri prodniki vsebujejo redke fuzulinide. Primarno najdišče breče
na tem kraju ni znano.
Zahodno od Okrožnikove domačije je ob kolovozu med javorniškimi
glinastimi skrilavci in peščenjaki velik, okoli 10 m visok razkosan in
prepokan blok temnosivega do črnega apnenca. Prepreden je z belimi
kalcitnimi žilicami in vsebuje v posameznih delih mnogo fuzulinid, malih
foraminifer in apnenih alg.
Javorniški glinasti in lapornoglineni skrilavci, kremenov! peščenjaki
in konglomerati se vlečejo od Okrožnika dalje proti zahodu. Večkrat moli
nad njimi manjši blok temnosivega apnenca. Ob kolovozu je med javor-
niškimi skladi okoli en meter temnosivega debelozrnatega apnenega pe-
ščenjaka s kremenovimi prodniki in redkimi krinoidnimi ostanki. Pe-
ščenjak prehaja navzgor v temni apnenec. V njem se kmalu pojavijo
sprva redki, nato vedno pogostnejši kremenovi prodniki in kosi glinastih
skrilavcev. Osnova kamenine prehaja od apnene v sljudnatopeščeno
maso s precej karbonatne primesi.
Med Brdcami in Okrožnikom mejijo dislocirane karbonske plasti
v zapletenem tektonskem kontaktu na zmečkane in zdrobljene oligocen-
ske kamenine. Oboje je večkrat težko ločiti.
Nad Okrožnikom se pojavijo na severni strani javorniških plasti
svetlosivi in sivi, tu in tam rahlo rožnati neskladoviti apnenci, ki jih je
Teller uvrstil med školjkoviti apnenec. Apnenci so deloma drobno-
zrnati, deloma gosti in so po značaju kamenine bolj podobni kasijanskim
apnencem kot školjko vitemu, čeprav se tudi nič ne razlikujejo od ne-
davno odkritih trogkofelskih apnencev na Konjiški gori in južno od Zič.
V njih se je končno le posrečilo najti fuzulinide, ki dokazujejo srednje-
permske sklade tudi na tem ozemlju. Novo odkriti srednjepermski
apnenci obsegajo cel Tellerjev pas školjko vitega apnenca med kar-
bonskimi in oligocenskimi skladi in večji del njegovih dolomitov školjko-
vitega apnenca južno in južnozahodno od Rudnika. Enaki svetlosivi in
sivi apnenci s fuzulinidami kot nad Okrožnikom gradijo strmine nad
javorniškimi plastmi vse do hriba z višinsko koto 800 m. Na tem hribu
so razen sivih tudi rožnati in rjavkastorožnati apnenci, prepredeni z be-
limi in rumenkastorjavimi kalcitnimi žilicami. Baiva apnencev navadno
postopoma prehaja iz ene v drugo in večkrat najdemo na enem kosu
sivo in rožnato. Včasih je meja med barvami ostra in neravna. Povzročil
183
/
jo je nenaden dotok finih rdečih primesi na ozemlju grebenske sedimen-
tadle, ki pa je bil večkrat prekinjen in bil omejen samo na posamezna
področja. Na tem ozemlju ni mogoče nikjer ločiti različnih sivih apnen-
cev od rožnatih. V celotnem pasu srednjepermskih apnencev nahajamo
fuzulinide, vendar jih je povsod le malo ali so celo zelo redke.
Severno od Tramšeka so med srednjepermskimi apnenci pisane
apnene breče z različnimi sivimi in rožnatimi drobci in rdečkastim apne-
nim ali drobnopeščenoapnenim vezivom. Lepilo v nekaterih delih breče
prevladuje in je ponekod skrilavo. Razen pisanih nahajamo še sive breče
z drobno peščenim sivim apnenim vezivom. Breče imajo na površju le
majhen obseg in prehajajo v sive srednjepermske apnence.
Javorniški skrilavci, dostikrat zgneteni v glino, kremenovi peščenjaki
in konglomerati spremljajo v ozkem pasu srednjepermske apnence in se
vlečejo od Tramšeka neprekinjeno do doline Pake. Vzhodno od Tramšeka
kaže, da so na enem kraju prekinjeni in na površje pogledajo werfenski
in srednjetriadni skladi. Južno od srednjepermskih apnencev je v paleo-
zojskem pasu malo apnencev in se pokažejo na več krajih šele v bližini
doline Pake.
V	grapi potoka Jesenik so ob poti dobrih 100 m od edine hiše modro-
sivi drobno in debeloploščati apnenci s številnimi podolgovatimi fuzuli-
nidami. Med apnenci so tanke pole temnosivih lapornih skrilavcev.
Apnenci so močno razpokani in prepredeni z belimi kalcitnimi žilami.
Pripadajo javorniškim skladom. Nekoliko više nad potjo so nad njimi
razpokani in zdrobljeni neskladoviti sivi spodnjepermski apnenci, ki
molijo kot večji blok na površje. Golice enakih apnencev nahajamo na
travnatem pobočju tudi v soseščini, medtem ko so sicer tam le javorniški
skrilavci, peščenjaki in konglomerati.
V	majhnem kamnolomu v gozdu najdemo debelozrnate javomiške
konglomerate s kremenovimi prodniki, debelimi do 10 cm, in redkejšimi
črnimi liditnimi prodniki. V zgornjem delu so v konglomeratu vedno
pogostnejši vložki temnih zrnatih apnencev, v katerih je zdaj več, zdaj
manj kremenovih prodnikov. V apnencih so zelo redke fuzulinide. Na-
vzgor sledijo zopet konglomerati, ki imajo precejšnji obseg na Prelogah.
Tam jih celo izkoriščajo.
Nad grapo Jesenika je vzhodno od Kovačeka novo odkrita večja krpa
srednjepermskih skladov, ki leži na javorniških skrilavcih, peščenjakih
in konglomeratih. Skladi so debeli okoli 50 m. Prevladujejo svetlosivi do
temnosivi, deloma drobnozrnati, deloma gosti apnenci. Sivi apnenci po-
gosto prehajajo v sivkastorožnate ali rjavkastorožnate in rožnate z belimi,
rumenkastimi ali rdečkastimi kalcitnimi žilicami. Manj je mesnatordečih
in rjavkastordečih apnencev, ki prehajajo iz sivih ali rožnatih. Večkrat
so na kosih kamenine v neravni črti ostro omejeni od drugače obarvanih.
Kakršnakoli stratigrafska ločitev v sive, rožnate in mesnatordeče apnence
je nemogoča. Srednjepermski apnenci so tudi tam neskladoviti, močno
razpokani in razkosani v večje bloke, ki se trgajo od strme stene in ležijo
pod njo. Prepredeni so s številnimi različno debelimi kalcitnimi žilicami,
ki so velikokrat tako številne, da skoraj ni mogoče prepoznati prvotne
184
kamenine (tab. XI, si. 2). Ob razpokah in lasnicah in v zdrobljenih conah
so apnenci pogosto rjasto obarvani od železovih oksidnih hidratov.
V apnencih vseh barv so zelo redke fuzulinide, medtem ko je v rožnatih
in mesnatordečih dosti krinoidnih ostankov. Druge favne ni bilo mo-
goče najti.
Skupaj z apnenci se pojavlja tudi pisana apnena breča, sestoječa iz
drobcev raznobarvnih apnencev, kot so v soseščini, in rdečkastega ali
sivkastega peščenoapnenega lepila.
V bližini srednjepermskih apnencev moli iz javorniških skladov
okoli 10 m visok blok neskladovitega temnosivega spodniepermskega
apnenca.
Na severni strani paleozojskega pasu se pojavlja nad drugo grupo
južno od železniške postaje Paka kratek dvakrat prekinjen pas razkosa-
nega spodnjepermskega apnenca z redkimi fuzulinidami in koralami.
Apnenec je večidel neskladovit, le ponekod je nejasno ploščat in prepre-
den z belimi kalcitnimi žilicami. Apnenci ležijo na različnih javorniških
skladih in niso z njimi v normalnem stratigrafskem kontaktu.
3. Ozemlje zahodno od Pake
Paleozojski skladi so v dolini Pake prekinjeni in se ne vlečejo skle-
njeno proti St. Bricu, kot kaže Tellerjeva geološka karta. Na desni
strani Pake so v nadaljevanju paleozojskih skladov vzhodnega pobočja
doline werfenske in srednjetriadne kamenine. Javorniški konglomerati,
peščenjaki in skrilavci se pokažejo šele pri Vodončniku vzhodno od
St. Brica. Nad njimi molijo na površje večje skale sivega srednjeperm-
skega apnenca s krinoidnimi ostanki.
Na prevalu s cerkvijo so paleozojski skladi prekinjeni s srednje-
triadnim dolomitom, znova se pokažejo takoj zahodno od cerkve. Tam
so modrosive gline z drobci glinastih skrilavcev, močno dislocirani rjav-
kasti sljudni kremenovi peščenjaki, skrilavi peščenjaki in drobnozrnati
kremenovi konglomerati. Glinasti skrilavci so večidel zgneteni v glino, ki
jo tam uporabljajo za opeko. Različne javorniške sklade sledimo precej
daleč proti zahodu in so večkrat prekinjeni.
Zahodno od cerkve St. Bric meji na severni strani na karbonske
sklade krajši pas svetlih neskladovitih apnencev, ki so morda srednje-
permske starosti. V njih se doslej ni posrečilo najti okamenin.
IV. PALEONTOLOŠKI DEL
1. Uvodna beseda
Stratigrafske razmere, obdelane v prejšnjem poglavju, razločno ka-
žejo, da na ozemlju Vitanjskega niza zaradi izredno močne dislociranosti
skladov ni mogoče najti kolikor toliko popolnega profila karbonske in
permske skladovne serije. Ker so si apnene kamenine različne starosti
večkrat še na las podobne, so mogli edinole fosilni ostanki pomagati pri
ugotavljanju posameznih stratigrafskih členov.
185
Fosili pripadajo apnenim algam, fuzulidnim in malim foraminiferam,
koralam, polžem, brahiopodom, briozojem, morskim lilijam in morskim
ježkom. Prevladujejo brahiopodi, ki so omejeni pretežno na en sam ho-
rizont, in foraminifere. Korale in briozoji so zelo redki. Ostanki polžev so
nedoločljivi. Skoraj v vseh apnencih je veliko ostankov pecljev morskih
lilij in bodic morskih ježkov. Briozoji pripadajo rodovom Dybowskiella
Waagen & Wentzel, Fenestrellina O r b i g n y , Poly pora M' C o y
in Septopora P r o u t. Natančnejša določitev ni bila mogoča, ker mi ni
bila dosegljiva važna ruska literatura. Fuzulinidna favna je deloma slabo
ohranjena, deloma pa so posamezne oblike tako redke, da ni bilo mogoče
napraviti več ustreznih zbruskov in jih natančneje določiti. Zato je
večina le generično določena.
Ves paleontološki material hrani Geološko-paleontološki inštitut uni-
verze v Ljubljani.
Superfamilia Dalmanellacea Schuchert et Cooper 1931
Familia Schizophoriidae Schuchert 1929
Subfamilia Enteletinae
1897 Enteletes tschernyscheffi Diener — Diener, The Permocar-
boniferous fauna of Chitichun. I, p. 67, pi. 5, figs. 7—10.
1948 Enteletes dieneri Gemmellaro 1899 — Branson, Biblio-
graphic Index of Permian Invertebrates, p. 357 (cum sin.).
Material: Tri nepopolno ohranjene lupine z dorzalno in ventralno lupino.
Primerki so srednje veliki, deloma nekoliko širši kot daljši, deloma
pa skoraj okrogli z močno izbočenima lupinama. Dorzalna lupina je pre-
cej večja od ventralne.
Naši primerki dobro ustrezajo Dienerjevemu opisu in slikam
vrste E. tschernyscheffi iz Chitichuna. Edina razlika je v tem, da se
začnejo pri naših primerkih rebrca na obeh lupinah nekoliko dalj od
vrha, in sicer pri merjenih primerkih 7—8 mm v ravni črti od njega. Tudi
sinus ne sega tako daleč nazaj, pri vseh treh primerkih so dobro vidna
zelo drobna radialna rebrca.
Dimenzije: I	II
dolžina	17 mm	ca. 17 mm
širina	18 mm	17,5 mm
debelina	15 mm	16 mm
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
2. Opis fosilov
Classis Brachiopoda
Ordo O r t h i d a
Enteletes Fischer
Enteletes dieneri Gemmellaro
186
Enteletes sp.
Material: En eksemplar z ventralno in dorzalno lupino.
Majhna lupina je ovalne oblike in nekoliko razpotegnjena v širino.
Lupini sta srednje močno izbočeni. Dorzalna lupina je za malenkost večja
od ventralne.
Ventralna lupina ima nekoliko močnejšo involucijo v vmesnem, delu
med srednjim in umbonalnim koncem lupine. Vrh nima močnejše ukriv-
ljenosti. Približno na polovici lupine se prične širok in precej globok
sinus, ki ga obdajata močnejša grebena. Na vsaki strani grebenov je še
po ena šibkejša, a jasno izražena guba. Tretja guba je komaj opazna.
Dorzalna lupina je za malenkost večja od ventralne. Je enakomerno
ukrivljena in ima največjo involucijo v umbonalnem delu. Vrh sega
nekoliko preko sklepnega roba. Sinusu ventralne lupine ustreza močan
medialni greben, ki se začne šele nekoliko pred sredino lupine. Na obeh
straneh medialnega grebena je še po en izrazit in po en slabše izražen
greben, medtem ko je tretji zelo šibek.
Čelni rob obeh lupin je globoko in ostro cikcakast. Na obeh lupinah
so vidna zelo drobna radialna rebrca, medtem ko ni nikjer opaziti pri-
rastnic.
Opisani primerek je blizu vrste E. plummeri King, ki je precej
pogostna v rdečih trogkofelskih apnencih v Dolžanovi soteski. Glavna
razlika so dosti manjše dimenzije pri naši obliki, medtem ko se razmerje
med dolžino, širino in debelino lupine sklada s trogkofelsko vrsto v Dol-
žanovi soteski. Dimenzije pri vrsti E. plummeri v trogkofelskih apnencih
zelo malo variirajo.
Dimenzije: dolžina	8,5 mm
širina	9,5 mm
debelina	5,5 mm
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo,
Ordo Terebratulida
Superfamilia Terebratulacea Waagen 1883
Familia Dielasmatidae Schuchert 1929
Subfamilia Dielasmatinae Cloud 1942
Dielasma King 1850
Dielasma plica (K u t o r g a)
1902 Dielasma plica Kut. — Tschernyschew. Die oberkarboni-
schen Brachiopoden des Ural und des Timan, S. 456, Taf. 2, Fig. 3—4,
Taf. 4, Fig. 5-7.
1911 Dielasma plica Kut. — Diener, Anthracolithic Fossils of the
Shan States, p. 66, pl. 6, fig. 10.
Material: En primerek z dobro ohranjeno ventralno in dorzalno
lupino.
187
Naša vrsta se razlikuje od one iz Chitichuna po manjših dimenzijah,
asimetričnosti lupine in po nekoliko globlji mediani brazdi ventralne
lupine. Vrh ventralne lupine je malo močneje potisnjen proti dorzalni
lupini kot pri Dienerjevih slikah. Involucija v longitudinalni smeri
v glavnem ustreza D i e n e r j e v i vrsti, medtem ko ima dorzalna lupina
asimetrično krivuljo. Greben ne leži nasproti mediane brazde, marveč
je nekoliko pomaknjen na rob brazde. V prečnem preseku lupine ena
stran strmo pada proti stranskemu robu, medtem ko je druga znatno
bolj položna. Razlike v dimenzijah in asimetriji morda dovoljujejo nove
vrsto, ali vsaj podvrsto.
Naš primerek ustreza Tschernyschewovim eksemplarjem
vrste D. plica, tako po velikosti kakor tudi po asimetriji, ki je vidna na
njegovih slikah. Tschernyschew ne navaja v svojem kratkem
opisu značilne asimetrije. Pri naši vrsti je vrh ukrivljen in leži na dor-
zalni lupini.
Dimenzije: dolžina	22 mm
širina	12 mm
debelina obeh lupin 8,4 mm
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
Notothyris Waagen 1882
Notothyris cf. nucleolus (K u t o r g a)
1902 Notothyris nucleolus Kut. — Tschernyschew, Die oberkar-
bonischen Brachiopoden des Ural und des Timan, S. 464, Taf. 42,
Fig. 8-13, Text - Fig. 13-15.
1931 Notothyris nucleolus Kut. — Grabau, The Permian of Mon-
golia, p. Ill, pl. 4, figs. 3 a — d, pl. 8, figs. 7 a — c, mut. alfa, p. 113,
pl. 8, figs. 6 a - f.
1914 Notothyris nucleolus Kut. — Tschernyschew. Die Fauna
der oberpaläozoischen Ablagerungen des Darvas, S. 47, Taf. 3,
Fig. 12, 13.
Material: Dva dobro ohranjena primerka.
Naša primerka dobro ustrezata Broilijevi vrsti Notothyris cf.
mediterranea (Die permischen Brachiopoden von Timor, 1916, Taf.
CXXVII, Fig. 19, 20). Involucija naših oblik je enaka kot pri omenjenih
timorskih, to je šibkejša kakor pri Gemmellarovi ali Diener-
j e v i vrsti. Gube se pokažejo šele v čelnem delu lupine in ne gredo tako
visoko kot pri Gemmellaroju in so razen tega tudi šibkejše. To
navaja za svoje oblike tudi B r o i 1 i (S. 62).
