GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 | 59 Potrebe po prilagajanju slovenskega turizma podnebnim spremembam IZVLEČEK Ciljni raziskovalni projekt Podnebne spremembe in trajnostni razvoj slovenskega turizma je med drugim vključeval analizo turističnih podnebnih kazalnikov. Temperature so in bodo višje, padavinski režim se spreminja. Najbolj izpostavljen je zimski turizem, na kar so že opozarjale podobne raziskave. Prispevek izpostavlja nujnost premišljenih lokalnih prilagoditvenih ukrepov turizma na daljšo poletno sezono, povečanje pogostosti in intenzitete vročinskih valov, pogostejše suše in ekstremne dogodke ter družbene spremembe pri obnašanju turistov in tržne spremembe, ki jih bodo predvidoma doživljale turistične destinacije. Ključne besede: turizem, podnebne spremembe, prilagajanje, podnebni kazalniki, Slovenija ABSTRACT Climate change and Slovenian tourism: Needs for Climate Change Adaptation of Slovenian tourism The target research project Climate change and sustainable development of Slovenian tourism analysed, among other things, tourism climate indicators. Temperatures are and will be higher, the precipitation regime is changing. Winter tourism is the most affected, as previous similar studies have shown. This article highlights the need for well-designed measures to adapt local tourism to a longer summer season, an increase in the frequency and intensity of heat waves, more frequent droughts and extreme events, as well as the social changes in tourist behaviour and market changes that can be expected in the tourist destinations. Keywords: tourism, climate change, adaptation, climate indices, Slovenia Podnebne spremembe in slovenski turizem 60 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 PRILAGAJANJE SLOVENSKEGA TURIZMA PODNEBNIM SPREMEMBAM Avtorici besedila: MAJA TURNŠEK, doktorica znanosti, izredna profesorica Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru Cesta prvih borcev 36, 8520 Brežice E-pošta: maja.turnsek@um.si TJAŠA POGAČAR, doktorica znanosti, docentka Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani Jamnikarjeva cesta 101, 1000 Ljubljana E-pošta: tjasa.pogacar@bf.uni-lj.si Avtor fotografije: www.slovenia.info, foto/ video: Objem narave d.o.o. COBISS 1.02 pregledni znanstveni članek P odnebne spremembe čedalje bolj spreminjajo značilnosti v določe-nih delih sveta in določene sezonske značilnosti turizma. Za blaženje, zaustavljanje podnebnih sprememb je potrebnih ogromno globalnih dogovorov in odgovornosti, skrbi za prihodnje generacije. Pri prilagajanju na podnebne spremembe pa je veliko bolj pomembna lokalna raven – tako bo moral tudi turistični sektor v vsaki državi glede na njeno svojsko izpostavljenost izbrati primerne, učinkovite in širše sprejemljive ukrepe prilagajanja. Evropa cilja na omejitev izpustov na raven, pri kateri bi globalno povišanje temperature zraka ostalo do 1,5 °C nad povprečjem predindustrijske dobe. A treba je opozoriti, da se je Slovenija samo v zadnjih 60-ih letih v povprečju že segrela za več kot 2 °C (ARSO 2022a), kar je slovenski turizem doslej prepo- znal predvsem v ranljivosti zimskega turizma (izginjanje snežne odeje in bolj namočene zime), v manjši meri pa tudi v pozitivni težnji podaljševanja sezone poletnega turizma. V slovenskem prostoru so pričakovani učinki podnebnih sprememb že dodobra raziskani (npr. ARSO 2021; 2022a; Donša s sodelavci 2021; Frantar in Dra- ksler 2022; Hojs in Pohar 2015; Hozjan 2015; Ivajnšič in Donša 2018; Kajfež Bogataj s sodelavci 2014; Kovačič, Kolega in Grubar 2016; Pavšek 2007). Na tem mestu se osredotočamo samo na predhodna dela, ki obravnavajo prilaga- janje turizma. Slovenski turizem je do sedaj prepoznaval predvsem posledice podnebnih spre- memb za gorski svet in z njim zimski turizem (na primer Vrtačnik Garbas 2008). Pred 15 leti je bil v Državnem svetu RS organiziran strokovni posvet Podnebne spremembe in vplivi na razvoj turizma (Faletič in Černe 2007). Glavna pozornost posveta je bila namenjena vlogi turizma pri potrebnem bla- ženju podnebnih sprememb (Kajfež Bogataj 2007; Plut 2007) in ranljivosti zimskega turizma (Jurinčič 2022; Plut 2014; Žerjav 2007), pri čemer pa sta Plut (2007) in Kovač (2007) med prvimi izpostavila tudi podaljševanje poletne sezone in s tem dejstvo, da je zaradi tega turizem med dejavnostmi, ki bodo s podnebnimi spremembami do določene mere celo pridobile. Kot pomembno posledico tega posveta in takratnih raziskav (Urbanc in Pipan 2011; Žerjav 2007) lahko izpostavimo napore Kranjske Gore. Ta je bila ena izmed prvih destinacij, ki je v strategijo svojega turizma vključila prilagajanje na podnebne spremembe in že pred časom začela z aktivno usmeritvijo v diverzifi- kacijo ponudbe iz zimskega turizma v poletnega. Po drugi strani pa, kot kažejo težave s sušo leta 2022 (na primer