Čitalnica | Recenzije 239 Majda Hrženjak Neoliberalne rabe in zlorabe družbenega spola CORNWALL, ANDREA, FRANK G. KARIORIS IN NANCY LINDISFARNE (UR.) (2016): Masculinities under Neoliberalism. London: Zed Books. Zbornik Masculinities under Neoliberalism lahko razumemo tudi kot nadaljevanje zelo uspešnega in na področju etnografije spolov zdaj že temeljnega dela Dislocating Masculinity, ki sta ga daljnega leta 1994 uredili Andrea Cornwall in Nancy Lindisfarne in ki je letos (2017) doživelo drugo izdajo pri založbi Routledge. Zbornik Dislocating Masculinity je skozi poglobljene in raz- nolike medkulturne študije primerov prinašal eno prvih feminističnih, antro- poloških in etnografskih analiz druž- benih pomenov, konstrukcij in praks kategorije moških in moškosti, kar je bilo pred tem, in še vedno v veliki meri ostaja, predvsem sociološko početje. Avtorice in avtorji zbornika Dislocating Masculinities so se ob 20. obletnici njegovega izida znova srečali, da bi ocenili njegov doseg in aktualnost, ter sklenili, da je v novih, neoliberalnih družbenih razmerah čas za ponovni premislek, kaj se dogaja z moškimi in moškostmi globalno v času ekonom- ske krize, naraščajočih neenakosti in razmaha nasilja, tudi v obliki čedalje številnejših in krvavih vojnih žarišč. Urednici Andrea Cornwall in Nancy Lindisfarne ter urednik Frank G. Kariori uvodoma začrtajo rdečo nit zbornika Masculinities under Neoliberalism kot nadaljevanje v Dislocating Masculinity zastavljenega razkrivanja pluralnosti moškosti, prespraševanja naturalizaci- je moških privilegijev in dekonstrukci- je samoumevnih predpostavk o spolni razliki, da bi obelodanili materialnost neenakosti v njenih raznolikih mani- festacijah. Prav zato je bilo vodilo pri sestavi zbornika vključitev širokega raz- pona topik in kontekstov (od sinovske pietete v ruralni Kitajski, do preigra- vanj moškosti na nogometnih igriščih na Jamajki, od molilnih seans novih kristjanov v Zimbabveju, do stiliziranih zapeljevalnih tehnik v Londonu ipd.) kot način evokacije globalnega dosega in specifik življenja v neoliberalizmu. Poleg globalne perspekti- ve in aktualnosti neoliberalnega konteksta pa zbornik Masculinities under Neoliberalism razvija tudi refle- ksijo teoretskega dosega in notranjih omejitev kritičnih študij moških in moškosti. Pri tem je izpostavljeno pred- vsem prepoznanje, da so večino temelj- nih del na tem področju napisali beli, heteroseksualni, visokoizobraženi moški srednjega razreda, kar implicira posploševanje kulturno specifičnega Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 270 | Čitalnica 240 razumevanja moškosti (pri tem naj spomnimo na nedorečenosti Connellinega koncepta hegemone moškosti) in primanjkljaje v (samo)refle- ksiji strukturnih razmerij moči (kar se kaže v tem, da imajo avtorji kritičnih študij moških in moškosti kljub profemi- nistični drži malo povedati o nekaterih temeljnih problemih spolnih razmerij, kot so nasilje, seksizem, plačna vrzel, stekleni strop, neenakost v skrbstve- nem delu, omejevanje ženskih repro- duktivnih pravic ipd.). Neoliberalne ekonomije in vladova- nja so v zadnjih dveh desetletjih nepo- vratno spremenili sfere dela, intimnosti, družine in družbenosti ljudi po vsem svetu; v realnosti naraščajoče nego- tovosti in individualizacije družbenih tveganj ljudje vzpostavljajo nove stra- tegije preživetja. Tako neoliberalizem ni samo destruktiven za norme, insti- tucije in pravice, temveč tudi produci- ra specifična nova družbena razmerja, načine življenja in subjektivitete. In, kot pravi Andrea Cornwall v predstavitvi zbornika, te spremembe so v temelju spolno zaznamovane. Posameznik kot podjetnik, ki se samodisciplinira, samo- menedžerira in je individualno odgovo- ren za svoj uspeh ali poraz, je iztrgan iz socialnih mrež medsebojne pove- zanosti in solidarnosti. V neoliberaliz- mu strategija »opolnomočenja« posa- meznika izgubi povezavo s starejšimi nocijami kolektivne politične akcije in se spremeni v obljubo samoaktualizacije