Tudi Dienerjeva N. mediterranea (1903, pl. 2, fig. 14 a, b, 15 a, b,
pl. 3, fig. 14 a —d) kaže iste razlike glede na našo vrsto.
Naša primerka kažeta razlike tudi s sorodno vrsto N. nucleolus.
Imata šibkejše gube, ki ne sežejo tako daleč proti zadnjemu delu lupine.
Razvrščene so le v čelnem delu lupine, pač pa po številu ter razporeditvi
ustrezajo vrsti N. nucleolus. Naša vrsta ima tudi značilno pentagonalno
188
obliko lupine in se tudi po tem sklada z uralskimi primerki. Nadalje ležita
naša primerka po skoraj ravnem čelnem robu bliže vrsti N. nucleolus kot
N. mediterranea. Vendar pa je involucija ventralne lupine pri vrsti N.
nucleolus nekoliko močnejša kot je pri naših oblikah.
Omenjene razlike med vrsto N. nucleolus in našima primerkoma se-
žejo morda v variacijsko širino omenjene vrste.
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
Ordo Rhynchonellida
Superfamilia Rhynchonellacea Schuchert 1896
Familia Camerophoriidae Waagen 1883
Stenoscisma Conrad 1839
Stenoscisma sancii — spiritus septemplicata (H e r i t s c h)
1927 Camerophoria Sancti Spiritus Schellw. var. septemplicata —
H e r i t s c h , Materialien zur Kenntnis des Karbons der Karni-
schen Alpen und der Karawanken, S. 312, Taf. 3, Fig. 5, 13.
1948 Stenoscisma sancti — spiritus septemplicata (Heritsch) —
Branson, Bibliographie Index of Permian Invertebrates, p. 527.
Material: En primerek brez levega krila in čelnega roba.
V	širino razpotegnjena lupina je manjša od Heritschevih oblik
iz doline Bele, pač pa ima vse ostale značilnosti te vrste. Umbo je zelo
majhen in sinus širok ter raven. Krili sta značilno dvignjeni. V sinusu je
sedem približno enako močnih rebrc, medtem ko je na krilih po šest
kratkih rebrc. Rebrca ne segajo do vrha, marveč se začnejo na večji lupini
v zadnji tretjini, na manjši pa šele v sprednji polovici.
Dimenzije: dolžina	9 mm
širina	11 mm
debelina obeh lupin v sinusu 6,5 mm
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
Stenoscisma sp.
Material: En primerek brez čelnega dela lupine.
V	širino razpotegnjena lupina ima šibek umbonalni del z majhnim
koničastim vrhom. Približno v zadnji tretjini se začne širok in globok
sinus, ki pa ni raven, marveč žlebasto oblikovan. V ohranjenem delu
sinusa sta vidni dve rebrci. Na krilih ni opaziti rebrc. Na izbočenem delu
manjše lupine so na ohranjenem delu tri močnejša rebrca.
Dimenzije: dolžina	ca. 14 mm
širina	16,5 mm
debelina obeh lupin v sinusu 8 mm
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
189
Ordo Strophomenida
Superfamilia Strophomenacea Schuchert 1896
Familia Strophomenidae King 1850
Subfamilia Orthotetinae Waagen 1884
Derbyia Waagen 1884
Derbyia ? sp.
V temnih apnencih v soteski pod Grmadnikovo hišo na Fužinah je
bila najdena le ena nepopolno ohranjena lupina. Je malo izbočena in po-
krita s številnimi radialnimi zelo drobnimi rebrci. Približno vzporedno
z zunanjim robom potekajo zvijugani grebeni, zdaj drobnejši, pa zopet
debelejši. Iz ohranjene lupine se da zaključiti le, da najverjetneje pri-
pada rodu Derbyia.
Superfamilia Productacea Waagen 1884
Familia Productidae Gray 1840
Subfamilia Productinae Waagen 1884
Dictyoclostus Muir — Wood 1930
Dictyoclostus gratiodentalis (Grabau)
Tab. VII, si. 3
1892 Productus gratiosus Waagen var. nov. occidentalis S c h e 11 w.
Schell wien, Die Fauna des karnischen Fusulinenkalks, S. 24,
Taf. 3, Fig. 6-9, Taf. 8, Fig. 25.
1927 Productus gratiosus Waagen var. occidentalis Schellwien —
Chao, Productidae of China, I, p. 47, pl. 4, figs. 11—16.
1936 Productus gratiodentalis Grabau — Grabau, Early Permian
fossils of China, II, p. 118, pi. 12, figs. 2-5.
1948 Dictyoclostus gratiodentalis (Grabau) — Branson, Bibliogra-
phic Index of Permian Invertebrates, p. 334.
Material: En dobro ohranjen primerek z obema lupinama in štirje eksem-
plarji z nepopolno ohranjenimi lupinami.
Naši primerki povsem ustrezajo Schellwienovi podvrsti in
kažejo jasne razlike nasproti vrsti Dictyoclostus gratiosv.s (Waagen).
Lupina je bolj razpotegnjena v širino. Dorzalna lupina ima skoraj po
celi površini retikularno skulpturo, bodic ni, medtem ko ušesci ventralne
lupine omejujeta grebena. Diener (1903) in Broil i (1916) sta nam-
reč združila Schellwienovo podvrsto z Waagenovo vrsto, ki
ju je kasneje Chao (1927 in 1928) znova oddvojil. Chao pravi tole:
»The reticulation of the brachial valve in the Carnic variety covers a
larger space. The pedicle valve is characterized by a strongly developed
lateral ridge which marks off the ears, and the spines upon the radiating
costae of the pedicle valve are lees in number. Beside the differences
above mentioned, the variety also differs from it in the much more
190
transverse outline, more extended ears much fainter concentric folds,
presence of a row of spines along the hinge margin and sharp genicula-
tion of the brachial valve. In fact the differences between them are
much greater that their likeness. To me, it would appear better to regard
it as a distinct species, were it not for the reason that the name occi-
dentalis was pre-occupied for another kind of Productus by Newberry
in 1861.«
V Karnijskih Alpah, kjer je tudi locus typicus vrste D. gratiodentalis,
jo najdemo nekoliko niže kot je v Vitanjskem nizu, in sicer v zgornjem
delu serije »mittlere kalkarme Schichtgruppe« (H e ri t s. eh 1939, 536).
V	Ameriki in na Kitajskem pa se pojavlja prav tako v spodnjem permu
kakor pri nas.
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
Dictyoclostus semireticulatus bathykolpos (Schellwien)
1892 Productus semireticulatus var. nov. bathykolpos — Schellwien,
Die Fauna des karnischen Fusulinenkalks, S. 22, Taf. 2, Fig. 4—10,
Taf. 3, Fig. 2, Taf. 8, Fig. 22.
1900 Productus semireticulatus var. bathykolpos Schelw. — Schell-
wien, Die Fauna der Trogkofelschichten in den Karnischen Alpen
und den Karawanken, S. 46, Taf. 7, Fig. 10.
1948 Dictyoclostus semireticulatus bathykolpos (Schelwien) 1892 —
Branson, Bibliographie Index of Permian Invertebrates, p. 338.
Material: En srednje velik primerek z dobro ohranjeno ventralno in
dorzalno lupino, ki jima manjka čelni rob desne strani.
Majhna lupina je močno in približno po celi dolžini enakomerno
ukrivljena. Srednje močan umbonalni del sega z vrhom nekoliko preko
sklepnega roba, ki ne dosega največje širine lupine. V umbonalnem delu
se začne sprva šibek sinus, ki postane takoj močnejši in se tak vleče do
čelnega roba. V transverzalni smeri se stranska dela lupine — na vsaki
strani sinusa — zelo strmo spuščata proti stranskima robovoma lupine.
Skulptura sestoji iz radialnih rebrc, ki se od srednjega dela lupine
proti čelnemu robu cepijo. Od cepitve dalje so nekatera rebrca močnejša
in druga šibkejša. V umbonalnem delu lupine so tudi koncentrični gre-
beni. Razen tega najdemo po lupini še vozličke, ki so najpogostnejši na
prehodnem delu lupine k ušescem.
Dorzalna lupina je močno konkavna z izrazitim grebenom v srednjem
delu. Skulpturiranost ustreza ven traini lupini, le da sežejo na dorzalni
lupini koncentrični grebeni skoraj do čelnega dela lupine.
Že Schellwien je poudaril veliko variabilnost različnih primer-
kov te podvrste. Moj primerek se razločuje od dveh Schell wieno-
V	i h iz najdišča Auernig po večjih dimenzijah in po znatno močnejši
involuciji na prehodu iz srednjega v umbonalni del.
Heritsch je opisal Schellwienovo podvrsto P. semireti-
culatus bathykolpos iz trogkofelskih apnencev kot P. n. sp. ex. gr. semi-
191
reticulatus. Znak za novo vrsto naj bi bil šibek sinus, medtem ko ima
karbonska podvrsta P. s. bathykolpos sinus. Heritsch je imel iz trog-
kofelskih skladov le en primerek, pri katerem je sinus vendarle jasen
(R cheli wien 1900, Taf. 7, Fig. 10, Heritsch 1933, Taf. 5. Fig. 7),
čeprav dosti šibkejši kot pri karnijski obliki. Vprašanja nove vrste ni-
kakor ne bo mogoče rešiti le na osnovi enega primerka. Možni so pre-
cejšnji različki v jakosti sinusa, ki pa spadajo v variacijsko širino vrste
in tvorijo lahko prehod med močneje in šibkeje sinuiranimi oblikami.
Tak primer je očiten pri vrsti Linoproductus lineatus. Pod vplivom F r e -
dericksa se je zdelo Heritschu (1938, 105) zelo važno vprašanje,
ali se pojavlja podvrsta bathykolpos v trogkofelskih skladih ali ne. Ker
jo najdemo tudi v srednjepermskih plasteh na Kitajskem, ni vzroka za
dvom, da ne bi živela v zahodnem delu Paleotetide.
Mnenja sem, da ostane Schellwienova določitev trogkofelské
podvrste, dokler nimamo na razpolago več materiala, na podlagi katerega
bi se dala ugotoviti važnost sinusa kot znaka za novo vrsto.
Dimenzije: dolžina	26 mm
širina	27 mm
debelina	9 mm
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
Dictyoclostus cf. semireticulatus (non Martin)
1892 Productus semireticulatus Martin — Schell wien, Die Fauna
des karnischen Fusulinenkalks, S. 22, Taf. 2, Fig. 1-3.
1924 Productus semireticulatus Mart. — Hayasaka, On the fauna
of the Anthracolithic Limestone of Ômi-mura in The Western Part
of Echigo, p. 26, pi. 5, figs. 1, 2.
1927 Productus semireticulatus Mart. — Chao, Productidae of China,
I, p. 27, pi. 1, figs. 1-4.
1948 Dictyoclostus semireticulatus of authors (not Productus semireticu-
latus Martin) — Branson, Bibliographic Index of Permian
Invertebrates, p 338.
Material: En eksemplar z nepopolno ohranjeno ventralno in skoraj celo
dorzalno lupino in ena nepopolno ohranjena ventralna lupina.
Lupina primerka z obema lupinama je nekoliko razpotegnjena v lon-
gitudinalni smeri, čeprav točnega razmerja med njeno dolžino zaradi
manjkajočega čelnega dela ni mogoče ugotoviti. Lupina je pravokotne
oblike in ima bržkone največjo širino ob sklepnem robu. V longitudinalni
smeri je lupina v čelnem in srednjem delu le malo izbočena, pač pa na-
pravi na prehodu iz srednjega v umbonalni del polkrožni lok. Vrh je
pomaknjen na 2 in pol milimetra preko sklepnega robu. V umbonalnem
delu se začne ozek, precej globok sinus, ki se vleče v isti širini proti
čelnemu robu. Površina je pokrita s številnimi drobnimi radialnimi rebrci,
ki so nekoliko ožja kot vmesne brazde. V zadnjem delu lupine je le-ta
192
obribana in vidna le notranja plast. Iz posameznih fragmentov lupine in
iz ostalega dela se da razpoznati retikularno skulpturo. Ušesca so jasno
izražena, vendar niso posebno velika. V transverzalni smeri je lupina
močno izbočena medtem ko njeni strani zelo strmo padata proti stran-
skima robovoma.
Primerek dobra ustreza Hayasakovi vrsti iz Japonske, le da
naša vrsta verjetno ni toliko razpotegnjena v dolžino in da ima ožji sinus
(vsaj v umbonalnem delu, kolikor je razvidno iz njegove slike 1.).
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
Opomba: Ker genotip vrste D. semireticulatus ni več v prvotnem
smislu po Martinu, je treba določiti nov genotip te vrste. Da se
izogne nadaljnjim napačnim določevanjem, imam za najbolj umestno
dati vrsti D. semireticulatus (non Martin) tudi novo vrstno ime. Tega
dela se v pričujoči razpravi nisem lotil, ker imam na razpolago premalo
dobro ohranjenih primerkov. Isto velja tudi za podobne primere kasneje
v razpravi.
Dictyoclostus sp. aff. semireticulatus (non Martin)
Material: En nepopolno ohranjen eksemplar s fragmentom čelnega dela
ventralne lupine in z razgaljeno notranjo stranjo dela dorzalne
lupine.
Po ohranjenih znakih na eni in drugi lupini se primerek približuje
vrsti D. semireticulatus. Dorzalna lupina je sprva ploščata, nato pa se
upogne pod kotom 90°. Retikularna skulptura seže na njej do bližine
čelnega roba.
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, zgornji perm.
Najdišče: Fužina južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
Dictyoclostus orientalis (Fredericks)
1902 Productus inj latus — Tschernyschew, Die oberkarbonischen
Brachiopoden des Ural und des Timan, S. 612, Taf. 28, Fig. 1-6.
1927 Productus inflatus Tschernyschew — Chao, Productidae
of China, I, p. 36, pl. 2, fig. 13, pl. 3, fig. 1-5.
1915 Productus genuinus Kut. var. orientalis var. nov. — Frede-
ricks, Notes paléontologiques I, p. 46, pi. 2, figs. 5, 8, pi. 3, fig.
6-8, 10-11.
1948 Dictyoclostus orientalis (Fredericks) 1915 — Branson,
Bibliographic Index of Permian Invertebrates, p. 337.
Material: En eksemplar brez čelne strani in desnega stranskega dela.
Srednje velika ventralna lupina je razpotegnjena v longitudinalni
smeri. V tej smeri je močno in vseskozi približno enakomerno izbočena.
Najmočnejšo involucijo ima nekako tam, kjer se konča retikularna skulp-
tura. Vrh lupine je močno ukrivljen in sega za malenkost preko sklep-
nega roba. Sklepni rob ni ohranjen v vsej širini. V sprednjem koncu
Geologija 6 — 13
193
umbonalnega dela se začne precej širok in globok sinus, ki ostane enako
močan vse do čelnega dela lupine. V transverzalni smeri je lupina zelo
visoka in njena stranska dela zelo strmo padata proti stranskima ro-
bovoma.
Skulptura je značilna za omenjeno vrsto. Radialna rebrca so močna,
kar jasno kažejo tudi Chaojeve slike. V umbonalni regiji in v zad-
njem delu srednjega konca lupine jih križajo koncentrični grebeni. Po-
samezna radialna rebrca od ostalih izstopajo zaradi nekoliko večje
debeline.
Primerek dobro ustreza omenjeni vrsti.
Dimenzije: dolžina	ca. 38 mm
širina	ca. 32 mm
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
Linoproductus Chao 1927
Linoproductus cancriniformis (Tschernyschew)
1900 Productus cancriniformis Tschern. — Schellwien. Fauna
der Trogkofelschichten in den Karnischen Alpen und den Kara-
wanken, S. 43, Taf. 9, Fig. 1-3.
1938 Linoproductus (Cancrinella) cancriniformis Tschern. — He-
ritsch, Die stratigrafische Stellung des Trogkofelkalkes, S. 109,
Taf. 5, Fig. 15.
Material: Ena nepopolno ohranjena ventralna in dorzalna lupina.
Čelni del lupine manjka. Iz ohranjenega dela lupine je razvidna
kolenasta upognjenost dorzalne lupine. Prečne gube nahajamo po celi
lupini. Po teh značilnostih eksemplar dobro ustreza značilni permski
vrsti L. cancriniformis, ki je pogostna v rožnatih trogkofelskih apnencih
v Dolžanovi soteski.
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
Subfamilia Stro phalosiinae Schuchert 1913
Echinoconchus We 11 er 1914
Echinoconchus elegans (non Me Coy)
1906 Productus elegans McCoy — Keidel, Geologische Untersu-
chungen im südlichen Tianschan, S. 369, Taf. 12, Figs. 7—8.
1927 Echinoconchus elegans (M' Coy) — Chao, Productidae of China
I, p. 64, pl. 6, figs. 1-6.
1948 Echinoconchus elegans of authors (not Mc Coy) — Branson,
Bibliographic Index of Permian Invertebrates, p. 353.
Material: Dva popolnoma ohranjena eksemplarja.
194
Naša primerka do podrobnosti ustrezata Chaojevemu opisu
in slikam, tako po obliki, kakor tudi po involuciji in ornamentaci j i. Nje-
govemu natančnemu opisu ni več kaj dodati.
Branson uvršča med to vrsto Heritschev primerek vrste
E. elegans Schellwien 1938, Taf. 8, Fig. 13, iz Dolžanove soteske (na-
haja se v zbirki Geološko-paleontološkega inštituta univerze v Ljubljani),
ki pa se v ničemer ne razlikuje od dorzalnih lupin ostalih eksemplarjev.