v izviru Zelenci), prilagajanje turizma zah- teva širši premislek od zgolj umetnega zasneževanja in diverzifikacije ponudbe. Žal pa posvet ni prinesel potrebnih strateških sprememb na nacionalni ravni. To se je začelo spreminjati šele z evropsko agendo Zelenega prehoda. Tako je šele GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 | 61 PRILAGAJANJE SLOVENSKEGA TURIZMA PODNEBNIM SPREMEMBAM • CIT: 3S za turizem ob vodi (angleško 3S: sun, sand and sea tourism), • HCI Urbani: za urbani in kulturni turizem, • CIT, prilagojen za rekreacijske (angleško outdoor) aktivnosti: pohodništvo, kolesarjenje, nogomet in golf. Raziskava je vključevala analizo pro- jekcij podnebnih modelov za tri scenarije podnebnih sprememb do konca 21. stoletja: RCP2.6 (optimi- stični), RCP4.5 (srednji) in RCP8.5 (pesimistični). Črkovna oznaka RCP (angleško representative concentrati- on pathway) scenarijev pomeni spre- membo sevalnega prispevka ob koncu stoletja. Za analizo vplivov prihodnjih podnebnih sprememb se namreč upo- rabljajo projekcije na podlagi pred- videnih scenarijev naraščanja ravni toplogrednih plinov, ki spreminjajo sevalno ravnovesje Zemlje in so zato gonilo podnebnih sprememb vse od industrijske revolucije dalje. Vsak sce- narij je odvisen od globalnih socialno- -ekonomskih dejavnikov, kot so sto- pnja rasti prebivalstva, bruto domači proizvod in tehnološki razvoj v 21. stoletju. Nazadnje pa smo za zimski turizem analizirali pretekle tendence in pro- jekcije za tri scenarije v bližini izbra- nih večjih smučišč glede na naslednje spremenljivke iz baze Copernicus (CDS 2022b): • število dni z najmanj 5 cm naravne snežne odeje od 1. avgusta do 31. julija naslednje leto; • število dni z najmanj 30 cm naravne snežne odeje od 1. avgusta Bilje, Celje, Cerklje ob Krki, Kočevje, Koper, Ljubljana, Novo mesto, Nova Gorica, Maribor, Murska Sobota, Portorož, Rateče in Šmartno pri Slo- venj Gradcu. Ob tem smo analizirali dodatne podnebne podatke za loka- cije blizu večjih slovenskih smučišč: Cerkno, Kanin, Kranjska Gora, Kr- vavec, Pohorje, Rogla, Stari vrh in Vogel. Za pridobitev širšega nabora razpolo- žljivih podatkov sta bili uporabljeni dve podatkovni bazi: podatki Agencije RS za okolje in podatki EU programa Copernicus za podnebne spremembe. Za izbrane lokacije smo analizirali pretekle tendence in podnebne pro- jekcije za: • število dni z najmanj 1 mm padavin; • število dni z najmanj 20 mm padavin; • število dni s snežno odejo; • število tropskih noči (Tmin ≥ 20 °C); • število toplih dni (Tmax ≥ 25 °C); • število vročih dni (Tmax ≥ 30 °C). Analiza je vključevala tudi pregled preteklih teženj in projekcij za izra- čune tako imenovanih turističnih podnebnih kazalnikov, ki združuje- jo večji nabor spremenljivk glede na vremenske pogoje, potrebne za opti- malno ugodje specifičnih turističnih aktivnosti (na primer Benassi 2019, Scott s sodelavci 2016). Izbrani so bili naslednji kazalniki, pridobljeni iz baze Copernicus (CDS 2022a) ali iz- računani iz arhivskih podatkov ARSO (ARSO 2022b): • efektivna temperatura: indeks, ki združuje temperaturo in vlažnost zraka, v zadnji nacionalni strategiji razvoja turizma (MGRT 2022) neposredno izpostavljena potreba po prilagajanju slovenskega turizma podnebnim spremembam in prepoznavanju njegove vloge pri blaženju podnebnih sprememb. Slovenija se sicer globalno uvršča med države z razmeroma nizkim indeksom ranljivosti turizma na podnebne spremembe (Scott, Hall in Gössling 2019). A na tem mestu presegamo osredotočenost na zimski turizem in opozarjamo, da se mora slovenski tu- rizem na nacionalni ravni pripraviti tudi na naslednje štiri težnje: podalj- šanje sezone, povečanje pogostosti in intenzitete vročinskih valov, sušo in z njo povečana trenja ob interesih za vodno upravljanje ter povečano skrb za varnost ob ekstremnih dogodkih. V nadaljevanju predstavljamo ugo- tovitve glede vsakega od teh izzivov, predtem pa še na kratko metode raz- iskovanja. Metode raziskovanja Raziskava se osredotoča na štiri glav- na področja slovenskega turizma: turizem ob vodi, urbani in kulturni turizem, zimsko rekreacijo ter poletno rekreacijo. Za vsako izmed njih smo analizirali podnebne podatke izbranih lokacij glede na delitev slovenskega turizma na štiri makro destinacije, ki v grobem odsevajo tudi podnebno raznolikost Slovenije: Alpska Slovenija, Termal- no-Panonska Slovenija, Sredozemska in Kraška Slovenija ter Ljubljana in Osrednja Slovenija. Izbrane lokacije meteoroloških postaj za analize so: 62 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 PRILAGAJANJE SLOVENSKEGA TURIZMA PODNEBNIM SPREMEMBAM Med šestimi urbanimi okolji, za kate- ra smo v projektu pregledali projekci- je, se bo Ljubljani pričakovano najbolj povečal negativni vpliv kombinacije temperature in vlažnosti, ki ju člove- ško telo najtežje prenaša. Posledice