S, Kranjec;
Križarji v Zadru in Carigradu.
Na clan pred sv. Martinom je vdrlo beneško brodovje s križarji v za-rfrslto luko. Močno železno verigo, ki je zapirala pristau, so s silo pretrgali in se izkrcali pred mestnim obzidjero. Čez dva dni, preden se je začelo oble-ganje, so priŠli iz mesta odposlauci k dožu in bili pripravljeni se podati. Foda med francoslunii vitczi jiii je bilo dusti, ki so se Benečanom ncratli udinjali in niso niarali hoditi zanje po kostanj v žerjavico. Ti so dajali Za-dranom poguma, češ, križarji vas ne bodo napadli, Benečanov samili sc boste pa že ubrantli. Meščani nato niso marali slišati o predaji in so se pripravili na boj. Seveda se je dož siluo jezil nad nezvestimi križarji, zlasti §e, ko je neki francoski oput izjavil: sV papeževem imenu Vani prepovedujem to mesto napasti; kajti to je krščansko mesto, Vi pa ste križarji.« Toda večina križarske gospode je bila žc čisto pod dožcvim vplivom in ti so pritisnili na svoje potlložne, čes, naša čast zahteva. da dtihno bcsedo in pomagamo Bene-čanom zavzett mesio.
/ader.      'fef         ". :____j^-  -                  ~                    .                            -j  B
Zučelo se je (orej oblcgaoje in cbugo jutro so naperili oblegovaine stolpe in stroje na obzidje, z morskc strani so pa primaknili ladje z visokimi Ie-stvami. Fet dni so raetali težke kamnc proti obzidju in butali z okovanlmi ovni v vrata iti zidove, ilokler se niso Zadraiii vdali in priznali beueško oblast, Na dožev predlog so oblegovalci sklenili, ostati v Zadru čcz ziiuo in so si razdclili nicsto. Benečani so se nastanili ob pristaiiiŠeu, Francozi pa v notranjem mestu. Toda stara nasprotja so ostala naprej in čez tri dni je izbruhnil mcd zavezniki krvav boj po zaduhlih ulicah, da so voditelji le s težavo ločili nasprotnike. Mnogi križarji so razočarani odšli; tisti, ki so dočakali pomladi v Zadru, pa tudi niso videli Sv. dežele. ampak so jih zvesti Benečatii še naprej izrabili. Peljali so jih nad Cariprad, kjer so ustanovili tako inienovauo »latinsko ccsarstvo«; to je princslo Benečanom višek njihovi^—. pomorske moči. ki jo jc inorala kiualu obeutiti tudi naša obala.               j|
y Zadet je namreč prišel bizantinski cesarjevič Aleksij io je prosi3j križarje in BeneČane pomoči za svojega nesrečnega oceta Izaka Angela.' Tegtt je bil lastni brat pahnil s prestola, mu dal iztaknili oči in ga vreči v ječo. Aleksij je rotil križarje in jim obijubljal zlasii veliko tleuarja, ki so ga bili najbolj potrebni; ponujal jim je pa tudi vojaško pomoč in ladje zoper mohamedance in slcdnjič je tudi obljubil zedinjenje grske raz-kolnc cerkve "z ritnsko in priznanje papcževe oblasti. te bo njegov oče prišel nazaj na prestol. Te lepe obljube so omainile veciuo križarjev, najbolj pa je bil vesel zviti Dandolo. Saj se tnu je iiudila prilika, maščevati se nad novim bizantiuskim cesarjem, ki jv takoj začel gledati na prste bene-škim trgovcem, po drugi strani je pa dobro vedel, da Bizantinci ne bodo
92                              M
mogli izpolniii svojih obljub, potein jih bo imel pa tako v rokah, kot ima križarje.