Razlike v ventralnih lupinah posameznih primerkov vrste Echinoconchus
elegans sensu Schellwien iz Dolžanove soteske narekujejo revizijo
vrste. Gotovo ne pripadajo vsi tamkajšnji primerki eni in isti vrsti.
Dimenzije:	manjši primerek večji primerek
dolžina	13 mm	17 mm
širina	15 mm	19 mm
debelina	6 mm	7 mm
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
Echinoconchus elegans (non Me Coy) var.
Material: Dva nepopolno ohranjena primerka.
Oba primerka imata dokaj izrazita ušesca, ki jima dajeta bolj pravo-
kotno obliko. Ven traina lupina je močneje izbočena v longitudinalni
smeri kot pri prejšnjih dveh eksemplarjih. V prečni smeri je lupina
v srednjem delu skoraj ravna in strani lupine strmo padata proti stran-
skima robovoma. Že začetek umbonalnega dela je v korenu dosti moč-
nejši kakor je pri prejšnjih dveh primerkih. V skulpturi je edina razlika
v nekoliko večjem gladkem razmaku med koncentričnimi rebrci. Pri
enem primerku pride v srednjem in čelnem delu lupine do izraza zelo
plitev in širok sinus. Visceralni del je precej večji kot pri značilni
vrsti, kar je nedvomno imelo tudi vpliv na notranjo organizacijo.
Dimenzije:	manjši primerek večji primerek
dolžina	ca. 19 mm	ca. 21 mm
širina	18 mm	ca. 17 mm
debelina	9 mm	—
Dolžina je torej nekoliko večja kot širina, medtem ko pri tipični vrsti
širina presega dolžino.
Sklepni rob je na skrajnih robovih nekoliko zavit proti ventralni
lupini in ni raven, kot ugotavlja Chao (p. 65) za tipično vrsto. Ušesca
so jasno izražena, precej velika in močno izstopajo od ostale lupine.
Ta primerka se po izbočenosti bolj približujeta trogkofelskim obli-
kam iz Dolžanove soteske, čeprav so njihove lupine še vedno raz-
potegnjene po dolžini.
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
195
Echinoconchus cf. elegans McCoy
Velika, v transverzalni smeri ovalna, nekoliko deformirana lupina pri-
pada najverjetneje vrsti E. elegans. V primeri z drugimi manjšimi pri-
merki pa ima zelo šibek umbonalni del, ki je celo šibkejši kot pri znatno
manjših oblikah. Nadalje nima v vsej dolžini približno enake involucije,
kot jo imajo drugi eksemplarji vrste E. elegans (tudi pri C h a o j u),
marveč je najmočnejša involucija na prehodu iz umbonalnega v srednji
del lupine.
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
Echinoconchus aff. liangchowensis Chao
1927 Echinoconchus liang chow ensis Chao — Chao, Productidae of
China, I, p. 73, pi. 6, fig. 14, pi. 7, figs. 1-2.
Material: En slabo ohranjen primerek.
Slabo ohranjen primerek ustreza navedeni vrsti po raztegnjenosti
lupine v dolžino in po rahlem sinusu, ki se začne v srednjem delu lu-
pine. Z navedeno vrsto ga lahko vzporejamo tudi po močni involuciji in
veliki ukrivljenosti vrha, ki je pomaknjen preko sklepnega robu. Po
skulpturi pa se naš primerek ne loči od vrste elegans in se po tem raz-
likuje od Chao jeve vrste.
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm..
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
Echinoconchus punctatus sinuosus n. subsp.
Tab. V, si. 1 a-c, tab. VI, si. 1, tab. VII, si. 1
Derivatio nominis: sinuosus, novo podvrsto karakterizira izredno
globok in širok sinus.
Holotypus: Tab. V, si. 1 (št. 2984, Geološko-paleontološki inštitut uni-
verze v Ljubljani).
Locus typicus: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadni-
kovo hišo.
Stratum typicum: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji
perm.
Material: Zelo dobro ohranjen holotypus z razjedeno dorzalno lupino
tako, da je viden mediani septum, in pet nepopolno ohranjenih pri-
merkov.
Diagnosis: Srednjevelika lupina je zelo močno ukrivljena. Zelo glo-
bok in širok sinus jo razpolavlja v dva dela. Sinus se začne v umbonalnem
delu takoj ob vrhu. V dorzalni lupini ustreza sinusu močan, širok greben.
Opis: Lupina je srednje velikosti, nekoliko širša kot dolga in ima
največjo involucijo v sprednji tretjini.
Ventralna lupina je v longitudinalni smeri zelo močno ukrivljena
in sicer bolj v umbonalnem in srednjem delu kot v čelnem delu. Umbo-
nalni del je močan, ostro oddeljen od majhnih trikotnih ušesc, visok in
196
strmo pada proti sklepnemu robu ter stranskima deloma lupine. Vrh je
zelo ukrivljen in potisnjen daleč preko sklepnega robu. Sklepni rob je
raven in zavzema nekoliko več kot dve tretjini celotne širine lupine.
Tik pri vrhu se začne tam še plitev in ozek sinus, ki postane že
v umbonalnem delu globok in širok in razdeli lupino v dva dela. Sinus
je od umbonalnega dela približno enako globok vse do čelnega roba,
kjer se le še razširi.
V transverzalni smeri je lupina v srednjem delu močno žlebasto
konkavna. Stranski, polkrožno oblikovani krili padata strmo proti stran-
skima robovoma lupine.
Skulpturo sestavljajo koncentrične gube oziroma pasovi, ki imajo
zaradi globokega sinusa valovit potek. Ob vrhu, predvsem pa v čelnem
delu postanejo ožji kot so v srednjem delu lupine, kjer dosežejo širino
2 mm, izjemno celo dva in pol milimetra. Pasovi so zgoraj ravni in ločeni
med seboj z globokimi, okoli pol milimetra širokimi brazdami. V čelnem
delu lupine pasovi nekoliko spreminjajo debelino, ali so na prav kratke
razdalje celo prekinjeni, tako da dobimo vtis, da so to v koncentrični
vrsti postavljena zrnca. Na koncentričnih pasovih so baze številnih drob-
nih zrnc, ki so razporejena brez reda. Na holotipu je 34 koncentričnih
grebenov.
Dorzalna lupina je v glavnem rahlo konkavna. Po njeni sredini se
vleče od bližine vrha proti čelnemu robu greben, ki zajame ob čelnem
robu nad polovico celotne širine lupine. Ima obliko približno enakostra-
ničnega trikotnika. Na obeh straneh trikotnega grebena, ki ustreza glo-
bokemu sinusu ventralne lupine, sta dve izraziti brazdi, ki ustrezata
izbočenima deloma ventralne lupine na obeh straneh sinusa. Brazdi pre-
hajata proti sklepnemu robu in proti stranskima zadnjima deloma lupine
v ravna ušesca.
Skulptura sestoji prav tako iz zvijuganih koncentričnih grebenov, ki
so precej ožji kot na ventralni lupini. Grebeni in vmesne brazde so na
dorzalni lupini približno enako široki.
Pri holotipu je dorzalna lupina večinoma odstranjena. Razgaljen je
mediani septum (cardinal process), ki sega nekoliko čez polovico dolžine
dorzalne lupine. V zadnjem delu sta približno na polovico njegove dol-
žine dve brazdi.
Dimenzije holotipa:
dolžina	43 mm
dolžina po krivini	79 mm
širina	48 mm
debelina v sinusu	13 mm
debelina na straneh	sinusa 19 mm
Primerjava: Nova podvrsta ima vse značilnosti vrste. Razlike so
v izredno močnem sinusu in v drugih znakih, ki so od njega odvisni.
Med nabranim materialom ni oblik s plitvim, čeprav izrazitim sinusom,
kakršne so opisali Chao in drugi.
197
Ker ni genotip vrste E. punctatus več v prvotnem smislu po Mar-
tinu, je treba določiti nov genotip te vrste. Prioriteto ima Schell-
wienov Productus punctatus (1892, S. 25, Taf. 5, Fig. 1) iz Karnijskih
Alp, katerega pa ni več mogoče najti in je bil po vsej verjetnosti uničen.
Ker je bil to tudi njegov edini primerek, ne moremo računati z lektoti-
pom. Treba bi bilo v tipičnem najdišču zbrati nov material in določiti
nov holotip.
Zelo močan sinus najdemo pri uralski vrsti E. punctatus (Tscher-
nyschew 1902, S. 631, Taf. 57, Fig. 12), ki se glede na ta znak močno
približuje našim oblikam. Pri uralski vrsti je involucija umbonalnega
dela položna. Nova podvrsta ima znatno močneje ukrivljen umbonalni
del in vrh ter jasno izražene koncentrične pasove. Po ugotovitvah
Tschernyschewa njegov P. punctatus v vsem ustreza diagnozi
Koni neka in Davidson a. V novem smislu naj bi bila potem-
takem samo različna starost vzrok pojmovanju dveh vrst.
Pri primerjavi med Schellwienovo in Tschernyschewo
vrsto obstajajo bistvene razlike. Če izberemo Schellwienovo vrsto
za nov holotip, potem pripadajo uralske oblike naši ali pa celo novi
podvrsti.
Tudi kitajski primerki se dobro razlikujejo od naše podvrste (Chao
1927, p. 67, pl. 6. figs. 7—8, 15—16) in imajo šibek ter širok sinus. Involu-
cija je vseskozi približno enako močna. Njihovi primerki so manjši od
naših oblik.
Tudi pri nekaterih drugih avtorjih (G or t an i 1905, Diener
1899, Hayasaka 1922 idr.) je sinus sicer navzoč, vendar je plitev.
Enderlejeva vrsta (1901) predstavlja majhno ventralno lupino.
Le-ta je brez sinusa in to ima za značilnost vrste.
Iz Karavank opisuje Rakovec (1931, S. 79, Taf. 3, Fig. 20) zelo
majhen primerek, ki ga karakterizira 8 enako širokih pasov na površju
ventralne lupine. Primerek zelo verjetno ne pripada omenjeni vrsti.
Krotovia Fredericks 1928
Krotovia curvirostris (Schellwien)
1892 Productus curvirostris Schellw. — Schellwien, Die Fauna
des karnischen Fusulinenkalks, S. 26, Taf. 3, Fig. 12-14.
1934 Productus curvirostris Schellw. — Grabau, Early Permian
Fossils of China, I, p. 33, pl. 2, figs. 13-15.
1948 Krotovia curvirostris (Schellwien) 1892 — Branson, Bi-
bliographic Index of Permian Invertebrates, p. 378.
Material: En primerek z nepopolno ohranjeno ventralno lupino.
Zelo majhna in močno izbočena ventralna lupina z visokim in močno
ukrivljenim koničastim vrhom ima značilnosti karnijske vrste. Lupina je
gladka, ima pa nepravilno razporejene drobne tuberkule.
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
198
Krotovia ? sp.
Rodu Krotovia pripada ena nepopolno ohranjena ven traina lupina
brez čelnega in stranskih delov. Po celi lupini so pogostni bradavičasti
izrastki brez reda. Ob čelnem delu kaže, da so nekoliko razpotegnjeni
v podolžni smeri. Lupina je lahno sinuirana in se po tem razlikuje od
vrste K. pustulata iz rdečih trogkofelskih skladov v Dolžanovi soteski
(Schellwien 1900, Productus spinulosus, S. 49, Taf. 8, Fig. 10 H e -
ritsch 1938, S. 114).
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
Ordo Spiriferida
Superfamilia Spiriferacea Waagen 1883
Familia Spiriferidae King 1846
Subfamilia Reticulariinae Waagen 1883
Squamularia Gerameilaro 1898
Squamularia rostrata (Kutorga) Reed
1902 Reticularia rostrata Kut. — Tschernyschew, Die ober-
karbonischen Brachiopoden des Ural und des Timan, S. 57-5, Taf. 15,
Fig. 4—5, Taf. 20, Fig. 14.
1948 Squamularia rostrata (Kutorga) 1842 Reed 1930 — Branson,
Bibliographie Index of Permian Invertebrates, p. 521.
Material: En nepopolno ohranjen primerek.
Ohranjeni del lupine kaže največjo podobnost z omenjeno vrsto.
Lupina je razpotegnjena v dolžino in dosti močno involutna. Strani lu-
pine strmo padata proti stranskima robovoma. Primerek zelo dobro
ustreza uralskima eksemplarjema na tab. 15, si. 5 in tab. 20, si. 14.
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
Neophricadothyris Licharew
N eophricadothyris asiatica (Chao) Licharew
1883 Reticularia lineata Mart. — Waagen, Salt Range Fossils, p. 540,
pl. 42, figs. 6-8.
1892 Reticularia lineata Mart. — Schellwien, Die Fauna des kar-
nischen Fusulinenkalks, S. 38, Taf. 6, Fig. 10, 13.
1902 Reticularia lineata Mart. — Tschernyschew, Die oberkarbo-
nischen Brachiopoden des Ural und des Timan, S. 574, Taf. 20,
Fig. 9-13.
1938 Squamularia asiatica Chao — Heritsch, Die stratigraphische
Stellung des Trogkofelkalkes, S. 134, Taf. 4, Fig. 9, 12.
1948 Neophricadothyris asiatica (Chao) 1929 Licharew 1934 —
199
Branson, Bibliographic Index of Permian Invertebrates, p. 424.
Material: En zelo dobro ohranjen mladosten primerek z obema lupinama.
Zelo dobro ohranjen primerek nedvomno pripada stratigrafske zelo
razširjeni in malo pomembni vrsti N. asiatica. Retikularna skulpturira-
nost je razločno vidna.
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hiše.
Subfamilia Spiriferinae Schuchert 1913
Brachythyris McCoy 1844
Brachythyris sp.
Material: En nepopolno ohranjen primerek. Vrh in večji del desne polo-
vice obeh lupin manjka.
V prečni smeri ima ovalna lupina blago involucijo obeh lupin.
Ventralna lupina je v longitudinalni smeri srednje močno izbočena.
Vrh ni ohranjen. Po arei sklepajoč je malo ukrivljen in potisnjen proti
dorzalni lupini. Sklepni rob zavzema 65 °/o celotne širine lupine. Area je
trikotna in visoka. Deltidium ni viden. Izrazit, srednje globok in ne po-
sebno širok sinus se vleče do čelnega roba, kjer zavzema pri širini 40 mm
širino 13 mm. Skulptura sestoji iz močnih radialnih rebrc. V sinusu jih
je ob čelnem robu 6, medtem ko jih je na ohranjeni strani lupine ob
čelnem robu 12. Rebrca se cepijo v srednjem delu lupine. Rebrci na obeh
straneh sinusa sta za malenkost močnejši kot so ostala. V transverzalni
smeri je involucija od sinusa proti stranskima robovoma položna.
Dorzalna lupina ima le malo šibkejšo involucijo kot ventralna. Vrh
ni ohranjen. Po sredini lupine se vleče sinusu ustrezajoč greben, na ka-
terem je prav tako 6 rebrc. Na ohranjeni strani lupine pa jih je ob
čelnem robu še 11, ki so za spoznanje šibkejša kot so na ventralni lupini.
Drobne prirastnice so vidne na obeh lupinah. Notranjost je pre-
kristalizirana in ni dostopna za raziskovanje. Primerjava: Opisani prime-
rek se približuje vrsti S. pinquis z angleškega karbona (Casteton, De-
ryshire), katere dva primerka sem imel med komparativnim materialom.
Vendar je naša vrsta nekoliko širša in ima glede na to tudi nekaj več
rebrc. Rebrca so pri angleški vrsti nekoliko širša in v srednjem delu
ni opaziti cepitve. Rebrca v sinusu so tam šibkejša, medtem ko jih na
ustrezni vzboklini nasprotne lupine ni. Area in sklepni rob sta malen-
kostno krajša.
Dimenzije: dolžina	ca. 33 mm
širina	ca. 39 mm
debelina	20 mm
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
200
Neospirifer Fredericks 1919
Neospirifer sp.
Tab. VII, si. 2
Material: En nepopolno ohranjen primerek. Umbonalni del ventralne
lupine in krili manjkata. Ventralna lupina je v srednjem delu od-
stranjena.
Precej velika lupina je razpotegnjena v prečni smeri. Njena involu-
cija je razmeroma šibka. Največja širina lupine je ob sklepnem robu.
Ventralna lupina je v longitudinalni smeri rahlo izbočena. Vrh
manjka. Koren vrha kaže, da more biti umbo le malo ukrivljen in da ne
visi dosti preko aree. Area je trikotne oblike, ob vrhu visoka blizu
enega centimetra in ne dosega največje širine lupine, marveč se konča
približno 1 cm pred koncem sklepnega roba. Deltidium ni viden. Lupina
doseže največjo širino ob sklepnem robu. Ze v umbonalnem delu se začne
ozka brazda, ki se proti čelnemu robu počasi širi in poglablja. Ob čelnem
robu je široka 17 mm. Skulptura sestoji iz močnih ploskih radialnih rebrc.
V sinusu jih je okoli 10.
Dorzalna lupina je približno enako izbočena kot ventralna. Umbo-
nalni del je polkrožno zavit in vrh nekoliko potisnjen čez sklepni rob.
Guba postane razločna šele v sredini lupine in ima ob čelnem robu
9 rebrc. Na bokih je po okoli 20 ploskih rebrc, od katerih je 8—10 obstran-
skih slabše izraženih. Število rebrc se poveča s cepljenjem. Prostori med
rebrci so samo ostro zarezani ozki presledki. V čelnem delu ventralne in
dorzalne lupine so vidne strehasto se prekrivajoče prirastnice.