so v prvi vrsti zdravstvene: leta 2022 je v Evropi zaradi vročine po prvih ocenah umrlo več kot 60.000 ljudi (Ballester s sodelavci 2023). To primarno priza- dene najbolj ranljive: starejše, otroke in bolne, vendar se morajo prilagoditi tudi sicer zdravi, na primer z izborom aktivnosti v drugih delih dneva, pri- mernimi oblačili, pitjem zadostne ko- ličine tekočin. Poletna vročina v Sloveniji po priča- kovanjih ne bo tako visoka, da bi re- sno vplivala na zmanjšanje turistične- ga obiska (težava, ki bo sicer prizadela druge države Sredozemlja), hkrati bo dvig temperature še naprej omogočal podaljšanje sezone v pomlad in jesen. A slovenski turizem bo moral upošte- vati vplive na preostali del Evrope in se izzivom prilagoditi predvsem s trže- njem. Sever Evrope bo ob poletjih po- stajal vse prijaznejši za domače turiste, kar lahko zmanjša njihova potovanja v druge države, pomlad in jesen pa bo- sta priča vse večji konkurenci: alpski predeli se diverzificirajo iz ranljivega zimskega turizma, Sredozemlje pa ta- krat išče nadomestek za prevroče po- letje (Scott, Hall in Gössling 2019). Naslednji pomemben izziv je z vročin- skimi valovi povezano vprašanje upra- vljanja vodnih virov. Suša bo ključna težava ne le za slovensko kmetijstvo, temveč tudi za ostale z njim preplete- ne panoge, v prvi vrsti turizem. Leti 2022 in 2023 sta nazorno prikazali, kaj 5 cm naravnega snega nakazuje pred- vsem pri nižje ležečih smučiščih, pa projekcije bolj pesimističnih scenari- jev (RCP4.5 in RCP8.5) to predvide- vajo tudi za višje ležeča smučišča. Nadalje, kar je najbolj očiten rezultat naše analize: pričakujemo lahko po- daljšanje poletne sezone v pomladne in jesenske mesece, kar velja za vse analizirane lokacije. Na tem mestu ponazarjamo podatke na primeru Murske Sobote. Slika 2 prikazuje iz- račune indeksa CIT, prilagojenega za rekreacijsko aktivnost pohodništva glede na pretekle podatke Agencije Republike Slovenije za okolje za Mur- sko Soboto. Kot je razvidno iz slike, je v preteklih desetletjih opazna tenden- ca izboljšanja razmer za pohodništvo, predvsem v marcu, aprilu in oktobru. Slika 3 prikazuje projekcije indeksa HCI, prilagojenega za urbani in kul- turni turizem do leta 2100 glede na srednji scenarij podnebnih sprememb. Kot je razvidno, se povečuje (in z re- snostjo scenarija tudi stopnjuje) šte- vilo pričakovanih dni, primernih za urbani in kulturni turizem spomladi in jeseni pa tudi pozimi. V več mestih (tu ni izrazito) se zaradi vročine števi- lo primernih dni v juliju in avgustu zmanjšuje. Pričakujemo lahko povečanje števila, trajanja in intenzitete vročinskih va- lov. V ponazoritev so na sliki 4 pred- stavljene podnebne projekcije za šte- vilo vročih dni v Murski Soboti. Kot je razvidno iz slike, so pričakovane ve- like spremembe predvsem po najmanj optimističnem scenariju podnebnih sprememb (RCP8.5). do 31. julija naslednje leto; • vsota snežnih padavin od novembra do naslednjega aprila (vključno); • število ur, potencialno primernih za umetno zasneževanje (temperature mokrega termometra nižje od –2 °C) v novembru in decembru; • število ur, potencialno ugodnih za umetno zasneževanje (temperature mokrega termometra nižje od –5 °C) v novembru in decembru. Rezultati Rezultati so izpostavili poglavitne te- žnje, ki se jim slovenski turizem mora prilagoditi: visoko ranljivost zimskega turizma, podaljševanje poletne sezo- ne, povečanje intenzivnosti in pogo- stosti vročinskih valov, suša in težav- nost upravljanja z vodnimi viri ter povečanje intenzivnosti in števila eks- tremnih dogodkov. V nadaljevanju na kratko predstavimo rezultate za vsako od tendenc (celotna analiza je dosto- pna v projektnem poročilu (Turnšek s sodelavci 2023)). Glede zimskega turizma, podobno kot že poprejšnje raziskave, tudi na tem mestu ugotavljamo, da so ne samo nižje ležeča smučišča, ampak tudi srednje in višje ležeča zelo izpo- stavljena podnebnim spremembam. V ponazoritev: slika 1 prikazuje pre- teklo referenčno obdobje (v letih 1986–2005) in prihodnje projekcije (od leta 2021 do leta 2100) števila dni v letu z vsaj 5 cm naravnega snega za analizirane zimske destinacije na dveh nadmorskih višinah. Medtem ko se pri najbolj optimističnem scenariju podnebnih sprememb (RCP2.6) ten- denca zmanjševanja števila dni z vsaj GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 | 63 PRILAGAJANJE SLOVENSKEGA TURIZMA PODNEBNIM SPREMEMBAM Cerkno Kanin Kranjska Gora Krvavec Pohorje Rogla Stari vrh Vogel 80 0 m 13 00 m 11 00 m 17 00 m 80 0 m 13 00 m 15 00 m 17 00 m 30 0 m 12 00 m 10 00 m 12 00 m 50 0 m 12 00 m 50 0 m 17 00 m 0 50 100 150 Dnevi z vsaj 5 cm naravnega snega od avgusta do julija RCP2.6 nadmorska višina obdobje 1986–2005 2021–2040 2041–2060 2081–2100št ev ilo d ni Cerkno Kanin Kranjska Gora Krvavec Pohorje Rogla Stari vrh Vogel 80 0 m 13 00 m 11 00 m 17 00 m 80 