Pomladi 1. 1203 je torej otljadralo beneŠko brodovje s kriŽarji izpred Zadra proti Carigradu, Po kraikem obieganju so sc polastili mesta, siepi Izak je postal zopet cesar in seveda potrdil vse sinove obljube. Toda dajati je bilo ludi takrat teže kot obljubljati. GrŠko Ijudstvo in duhovščina sla sovražila >krivoverske< Latice in nista hotela uiti slišati o zedinjeuju z Rimom. Od notranjih in zunaujih bojev težko izkušana država pa tudi ni" imela denarja, da bi izplaeala križarje. Nesrečnega Izaku je smrt kmalu rešila teh skrbi; ko je pa njegov uaslednik Aleksij hotel s silo zbrati potrebno rsoto, so se mu Carigrajčani uprli in ga ubili. Seveda je zdaj očitno izbruhnilo tudi sovraštvo zoper križarje, ki so pomladi 1. 1204 drugič oblcgali in osvojili Carigrad. Boj je bil hud in zmagovalci so se grdo znesli nad >veroIoinnimK Grki. Veličastno carigrajsko inesto, ki mu dotlej še nobea sovražnik ni prišel do živega, so požigali iu plenili brez usmiljenja; polovico mcsta je zgorelo. Uničili so svetne palače kot cerkve in. samostaae, uiso jim bila sveta niti mrtva trupla bizantinskih cesarjev. Največjo Škodo so pa prizadejali vsej znanosii in omiki, ko so seŽgali nešteto starih rokopisov, razbili in pokončali polno dragocenih uraetnin in spomenikov. Veliko so pa oducsli s scboj kot plen lakomni Bcncčani, n. pr. bronaste kooje Lizipove, ki še danes krase pročelje cerkve sv. Marka v Benctkah.
Ko se je slednjič divjauje uneslo, ao zmagovalci izvolili za novega cesarja grofa Balduina Flanderskega in ga v cerkvi Božjfe modrosti slo-vesno okronali. Njemu samemu je pa ostaia komaj četrfina prejšnje bizan-tinske državc, muoge dežele so si naiureč križarski velikaši nxed seboj razdelili kot cesarjevi vazali. V Carigradu so postavili poteg ^latinskcga« oesarja tadi »latinskega«. t. j. katoliŠkcga patrijarha in na zunaj se je zdelo vse krščanstro slcdnjič združeno pod enim poglavarjem. Toda sila tudi topot ni bila prida; ljudstvo vsiljenih mu svetnih in ccrkvenih gospo-darjev ni maralo in nasprotje med zapadnim in vzhodmm krŠčanstvom se je le še poglobilo. Na znotraj je bila nova država slaba, od zunaj je imela pa tudi polno sovražnikov in zato se je obdržala komaj dobrega pol stolctjo. Večji del Male Azijc je bil ostal sploh v bizantinski oblasti. Tu, v mestu Nikeji, so bili tačas cesarji in patrijarhi in 1. 1261 je cesar Mjhael Paleolog s pomočjo heneŠkih sovražnikov Genovežanov zavzel Cari-grad in njegovi potomci so tod vladali še pičlih 200 let, dokler si niso 1.  14^3 osvojili Carigrada Turki.
L. 1261 je bilo torej kontc latinskega cesarsiva, ostala je pa beneška pomorska država. ki jo je bil ustvaril stari, napol slepi Dandolo. Kot pri dclitvi drugega plena, so si tiuli pri dclitvi bizautinske države 1. 1204 Bonc-čani vzeH največji del. Najvažnejše obalne pokrajine. otoki in pristanišča so pripadli ujim, njihove so bile tri osuiine samega Carigrada, kjer so živeli kot doma in beneški dož si je vzdel ponosni naslov: ^gospodar Četrtine in poloviee rimskega cesarstva*. Dandolo sam svojc slavc ni dolgo užival: umrl je 1. junija 1, 1205, potem ko je bil ustvaril velesilq na morju, kakršne svet še jai videj po propadu siare Kajtagine.
Razuinljivo je, da je nova, ojačana beneska država Še vse bolj težila po popolni vladi v našem Jadrann kot prej. Začela ga je smairati za Čisto svoje morje in si lastifi izključno pravico, po njem trgovati in brodariti. Da pa to ne bo šlo tako gladko, ji je pokazal isti Zader. Zadrani so namreč 1. 1202 poruŠcne zidove hitro obnovili in odpadli od Benetk, ki so jih šele I. 1205 znova pokorile — a zopct ne za dolgo.
_______________________95_______________________