Dimenzije: dolžina	ca, 45 mm
širina	ca. 70 mm
debelina	30 mm
Primerjava: Opisani primerek je nekoliko podoben vrsti N. condor.
Glavna razlika je pri arei, ki je pri naši vrsti dosti krajša in ne doseže
največje širine lupine. Area je izrazito trikotna, medtem ko je pri vrsti
condor običajno pod vrhom le malo višja kot na koncih lupine. Pri
bolivijski vrsti (K o z 1 o w s k i, Les brachiopodes du carbonifère supé-
rieur de Bolivie, 1915, p. 67, pl. 7, fig. 10 a) je area desetkrat daljša kot
visoka. Podobno razmerje najdemo tudi pri samarski obliki (Stucken-
b e r g, Die Fauna der oberkarbonischer Suite des Wolgadurchbruches
bei Samara, 1905), kjer sega area prav tako do konca najširšega dela
lupine. Area je včasih lahko tudi zelo visoka. Pri amerikanski vrsti
N. condor area sicer ne dosega največje širine lupine, pač pa je razmerje
njene dolžine proti širini prav tako približno 10:1 (S h i m e r and
S h r o c k , Index Fossils of North America 1955, pl. 125, fig. 2). Razmerje
med dolžino in višino aree pa je pri naši obliki kvečjemu 5 :1.
Heritscheva vrsta N. condor iz zgornjih psevdoschwagerinskih
apnencev v Karnijskih Alpah je dosti manjša od našega primerka. Iz
njegovega opisa in slike ni mogoče razbrati posameznih podrobnosti.
201
(Neue Versteinerungen aus den Nassfeldschichten der Karnischen Alpen,
1935, S. 361, Taf. 2, Fig. 33).
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, za Grmadnikovo hišo.
Choristites Fischer 1825
Choristites barenzi (E i n o r)
Tab. VI, si. 2 a-c
1939 Spirifer (Choristites) barenzi Einor — Licharew & Einor,
Contribution to the knowledge of the Upper Palaeozoik fauna of
Novaya Zemlya, p. 214, pi. 21, figs. 5—6.
Material: En nepopolno ohranjen primerek. Stranska dela sklepnega roba
in stranska dela lupine nista ohranjena. Manjka tudi čelni del lupine.
Velika lupina je razpotegnjena po dolžini. Izbočenost je srednje močna.
Največja širina je v srednjem delu lupine.
Ventralna lupina je rahlo in enakomerno izbočena. Umbonalni del
z vrhom je močneje ukrivljen in sega nekoliko preko črte sklepnega
robu. Umbonalni del loči od ostale lupine izrazit zažetek. Ozka ušesca so
jasno oddeljena od bokov lupine. Area je trikotna in visoka ter rahlo
konkavna. Njena dolžina ni znana. Deltidium je visok.
Že na vrhu se začne ozek jasen sinus, ki doseže v bližini čelnega
robu širino 8 mm. V dnu sinusa leži rebro in ob čelnem delu brazde so
na vsaki strani srednjega rebrca še po 4 rebrca. Na vsaki strani sinusa je
nadalje okoli šest močnejših in nekaj šibkejših rebrc. Vsa so široko in
rahlo izbočena. Med njimi so zelo ozke brazde. Cepitve rebrc ali vklju-
čevanje novih na ohranjenem delu lupine ni. V prečni smeri je lupina
na obeh straneh sinusa zmerno izbočena, medtem ko krili strmo padata
proti stranskima robovoma.
Dorzalna lupina je za približno poldrug centimeter krajša od ven-
tralne. Njena izbočenost je nekoliko močnejša od izbočenosti ventralne
lupine v njenem srednjem ali čelnem delu. Skulptura je ohranjena le
v zadnjem delu lupine.
Dimenzije: dolžina	ca. 60 mm
širina	ca. 45 mm
debelina	33 mm
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, za Grmadnikovo hišo.
Subfamilia Ambocoeliinae George 1931
Crurithyris George 1931
Crurithyris planoconvexa (non S h u m a r d)
1902 Ambocoelia planoconvexa Shumard — Tschernyschew,
Die oberkarbonischen Brachiopoden des Ural und des Timan, p. 575,
pl. 20, figs. 1 a-d, pl. 49, figs. 7 a-d.
202
1914 Ambocoelia planoconvexa Shumard — K ozio w ski, Les
brachiopodes du carbonifère supérieure de Bolivie, p. 76, pl. 1, fig. 5,
pl. 10, fig. 1-14, texte fig. 19.
1948 Crurithyris planoconvexa of authors (not Spirifer planoconvexa
Shu m.) — Branson, Bibliographic Index of Permian Inverte-
brates, p. 324.
Material: En primerek. Ventralni lupini manjka vrh, medtem ko je dor-
zalna v celoti ohranjena.
Primerek se razlikuje od oblik Kozlowskega samo po tem, da
ima za malenkost bolj konveksno dorzalno ali brahialno lupino. K o -
z 1 o w s k i pravi, da je dorzalna lupina »un peu convexe au crochet,
devient plane ou légèrement concave en avant«.
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
Crurithyris sp.
Material: En primerek z nepopolno ohranjeno ventralno in v celoti ohra-
njeno dorzalno lupino.
Primerek ima bolj konveksno dorzalno lupino kot je pri vrsti C. pia-
noconvexa. Najmočnejša involucija je v srednjem delu lupine in se tudi
edino po tem razlikuje od nje.
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
Subfamilia Martiniinae Waagen 1883
Martinia McCoy
Martinia orbicularis Gemmellaro
1899 Martinia orbicularis Gem m. — Gemmellaro, La Fauna dei
calcari con Fusulina della valle del fiume Sosio, p. 301, Taf. 33,
fig. 16-22.
1902 Martinia orbicularis Gem m. — Tschernyschew, Die ober-
karbonischen Brachiopoden des Ural und des Timan, S. 567, Taf, 17,
Fig. 1-3, 14, Taf. 20, Fig. 8.
1938 Martinia orbicularis Gem m. — Heritsch, Die stratigraphische
Stellung des Trogkofelkalkes, S. 85, Taf. 3, Fig. 17.
Material: En primerek z ventralno in dorzalno lupino.
Primerek dobro ustreza vrsti M. orbicularis, posebno uralskim pri-
merkom. Od njih se razlikuje le po tem, da je vrh ventralne lupine v vi-
sokem liku močneje pomaknjen proti dorzalni lupini. Naša vrsta tudi ni
tako močno sinuirana kot so Gemmellarove oblike.
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
203
Martinia aff. orbicularis Geraraellaro
Umbonalni del ventralne lupine slabo ohranjenega primerka z ohra-
njenim vrhom in zadnjim delom lupine je precej šibkejši kot pri vrsti
M. orbicularis. Vrh je zelo rahlo ukrivljen in ne dosega sklepnega robu.
V srednjem delu ventralne lupine se začne zelo plitev sinus. Z ohranjenim
delom lupine je mogoče sklepati na okroglo obliko.
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, v soteski pod Grmadnikovo hišo.
Pseudomartinia Leidhold 1928
Pseudomartinia semiplana asinosa (Grabau)
1936 Martinia semiplana asinosa Grabau — Early Permian fossils of
China II, p. 241, pi. 21, figs. 4-6, pi. 24, figs. 5-8.
1948 Pseudomartinia semiplana asinosa (Grabau) 1936 — Branson,
Bibliographic Index of Permian Invertebrates, p. 471.
Material: En dosti dobro ohranjen primerek z ventralno in dorzalno
lupino.
V prečni smeri razpotegnjena lupina je brez dvignjenega umbonal-
nega dela ventralne lupine ovalne oblike. Ventralna lupina je precej
močno izbočena in brez sinusa. Vrh, ki je odbit, je bil pomaknjen preko
trikotne aree. Dorzalna lupina ima značilnost vrste. Primerek dobro
ustreza kitajski spodnjepermski obliki.
Dimenzije: dolžina	13 mm
širina	15 mm
debelina	8,5 mm
Horizont: Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Najdišče: Fužine južno od Vitanja, za Grmadnikovo hišo.
3. Značaj favne
Makrofavna v najdišču Fužine južno od Vitanja sestoji v glavnem
iz brahiopodov in je spodnjepermske starosti (zgornji psevdoschwagerin-
ski apnenci). Precej pa se razlikuje od doslej opisanih favn v alpskih
zgornjih rotnoveških skladih. Pri primerjavi z ustreznimi skladi v Kar-
nijskih Alpah najdemo zelo malo istih ali sorodnih oblik. Med brachio-
podno favno je skupna le vrsta Linoproductus cancriniformis. Doslej
znana brahiopodna favna iz zgornjih psevdoschwagerinskih apnencev v
Karnijskih Alpah je tudi dosti skromnejša, saj sestoji le iz 12 vrst. Na-
sprotno pa je bila v Vitanjskem nizu najdena doslej le ena koralna vrsta,
medtem ko so v koralni favni V v Karnijskih Alpah 4 rodovi s petimi
vrstami. V obdelovanih rotnoveških skladih je razen tega revna fuzuli-
nidna favna, ki vsebuje poleg rodov Nankinella ?, Schubertella, Schwage-
rina, Rugosofusulina le dve vrsti rodu Pseudoschwagerina in eno vrsto
rodu P ar aschwag erina. Manjkajo značilne oblike rodu Zellia. Kroglaste
psevdoschwagerine, ki se pojavljajo v Karnijskih Alpah s sedmimi vrsta-
mi, zastopa le Pseudoschwagerina aff. tumida. Nova P ar aschwag erina ni
tipična in kaže primitivno razvojno linijo rodu.
204
V	doslej ugotovljenih zgornjih psevdoschwagerinskih apnencih v Slo-
veniji nikjer ni znana brahiopodna favna in tudi psevdoschwagerine so,
razen pri Ortneku na Dolenjskem, drugačnega tipa kot pri Vitanju.
Največ skupnih in sorodnih oblik najdemo med opisano in trogko-
felsko favno iz rožnatih in rdečih apnencev.
Te so: Notothyris cf. nucleolus, Echinoconchus elegans, Dictyoclostus
semireticulatus, D. semireticulatus bathykolpos, Enteletes dieneri, Squa-
mularia rostrata, Neophricadothyris asiatica in Linoproductus cancrinijor-
mis. Trogkofelske sklade in njih favno pa je treba znova obdelati tako
v klasičnem najdišču v Karnijskih Alpah, kot tudi v Karavankah. Danes
imamo rdeče trogkofelske apnence s fuzulinido Pseudoschwagerina ge-
yeri za spodnjepermske in ne več za srednjepermske. Tako skupne favnl-
stične vrste ustrezajo starosti psevdoschwagerinskih apnencev v Vitanj-
skem nizu, čeprav se favni obojih skladov v ostalih oblikah močno raz-
likujeta in je ona v Dolžanovi soteski dosti številnejša. To je zaradi
grebenskega razvoja apnencev tudi lahko razumljivo, saj imamo v njih
favno le na posameznih krajih, medtem ko jo drugod v Dolžanovi soteski
zaman iščemo tudi v mesnatordečih apnencih. Ostale opisane brahiopodne
vrste v Vitanjskem nizu prav tako karakteriziraj o starejše permske
sklade, pri čemer seveda niso upoštevane oblike, ki jih nahajamo v kar-
bonskih in permskih kameninah.
V. RAZČLENITEV MLAJŠIH PALEOZOJSKIH SKLADOV
V VITANJSKEM NIZU
Najstarejši paleozojski skladi v Vitanjskem nizu so zgornjekarbonske
starosti in pripadajo javorniškim plastem. Sestojijo pretežno iz temnih
glinastih skrilavcev, sljudnih peščenih skrilavcev, oboji so velikokrat
zgneteni v modrosivo glino, in krem en ovih peščenjakov. Manj je konglo-
meratov, ki vsebujejo večkrat kose glinastih skrilavcev. Med peščeno-
skrilavimi kameninami so ponekod pole temnosivega, včasih nekoliko '
glinenega apnenca s fuzulinidami in ostanki iglokožcev ali lečasti apneni
vložki s fuzulinidami, polži, brahiopodi in krinoidnimi ostanki. Razen
kremenovih so tudi apneni peščenjaki s kremenovimi prodniki. Prehajajo
v apnence in ti s čedalje številnejšimi kremenovimi prodniki in kosi
glinastih skrilavcev v konglomerate. Redki so večidel manjši apneni bloki,
ki ležijo med zmečkanimi skrilavci in niso v prvotnem položaju.
Javorniški skladi so v Vitanjskem nizu pretežno klastično razviti in
vsebujejo le malo apnencev. Po stratigrafskem razvoju ustrezajo enemu
od treh horizontov »der kalkarmen Schichtgruppe« v Karnijskih Alpah.
V	okolici rudišča pri Lipi so bili najdeni v bloku karbonskega
apnenca fosilni ostanki:
Schwagerina sp.
Palaeonubecularia sp.
Epimastopora sp.
Gshelia cf. calophylloides (H o 11 e d a h 1)
ki kažejo na vrhnje javorniške sklade.
205
Peščeni, nekoliko laporni apnenci zahodno od elektrarne in livarne
na Fužinah, ležeči med peščenoskrilavimi karbonskimi skladi in mejnimi
spodnjepermskimi plastmi vsebujejo:
Quasifusulina sp.
Rugosofusulina alpina (Schell w.)
Endothyra sp.
Palaeonubecularia sp.
Amandophyllum camicum (H e r i t s c h)
ostanki krinoidnih pecljev
Korala Amandophyllum camicum je znana le v zgornjem delu javorni-
ških plasti v Karnijskih Alpah (obere kalkreiche Schichtgruppe).
V	majhnem apnenem bloku med peščenoskrilavo kamenino na
Brdcah je bila najdena korala Lophophyllidium minimum (H e r i t s c h),
ki se pojavlja v Karnijskih Alpah v najmlajših javorniških skladih
(obere kalkarme Schichtgruppe).
Sivkastorjavi in rumenkastorjavi drobnosljudnati glinenolaporni in
glinasti skrilavci z različno velikimi ostanki krinoidnih pecljev (na po-
vršju kamenine le odtisi v votlinicah) in briozoji pri Okrožniku so prav
taki kot zgornji javorniški skladi v okolici Jesenic. V temnih apnenih
vložkih med skrilavci so poleg nedoločljivih brahiopodov in redkih polžev
Schwagerina sp.
Quasifusulina sp.
Endothyra sp.
V	velikem apnenem bloku zahodno od Okrožnika nahajamo téle
fosilne ostanke:
Quasifusulina longissima Möller
Rugosofusulina sp. (non alpina Schell w.)
Pseudofusulina sp.
Climacammina sp.
Palaeonubecularia sp.
Anthracoporella spectabilis Pia (zelo pogostna)
Anthracoporella vicina Kochansky & Herak
ostanki briozojev
ostanki krinoidnih pecljev.
V	grapi potoka Jesenik, vzhodno od Pake, je bila najdena v plo-
ščatih apnencih z menjavaj očimi lapornimi skrilavci naslednja mikro-
favna:
Quasifusulina sp.
Rugosofusulina alpina (Schell w.)
Palaeotextularia sp.
ki pripada vrhnjim javorniškim plastem, čeprav so ponekod drugod iste
oblike tudi v rotnoveškem horizontu.
Fosilni ostanki dokazujejo, da ustrezajo zgornjekarbonski skladi
v Vitanjskem nizu najvišjemu horizontu javorniških skladov (obere kalk-
arme Schichtgruppe) v Karnijskih Alpah. Na površju ni nobenega od
206
karnijskih javorniških horizontov s prevladujočimi apnenci. Malo ver-
jetno je, da v tem delu Karavank ne bi bili odloženi tudi starejši javor-
niški horizonti.
Javorniškim skladom sledijo navzgor spodnjepermski apnenci. Pre-
težno so neskladoviti, redkeje ploščati, temnosivi do črni, večinoma
drobnozmati, razkosani, prepokani in prepredeni z belimi kalcitnimi
žilicami. Južno od železniške postaje Paka ležijo diskordantno na raz-
ličnih dislociranih javorniških kameninah in vsebujejo na posameznih
krajih pogostne fuzulinide in male foraminifere, zelo redke korale in
slabo ohranjene ostanke brahiopodov. Ugotovljena je bila naslednja
favna:
Quasifusulina tenuissima (Schell w.)
Rugosofusulina alpina. (Schell w.)
Endothyra sp.
Tetrataxis sp.
Amplexocarinia heimoi (H e r i t s c h)
Amplexocarinia heimoi* kaže na spodnje psevdoschwagerinske
apnence. V najnižjem permu se pojavlja tudi še ugotovljena fuzuhnidna
favna.
V večjem bloku temnosivega do črnega, večidel neskladovitega, de-
loma ploščatega apnenca s številnimi kalcitnimi žilicami, ki leži med
javorniškimi glinastimi skrilavci in peščenjaki blizu Okrožnika, najdemo
téle oblike:
Quasifusulina cf. tenuissima (Schell w.)
Rugosofusulina alpina (Schell w.)
Endothyra sp.
Tetrataxis sp.
ostanki bodic morskih ježkov.
Isti horizont je razkrit na Brdcah. V temnosivih in črnih apnencih se
pojavljajo:
Schubertella sp.
Quasifusulina tenuissima (Schell w.)
Rugosofusulina alpina (Schell w.)
Agathammina sp.
Endothyra sp.
Bradyina sp.
Tetrataxis cf. elegans Sulejmanov
briozoji
ostanki bodic morskih ježkov.