0 m 13 00 m 15 00 m 17 00 m 30 0 m 12 00 m 10 00 m 12 00 m 50 0 m 12 00 m 50 0 m 17 00 m 0 50 100 150 Dnevi z vsaj 5 cm naravnega snega od avgusta do julija RCP4.5 št ev ilo d ni nadmorska višina Cerkno Kanin Kranjska Gora Krvavec Pohorje Rogla Stari vrh Vogel 80 0 m 13 00 m 11 00 m 17 00 m 80 0 m 13 00 m 15 00 m 17 00 m 30 0 m 12 00 m 10 00 m 12 00 m 50 0 m 12 00 m 50 0 m 17 00 m 0 50 100 150 Dnevi z vsaj 5 cm naravnega snega od avgusta do julija RCP8.5 nadmorska višina št ev ilo d ni obdobje 1986–2005 2021–2040 2041–2060 2081–2100 obdobje 1986–2005 2021–2040 2041–2060 2081–2100 Slika 1: Podnebne projekcije števila dni z vsaj 5 cm snežne odeje (Turnšek s sodelavci 2023; podatki CDS 2022b). Opomba: upoštevan je odklon od povprečja referenčnega obdobja in prikazana negotovost. 64 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 PRILAGAJANJE SLOVENSKEGA TURIZMA PODNEBNIM SPREMEMBAM Diskusija in sklepi V nadaljevanju na kratko predsta- vljamo ukrepe, ki jih slovenskemu turizmu priporočamo za uspešno pri- lagajanje podnebnim spremembam. V preglednici 1 se najprej posvečamo priporočilom glede prilagajanja zim- skega turizma z vidika pričakovanih Zadnji trend, na katerega opozarjamo, je bil izrazito viden v poletju 2023. Gre za porast vremenskih ekstremov in s tem grožnje varnosti: porast ne- viht z močnim vetrom in točo, poplav in s padavinami povezanih plazov, kot smo lahko videli lansko leto, pa tudi požarov. pomenijo projekcije o spremembah re- žimov padavin v Sloveniji. V povprečju namreč ne moremo govoriti o zmanj- šanju količine padavin, temveč o tem, da bodo vzorci drugačni, več suš in več poplav. Oboje omejuje dostopnost lokalnih pridelkov za slovensko gastro- nomijo in njeno privlačnost za turiste 19 71 20 00 19 81 20 10 19 91 20 20 19 86 20 05 19 71 20 00 19 81 20 10 19 91 20 20 19 86 20 05 19 71 20 00 19 81 20 10 19 91 20 20 19 86 20 05 19 71 20 00 19 81 20 10 19 91 20 20 19 86 20 05 19 71 20 00 19 81 20 10 19 91 20 20 19 86 20 05 19 71 20 00 19 81 20 10 19 91 20 20 19 86 20 05 19 71 20 00 19 81 20 10 19 91 20 20 19 86 20 05 0 % 25 % 50 % 75 % 100 % Murska Sobota - Rakičan ARSO - CIT: kulturni turizem in pohodništvo jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec obdobje CIT kategorija neprimerni sprejemljivi idealni od st ot ek d ni n a m es ec 19 71 20 00 19 81 20 10 19 91 20 20 19 86 20 05 19 71 20 00 19 81 20 10 19 91 20 20 19 86 20 05 19 71 20 00 19 81 20 10 19 91 20 20 19 86 20 05 19 71 20 00 19 81 20 10 19 91 20 20 19 86 20 05 19 71 20 00 19 81 20 10 19 91 20 20 19 86 20 05 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 19 86 20 05 20 21 20 40 20 41 20 60 20 81 21 00 19 86 20 05 20 21 20 40 20 41 20 60 20 81 21 00 19 86 20 05 20 21 20 40 20 41 20 60 20 81 21 00 19 86 20 05 20 21 20 40 20 41 20 60 20 81 21 00 19 86 20 05 20 21 20 40 20 41 20 60 20 81 21 00 19 86 20 05 20 21 20 40 20 41 20 60 20 81 21 00 19 86 20 05 20 21 20 40 20 41 20 60 20 81 21 00 19 86 20 05 20 21 20 40 20 41 20 60 20 81 21 00 19 86 20 05 20 21 20 40 20 41 20 60 20 81 21 00 19 86 20 05 20 21 20 40 20 41 20 60 20 81 21 00 19 86 20 05 20 21 20 40 20 41 20 60 20 81 21 00 19 86 20 05 20 21 20 40 20 41 20 60 20 81 21 00 0 % 25 % 50 % 75 % 100 % Murska Sobota Copernicus - HCI:Urbani - RCP4.5 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec CIT neprimerni sprejemljivi ugodni obdobje od st ot ek d ni n a m es ec — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — Slika 2: Število dni z idealnimi/sprejemljivimi/neprimernimi razmerami za kulturni turizem in pohodništvo v Murski Soboti – primerjava preteklih obdobij (Turnšek s sodelavci 2023; ARSO 2022b). Slika 3: Število dni z ugodnimi/sprejemljivimi/neprimernimi razmerami za urbani in kulturni turizem v Murski Soboti – prihodnje projekcije po srednjem (RCP4.5) scenariju (Turnšek s sodelavci 2023; CDS 2022a). Opomba: upoštevan je odklon od povprečja referenčnega obdobja in prikazana negotovost. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 | 65 PRILAGAJANJE SLOVENSKEGA TURIZMA PODNEBNIM SPREMEMBAM učinkov. Hkrati opozarjamo na tvega- nja, ki jih tovrstni ukrepi pomenijo za blaženje podnebnih sprememb. Glede na veliko ranljivost zimskega tu- rizma je diverzifikacija turizma gorskih območij iz zimske v poletno sezono, ki je zdaj še spodbujana z novo nacional- no strategijo turizma, več kot smiselna. Ob tem so smiselni tudi že uveljavlje- ni ukrepi zasneževanja, hkrati pa tudi ukrepi pokritih smučišč in diverzifika- cija ponudbe v zimske aktivnosti, ki ne potrebujejo snega. Tovrstne prilago- ditve pa so problematične predvsem, ker povzročajo dodatne pritiske na naravne vire in pomenijo povečevanje izpustov toplogrednih plinov, s tem pa delujejo nasprotno od blaženja pod- nebnih sprememb. Hkrati opozarjamo, da bodo podneb- ne spremembe v poletni sezoni prine- sle kar trojni