pod pogojem aktiviranja (na trgu dela). Številni prispevki v zborniku razkrivajo pritisk, ki ga v tovrstni kompetitivni subjektivaciji doživljajo moški, ki se ob premeščanju pomenov in norm hege- mone moškosti hkrati soočajo tudi z vztrajanjem tradicionalne vloge moške- ga kot hranitelja in finančnega preskr- bovalca družine. Po drugi strani mednarodne orga- nizacije, kot so Združeni narodi in Svetovna banka, izpostavljajo ženske (in ne moške) kot akterke sprememb, ki lahko potegnejo (nacionalno in dru- žinsko) ekonomijo iz revščine. Ženske so v intervencijah spodbujanja ženske- ga podjetništva skozi strategijo mikro- kreditiranja nagovorjene, naj izkoristijo priložnosti tržne ekonomije, da bi se osvobodile omejitev družinskega živ- ljenja in podrejenosti moškemu; in to naraščanje potrošniške moči žensk se ponekod slavi kot »odvečnost« moških. V kontekstu neoliberalne ekonomije, ki producira naraščajoče število brezpo- selnih, podzaposlenih, prekerno zapo- slenih in zaposlenih revnih, tokrat tudi moških, se ideologija spolnega bina- rizma preureja in premešča. Številni prispevki v zborniku pokažejo, kako neoliberalna ideologija prek medijev in trga reformulira spolna razmerja bodisi s poudarjanjem naturalizacije in esenci- alizacije moškosti in ženskosti bodisi s postfeministično navidezno enakostjo v potrošnji. Nancy Lindisfarne in Johnathan Neale pa v svojem prispevku Masculinities and the Lived Experience of Neoliberalism v spolni binarizem pre- pričljivo vpeljeta razredno dimenzijo. Med drugim kritično reflektirata tezo, da čedalje bolj množično in intenzivno vključevanje žensk na trg dela krepi položaj žensk in slabi položaj moških. Poudarjata, da so v zadnjih 40 letih skozi naraščajoče dohodkovne razlike in Čitalnica | Recenzije 241 s krčenjem socialne države tako moški kot ženske delavskega in srednjega razreda veliko izgubili, medtem ko so moški in ženske višjega razreda veliko pridobili. Opozorita na samoumevnost povezovanja ideje moškosti s pripadniki delavskega razreda in na odsotnost prepoznavanja moške hegemonije pri moških višjega razreda. Pravita: »In vendar je tam. Moški vladajočega razreda izvajajo moško oblast ves čas. Vidimo jo lahko med gledanjem poročil, v parlamentu in na ekonomskem vrhu v Davosu. … Vendar se pretvarjamo, da je ne vidimo.« (Lindisfarne in Neale, 2017: 38) Razredna dimenzija in materialni pogoji življenja so v središču analize tudi v prispevku Charlieja Walkeryja In Search for ’Stability‘: Working-Class Men, Masculinity and Wellbeing in Contemporary Russia, ki razkriva, kako nove oblike potrošništva konstituirajo nove »korporativne standarde hege- mone moškosti« in vzpostavljajo moške delavskega razreda, ki so v obdobju Sovjetske zveze zasedali relativno hege- mon in prestižen položaj, kot podrejene, nezadostne in neuspešne. V etnografski analizi mladih moških delavskega razre- da, ki delajo v fizično težkih in podplača- nih industrijskih zaposlitvah, pokaže na njihove frustracije zaradi pomanjkanja življenjskih perspektiv ter simbolne in materialne marginalizacije, ki se kaže tudi v nezmožnosti tranzicije v odra- slost, ki jo simbolizirata vzpostavitev lastnega doma in neodvisnost od pri- marne družine. Naraščajoča storitve- na ekonomija, simbolizirana v položaju »direktorja«, jim pomeni način nena- pornega doseganja uspešne moškosti, do katere pa imajo hkrati defenzivno ambivalenten odnos. Po eni strani težijo k temu položaju, ki ga nova ekonomija vzpostavlja kot normo moškega uspe- ha, po drugi strani pa ga vrednotijo kot ničevega in reafirmirajo pomen fizične- ga dela za »pravo moškost«. O rekonfiguraciji norm »prave moškosti« poroča tudi Xiaodong Lin v pri- spevku Filial Son, Dislocated Masculinity and the Making of Male Migrant Workers in Urban China. Neoliberalni moderniza- cijski projekt na Kitajskem je bil mogoč tudi zaradi množičnih internih migracij moških iz ruralnih okolij v mesta, ki jih spremljajo velike ekonomske neena- kosti. Ena od tradicionalnih norm