Meja med spodnjimi psevdoschwagerinskimi apnenci in javorniškimi
plastmi ni na omenjenih krajih nikjer normalna, marveč ležijo spodnji
permski apnenci kot redki bloki na različnih, močno dislociranih javor-
niških skladih, na Brdcah pa še ob zgornjih rotnoveških apnencih. Zato
* To in druge korale je določil prof. dr. A. v. S c h o u p p é iz Mvinstra, za
kar se mu najlepše zahvaljujem.
207
tudi ni mogoče ugotoviti, kakšne so bile sedimentaci j ske razmere na
prehodu iz karbona v perm in zasledovati sedimentacijo skozi spodnji del
spodnjepermske dobe. Iz ostankov takratnih sedimento v moremo sklepati,
da je bila vseskozi le apnena sedimentaci j a.
Srednji rotnoveški skladi, razviti kot menjavajoči se deloma brečasti,
deloma konglomeratni in deloma drobnozrnati apnenci in glinenoskrilave,
ponekod drobnopeščene plasti, vsebujejo za elektrarno in livarno na Fu-
žinah naslednje fosilne ostanke:
Schubertella ? sp.
Schwagerina sp.
Pseudoschwagerina carniolica Kahler & Kahler
Nodosaria sp.
ostanki krinoidov (v posameznih apnenih polah zelo številni)
Palaeonubecularia sp.
Vzhodno od Medvedove domačije na Brdcah pripadajo istemu hori-
zontu apnene breče in brečasti apnenci:
Schubertella sp.
Schwagerina sp.
P seudo schwagerina carniolica Kahler & Kahler
ostanki krinoidov.
Iste starosti so verjetno tudi apnenci, brečasti apnenci, apnene breče
z debelimi ostanki krinoidnih pecljev in temni skrilavci v bližini Pre-
ložneka zahodno od Hudinje.
V Vitanjskem nizu ustrezata skromna favna in stratigrafski razvoj
srednjim rotnoveškim skladom (mejne plasti) Karnijskih Alp. Med bogato
psevdoschwagerinsko favno Karnijskih Alp (5 vrst) je bila doslej ugotov-
ljena le vrsta P. carniolica, ki je redka. Menjavanje apnencev z glina-
stimi skrilavci in peščenimi skrilavci, apnene breče in brečasti ter kon-
glomeratni apnenci kažejo na šibkejšo ponovitev klastične sedimentacije
javorniških skladov. Kremenovi konglomerati in peščenjaki v Vitanjskem
nizu med mejnimi plastmi niso bili odkriti.
Tudi srednji rotnoveški skladi niso nikjer v normalnem stratigraf-
skem položaju s starejšimi in mlajšimi kameninami, marveč so bili zaradi
močnih tektonskih procesov razkosani in različno premaknjeni, tako da
ležijo danes med različnimi javorniškimi skladi, pri Fužinah pa mejijo
deloma celo na oligocenske plasti. Pri takih razmerah je razumljivo, da
ne poznamo popolnega stratigrafskega razvoja skladov.
Med ostanki spodnjepermskih skladov prevladujejo v Vitanjskem
nizu neskladoviti zgornji psevdoschwagerinski apnenci. V velikih blokih
večinoma neskladovitega, brečastega in drobnozrnatega apnenca z bra-
hiopodi na desni in levi strani Hudinje za Grmadnikovo hišo so bili
zbrani naslednji fosili:
Schubertella cf. kingi Dunbar & Skinner
Quasifusulina sp.
Schwagerina sp.
208
Rugosofusulina sp.
Pseudoschwagerina sp.
Paraschwagerina n. sp.
Endothyra sp.
Tetrataxis sp.
Climacammina sp.
Nodosinella sp.
Bradyina cf. major Morozova
Palaeonubecularia ? sp.
briozoji
Enteletes dieneri Gemmellaro
Enteletes sp.
Notothyris cf. nucleolus (K u t o r g a)
Dielasma plica (K u t o r g a)
Stenoscisma sancti-spiritus septemplicata (H e r i t s c h)
Stenoscisma sp.
Derbyia ? sp.
Dictyoclostus gratiodentalis (Grabau)
Divtyoclostus semireticulatus bathykolpos (Schell w.)
Dictyoclostus cf. semireticulatus (non Martin)
Dictyoclostus sp. aff. semireticulatus (non Martin)
Dictyoclostus orientalis (Fredericks)
Linoproductus cancriniformis (T s c h e r n.)
Echinoconchus elegans (non McCoy)
Echinoconchus elegans var. n.
Echinoconchus cf. elegans McCoy
Echinoconchus aff. liangchowensis Chao
Echinoconchus punctatus sinuosus n. subsp.
Krotovia curvirostris (S c h e 11 w i e n)
Krotovia sp.
Squamularia rostrata (Kut.) Reed
Neophricadothyris asiatica (Chao) Licharew
Brachythyris sp.
Neospirifer sp.
Choristites barenzi (Einor)
Crurithyris planoconvexa (non S h u m a r d)
Crurithyris sp.
Martinia orbicularis G e m m.
Martinia aff. orbicularis G e m m.
Pseudomartinia semiplana asinosa (Grabau)
ostanki pecljev krinoidov in bodic morskih ježkov
ostrakodi.
Na zahodnem koncu blokov so bile najdene v brečastem apnencu
naslednje oblike:
Nankinella ? sp.
Schubertella sp.
Schwagerina sp.
Geologija 6 — 14
209
Rugosofusulina sp.
Endothyra sp.
Tetrataxis sp.
Climacammina sp.
Lasiodiscus cf. minor Reichel
Palaeotextularia sp.
Pseudoglandulina aff. gigantea Mikluho — Maklay.
ostanki krinoidnih pecljev in bodic morskih ježkov.
V majhnih blokih zgornjih psevdoschwagerinskih apnencev med ja-
vorniškimi skrilavci nahajamo na levem bregu Hudinje rodove:
Schubertella sp.
Schwagerina sp.
Rugosofusulina sp.
Palaeonubecularia sp.
Palaeotextularia sp.
Glomospira sp.
Ottonosia ? sp.
Iz brečastega apnenca na Brdcah (razvodje med Hudinjo in Dobmico)
poznamo doslej téle fosile:
Schwagerina sp.
Pseudoschwagerina aff. tumida Licharew
drobni ostanki produktid
ostanki krinoidov.
Enake starosti so tudi apnenci s prav tako redkimi fuzulinidami skal-
nega grebena tik vzhodno od razvodja med Hudinjo in Dobrnico in nekaj
blokov vzhodno od Pake.
Fuzulinidna in brahiopodna favna razločno kažeta na zgornje psevdo-
schwagerinske apnence, ki pa se v litološkem in favnističnem razvoju
ločijo od klasičnih zgornjih rotnoveških skladov v Karnijskih Alpah.
V Karnijskih Alpah je zanje značilno, da so tankoplastoviti in vsebujejo
vmesne glinene plasti. Tudi v Dolžanovi soteski je večji del enako starih
apnencev drobnoploščat, medtem ko se pokažejo tudi že neplastoviti.
Sedimentaci j sko področje potemtakem ni bilo enotno v zgornjem deiu
spodnjega perma v celotnem današnjem alpskem prostoru. Apnenci v
Vitanjskem nizu kažejo že na grebensko sedimentaci j c, ki se je začela
tam po odložitvi srednjih rotnoveških plasti. Grebenska tvorba so tudi
trogkofelski apnenci, ki bodo vsaj deloma spodnjepermske starosti. Važna
bo seveda predvsem ugotovitev, kakšen je položaj med zgornjimi tem-
nimi psevdoschwagerinskimi apnenci in pisanimi trogkofelskimi apnenci,
ki so prav tako spodnjepermski. Oboji skladi se pokažejo skupaj v Dolža-
novi soteski, ki bo najugodnejše mesto za njuno podrobno proučevanje.
Grebenski razvoj zgornjih psevdoschwagerinskih apnencev v Vitanj-
skem nizu pojasnjuje tudi drugačen favnistični razvoj kot je bil v sedi-
mentacijskem področju, kjer so nastajali ploščati apnenci z vmesnimi
glinenimi plastmi. Pri presoji starosti neskladovitih apnencev z bogato
210
makrofavno ne izključujem možnosti, da se je nadaljevala grebenska
sedimentaci j a temnih apnencev še v srednjo permsko dobo.
Zgornji psevdoschwagerinski apnenci so povsod v tektonskem kon-
taktu s starejšimi in mlajšimi skladi. Večinoma ležijo med dislociranimi
javorniškimi skrilavci in peščenjaki. Take razmere tudi onemogočajo
ugotavljanje celotnega stratigrafskega razvoja teh skladov.
Spodnjepermske starosti so tudi nekateri apneni bloki na drugih
krajih v Vitanjskem nizu, n. pr. v okolici Mohoriča vzhodno od Brdc,
vendar le-teh ni bilo mogoče podrobneje razčleniti zaradi zelo skromnih
fosilnih ostankov, med katerimi psevdoschwagerine niso bile najdene.
V	Vitanjskem nizu je precej na novo ugotovljenih srednjepermskih
skladov. V blokih organogenega apnenca pri Lipi nahajamo naslednje
oblike:
Schwagerina sp.
Globivalvulina sp.
Stromatoporidae
ostanki polžev
ostanki krinoidov
Mizzia sp. (izredno številna).
V	svetlih apnencih južno od Nerodna na Brdcah se pojavljajo:
Schwagerina sp.
Mizzia sp.
Gymnocodium sp.
Iz istega oddelka so različni sivi, močno dislocirani apnenci, apnene
breče in konglomerati pri Medvedu na Brdcah (po Tellerju werfen).
V apnencih se dobijo:
Schwagerina sp.
korale (zelo redke in slabo ohranjene)
ostanki brahiopodov, predvsem produktid
ostanki krinoidov
Mizzia sp.
Konglomerati vsebujejo v sivih prodnikih:
Schwagerina sp.
Rugosofusulina sp.
Pseudoschwagerina citriformis Kahler & Kahler
Pseudoschwagerina sp.
Calcivertella sp.
apnene alge iz skupine Cyanophyceae.
V	pasu Tellerjevega školjkovitega apnenca in njegovega do-
lorai tnega faci esa prevladujejo od Okrožnika do hriba z višinsko koto
800 m nad Tramšakom svetlosivi in sivi grebenski apnenci z redkimi
fuzulinidnimi in malimi foraminiferami ter ostanki krinoidov. Fosilni
ostanki so slabo ohranjeni, deloma zaradi načina fosilizacije, deloma
zaradi močne dislociranosti kamenine (gl. zbrusek apnenca na tab. XI,
211
si. 2). Nekoliko pogostnejše so fuzulinide v rožnatih in rdečkastih apnen-
cih, ki vsebujejo na hribu z višinsko koto 800 m naslednje oblike:
Pseudofusulina sp.
Paraschwagerina sp.
Climacammina sp.
ostanki pecljev krinoidov
ostanki bodic morskih ježkov.
Zelo skromni so fosilni ostanki tudi v sivih, rožnatih in rdečih gre-
benskih apnencih severno od grape Jesenika in pripadajo redkim fuzu-
linidnim in malim foraminiferam. Pogostni so ponekod ostanki krinoidov
in morskih ježkov. V številnih zbruskih tamkajšnjih apnencev pa ni bilo
nobenih fosilnih ostankov.
Močno dislocirani srednjepermski grebenski apnenci ustrezajo po
značaju kamenine »trogkofelskim apnencem« v srednjem in zahodnem
delu Karavank. Srednjepermsko starost potrjuje mikrofavna in flora.
Kljub dolgemu iskanju se mi ni nikjer posrečilo odkriti bogatih najdišč
makrofosilov, kakršno je v Dolžanovi soteski. Makrofavna po dosedanjih
ugotovitvah manjka v srednjepermskih skladih Vitanjskega niza. Skrajno
neugodni življenjski pogoji pa niso bili tedaj le v današnjem Vitanjskem
nizu, marveč tudi na večjem delu ozemlja današnjih Karavank. Le izjemni
so bih predeli, ki so bili zelo ugodni za življenje takratne makrofavne.
V isto skladovno serijo kot apnenci spadajo še brečasti apnenci in
apneni konglomerati.
Srednjepermske kamenine niso v normalnem stratigrafskem polo-
žaju z obdajajočimi skladi, marveč ležijo deloma med javorniškimi
plastmi, deloma med javorniškimi, triadnimi in oligocenskimi skladi.
Srednjepermski apnenci prehajajo ponekod v pisane apnene breče
z drobci in kosi različnih sivih, rožnatih in rdečih apnencev. Redki drobci
vsebujejo fuzulinide, ki so maloštevilne tudi v vezivu.
*
Na podlagi podrobnih stratigrafskih in favnističnih proučevanj raz-
členjujem mlajši paleozoik v Vitanjskem nizu na šest horizontov:
6. »trbiška breča«,
5. srednjepermski »trogkofelski« skladi— favna e,
4. zgornji psevdoschwagerinski apnenci — favna d,
3. mejne plasti — favna c,
2. spodnji psevdoschwagerinski apnenci — favna b,
1. vrhnji del javorniških skladov (ekvivalent der oberen kalkarmen
Schichtgruppe) — favna a.
Nižji horizonti javorniških skladov v Vitanjskem nizu doslej niso
znani. V Sloveniji so tu prvikrat dokazani vsi trije horizonti rotnoveških
skladov skupaj na majhnem ozemlju. Spodnji psevdoschwagerinski
apnenci so tudi prvikrat ugotovljeni na Slovenskem. Razvoj favne v spod-
njem permu kaže percejšnje razlike z oblikami v Karnijskih Alpah. Manj-
kajo ji predvsem značilne psevdoschwagerine in koralne vrste in obsto-
212
j ajo razlike v brahiopodnih združbah. Delni vzrok temu leži v drugačnem
razvoju sedimentaci j e v spodnjih in zgornjih psevdoschwagerinskih
apnencih. Srednjepermski grebenski apnenci z izredno skromnimi fosil-
nimi ostanki in pisane breče imajo značaj »trogkofelskih skladov« in •
»trbiške breče« v ostalih Karavankah in Karnijskih Alpah.
Posameznim horizontom pripada naslednja favna:
Favna a:
Schwagerina sp.
Quasifusulina longissima Möller
Rugosofusulina alpina (Schell w.)
Rugosofusulina sp. (non alpina)
Pseudofusulina sp.
Endothyra sp.
Palaeonubecularia sp.
Palaeotextularia sp.
Epimastopora sp.
Lophophyllidium minimum (H e r i t s c h)
Amandophyllum carnicum (H e r i t s c h)
Gshelia cf. calophylloides (Holtedahl)
drobni polži
briozoji
brahiopodi (nedoločljivi)
ostanki krinoidnih pecljev.
Favna b:
Schubertella sp.
Quasifusulina tenuissima (Schell w.)
Rugosofusulina alpina (Schell w.)
Agathammina sp.
Endothyra sp.
Bradyina sp.
Tetrataxis cf. elegans Sulejmanov
Tetrataxis sp.
Amplexocarinia heimoi Heritsch
briozoji
ostanki bodic morskih ježkov.
Favna c:
Schubertella ? sp.
Schwagerina sp.
Pseudoschwagerina carniolica Kahler & Kahler
Nodosaria sp.
Palaeonubecularia sp.
ostanki krinoidov.
Favna d:
Nankinella ? sp.
Schubertella cf. kingi Dunbar & Skinner
213
Schubertella sp.
Schwagerina sp.
Quasifusulina sp.
Rugosofusulina sp.
Pseudoschwagerina äff. tumida Licharew
Pseudoschwagerina sp.
Par aschwag erina n. sp.
Endothyra sp.
Tetrataxis sp.
Climacammina sp.
Nodosinella sp.
Bradyina cf. major Morozova
Lasiodiscus cf. minor Reichel
Palaeonubecularia sp.
Palaeotextularia sp.
Pseudoglandulina äff. gigantea Mikluho — Maklay
Ottonosia sp.
briozoji
Enteletes dieneri Gemmellaro
Enteletes sp.
Notothyris cf. nucleolus (K u t o r g a)
Dielasma plica (K u t o r g a)
Stenoscisma sancti — spiritus septemplicata (H e r i t s c h)
Stenoscisma sp.
Derbyia ? sp.
Dictyoclostus gratiodentalis (Grabau)
Dictyoclostus semireticulatus bathykolpos (Schell w.)
Dictyoclostus cf. semireticulatus (non Martin)
Dictyoclostus sp. aff. semireticulatus (non Martin)
Dictyoclostus orientalis (Fredericks)
Linoproductus cancriniformis (T s c h e r n.)
Echinoconchus elegans (non Me Coy)
Echinoconchus elegans var. n.
Echinoconchus cf. elegans Me Coy
Echinoconchus aff. liangehowensis Chao
Echinoconchus punctatus sinuosas n. subsp.
Krotovia curvirostris (S c h e 11 w i e n)
Krotovia sp.
Squamularia rostrata (Kut.) Reed
Neophricadothyris asiatica (Chao) Licharew
Brachythyris sp.
Neospirifer sp.
Choristites barenzi (E i n o r)
Crurithyris planoconvexa (non S h u m a r d)
Crurithyris sp.
Martinia orbicularis G e m m.
214
Martinia aff. orbicularis G e m m.
Pseudomartinia semiplana asinosa (Grabau)
ostanki pecljev morskih lilij in bodic morskih ježkov.
Favna e:
Schwagerina sp.
Rugosofusulina sp.
P seudo schwagerina citriformis Kahler & Kahler
P seudo schwagerina sp.
Pseudofusulina sp.
P ar aschwag erina sp.
Calcivertella sp.
Globivalvulina sp.