pritisk turizma na gorska območja: ob diverzifikaciji iz zimske- ga v poletni turizem še pritisk zaradi podaljševanja poletne sezone ter po- večan pritisk pričakovanih umikov turistov in izletnikov pred vročino v višje ležečih legah. Ukrepe diverzifi- kacije iz poletne sezone morajo tako spremljati primerni okoljevarstveni ukrepi (Cigale s sodelavci 2018), med drugim ukrepi preprečevanja nadalj- nje erozije pohodniških poti (Repe in Mrak 2018). Outdoor, aktivnosti v naravi, zdravili- ški, obalni, urbani in kulturni turizem lahko pričakujejo nadaljevanje tendenc zadnjih 50-ih let: pomlad in jesen bo- sta na splošno vse bolj prijazni do tu- ristov (z izjemo potencialno vse bolj nevarnih ekstremnih pojavov). V tem kontekstu je slovenski turizem ena iz- med redkih dejavnosti, ki bo s podneb- nimi spremembami pridobila. In tudi primerjalno globalno je slovenski turi- zem, z izjemo zimskega, med najmanj ranljivimi na podnebne spremembe. V preglednici 2 so predstavljeni pri- poročeni ukrepi prilaganja na podalj- ševanje poletne sezone: diverzifikacija turističnih produktov ter prestavitev organizacije dogodkov v pomlad in je- sen, podaljševanje sezone za urbani in kulturni turizem čez vse leto in prila- gajanje marketinga pričakovanim spre- membam na ključnih trgih Evrope. Po drugi strani pa podaljševanje sezo- ne ni odvisno zgolj od vremena. Za- radi manjše produktivnosti delavcev v vročih poletnih mesecih in povečanih stroškov hlajenja bodo v prihodnosti še večji interesi delodajalcev za ohra- njanje dopustov v poletju, na kar se navezujejo tudi šolske počitnice. Ne- nazadnje, tako kot Slovenija, tudi pre- cej drugih držav računa na podaljšanje sezone. S tem lahko pomladi in jeseni pričakujemo vse večjo turistično kon- kurenco. To velja tako za alpske loka- cije, ki iščejo diverzifikacijo ranljivih zimskih produktov, kot za Sredoze- mlje, ki računa na podaljšanje sezone za nadomeščanje prevročih in s tem manj privlačnih poletnih mesecev. RCP2.6 RCP4.5 RCP8.5 0 5 10 15 20 0 5 10 15 20 0 5 10 15 20 Vroči dnevi (T max ≥ 30°C) Murska Sobota - Rakičan jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec obdobje 1981—2010 2011—2040 2041—2070 2071—2100 št ev ilo d ni n a m es ec Slika 4: Podnebne projekcije za število vročih dni v Murski Soboti (Turnšek s sodelavci 2023; ARSO 2022b). Opomba: upoštevan je odklon od povprečja referenčnega obdobja in prikazana negotovost. 66 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 PRILAGAJANJE SLOVENSKEGA TURIZMA PODNEBNIM SPREMEMBAM delavci 2017)) do težav, povezanih s spremembami habitatov insektov (na primer širitev hrastovega in pinijevega sprevodnega prelca). Podobno kot pri zimskem turizmu tudi prilagoditve na poletno vroči- no prinašajo pomembna tveganja za blaženje podnebnih sprememb, predvsem zaradi povečanih energet- skih potreb klimatskih naprav in pri- čakovanih sprememb navad turistov: začasne selitve prebivalcev mest v hla- dnejše kraje v času vročinskih valov in povečana uporaba avtodomov. pnih pitnikov, skrb za hlajenje prosto- rov in primerna ozelenitev zunanjih površin. V preglednici 3 navajamo predlagane ukrepe prilagajanja. Turi- zem mora biti aktivnejši pri skrbi za zaposlene v vročini in dosegljivosti zdravstvene oskrbe, tako zdravstvenih ambulant kot dostopnosti defibrila- torjev in usvajanja primernega znanja o njihovi uporabi. Prav tako je treba izobraževati delavce in turiste o dru- gih povečanih zdravstvenih težavah, od alergij (na primer na ambrozijo, za katero se pričakuje, da se bo razširi- la, z njo pa tudi alergije (Lake s so- Tveganja, ki jih prinaša prilagajanje slovenskega turizma na podaljševan- je poletne sezone, so primarno veza- na na negativne okoljske in socialne učinke (čezmerne) rasti turizma. Po- daljšanje sezone pa na blaženje pod- nebnih sprememb vpliva tudi pozi- tivno, saj vzpodbuja preusmerjanje k bolj trajnostnim oblikam mobilnosti (pohodništvo, kolesarjenje). Glede vročinskih valov odgovornost turističnih akterjev presega osnovne ukrepe kot so informiranje, omogo- čanje primernega števila javno dosto- Tipi učinkov Ukrepi prilagajanja Tveganja (za blaženje podnebnih sprememb) + Podaljšanje sezone za večino aktivnosti v pomlad in jesen. –/+ Sredozemlje bo v poletju postalo prevroče, Alpe bodo iskale diverzifikacijo turizma zaradi upada zimskega turizma => potencialno povečanje turistične konkurence za pomladno in jesensko obdobje. – Turisti iz severnih predelov Evrope bodo imeli ugodnejše razmere za domači turizem in s tem potencialno manjšo željo za potovanje v druge države. Diverzifikacija turističnih produktov v pomlad in jesen. Prestavitev organizacije dogodkov v pomlad in jesen. Podaljšanje sezone za urbani in kulturni turizem čez vse leto. Prilagajanje marketinga spremembam na ključnih trgih Evrope. – Povečanje negativnih učinkov turizma