rural- nih moškosti na Kitajskem zapoveduje sinovsko pieteto, ki se izkazuje skozi materialno vzdrževanje primarne druži- ne. Po eni strani, kot pravi Lin, prostor- ska dislokacija migracije omogoča tem moškim odmik od rigidnih in zakore- ninjenih družinskih pričakovanj, pove- zanih z ruralnimi moškostmi, po drugi strani pa jih materialna podrejenost priseljenih moških kot nizkoizobraženih fizičnih delavcev na trgu dela vzpostav- lja v odnosu do družine kot nekoristne. Temo moškega kot hranitelja dru- žine, ki je temelj normativne hetero- seksualne moškosti, se najdemo v šte- vilnih prispevkih. Penny Vera-Sanso v prispevku Taking Long View: Attaining and Sustaning Masculinity accross the Life Course in South India pokaže, da ideologija moškega hranitelja reduci- ra moškosti na eno samo idealizira- no obliko, ki moške umešča v konte- kst aspiracij in pričakovanj, ki jih je v sodobni ekonomiji čedalje teže izpolniti. Analizira načine, kako se moški soo- čajo s temi izzivi v različnih obdobjih Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 270 | Čitalnica 242 svojega življenjskega poteka. Med dru- gim pokaže, da moški v Indiji, ki se soo- čajo z materialno težkimi okoliščinami, s staranjem doživljajo feminizacijo, ker niso več zmožni v polni meri udejanjati moškosti hranitelja družine. Pri tem raz- kriva medkulturno univerzalne norme, po katerih sta moška avtoriteta in polo- žaj moči v družini in širši skupnosti povezana z njegovimi dohodkovnimi zmožnostmi. V neoliberalnem konte- kstu, v katerem je potrošnja imperativ, postaja doseganje tega tipa hegemone moškosti prav tako imperativ, ki pa je za številne moške nedosegljiv. Joe Hayns v prispevku Desperate Markets and Desperate Masculinities ana- lizira rasizirane neenakosti v turistič- ni industriji in navaja maroške tržnice kot prostor ambivalentnih želja lokalnih prodajalcev, ki po eni strani upajo na negotov preživetveni zaslužek s prodajo turističnih spominkov in hkrati na seks z belo turistko ali turistom, ki je začasen izhod iz prekernosti tržnice. Oboje pa jim z vidika ideala moškega hranitelja pomeni vir sramu. Sodobne migracije, ki omogočajo neoliberalni ekonomiji rezervno arma- do fleksibilne delovne sile, odpirajo tudi konflikte in pogajanja mnogoterih moškosti ter medigro razredov, etnič- nosti in razmerij moči v oblikovanju idealov moškosti. Kot pravita Nancy Lindisfarne in Johnathan Neale, so učin- ki teh procesov na zdravje, dostojanstvo in samospoštovanje migrantov vse pre- malo raziskani. V zborniku Masculinities under Neoliberalism najdemo kar nekaj prispevkov, ki se dotikajo te temati- ke. Bristol-Rhys Ossella v poglavju Neutralized Bachelors, Infantilized Arabs: Between Migrant and Host – Gendered and Sexual Stereotypes in Abu Dabi poka- že, kako trčenje kulturno raznolikih moškosti v kontekstu Združenih arab- skih emiratov, do katerega prihaja zlasti med delavci migranti iz Indije in doma- čini, strukturira fizični prostor. Lokacije, na katerih se zadržujejo Indijci, dobijo za Arabce pomen prostorov »nemo- škosti«, ki se jim velja izogibati, med- tem ko nekateri drugi prostori dobijo pomen »moških« lokacij, kamor vstop Indijcem in ženskam ni dovoljen. Generacijske razlike so poudarjene v številnih prispevkih, ki prepoznava- jo nove trde ekonomske razmere kot vir spreminjanja norm, pričakovanj in identitet. Tako Luisa Enira v prispevku I Must Stand Like a Man: Masculinity in Crisis in Post-War Sierra Leone dekon- struira nocijo krize mladih. Pokaže, kako javni diskurzi, ki konstruirajo mlade moške predvsem kot varnostno tveganje, zgrešijo realnost vsakdanjih izkušenj mladih moških z ekonomsko marginalnostjo. S podrobno etnograf- sko evidenco pokaže, da se »standing like a man« v kontekstu potrošniške družbe, v kateri sta romanca in finanč- na sposobnost tesno prepleteni, ne nanaša zgolj na sposobnost moškega, da vzdržuje družino, temveč tudi, da omogoči žensko potrošnjo. Prekernost ekonomskega položaja mladih moških pa vzpostavlja tudi pogoje