Stromatoporidae
zelo redke slabo ohranjene korale
ostanki polžev, redki in slabo ohranjeni produktidi
ostanki pecljev morskih lilij in bodic morskih ježkov.
THE DEVELOPMENT OF UPPER PALEOZOIC STRATA IN THE
VITANJE HILLS (SLOVENIA, NW YUGOSLAVIA)
Abstract : On the basis of detailed stratigraphie investigations
and of the study of fauna the following horizons of the Upper Paleozoic
have beend established in the Vitanje Hills:
6. "Tarvis breccia".
5. Middle Permian "Trogkofel" limestones.
4. Upper Pseudoschwagerinian limestones.
3. Border strata.
2. Lower Pseudoschwagerinian limestones.
1. Upper part of the Auernig strata (equivalent to "the obere kalk-
arme Schichtgruppe" in the Carnian Alps).
Palaeontology
Stratigraphie conditions show that it is impossible to find a more
or less perfect profile of the Carboniferous and Permian series of strata
in the Vitanje Hills because they are exceptionally strongly dislocated.
Since the limestone rocks of various ages resemble each other we can
identify individual stratigraphie units by means of fossil remains only.
These fossils belong to Fusulinidae and small Foraminifera, corals, snails,
Brachiopoda, Bryozoa, sea lilies, sea urchins, and calcareous algae. Among
these Brachiopoda and Foraminifera prevail. The corals and Bryozoa
only rarely occur. The remains of snails are unidentifinable. Nearly in
all limestones there are many remains of stems of the sea lilies and spines
of sea urchins. Bryozoa belong to the genera Dybowskiella Waagen
215
& Wentzel. Fenestrellina O r b i g n y, Polypora M' C o y, and Septo-
pora P r o u t. It was not possible to make a more precise identification
as the important Russian literature on the subject was not at disposal.
Fusulinidae are partly poorly preserved, or their forms have been so rare
that it was impossible to make the corresponding thin sections and iden-
tify them more precisely. For this reason most of them have been
identifed by the genus only.
All the palaeontological material is preserved at the Institute for
Geology and Palaeontology of the University of Ljubljana.
In the chapter dealing with the Palaeontology the author gives the
detailed description of the following Brachiopoda together with critical
remarks about individual species:
Enteletes dieneri Gemmellaro
Enteletes sp.
Dielasma plica (K u t o r g a)
Notothyris cf. nucleolus (K u t o r g a)
Stenoscisma sancti-spiritus septemplicata (H e r i t s c h)
Stenoscisma sp.
Derbyia ? sp.
Dictyoclostus gratiodentalis (Grabau)
Dictyoclostus semireticulatus bathykolpos (Schellwien)
Dictyoclostus cf. semireticulatus (non Martin)
Dictyoclostus sp. aff. semireticulatus (non Martin)
Dictyoclostus orientalis (Fredericks)
Linoproductus cancriniformis (Tschernyschew)
Echinoconchus elegans (non Me Coy)
Echinoconchus elegans (non Me Coy) var.
Echinoconchus cf. elegans McCoy
Echinoconchus aff. liangehowensis Chao
Echinoconchus punctatus sinuosus n. subsp.
Krotovia curvirostris (Schellwien)
Krotovia ? sp.
Squamularia rostrata (Kutorga) Reed
Neophricadothyris asiatica (Chao) Licharew
Brachythyris sp.
Neospirifer sp.
Choristites barenzi (E i n o r)
Crurithyris planoconvexa (non S h u m a r d)
Crurithyris sp.
Martinia orbicularis Gemmellaro
Martinia aff. orbicularis Gemmellaro
Pseudomartinia semiplana asinosa (Grabau).
All brachiopods here described have been discovered in the Upper
Pseudoschwagerinian limestones (Lower Permian).
216
Echinoconchus punctatus sinuosus n. subsp.
Pl. V., Fig. 1 a-c, Pl. VI., Fig. 1, Pl. VII., Fig. 1.
Derivatio nominis: sinuosus, the new subspecies is characterized by an
exceptionally deep and broad sulcus.
Holotypus: Pl. V., Fig. 1. (No. 2984 at the Institute for Geology and Pa-
laenontology of the University of Ljubljana.)
Locus typicus: Fužine, south of Vitanje, in the gorge below Grmadnik's
house.
Stratum typicum: Upper Pseudoschwagerinian limestone, Lower Permian.
Material : One very well preserved holotypus with corroded dorsal valve, so
that median septum can be seen, and five incompletely preserved
specimens.
Diagnosis: A middle-sized valve has the form of a very strong curve. The
valve is divided into two halves by a very deep and broad sulsuc.
This sulcus begins in the umbonal part, directly under the umbo. In
the dorsal valve a strong and broad fold corresponds to the sulcus.
Description: The valve is middle-sized, somewhat broader than it is long,
with the greatest involution in the anterior third part of the valve.
The ventral valve shows a very strong curving in the longitudinal
direction, which is stronger in the umbonal and central part than in
the anterior part of the valve. The umbonal part is strong, sharply
marked off from two small triangular auricles; it is high and falls steeply
towards the hinge edge and the two side parts of the valve. The umbo
is strongly curved and thrust far ahead of the hinge edge. The hinge
edge is level and covers something more than two thirds of the whole
width of the valve.
Close at the umbo begins a sulcus which is first shallow and narrow,
yet which becomes deep and broad already in the umbonal part and
thus divides the valve into two halves. From the umbonal part the sulcus
preserves this depth down to the anterior edge where it only becomes
broader.
In the transversal direction, the valve is strongly concave in its central
part, gutter-shaped. The two sides of the valve which have the form of
a semicircle fall steeply towards the side edges of the valve.
The sculpture is made of concentric folds that have a wavy course
due to the deep sulcus. They grow more narrow close to the umbo and
particularly in the anterior part of the valve, while in its central part
they reach a breadth of 2 mm, and exceptionally even 2.5 mm. The belts
are almost flat in their upper part and separated by deep, approximately
half a millimetre broad grooves from each other. In the anterior part of
the valve these belts change somewhat their breadth or they may even
discontinue over very short distances, so that one gets the impression of
grains placed in a concentric line. On the concentric grains there are
bases of numerous small grains that show no order in their distribution.
Our holotype has 34 concentric ridges.
217
The dorsal valve is slightly concave. From the vicinity of umbo a
fold runs along the central part of the valve towards the anterior edge
of the valve, and covers more than one half of the total width of the
valve at its anterior edge. It has approximately the form of an equilateral
triangle. On both sides of the triangular fold, which corresponds to the
deep sulcus of the ventral valve, there are two characteristic grooves
which correspond to the convex parts of the ventral valve along the two
sides of the sulcus. Towards the hinge edge and towards the lateral po-
sterior parts of the valve these grooves pass over into flat auricles.
The sculpture similarly consists of wavy concentric ridges that are,
however, considerably narrower than those occurring on the ventral
valve. The ridges, as well as the intermediate grooves of the dorsal valve,
show no noteworthy distinction as regards to their breadth.
In our holotype, the dorsal valve is mainly removed. Visible is the
median septum (cardinal process) which extends somewhat over half of
the length of the dorsal valve. In its posterior part there are two grooves
situated approximately at the middle of its total length.
Dimensions of the holotype: length 43 mm, length of the crescence
line 79 mm, width 48 mm, thickness at the sulcus 13 mm, maximum
thickness of the valve at the two sides of the sulcus 19 mm.
Comparison : the new subspecies has all the ch ar a et eri sti cal properties
of a species. The differences exist in the exceptionally strong sulcus and
in other marks that depend upon the latter. Among the material collected
at the same place there are no forms with a shallow, yet characteristic
sulcus as they have been described by Chao and others.
Since the species is no more a genotype of the species E. punctatus
in the original sense given by Martin, it is necessary to determine a
new genotype of this species. Priority has in this respect Schell-
wien's Productus punctatus (1882, p. 25, pi. 5, fig. 1) which has been
found in the Carnian Alps: it was impossible to find this specimen again
and most probably it has been lost. Since this was the only specimen
found by Schellwien we cannot expect to find a lectotype. It would
be necessary to collect new material in its typical finding place and
redetermine the holotype.
A very strong sulcus can be found in the specimen discovered in
Ural Mountains and designed as E. punctatus (Tschernyschew
1902, p. 631, pi. 57, fig. 12) which by this mark closely resembles our
forms. In this species from Ural Mountains the involution of the ura-
bonal part is only softly inclined. In the new subspecies the umbonal
part and the umbo are bent considerably more and they have clearly
expressed concentric belts. According to Tschernyschew his
P. punctatus completely suits the diagnosis as given by Köninck and
Davidson. For this reason the different age only could be the cause
for the conception of two species.
If we compare our holotype with the species as described by
Schellwien and Tschernyschew we can notice essential dif-
ferences. If we choose Schell wien's species as the new holotype,
218
then the forms found in the Ural Mountains may belong either to our or
even to a new subspecies.
The specimens found in China show considerable differences from
our subspecies too (Chao 1927, p. 67, pi. 6, figs, 7-8, 15-16). They have
a slight and broad sulcus. The involution is continuously approximately
equally strong. His specimens are smaller than forms found in Slovenia.
The specimens described by some other authors (G o r t a n i 1905,
Diener 1899, Hayasaka 1922, and others) have a sulcus, yet shal-
low only.
The species as given by Enderle (1901) has a small ventral valve.
It has no sulcus, a fact which is considered as the characteristic pro-
perty of this species.
R a k o v e c (1931, p. 79, pl. 3, fig. 20) describes a very small specimen
found in the Karavanke. It is characterized by eight belts on the
surface of the ventral valve which are all of the same breadth. Most
probably, this specimen does not belong to our species.
THE CHARACTER OF THE FAUNA
The whole macrofauna discovered at the finding place Fužine, south
of Vitanje, consists mainly of Brachiopoda and is Lower Permian. Yet it
differs considerably from the faunas in the Alpine Upper Rattendorf
strata so far described. If compared with the corresponding strata found
in the Carnian Alps we can establish very few similar or the same forms.
Among the Brachiopoda the only species Linoproductus cancriniformis
is common. The brachiopod fauna which has been so far known from the
Upper Pseudoschwagerinian limestones occuring in the Carnian Alps
is considerably poorer: it consists of 12 species only. On the contrary,
there has been one species of corals only found so far in the Vitanje
Hills, while the coral fauna in the Carnian Alps represents 4 genera with
5 species. There is, moreover, a poor fusulinid fauna in the investigated
Rattendorf strata, containing two species only of the genus Pseudo-
schwagerina, and one species of the genus Paraschwagerina, besides the
genera Nankinella ?, Schubertella, Schwagerina and Rugosofusulina. The
characteristic forms of the genus Zellia are lacking. The spheric Pseudo-
schwagerinae, that in Carnian Alps appear in seven species, are here
represented by Pseudoschwagerina aff. tumida only. The new Pseudo-
schwagerina is not typical and shows a primitive stage of development
of the genus.
In the Upper Pseudoschwagerinian limestones from Slovenia no bra-
chiopod fauna has so far been known, and the Pseud oschwagerinae that
have been known are with the exception of those found at Ortnek in
Lower Carniola of a different type than those discovered near Vitanje.
The largest number of the same and similar forms can be found
among the here described and Trogkofel fauna of rose-tinted and red
limestones. They are: Notothyris cf. nucleolus, Echinoconchus elegans,
219
Dictyoclostus semireticulatus, D. semireticulatus bathykolpos, Enteletes
dieneri, Squamularia rostrata, Neophricadothyris asiatica, and Linopro-
ductus cancriniformis. It will be necessary to reinvestigate the Trogkofel
strata both in their classic finding place as well as in the Karavanke.
Nowadays the red Trogkofel limestones containing the fusulinid Pseudo-
schwagerina geyeri are considered to belong to the Lower Permian, and
no to the Middle Permian. Thus the common species of fauna correspond
to the age of the Pseudoschwagerinian limestones in the Vitanje Hills,
in spite of the fact that the faunas of both strata differ considerably in
other forms, and that the fauna which has been discovered in the
Dolžan gorge appears in greater quantities. This can be easily explained
by the reef development of limestones, since in these the fauna appears
in individual places only, while it can in no way be found even in flesh-
red limestones in the Dolžan gorge. Other brachiopod species here descri-
bed and found in Vitanje Hills characterize the older Permian strata,
too; here of course we did consider forms occurring in the Carboniferous
and Permian rocks.
THE ANALYSIS OF THE UPPER PALEOZOIC STRATA
IN THE VITANJE HILLS
The oldest paleozoic strata in Vitanje Hills belong to the Upper Car-
boniferous and correspond to the Javornik (Auernig) strata. They consist
mainly of dark clay-slates, and sandy micaceous slates; both of them
frequently pressed into a bluish-gray clay and quartz sandstones. Con-
glomerates occur more rarely and frequently contain pebbles of clay-
slates. Among the sandy slate rocks occasionally sheets of dark-gray,
sometimes clayey limestone may be found containing fusulinids and
remains of echinoderms, or lenses of limestone with fusulinids, snails,
brachiopods, and remains of crinoids. Besides the quartz sandstones there
are also calcareous sandstones with quartz pebbles. They pass over into
limestones and these, together with the more and more numerous quartz
pebbles and fragments of clay-slates, into conglomerates. Small limestone
boulders lying dislocated among the crushed slates are generally rare.
In Vitanje Hills the Auernig strata are clastically developed and
contain only few sheets of limestone. In their stratigraphie development
they correspond to one of the three horizons "der kalkarmen Schicht-
gruppe" in the Carman Alps.
Near the Lipa lead-ore-deposit the following fossil remains have
been found in a boulder of the Carboniferous limestone:
Schwagerina sp.
Palaeonubecularia sp.
Epimastopora sp.
Gshelia cf. cdlophylloides (Holtedahl).
They point to the Upper Auernig strata.
(Continued on page 225)
220
POPIS TABEL I DO XI
TABLA I
1.	si. Golica srednjih rotnoveških skladov za elektrarno in livarno na Fužinah
južno od Vitanja
2.	si. Soteska skozi zgornje psevdoschwagerinske apnence za Grmadnikovo hišo
na Fužinah. V začetku soteske je bogato najdišče fosilov
TABLA II
Veliki bloki zgornjih psevdosehwagerinskih apnencev za Grmadnikovo hišo
na Fužinah. Na zgornji, levi in deloma desni strani jih omejujejo werfenski
skladi, na katerih bloki tudi verjetno ležijo. V ozadju je vidna dolinska zajeda,
po kateri poteka dislokacijska linija
TABLA III
1.	si. Ozemlje med Hudinjo na Fužinah in Brdci. Približno po sredini se vleče
globoka dolinska zajeda, ki se sklada z močno dislokacijsko linijo. Ob
njej so bili izrinjeni iz globine posamezni deli raznih mlajših paleozoj-
skih kamenin. — Legenda: 1 pobočna breča, 2 oligocenski peščenjaki in
skrilavci, 3 srednjetriadni apnenec in dolomit, 4 werfen, 5 bloki neskla-
dovitih spodnjepermskih apnencev, verjetno zgornjih psevdosehwagerin-
skih, 6 srednji rotnoveški skladi, v sredini krpe je golica kot na tabli I,
si. 1, 7 javorniški glinasti skrilavci, kremenovi konglomerati in pešče-
njaki. Posamezni kosi teh kamenin so še na dosti krajih v grapi.
2.	si. Močno razkosani in razpokani zgornji psevdoschwagerinski apnenci na
razvodju med Hudinjo in Dobrnico v Brdcih. Primerjaj še si. 2 na tabli X.
TABLA IV
Na novo odkriti srednji permski apnenci, brečasti apnenci in konglomerati
pri Medvedovi domačiji v Brdcah. — Legenda: 1 werfen, 2 srednji perm,
3 karbonski glinasti skrilavci in konglomerati
TABLA V
1. si. Echinoconchus punctatus sinuosus n. subsp. Holotip št. 2984. (Glej še
tab. VI., si. 1). Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm.
Fužine južno od Vitanja, la ventralna lupina od zgoraj, lb ventralna
lupina od vrha proti čelnemu robu z dobro vidnim sinusom, 1 c brahio-
pod z dorzalne strani. Na odstranjeni lupini je dobro viden mediani septum
TABLA VI
1.	si. Echinoconchus punctatus sinuosus n. subsp. Zgornji psevdoschwagerinski
apnenec, spodnji perm. Fužine južno od Vitanja. Od strani
2.	si. Choristites barenzi (E i n o r). Zgornji psevdoschwagerinski apnenec,
spodnji perm. Fužine južno od Vitanja. 2 a ventralna in dorzalna lupina
od strani, 2b ventralna lupina od zgoraj, 2c dorzalna lupina od zgoraj
z areo in vrhom ventralne lupine
221
TABLA VII
1.	si. Echinoconchus punctatus sinuosus n. subsp. Paratipoid. Zgornji psevdo-
schwagerinski apnenec, spodnji perm. Fužine južno od Vitanja. Ven-
tralna lupina od vrha proti čelnemu robu
2.	si. Neospirifer sp. Zgornji psevdoschwagerinski apnenec, spodnji perm. Fu-
žine južno od Vitanja. Dorzalna lupina od zgoraj
3.	si. Dictyoclostus gratiodentalis (Grabau). Zgornji psevdoschwagerinski
apnenec, spodnji perm. Fužine južno od Vitanja. Ventralna lupina od zgoraj
TABLA VIII
1.	si. Paraschwagerina n. sp. Aksialni prerez. Zgornji psevdoschwagerinski
apnenec, spodnji perm. Fužine južno od Vitanja. (20:1)
2.	si. Quasifusulina longissima (S c h e 11 w i e n). Aksialni in mediani prerez.