zaradi rasti turizma ob podaljšanju sezon, na primer negativnih učinkov na biotsko raznovrstnost in povečanje erozije pohodniških poti. + Povečanje zelene mobilnosti (kolesarjenje, pohodništvo) kot temeljni način prevoza do turističnih destinacij, med njimi in na njih. Tipi učinkov Ukrepi prilagajanja Tveganja (za blaženje podnebnih sprememb) Povišanje temperature: - zmanjšanje snežne odeje in števila primernih ur za zasneževanje, - povečanje števila deževnih dni. - Zasneževanje, - pokrita smučišča, - diverzifikacija ponudbe v poletno sezono ob hkratnih okoljevarstvenih ukrepih v poletni sezoni, - preusmerjanje v aktivnosti, ki ne potrebujejo snega, - tehnične prilagoditve in spremembe vedenj in pričakovanj turistov, - regulacija: obvezno vključevanje podnebnih projekcij v prihodnje investicije in subvencije zimskega turizma. - Izpusti toplogrednih plinov se bodo povečali s povečanimi potrebami po zasneževanju in pokritimi smučišči. - Povečanje potreb po zasneževanju bo pomenilo povečane pritiske na vodne vire. - Zmanjševanje snežne odeje lahko potencialno pomeni iskanje bolj oddaljenih lokacij, s tem pa nadaljnji pritisk na povečanje emisij toplogrednih plinov zaradi podaljševanja prevoza. Preglednica 1: Priporočeni ukrepi prilagajanja slovenskega zimskega turizma podnebnim spremembam. Preglednica 2: Priporočeni ukrepi prilagajanja slovenskega turizma podaljševanju poletne sezone. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 | 67 PRILAGAJANJE SLOVENSKEGA TURIZMA PODNEBNIM SPREMEMBAM vključevanje podnebnih projekcij v prihodnje investicije in subvencije turizma. Pomembni vprašanji nadaljnjega raziskovanja sta, ali je turistični sek- tor pripravljen investirati v potrebne prilagoditve in, od česa je tovrstna pripravljenost odvisna. Slovenski tu- rizem se bo moral prilagoditi tudi družbenim spremembam, ki jih priča- kujemo s podnebnimi spremembami. V mislih imamo predvsem vse zahtev- nejše želje po zmanjševanju ogljičnega odtisa turizma. Največji potencial za hitre spremembe pri ogljičnem odti- su je nastanitev (prehod na obnovlji- ve vire energije, zmanjšanje porabe energije in vode), a največ ogljičnega odtisa turistov prispeva njihov prevoz – nujna strateška usmeritev je izbojl- šana dostopnost z železnico in javnim prevozom, kjer pa slovenski turizem žal izredno zaostaja in bo v to treba usmeriti največ moči in sredstev. sonaravne rešitve, ki bodo v prvi vrsti omogočale izboljšanje kakovosti ži- vljenja ne le turistov, ampak predvsem domačinov. V preglednici 5 predstavljamo pripo- ročene ukrepe prilagajanja slovenske- ga turizma na ekstremne dogodke. Turistična podjetja, občine in civil- na zaščita bodo morali vzpostavljati strateška partnerstva in se primerno pripraviti. Potrebni so dobri sistemi alarmiranja in ozaveščanja turistov (trenutno načrtovani nacionalni sis- tem javnega obveščanja in alarmiranja ob neurjih in nesrečah prek SMS-spo- ročil bi moral vključevati tudi obve- ščanje tujcev), primerni varnostni načrti in identificirani prostori eva- kuacij, načrti sodelovanja turističnih akterjev s civilno zaščito in gasilci ter dobri sistemi zavarovanj pred povzro- čeno škodo in tudi ustrezne spremem- be v gradnji turističnih kapacitet. Re- gulacija pa naj si prizadeva za obvezno V preglednici 4 so predstavljeni pripo- ročeni ukrepi prilagajanja slovenskega turizma na sušo: investicije v varče- vanje z vodo ter ozaveščanje in spre- membe vedenja turistov. Turizem je lahko tudi spodbujevalec investiranja v prilagoditve, temelječe na naravnih danostih (na primer vodni rezervoarji). Pričakujemo lahko povečano tekmo- vanje za vodne vire med kmetijstvom in turizmom ter vse večje konflikte in družbene kritike turizma: od čezmer- ne porabe pitne vode ob turističnih viških, onesnaževanja vodnih virov pa do njihove porabe pri vodno potra- tnih oblikah turizma (na primer golf in zimski turizem, vodna doživetja). Hkrati bo dvig temperature omogočil boljše razmere za razvoj turizma ob vodi (na primer na vodnih zajetjih), saj bo interes turizma za tovrstne inve- sticije vse večji. Pomembno bo torej, kako bodo takšni produkti upravljani – primerna usmeritev bi morale biti Tipi učinkov Ukrepi prilagajanja Tveganja za blaženje podnebnih sprememb - Povišanje temperature: učinki na zdravje turistov in delavcev. - Povečanje števila in intenzivnosti vročinskih valov ter povečanje zdravstvenih obremenitev zaradi toplote v kombinaciji z vlažnostjo. - Povečanje števila vektorskih bolezni in alergij. - Povečanje dovzetnosti za alergije na ciljnih trgih in s tem potencialno izogibanje potovanjem ter povečana zdravstvena tveganja. - Nadaljevanje ali morebitno povečanje dopustovanja poleti na ciljnih trgih zaradi zniževanja stroškov za energijo delodajalcev v času najnižje produktivnosti. - Tehnični ukrepi in infrastruktura: stavbni