za še bolj prekerne moške identifikacije s tolpa- mi in kultiviranje žilavosti in nasilja. V središču prispevka Johna Spalla, Fatherhood in Intergenerational Struggles in the Construction of Masculinities in Humbo, je Angola, še ena afriška postkonfliktna država. Spall analizira Čitalnica | Recenzije 243 konflikt med vojnimi veterani in nji- hovimi sinovi. Razkriva nasprotje med vrednotami predvojne ruralne družbe, kot so spoštovanje, zmernost in mod- rost, ter tistimi, ki v povojnem urbanem okolju zasledujejo predvsem materia- listične cilje. Diskurzi o delinkventnosti mladih moških še zaostrujejo neskladje med njihovimi materialnimi vidiki in ekonomsko realnostjo globokih neena- kosti, v kateri majhna elita obvladuje možnosti zaslužka. Medtem ko očetje krivijo globalizacijo kot razlog materia- listične usmerjenosti mladih, za mlade moške življenjske poti in ideali moškosti, ki jih zagovarjajo očetje, nimajo več smisla. Spall evocira soočenje aspiracij in pričakovanj, ki konstituira družbeno razpoko in vzpostavlja moške različ- nih generacij kot konfliktne hegemone moškosti. Haywoodov in Mac an Ghaillov prispevek (Dis)locating Masculinities: Ethnographic Reflections of British Muslim Young Men je niansiran portret mladih britanskih muslimanov tretje generaci- je kot postkolonialnih subjektov, ki so razpeti v nenehnem procesu pogajanja svoje moškosti med zahtevami po tem, da bi bili dobri muslimani, in neoli- beralnimi normami moškosti, kot sta individualizem in podjetništvo. Hkrati etnografske naracije poglobljeno prika- žejo njihovo soočanje z dominantnimi sekuratizacijskimi diskurzi upodabljanja muslimanov, zlasti mladih moških, v medijih, z neenakostmi na področju šolanja, dela, zdravja in stanovanjskih politik ter z naraščajočim globalnim in lokalnim nadzorom. Šport, zlasti kolektivni, je pomembna lokacija konstrukcije in izražanja moške homosocialnosti, kot tudi manifestacije idealizirane moškosti. William Tantam v poglavju Football Field, Bar, and Street Corner: Sports, Space, and Masculinities in Rural Jamajka analizira, da je običaj organiziranja nogometnih tekem med starejšimi in mlajšimi moškimi način izogibanja razrednemu in generacijske- mu konfliktu. S tem strnjenim pregledom neka- terih poglavij v zborniku Masculinities under Neoliberalism nismo izčrpali vseh tem in lokacij, ki jih obsega zbornik. Ena od odlik zbornika je namreč forma kratkih, vendar teoretsko in metodolo- ško natančno utemeljenih in vsebinsko zgoščenih etnografskih študij, kar je urednicama in uredniku omogočilo v zbornik, ki obsega 285 strani, umestiti kar 17 zgodb, ki osmišljajo vsakdanje, na prvi pogled povsem zdravorazum- ske, celo banalne vinjete vsakdanje- ga življenja skozi prizmo konstrukcije moškosti. Skozi široko paleto raznolikih topik in kultur se plete rdeča nit, kako biti moški v neoliberalnem kontekstu univerzalno naraščajočih neenakosti, pri čemer je rdeča nit tudi etnografska metoda, ki v zborniku daje glas pred- vsem marginaliziranim moškim. Čeprav je za angažirano raziskovanje in pisa- nje, ki je vsekakor izstopajoča odlika tega zbornika, povsem razumljivo, da se osredinja na margino, bi lahko vklju- čitev etnografije privilegiranih in domi- nantnih moškosti pomenila pomembno obogatitev kritičnih študij moških in moškosti. Zaključimo lahko, da tako kot Dislocating Masculinity, tudi zbornik Masculinities under Neoliberalism skozi specifičen uvid antropološkega pristo- pa niansirano pretresa prevladujoče Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 270 | Čitalnica 244 povezave moških z močjo ter kritično in politično demonstrira kontingentnost teh povezav, hkrati pa umešča študije moških in moškosti v razmerju do femi- nističnih logik. Aktualnost zbornika se nahaja v pronicljivih analizah tega, kako neoliberalizem uporablja in spreminja kategorijo spola, konkretno moškosti, za svoje cilje, in kakšne posledice ima to za konkretna življenja moških in za spolna razmerja. Zelo aktualno in zani- mivo branje.