Rugosofusulina sp. (+). Mediani prerez. Javorniški skladi, zgornji karbon.
Zahodno od Okrožnika. (15,5:1)
TABLA IX
1.	si. Ostanki apnenih alg. Srednjepermski apnenec. Lipa vzhodno od Fužine
(15,5:1)
2.	si. Ostanki apnenih alg in fuzulinide. Srednjepermski apnenec. Lipa
vzhodno od Fužin. (15,5:1)
TABLA X
1.	si. Približno v eni smeri potekajoče kalcitne žilice. Zgornji psevdoschwage-
rinski apnenec. Fužine južno od Vitanja. Zbrusek (10,1:1)
2.	si. Približno v dveh glavnih smereh potekajoče kalcitne žilice. Smeri ležita
pravokotno druga na drugo. Zgornji psevdoschwagerinski apnenec. Raz-
vodje med Hudinjo in Dobrnico v Brdcih. Zbrusek (10,1:1). Prvotna kame-
nina je v posameznih delih v veliki meri nadomeščena s kalcitom
TABLA XI
1.	si. V štirih smereh potekajoče kalcitne žilice. Vmes so še posamezne kopuče
drobnozrnatega kalcita. Srednji rotnoveški apnenec. Fužine južno od
Vitanja. Zbrusek (5,5:1)
2.	si. Močno razpokani in s kalcitnimi žilicami prepredeni srednjepermski
apnenec. Žilice potekajo vsaj v štirih različnih smereh. Fosilni ostanki so
v taki kamenini navadno uničeni. Hrib severno od grape Jesenika,
vzhodno od Pake. Zbrusek (9:1). Podobno podobo srednjepermskega
apnenca so dali ostali zbruski s tega in nekaterih drugih najdišč med
Pako in Hudinjo
EXPLANATION OF PLATES I —XI
PLATE I
Fig. 1. The outcrop of Middle Rattendorf strata behind the hydro-power-plant
at Fužine, south of Vitanje.
Fig. 2. The gorge cut through the Upper Pseudoschwagerinian limestones
behind the Grmadnik's house, at Fužine. There is a rich finding place
of fossils at the entrance into the gorge.
PLATE II
Large boulders of Upper Pseudoschwagerinian limestones behind the house
owned by Grmadnik, at Fužine. On the upper left side and on the right side
of the picture the limestones are limited by Werfen strata. It is supposed that
the boulders lie over the latter. In the background, the ravine can be seen
along which runs the dislocation line.
222
PLATE III
Fig. 1. The area between the Hudinja brook at Fužine, and Brdce. Approxima-
tely along the middle of the area runs a deep ravine which coincides
with a strong dislocation line. Along this line individual parts of various
rocks from the Upper Palaeozoic have been pressed out. — Legend:
1. slope breccia, 2. Oligocene sandstones and slates, 3. Middle Triassic
limestone and dolomite, 4. Werfen, 5, boulders of unstratified Lower
Permian limestones, probably of the Upper Pseudoschwagerinian age,
6. Middle Rattendorf strata, in the middle of the patch is an outcrop
similar to the one depicted in pi. 1., fig. 1., 7. Auernig clay-slates, quartz
conglomerates and sandstones. Individual pieces of the same rocks can
be found in many other places of the same ravine.
Fig. 2. Strongly cut and fissured Lower Pseudoschwagerinian limestones situ-
ated along the watershed between the Hudinja and Dobrnica brooks,
at Brdce. Compare pl. X, fig. 2.
PLATE IV
The newly discovered Middle Permian limestones, brecciated limestones, and
conglomerates found on the farm owned by Medved, at Brdce. — Legend:
1. Werfen, 2. Middle Permian, 3. Carboniferous clay-slates and conglomerates.
PLATE V
Fig. 1. Echinoconchus punctatus sinuosus n. subsp. Holotype No. 2984. (Cp.:
pl. VI, fig. 1). Upper Pseudoschwagerinian limestone, Lower Permian.
Fužine, south of Vitanje, la.: the ventral valve from above, lb.: the
ventral valve from the top to the anterior edge, with the clearly visible
sulcus, 1 c. : brachiopod from the dorsal side. On the removed valve the
median septum can be clearly seen.
PLATE VI
Fig. 1. Echinoconchus punctatus sinuosus n. subsp. Upper Pseudoschwagerinian
limestone, Lower Permian. Fužine, south of Vitanje. From the side.
Fig. 2. Choristites barenzi (E i n o r). Upper Pseudoschwagerinian limestone,
Lower Permian. Fužine, south of Vitanje. 2 a.: ventral and dorsal valves
from the side, 2 b.: ventral valve from above, 2 c.: dorsal valve from
above, with the area and umbo of the ventral valve.
PLATE VII
Fig. 1. Echinoconchus punctatus sinuosus n. subsp. Paratype. Upper Pseudo-
schwagerinian limestone, Lower Permian. Fužine, south of Vitanje.
Ventral valve, from umbo to the anterior edge.
Fig. 2. Neospirifer sp. Upper Pseudoschwagerinian limestone, Lower Permian.
Fužine, south of Vitanje. Dorsal valve, seen from above.
Fig. 3. Dictyoclostus gratiodentalis (Grabau). Upper Pseudoschwagerinian
limestone, Lower Permian. Ventral valve, seen from above.
PLATE VIII
Fig. 1. Paraschwagerina n. sp. Axial section. Upper Pseudoschwagerinian
limestone, Lower Permian. Fužine, south of Vitanje. (20:1).
Fig. 2. Quasifusulina longissima (S c h e 1 w i e n). Axial and median sections.
Rugosofusulina sp. (+). Median section. Auernig strata, Upper Carboni-
ferous. West from Okrožnik. (15,5:1).
223
PLATE IX
Fig. 1. Remains of the calcareous algae. Middle Permian limestone. Lipa, east
of Fužine. (15,5:1).
Fig. 2. Fragments of the calcareous algae and of the fusulinids. Middle Permian
limestone. Lipa, east of Fužine. (15,5:1).
PLATE X
Fig. 1. Calcite veins running approximately in one direction. Upper Pseudo-
schwagerinian limestone. Fužine, south of Vitanje. Thin section (10,1:1).
Fig. 2. Calcite veins running approximately in two main directions. The two
directions lie rectangularly upon each other. Upper Pseudoschwage-
rinian limestone. The watershed between the Hudinja and Dobrnica
brooks, at Brdce. Thin section (10,1:1). In some parts the original rock
has been replaced by calcite.
PLATE XI
Fig. 1. Calcite veins running in four directions. Among them can be seen
some additional aggregations of a fine-grained calcite. Middle Ratten-
dorf limestone. Fužine, south of Vitanje. Thin section (5,5:1).
Fig. 2. Strongly fissured Middle Permian limestone containing calcite veins.
The veins have at least four different directions. In such rock the fossil
remains are usually destroyed. The hill north of the gulch of the Jesenik
brook, east of the Paka brook. Thin section (9:1). Other thin sections of
the Middle Permian limestone from this and other finding places in the
area between Paka and Hudinja brooks have yielded the same picture.
224
TABLA III — PLATE I
TABLA II — PLATE II
TABLA III — PLATE III
TABLA IV — PLATE IV
TABLA III — PLATE V
TABLA III — PLATE VI
TABLA III — PLATE VII
TABLA Vili — PLATE Vili
TABLA III — PLATE IX
TABLA III — PLATE X
TABLA III — PLATE XI
West of the water power station and foundry at Fužine the sandy,
somewhat marly limestones contain:
Quasifusulina sp.
Rugosofusulina alpina (Schell w.)
Endothyra sp.
Palaeonubecularia sp.
Amandophyllum carnicum (H e r i t s c h)
The coral Amandophyllum carnicum occurs in the Upper Auernig strata
(ebere kalkreiche Schichtgruppe).
The coral Lophophyllidium minimum (H e r i t s c h) has been found
in a small limestone boulder lying among the rock of sandy slate; in
Carnian Alps this coral appears in the Upper Auernig strata (obere
kalkarme Schichtgruppe).
Gray-brown and yellowish-brown clay-marly and clayey slates
containing little mica and remains of large stems of crinoids and bryo-
zoa that occur at Okrožnik correspond to the Upper Auernig strata
from the surroundings of Jesenice. In the dark-gray intercalations that
appear among slates the following species can be found besides the
unidentifinable brachiopods and rare snails:
Schwagerina sp.
Quasifusulina sp.
Endothyra sp.
In a large limestone boulder west from Okrožnik the following fossil
remains have been found:
Quasifusulina longissima Möller
Rugosofusulina sp. (non alpina Schell w.)
Pseudofusulina sp.
Climacammina sp.
Palaeonubecularia sp.
Anthracoporrella spectabïlis Pia
Anthracoporella vicina Kochansky & Herak
In the gulch of the Jesenik brook, east of the Paka river, the following
microfauna has been found in platy limestone intercalated by marly
slates:
Quasifusulina sp.
Rugosofusulina alpina (Schell w.)
Palaeotextularia sp.
which belongs to the Upper Auernig strata, though in some other places
the same forms may occur in the Rattendorf horizon, too.
These fossil remains prove that the Upper Carboniferous strata of
Vitanje Hills correspond to the upper horizon of the Auernig strata
(obere kalkarme Schichtgruppe) in Carnian Alps. On the surface, none
of the Carnian Auernig horizons with prevailing limestone can be found.
There is small probability that in this part of the Karavanke the older
Auernig horizons were not deposited.
Geologija 6 — 15
225
Auernig strata are followed by Lower Permian limestones. They are
mainly unstratified, rarely platy, dark-gray or black- mostly fine-grained,
fissured, interwoven with narrow white veins of calcite. They lie dis-
cordantly upon various dislocated Auernig rocks in the south of the
railway station Paka and contain in some places numerous fusulinids and
small Foraminifera, very rare corals, and poorly preserved remains of
brachiopods. The following fauna has been established:
Quasifusulina tenuissima (Schell w.)
Rugosofusulina alpina (Schell w.)
Tetrataxis sp.
Amplexocarinia heimoi Heritsch
Amplexocarinia heimoi points to the Lower Pseudoschwagerinian
limestones. In the lowest Permian the fusulinid fauna has been
established, too.
In the huge boulder of a generally unstratified, and partly platy
dark-gray and black limestone, containing numerous narrow veins of
calcite, and lying among the Auernig clay-slates and sandstones near
Okrožnik, the following forms have been found:
Quasifusulina cf. tenuissima (Schei w.)
Rugosofusulina alpina (Schell w.)
Endothyra sp.
Tetrataxis sp.
remains of spines of sea urchins.
The same horizon outcrops at Brdce. There appear in the dark-gray
and black limestone:
Schubertella sp.
Quasifusulina tenuissima (Schell w.)
Rugosofusulina alpina (Schell w.)
Agathammina sp.
Endothyra sp.
Bradyina sp.
Tetrataxis cf. elegans Sulejmanov
remains of spines of sea urchins.
In none of the localities mentioned here is the limit between the
Lower Pseudoschwagerinian limestones and Auernig strata normal; lime-
stones belonging to the Lower Permian occur as rarely scattered boulders
upon various strongly dislocated Auernig strata, and at Brdce they occur
even along with the Rattendorf limestones. It is therefore impossible to
establish under what conditions the sedimentation took place during the
transition from the Carboniferous to the Permian, and to trace the se-
dimentation through the lower part of the Lower Permian age. On the
basis of sediments belonging to this period we can judge that it was
only the limestone that sedimented.
The Middle Rattendorf strata, situated behind the water power plant
and foundry at Fužine, developed partly as breccias, conglomerates, fine-
226
grained limestones, or as strata consisting of clay-slates or fine-grained
sandstones, contain the following fossil remains:
Schubertella ? sp.
Schwagerina sp.
P seudo schwagerina carniolica Kahler & Kahler
Nodosaria sp.
remains of crinoids (they are very numerous in individual limestone
plates)
Palaeonubecularia sp.
East of the farmhouse owned by Medved, on Brdce, limestone breccias
and brecciated limestones belong to the same horizon and contain:
Schubertella sp.
Schwagerina sp.
P seudo schwagerina carniolica Kahler & Kahler.
Probably of the same age are also limestones, brecciated limestones,
limestone breccias with remains of stems of crinoids of considerable size,
and dark slates that appear in the neighbourhood of Preložnek, west of
Hudinja brook.
In Vitanje Hills, the poor fauna and the stratigraphie development
correspond to the Middle Rattendorf strata (border strata) of the Carnian
Alps. Of the rich Pseudoschwagerinian fauna that occurs in the Carnian
Alps (5 species) here only the rare species P. carniolica has so far been
established. The intercalations of limestones with clay-slates and sandy
slates, limestone breccia and brecciated limestones point to a weaker
sandy slates, limestone breccia and brecciated limestones point to a weaker
repetition of the clastic sedimentation of the Auernig strata. No quartz
conglomerates and sandstones have been discovered in the border strata
of the Vitanje Hills.
The Middle Rattendorf strata are not normally connected with older
and younger rocks: they have been broken into pieces and variously
dislocated by powerful tectonic processes so that now they lie among
various Auernig strata, and even border on the Oligocene strata at Fužine.
Under these conditions it can be understood that we cannot know the
complete stratigraphie development of the strata.
The unstratified Upper Pseudoschwagerinian limestones prevail
among the remains of the Lower Permian strata of the Vitanje Hills. The
following fossils have been discovered in the large boulders of the mainly
unstratified, brecciated and fine-grained limestone with brachiopods which
can be found on both sides of the Hudinja brook, behind the house owned
by Grmadnik:
Schubertella cf. kingi Dunbar & Skinner
Quasifusulina sp.
Schwagerina sp.
227
Rugosofusulina sp.
Pseudoschivagerina sp.
Paraschwagerina n. sp.
Endothyra sp.
Tetrataxis sp.
Climacammina sp.
Nodosinella sp.
Bradyina cf. major Morozova
Palaeonubecularia ? sp.
Bryozoa
Enteletes dieneri Gemmellaro
Enteletes sp.
Notothyris cf. nucleolus (K u t o r g a)
Dielasma plica (K u t o r g a)
Stenoscisma sancti — spiritus septemplicata (H e r i t s c h)
Stenoscisma sp.
Derbyia ? sp.
Dictyoclostus gratiodentalis (Grabau)
Dictyoclostus semireticulatus bathykolpos (Schell w.)
Dictyoclostus sp. aff. semireticulatus (non Martin)
Dictyoclostus orientalis (Fredericks)
Linoproductus cancriniformis (T s c h e r n.)
Echinoconchus elegans (non Me Coy)
Echinoconchus elegans var. n.
Echinoconchus cf. elegans McCoy
Echinoconchus aff. liangehowensis Chao
Echinoconchus punctatus sinuosus n. subsp.
Krotovia curvirostris (Schellwien)
Krotovia sp.
Squamularia rostrata (Kut.) Reed
Neophricadothyris asiatica (Chao) Licharew
Brachythyris sp.
Neospirifer sp.
Choristites barenzi (E i n o r)
Crurithyris planoconvexa (non S h u m a r d)
Crurithyris sp.
Martinia orbicularis G e m m.
Martinia aff. orbicularis G e m m.
Pseudomartinia semiplana asinosa (Grabau)
remains of crinoids
remains of spines of sea urchins
Ostracoda.
The following forms have been found in the brecciated limestones
along the western end of the boulders:
Nankinella ? sp.
Schubertella sp.
Schwagerina sp.
228
Rugosofusulina sp.
Endothyra sp.
Climacammina sp.
Lasiodiscus cf. minor Reichel
Palaeotextularia sp.
Pseudoglandulina aff. gigantes Mikluho-Maklay.
On the left bank of the Hudinja brook the following genera can be
found in the small boulders of Upper Pseudoschwagerinian limestones that
occur among the Auernig slates:
Schubertella sp.
Schwagerina sp.
Rugosofusulina sp.
Palaeonubecularia sp.
Palaeotextularia sp.
Glomospira sp.
Ottonosia ? sp.
The following fossils have been known so far that occur in the
brecciated limestone at Brdce (watershed between Hudinja and Dobrnica
brooks) :
Schwagerina sp.
P seudo schwagerina aff. tumida Licharew
remains of productids
remains of crinoids.
Of the same age are also limestones with rare fusulinids that occur
in the rocky ridge immediately east of the watershed between the Hudinja
and Dobrnica brooks, and in some boulders east of the Paka brook.
The fusuhnid and brachiopod fauna can be considered to point with
certainty to the Upper Pseudoschwagerinian limestones, yet in their litho-
logie and faunistic development they differ from the classic Upper Ratten-
dorf strata of the Carnian Alps. In the Carman Alps it is characteristic
that they occur in thin bedded strata, with clay intercalations. In the
Dolžan gorge the majority of limestones of the same age occur also in platy
strata, while there are some already unstratified. Thus the sedimentation
area was not uniform during the upper part of the Lower Permian in the
whole present-day Alpine region. Limestones in Vitanje Hills point
already to reef sedimentation after the Middle Rattendrof strata had been
deposited. A reef formation are also the Trogkofel limestones which will
be at least partly of the Lower Permian age. It will be particularly
important to establish what is the relation between the upper dark
Pseudoschwagerinian limestones and gay-coloured Trogkofel limestones
that also belong to the Lower Permian. Both strata appear together in the
Dolžan gorge which will be the most suitable place for their detailed
examination.
The reef development of the Upper Pseudoschwagerinian limestones
in the Vitanje Hills also explains why there was a different development
of fauna in that area of sedimentation where platy limestones intercalated
229
by clay have developed. On the basis of the age of the unstratified limesto-
nes with rich macrofauna I cannot exclude the possibility that the reef
sedimentation of dark limestones continued even into the Middle Permian.