ovoji, prezračevanje, klimatizacija, zelene površine. - Sistemi obveščanja za varnost med vročinskimi valovi. - Povečanje vodnega turizma in turizma v zaprtih prostorih. - Pobeg iz mest: rast podeželskega turizma poleti. - Sprememba samozaščitnega vedenja in ozaveščanje turistov. - Prilagoditve aktivnosti na jutranje in večerne ure. - Organizacijski ukrepi sprememb delovnih razmer. - Zdravstveni načrti, vključno z dostopnostjo defibrilatorjev, reševalnih vozil, primerno usposobljenega osebja in ambulant za turiste. - Brez hitrega razogljičenja oskrbe z električno energijo se bodo izpusti toplogrednih plinov še naprej povečevali zaradi naraščanja uporabe klimatskih naprav. - Povečanje izpustov toplogrednih plinov iz prometa zaradi začasne selitve prebivalcev mest v hladnejše kraje v času vročinskih valov, povečane uporabe avtodomov in podaljševanja poletne sezone. Preglednica 3: Priporočeni ukrepi prilagajanja slovenskega turizma temperaturnim spremembam in vročinskim valovom. 68 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 PRILAGAJANJE SLOVENSKEGA TURIZMA PODNEBNIM SPREMEMBAM podnebnih sprememb na globalni ravni. Z izjemo zimskega turizma bo turizem ena izmed redkih dejav- nosti, ki bo s podnebnimi spremem- bami v velikem delu Evrope celo pridobila, zato je toliko večja odgo- vornost tega sektorja pri zmanjševa- nju ogljičnega odtisa. konodaja zelo verjetno povzročili povečan nadzor nad trajnostno po- nudbo in izpolnjevanje trajnostnih obljub ponudnikov. Kot zadnje na tem mestu poziva- mo k večji vključenosti slovenskega turizma v prizadevanja za blaženje Potrebne bodo tržne prilagoditve potencialno večji ozaveščenosti tu- ristov, saj bi v slovenskem turizmu večja ozaveščenost turistov lahko prinesla nove priložnosti za trajno- stno naravnano ponudbo. Hkrati opozarjamo, da bosta večja ozave- ščenost in potencialno strožja za- Tipi učinkov Ukrepi prilagajanja Tveganja (za blaženje podnebnih sprememb) Spremenjeni vzorci poletnih padavin: – povečanje suše in znižanje nivoja vode v rekah in jezerih, – slabšanje kakovosti kopalnih voda, –/+ povišanje temperature vode. - Investicije v varčevanje z vodo. - Ozaveščanje in spremembe vedenja turistov. - Turizem je lahko spodbujevalec investiranja v prilagoditve, temelječe na naravnih danostih na primer vodni rezervoarji). - Regulacija: obvezno vključevanje podnebnih projekcij v prihodnje investicije in subvencije turizma ob vodi. Povečan pritisk in konflikt za vodne vire zaradi: - povečanja turizma ob podaljševanju sezone, - povečanja turizma ob vodi kot ukrepa prilagajanja na poletno vročino, - izdatnejšega zasneževanja, - potencialnega povečanja pogostosti aktivnosti z visoko porabo vode (na primer razrast golf igrišč). Tipi učinkov Ukrepi prilagajanja Tveganja - Povečana nevarnost gozdnih požarov. - Povečanje pogostnosti neurij, poplav in proženja zemeljskih plazov. - Varnostni načrti in sistemi obveščanja, vključno s spremembami vedenja turistov in njihovim ozaveščanjem. - Večja povezanost razvoja turizma in gospodarjenja z gozdovi. - Regulacija: obvezno vključevanje podnebnih projekcij v prihodnje investicije in subvencije turizma. - Nekatera območja lahko postanejo za turizem nezanimiva, težje dostopna, omejena, zato ljudje potujejo drugam (prevoz). Podatki o financiranju Predstavljeni rezultati so del ciljnega raziskovalnega projekta V7-2128 Podnebne spremembe in trajnostni razvoj slovenskega turizma, ki sta ga naročila Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Javna agencija za znanstveno raziskovalno in inova- cijsko dejavnost. Projekt sta zaznamovali dve vprašanji: a.) Kakšna je vloga slovenskega turizma pri nastanku ogljičnega odtisa ter s tem priporočeni ukrepi zmanjšanja ogljičnega odtisa oziroma blaženja podnebnih sprememb? b.) Kakšni so scenariji vpliva podnebnih sprememb na slovenski turizem in kakšna so priporočila prilagajanja slovenskega turizma podnebnim spremembam? V prispevku predstavljamo rezultate raziskave, vezane na drugo vprašanje. Celotni rezultati so predstavljeni v projektnem po- ročilu (Turnšek s sodelavci 2023). Preglednica 4: Priporočeni ukrepi prilagajanja slovenskega turizma suši. Preglednica 5: Priporočeni ukrepi prilagajanja slovenskega turizma ekstremnim dogodkom. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 | 69 PRILAGAJANJE SLOVENSKEGA TURIZMA PODNEBNIM SPREMEMBAM Viri in literatura 1. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) 2022a: Čas je, da ukrepamo! Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Kaj nas čaka, če ne bomo ustavili rasti izpustov toplogrednih plinov? Ljubljana. 2. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) 2022b: Podatkovna baza, dostopna na zahtevo. Ljubljana. 3. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) 2021: Podnebne spremembe 2021. Fizikalne osnove in stanje v Sloveniji. Poročilo IPCC 2021, Povzetek za odločevalce z dodanim opisom stanja v Sloveniji. Ljubljana. Medmrežje: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/2021_11-Poročilo%20IPPC%20Podnebje%202021. pdf (15. 1. 2023). 4. Ballester, J., Quijal-Zamorano, M., Méndez Turrubiates, R. F., Pegenaute, F., Herrmann, F. R., Robine, J. M., Basagaña, X., Tonne, C., Antó, J. M., Achebak, H. 2023: Heat-related mortality in Europe during the summer of 2022. Nature medicine 1-10. 5. Benassi, M. 2019: Climate Suitability for Tourism Indicators (CST) - Dataset description. Medmrežje: https://cds.climate.copernicus.eu/cdsapp#!/dataset/sis-tourism-climate-suitability-indicators?tab=doc (3. 2. 2023). 6. Cigale, D., Lampič, B., Mrak, I., Ogrin, M., Repe, B., Špes, M., Vintar Mally, K., Plut, D., Vrtačnik Garbas, K. 2018: Okoljski učinki prometa in turizma v Sloveniji. Ljubljana. 7. Climate Data Store (CDS) 2022a: Podatkovna baza za turizem. Medmrežje: https://doi.org/10.24381/cds.126d9ce7 (11. 1. 2023). 8. Climate Data Store (CDS) 2022b: Podatkovna baza za snežne razmere. Medmrežje: https://cds.climate.copernicus.eu/cdsapp#!/dataset/sis-tourism-snow-indicators?tab=overview (11. 1. 2023). 9. Donša, D., Grujić, V. J., Pipenbaher, N., Ivajnšič, D. 2021: Klopni meningoencefalitis in podnebne spremembe v Sloveniji. Revija za Geografijo 16-1. 10. Faletič, M., Černe, M. 2007: Zbornik Turistična misel 22: Podnebne spremembe in vplivi na turizem. Zbornik referatov s posveta Podnebne spremembe in vplivi na razvoj turizma. Ljubljana. 11. Frantar, P., Draksler, A. 2022: Vpliv podnebnih sprememb na temperaturo vode v Sloveniji v 21. stoletju. Geografski vestnik 94-2. 12. Hojs, A., Pohar, M. 2015: Podnebne spremembe in zdravje v Sloveniji. Ljubljana. 13. Hozjan, K. 2015: Vpliv podnebnih sprememb na naravne nesreče na območju Slovenije. Revija za geografijo 10-1. 14. Ivajnšič, D., Donša, D. 2018: Intenzivnost podnebnih sprememb na območjih Natura 2000 v Sloveniji. Revija za geografijo 13-2. 15. Jurinčič, I. 2022: Tourism carrying capacity in the municipalities of Tolmin, Kobarid and Komen. Acta Geographica Slovenica 62-1. 16. Kajfež Bogataj, L. 2007: Predvidene spremembe podnebja in potencialni učinki na turizem. Zbornik Turistična misel 22: Podnebne spremembe in vplivi na turizem. Ljubljana. 17. Kajfež Bogataj, L., Črepinšek, Z., Zalar, M., Golobič, M., Marot, N., Lestan, K. A. 2014: Podlage za pripravo ocene tveganj in priložnosti, ki jih podnebne spremembe prinašajo za Slovenijo. Končno poročilo, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Ljubljana. 18. Kovač, B. 2007: Podnebne spremembe in njihovi ekonomski ter poslovni učinki na razvoj turizma. Zbornik Turistična misel 22: Podnebne spremembe in vplivi na turizem. Ljubljana. 19. Kovačič, G., Kolega, N., Grubar, V. B. 2016: Vpliv podnebnih sprememb na količine vode in poplave morja v slovenski Istri. Geografski vestnik 88-1. 20. Lake, I. R., Jones, N. R., Agnew, M., Goodess, C. M., Giorgi, F., Hamaoui-Laguel, L., Semenov M. A., Solmon, F., Storkey, J., Vautard, R., Epstein M. M. 2017: Climate change and future pollen allergy in Europe. Environmental health perspectives 125-3. 21. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) 2022: Strategija slovenskega turizma 2022–2028 Ljubljana. 22. Pavšek, M. 2007: Ledenik pod Skuto kot pokazatelj podnebnih sprememb v slovenskem delu Alp. Dela 28. 23. Plut, D. 2007: Podnebne spremembe – splošni in turistično razvojno okoljski izzivi. Zbornik Turistična misel 22: Podnebne spremembe in vplivi na turizem. Ljubljana. 24. Plut, D. 2014: Geografske zasnove sonaravnega razvoja in samooskrbe Slovenije. Dela 41. 25. Repe, B., Mrak, I. 2018. Naravna ogroženost Slovenije z vidika erozije pohodniških poti. Okoljski učinki prometa in turizma v Sloveniji. Ljubljana. 26. Scott, D., Hall, C. M., Gössling, S. 2019: Global tourism vulnerability to climate change. Annals of tourism research 77. 27. Scott, D., Rutty, M., Amelung, B., Tang, M. 2016: An Inter-Comparison of the Holiday Climate Index (HCI) and the Tourism Climate Index (TCI) in Europe. Atmosphere 7-80. 28. Turnšek, M., Cooper, C., Pavlakovič, B., Kokot, K., Špindler, T., Žnidaršič, Z., Kuk, R., Pogačar, T. 2023: Climate change adaptation of tourism in Slovenia. Projektno poročilo. Maribor. Medmrežje: https://www.ft.um.si/raziskovanje/raziskovalna-dejavnost/crp-2021-2023/ (11. 9. 2023) (v tisku). 29. Urbanc, M., Pipan, P. (ur.) 2011: ClimAlpTour – Podnebne spremembe in njihov vpliv na turizem v Alpah. Ljubljana. 30. Vrtačnik Garbas, K. 2008: Posledice klimatske spremenljivosti v središčih zimsko-športne rekreacije v Sloveniji. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 31. Žerjav, J. 2007: Zima in podnebne spremembe v Kranjski Gori. Zbornik Turistična misel 22: Podnebne spremembe in vplivi na turizem. Ljubljana.