The Upper Pseudoschwagerinian limestones stand everywhere in the
tectonic contact with older and younger strata. They lie mostly in
dislocated Auernig slates and sandstones. These conditions make im-
possible to determine the whole stratigraphie development of these strata.
Some limestone boulders scattered in other places of Vitanje Hills, e.g.:
in the surroundings of Mohorič, east of Brdce, belong to the Lower Permian
too, still it was impossible to make a more detailed analysis because of
the too scarce fossil remains: among these no Pseudoschwagerina have
been found.
There are newly discovered Middle Permian strata in the Vitanié.
Hills, too. The following forms have been found in the organogeneous
limestone at Lipa:
Schwagerina sp.
Globivalvulina sp.
Stromatoporidae
remains of snails
remains of crinoids
Mizzia sp. (very numerous).
In the light-coloured limestones south of Neroden's house, at Brdce,
there appear:
Schwagerina sp.
Mizzia sp.
Gymnocodium sp.
To the same group belong various gray, strongly dislocated limestones,
limestone breccias, and conglomerates on the plot of the farmer Medved
at Brdce (Werfen according to Teller). In these limestones appear:
Schwagerina sp.
corals (very rare and poorly preserved)
brachiopod remains particularly those of productids
remains of crinoids
Mizzia sp.
In the belt of T e 11 e r' s shell-bearing limestone and of the dolomite
facies, the light-gray and gray reef limestones with scarce fusulinids, small
foraminifers, and remains of crinoids prevail in the area from Okrožnik
to the hill with the elevation mark of 800 m. The fossil remains are
poorly preserved, partly due to the way how they were fossilized, and
partly due to the strong dislocation of rocks (see the thin section of the
limestone on pl. XI) somewhat more frequent are fusulinids in rose-
coloured and red limestones of the hill with the elevation mark 800 m.
containing the following forms:
Pseudofusulina sp.
Paraschwagerina sp.
230
Climacammina sp.
remains of crinoid stems
remains of spines of sea urchins.
Very poor are the fossil remains in gray, rose-coloured, and red reef
limestones north of the gulch of the Jesenik brook; they belong to few
fusulinids and small foraminfers. In some places the remains of crinoids
and sea urchins are frequent. Yet no fossil remains could be found with
numerous thin sections made of limestones that occur there.
Through the character of rocks the strongly dislocated Middle
Permian reef limestones correspond to the »Trogkofel limestones« in the
central and western parts of the Karavanke. Both microfauna and flora
prove their Middle Permian age. In spite of a long search I was unable
to discover any rich finding places of macrofossils, such as they have
been found in the Dolžan gorge. According to the present findings there
is no macrofauna in the Middle Permian strata of the Vitanje Hills. The
extremely unfavourable living conditions did in that time exist not only
in the region of the present-day Vitanje Hills, but in most of the area of
the present-day Karavanke. The only exception were the areas that were
favourable for the life of the macrofauna of that age.
Into the same series of strata as limestones belong the brecciated
limestone and limestone conglomerates.
Middle Permian strata do not stand in their normal stratigraphie
position with regard to the surrounding strata, they lie, however, partly
on the Auernig strata, and partly along the contact between the Auernig,
Triassic, and Oligocene strata.
In some places the Middle Permian limestones pass over into the
gay-coloured breccias which contain pieces of warious gray, rose-coloured,
and red rocks. Few pieces contains fusulinids which occur occasionally in
the cement material too.
Conclusion
On the basis of a detailed stratigraphie and faunistic study, the author
analyzes the Upper Paleozoic in the Vitanje Hills and established the
following six horizons:
6. "Tarvis breccia".
5. Middle Permian "Trogkofel" strata — fauna e.
4. Upper Pseudoschwagerinian limestones — fauna d.
3. Border strata — fauna c.
2. Lower Pseudoschwagerinian limestones — fauna b.
1. Upper part of the Auernig strata (equivalent to "die obere kalk-
arme Schichtgruppe") — fauna a.
The lower horizons of the Auernig strata in the Vitanje Hills are so
far unknown. Here for the first time in Slovenia all three horizons of
the Rattendorf strata have been found together in a small area. The
Lower Pseudoschwagerinian limestones have been established for the
first time in Slovenia. The development of fauna during the Lower Per-
mian shows considerable differences if compared with forms established
231
in the Carnian Alps. Above all, the characteristic Pseudoschwagerinae and
coral species are lacking, and there are differences in the community of
brachiopods, The reason for this can be found partly in the different
development of the sedimentation in the Lower and Upper Pseudo-
schwagerinian limestones. The Middle Permian reef limestones with their
exceptionally scarce fossil remains and the gay-coloured breccias have
the character of the "Trogkofel strata" and "Tarvis breccia" known
from other parts of the Karavanke and Camian Alps.
The fauna belonging to individual horizons is as follows on pages
213-215.
VIII. LITERATURA
Berce, B. (1956): Pregled železnih nahajališč LR Slovenije. II. Sideritna
hidrotermalno-metasomatska rudišča. B. Vitanjski pas. Prvi jugoslovanski geo-
loški kongres, Ljubljana.
Branson, C. (1948): Bibliographic Index of Permian Invertebrates. —
The Geological Society of America, 26, Baltimore.
Broili, F., (1916): Die permischen Brachiopoden von Timor. — Paläon-
tologie von Timor, 12, Stuttgart.
Chao, Y. T. (1927): Productidae of China. I. Producti. — Palaeont. Sinica,
(B) 5, fase. 2, Peking.
Chao, Y. T. (1928): Productidae of China. II. Chonetidae, Productinae,
and Richthofeninae. — Palaeont. Sinica, Ser. (B), 5, fase. 3, Peking.
Desio, A. (1925): La constituzione geologica delle Alpi Giulie occiden-
tali. — Atti Soc. Ita! Sci. Nat. 64, Pavia.
Diener, C. (1897): The Permocarboniferous fauna of Chitichun. I. —
Palaeont. Indica, (15), 1, part. 3, Calcutta.
Diener, C. (1899): Anthracolithic fossils of Kashmir and Spiti. —
Palaeont. Indica, (15), 1, part. 2, Calcutta.
Diener, C. (1903): Permian fossils of the Central Himalayas. -— Pa-
laeont. Indica, (15), 1, part. 5, Calcutta.
Diener, C. (1911): Anthracolithic fossils of the Shan States. — Palaeont.
Indica, N. S., 3, part. 4, Calcutta.
Enderle, J. (1901): Über eine anthracolithische Fauna von Balia
Maaden in Kleinasien. — Beiträge Pal. Geol. Österr.-Ungar. u. d Orients 13,
Wien-Leipzig.
Fredericks, G. (1915): Notes paléontologiques. I. Sur les Productus
du Carbonifère supérieur et de l'Artinskien. — Mém. Com. géol., N. S., 103,
Petersburg.
Gemmmellaro, G. (1899): La fauna dei calcari con Fvsulina della
valle del fiume Sosio nella provincia di Palermo. — Palermo.
G o r t a n i, M. (1905): Fossili carboniferi del M. Pizzul e de piano di Lanza
nelle Alpi Carniche. — Boll. Soc. Geol. Ital., 24, Roma.
Grabau, A. W. (1931): The Permian of Mongolia. — Nat. Hist, of Central-
Asia, 4, New York.
Grabau, A. W. (1934): Early Permian Fossils of China. I. Early Permian
brachiopods, pelecypods, and gastropods of Kueichow. — Palaeont. Sinica, (B),
8, fase. 3, Peking.
Grabau, A. W. (1936): Early Permian Fossils of China. II. Fauna of the
Maping limestone of Kwangsi and Kweichow. — Palaeont. Sinica, (B), 8, fase. 4,
Peking.
H a m r 1 a, M. (1955): Poročilo o geologiji zahodnega dela in obrobja Ša-
leške doline. — Ljubljana. (Poročilo v rokopisu, ki se hrani na Geološkem za-
vodu v Ljubljani.)
Hayasaka, I. (1922): Paleozoic Brahiopoda from Japan, Korea and
China. I, II. — Sci. Rep. Tôhoku Imp. Univ., (2), 6, Sendai-Tokyo.
232
Hayasaka, I. (1924): On the fauna of the Antracolithic limestone of
Omi-mura in the western part of Echigo. — Sci. Rep. Tôhoku Imp. Univ., (2), 8,
Sendai-Tokyo.
Heritsch, F. (1919): Versteinerungen aus dem Oberkarbon von Jauer-
burg-Assling in Oberkrain. — Carniola 9, Ljubljana.
Heritsch, F. (1927): Materialien zur Kenntnis des Karbons der Karni-
schen Alpen und der Karawanken. — Sitzungsber. Akad. der Wissinschaften
Wien, Mathem.-naturwiss. Kl., Abt. I, 136, 7, 8, Wien, (1927 a).
Heritsch, F. (1927): Aus dem Paläozoikum des Vellachtales in Kärn-
ten. — Jb. G eoi. B. A., 77, Wien, (1927 b).
Heritsch, F. (1931): Versteinerungen aus dem Karbon der Karawanken
und der Karnischen Alpen. — Abh. Geol. B. A., 23, Wien.
Heritsch, F. (1934): Die Stratigraphie von Oberkarbon und Perm in
den Karnischen Alpen. — Mitt. Geol. Ges., 26, Wien.
Heritsch, F. (1935): Neue Versteinerungen aus den Nassfeldschichten
der Karnischen Alpen. — Sitzungsber. Akad. der Wissenschaften Wien,
Mathem.-naturwiss. Kl., Abt. I, 144, 7, 8, Wien.
Heritsch, F. (1938): Die stratigraphische Stellung des Trogkofelkalkes.
— N. Jb. Min. etc. Beil. Bd. 79, Abt. B, Stuttgart.
Heritsch: F. (1939): Karbon und Perm in den Südalpen und Süd-
osteuropa. — Geol. Rundschau, 30, Stuttgart.
Heritsch, F. (1943): Stratigraphie des Paläozoikums der Ostalpen. —
Bornträger, Berlin. (Delo je bilo uničeno pri bombnem napadu in so ostale le
korekture.)
Heritsch, F. Bearbeitet von Kühn, O. (1951): Die Südalpen. —
V. F. X. Schaffer: Geologie von Österreich. Deuticke, Wien.
Hörnes, R. (1889): Zur Geologie von Steiermark. 1. Das Vorkommen
von Fusulinenkalk bei Wotschdorf. — Verh. Geol. R. A., Wien.
Kahler, F. (1947): Die Oberkarbon-Permschichten der Karnischen
Alpen und ihre Beziehungen zu Südosteuropa und Asien. — Carinthia II, 56,
Klagenfurt.
Kahler, F. (1954): Das Oberkarbon und Perm der Karnischen Alpen. —
Vodič k ekskurziji v Karnijske Alpe ob priliki kongresa Paläontologische Ge-
sellschaft na Dunaju. Manuskript.
Kahler, F. und G. (1937): Stratigraphische und fazielle Untersuchungen
im Oberkarbon und Perm der Karnischen Alpen. — Compt Rendu II. Congr.
de Stratigr. carb., Heerlen 1935, Maestricht, (1937 a).
Kahler, F. und G. (1937): Beiträge zur Kenntnis der Fusuliniden der
Ostalpen: Die Pseudoschwagerinen der Grenzlandbänke und des oberen Schwa-
gerinenkalkes. Palaeontographica 87, Abt. A, Stuttgart.
K ei del, H. (1906): Geologische Untersuchungen im südlichen Tianschan
nebst Beschreibung einer oberkarbonischen Brahiopodenfauna aus dem Ku-
kurtuktal. — N. Jb. Min. etc. Beil. Bd. 22, Stuttgart.
Kochansky-Devidé, V. (1955): Karbonske i permske fuzulinidne
foraminifere Velebita i Like. — Rad Jugoslov. akad. znan. i umjet., 305, Zagreb.
Kochansky-Devidé, V. (1956): Pregled dosadašnjih istraživanja
fusulinida Jugoslavije. — Prvi jugoslovanski geološki kongres, Ljubljana.
Kostić-Podgorska, V. (1954): Karbonski korali Slovenskog Javor-
nika i Javorniškog Rovta. — Geol. anali Balk, poluostrva, 22, Beograd.
Kozlowski, R. (1914): Les brachiopodes du carbonifère supérieur de
Bolivie. — Ann. de Paléont., 9, 1914-1915, Paris.
Licharew, B. and Einor, O. L. (1939): Paleontology of the Soviet
Arctic. Part IV. Contributions to the knowledge of the Upper Paleozoic fauna
of Novaya Zemlya, Brachiopoda. — Transact. Arct. Inst. Acad. Sci. USSR.
M or lot, A. (1849): Ubersicht der geologischen Verhältnisse des südlich
von der Drau gelegenen Theiles von Steyermark. — Haidinger's Bericht über
d. Mittheil. v. Fr. d. Naturw. in Wien, V, Wien.
Mor lot, A. (1853): Zweiter Bericht des geognostisch-montanistischen
Vereines für Steiermark. Graz.
233
Rakovec, I. (1931): Beiträge zur Fauna aus dem Oberkarbon von Ja-
vornik in den Karawanken. — Prirodoslovne razprave, 1, Ljubljana.
Ramovš, A. (1954): Mladopaleozojski skladi na Konjiški gori in južno
od Zič. — Geologija 2, Ljubljana.
Ramovš, A. (1956): Razvoj paleozoika na Slovenskem. — Prvi jugo-
slovanski geološki kongres, Ljubljana.
Renz, C. (1940): Die paläozoischen Faunen von 1935. Metazoa. Wissen-
schaftliche Ergebnisse der Niederlandschen Expedition in dem Karakorum,
3/1, Geologie, Ley den.
Rolle, F. (1857): Geologische Untersuchungen in der Gegend zwischen
Weitenstein, Windisch-Gratz, Cilli und Oberburg in Unter-Steiermark. — Jb.
Geol. R. A. 8, Wien.
S-alopek, M. (1942): O gornjem paleozoiku Velebita u okolini Brušana
i Baških Oštarija. — Rad Hrv. akad. znan. i umjet., 274, Zagreb.
Salopek, M. (1948): O gornjem paleozoiku sjeveroistočnog podnožja Ve-
lebita i Like. — Prirodoslov. istraživanja, 24, Zagreb.
Schell wien, E. (1892): Die Fauna des karnischen Fusulinenkalkes. —
Palaeontographica 39, Stuttgart.
Schellwien, E. (1900): Die Fauna der Trogkofelschichten in den Kar-
nischen Alpen und den Karawanken. — Abh. Geol. R. A., 16, Wien.
Shimer, H. W. and Shrock, R. R. (1955): Index Fossils of North
America. — The Technology Press Massachusetts Instituts of Technology, New
York-London.
Simić, V. (1935): Gornjokarbonski fosili iz Like u Hrvatskoj. — Vesn.
Geol. inst. kralj. Jugoslavije, 4/1, Beograd.
Stäche, G. (1874): Die paläozoischen Gebiete der Ostalpen — Jb. Geol.
R. A. 24, Wien.
Stuckenberg, A. (1905): Die Fauna der oberkarbonischen Suite des
Wolgadurchbruches bei Samara. — Mém. Com. Géol., N. S. 23, Petersburg.
Stur, D. (1864): Bemerkungen über die Geologie von Unter-Steiermark. —
Jb. Geol. R. A., 14, Wien.
Stur, D. (1871): Geologie von Steiermark. E. Die Wedtensteiner Eisenerz-
formation. Graz.
Šlebinger, C. (1954): Prispevki h geologiji velikolaške okolice. — Ljub-
ljana. (Manuskript, ki se hrani v knjižnici Geološko-paleontološkega inštituta
univerze v Ljubljani.)
Takšić, A. (1947): Prinos poznavanja gornjokarbonske flore Golice (Ka-
ravanke). — Geol. vjesnik, 1, Zagreb.
Teller, F. (1889): Fusulinenkalk und Uggowitzer Breccie innerhalb der
Weitensteiner Eisenerzformation und die Lagerungsbeziehungen dieser paläo-
zoischen Gebilde zu den triadischen und tertiären Sedimenten des Weiteinsteiner
Gebirges. — Verh. Geol. R. A., Wien.
Teller, F. (1892): Die carbonischen Ablagerungen im Gebiete des Wotsch-
berges in Südsteiermark nebst Bemerkungen über das Alter der sie umranden-
den Kalke und Dolomite. — - Verh. Geol. R. A., Wien.
Teller, F. (1896): Erläuterungen zur Geologischen Karte der östlichen
Ausläufer der Kanischen und Julischen Alpen. — Wien.
Teller, F. (1898): Erläuterungen zur Geologischen Karte Prassberg. a. d.
Sann. — Wien.
Teller, F. (1899): Erläuterungen zur Geologischen Karte Prage^hof-
Windiisch Feistritz. — Wien.
Teller, F. (1910): Geologie des Karawankentunnels. — Denkschriften der
Mathem.-Naturwiss. Kl. der Kais. Akad, der Wissenschaften, 82, Wien.
Tchernyschew, Th. (1902): Die oberkarbonischen Brachiopoden des
Ural und des Timan. — Mém. Com. Géol. Russe, 16, 2, Petersburg.
Waagen, W. (1883): Salt Range Fossils, Part 4, 2, Brachiopoda. — Pa-
laeont. Indica, 13, 1, Calcutta.
Zollikofer, Ph. (1859): Die geologischen Verhältnisse des Drauthales
in Untersteiermark. — Jb. Geol. R. A. 10, Wien.
234