Stav. 235 Ntiiu»bbuf »tiiiil(tali orrntiMlijMč
V Trstu,
oktobra 1921
Posamezna številka 20 stotink letnik XLVI
Izhaja — (cvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. FrtočlSk« Ajfikega štev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredni Rtu. — Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — jrdajifelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Čdfitosf. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—. pol *eU L 32._ in cei > leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 sti&ik. — Oglasi se računajo " čirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev !n obrtnikav /nm po 40 stot, osmrtnice, zahvale, poslanice in vaMU pa L 1.—, oglasi denarnih zavala*/, mm po L 2. — iMali oglasi po 2) stot. baseia, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnica In reklamacije se oošiliaio izkllačao uorav> Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Teicton nreJniftva tn uprave II-57.
ANGLIJA IN INDIJA
Tudi tisti, ki se ne strinja z izraženimi nazori, bo z zanimanjem čital naslednji članek, ki ga je priobčil češki vseučiliški profesor Alojzij Musil. In to že zato, ker ie vcleaktualen ravno sedaj spričo vse* občega prevrata v političnem, gospodar* skem in socialnem pogledu, spričo sploš* nega stremljenja narodov po osamosvo« jenju.
Angleški pretolonaslednik se priprav* ija na pot v Indijo. 2e lanske jeseni je bilo določeno, da poj de tja na svojem povratku iz Vzhodne Azije. Toda«, opu* stili so to z ozirom na zdravstveno sta* nje prestolonaslednika in gotovo tudi z ozirom na tedanje nepojasnjene politi* čne razmere v Indiji. Nadejali so se, da bodo po uvedbi novih reform in dvo= stroke vlade predpogoji ugodnejši za tak obisk. Zdi se pa, da se ta nada ni izpol* nila. Nemiri na- malabarškem obrežju v okolici Kalkuta trajajo dalje in potom* ci arabskih priseljencev, vojeviti Mopla razdevajo angleške naprave. Mahat m a Gandhi agitira od mesta do mesta, od vasi do vasi za politično pasivno resi* stenco in voditelji muslimanske stran* ke ga posnemljejo ter propovedajo združitev Hindusov z Muslimani proti tujin* skemu gospodstvu. Dne 14. septembra t. 1. je dal podkralj Lord Reading vodi* telja muslimanov, brata Muhameda in Šovkata Ali, ter dra Kičleva zapreti, knr je znak, dai globoko vre po vsej1 Indiji, tako da niso Angleži doživeli kaj take* ga, odkar so zasedli indijski svet.
Tragično dejstvo je, da je Anglija pri vseh svojih kolonijalnih podjetjih žela le ne hvaležnost in da jo polagoma od* tiskajo z vseh njenih posestev. Nehva* ležnost je doživela v Severni Ameriki^ nehvaležnost v Avstraliji, Kanadi, južni Afriki in sedaj v Egiptu in v Indiji. Kaj bi bile ostale te države, da se ni Anglija zavzela zanje?!
Ne poznam nobene druge države, ki bi znala tako prvidno, smotreno in uspe* šno delovati v inozemstvu, kakor zna Anglija. Kdor je obiskal kako angleško kolonijo, je občutil povsod, tudi v naj* bolj oddaljeni vasi, blagodejni angleški vpliv, ne da bi mu prišel pred oko med* tem Anglež. Anglija je pač vedno pazi* la na to, da je pošiljala v svoje kolonije svoje najboljše ljudi. V kolonijalno služ* bo so se sprejemali -le najboljši afesol* vcnti različnih angleških šol v dobi 20 do 25 let. Plačevali so jih sijajno, zato pa so morali zastavljati vse svojie duševne in telesne moči, da so zadoščali stavljeni
jim nalogi. Naletel sem na angleške, še ne 30 let tare može, ki jim je bila v raz* sežnih okrajih poverjena vojaška in ci* vilna uprava, ki so morali razsojati v naj'bolj zapletenih pravnih slučajih, ne da bi imeli pri tem kakega drugega po močnika. Vršili so svoje dolžnosti s ta^ ko mirnostjo, kakor da bi bilo vse to samo ob sebi umi j ivo. Strogo so razliko vali med mojim in tvojim in niti mislit si niso mogli, da bi se okoriščali na ra čun države ali dežele, ali da bi sprejema; li darove od prebivalstva. Tako trajne uveljavljenjc utr j a moč za odločitve, je--kleni značaj in ustvarja popolne može. Takim možem se ima zahvaliti AngHjs za svoj vpliv v inozemstvu in za svoje uzorno upravo doma. Ti možje so pomogli k obrazovanju današnjega značaja angleškega naroda, ki ga moramo mi ob* čudo vati in posnemati...
Po zaslugi požrtvovalnega delovanja India Civil Servica je prišla Indija pod angleško gospodstvo in do procvita, ka^ kršnega ni dosegla v vsej svoji zgodo* vini. Že 120 let uživa Indija dobrote mi* ru, dočim je poprej trpela vsled neprestanih vojn. V tem času je število prebi* valstva poraslo od 100 na 330 mdljonov, ne da bi bili pri tem uračunjeni številni milj oni izseljencev. Angleški uradniki so vzdramili speče materialne in dušev* ne moči in Indija napreduje dalje neza* držno. Indijska pristanišča Kalkuta, Bombaj itd. pripadajo k najboljše opre* mljenim na vsem svetu in obiskujejo jih letno tisoči in tisoči ladij, ki posreduje* jo ogromni izvoz in uvoz. Če pazljivo pogledamo zemljevid Indije, moramo misliti, da smo v kaki napredni državi E.vrope, ne -"a v državi dremajoče Azije. Povsod naletamo na znake, železnic, cest m umetnih kanalov za namakanje in osuševanje.
Potnik se počuti v velikem indijskem svetu skoro bolje nego v današnji Evro* pi. Od Ceylona do Himalaja dobivate povsod isti kovani denar, iste veljave; iz vsakega; večjega kraja morete brzojavi ti, v vsako gnezdo morete nasloviti svoje pismo. Bolnišnice, dobrodelne naprave se nahajajo v okolici vseh večjih mest; in šole, posebno tudi srednje in visoke šole, so v Indiji veliko bolje opremljene nego pri nas. Materialno se ni skupnemu prebivalstvu Indije nikoli tako dobro go* dilo, kakor se sedaj. In vendar je neza* dovoljno s svojim današnjim pold* žajem!
Zakaj? t
Jugoslavija
Vsebina note zavezniškim državam o položaju na albanski meji
BELGRAD 5. Na ministrskem svetu sklenjena nota slika težak položaj ob albanski meji, vsled česar je kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev prisili eno vzdrževati tam močna, z velikimi stroški združene vojaška zavarovanja. Ta polo* žaj povzročajo Albanci. Jugoslovenska vlada ne more in ne bo trpela, da se kra* Ijevina Srbov, Hrvatov in Slovencev v albanskem vprašanju prezira.
Velik uspeh jugoslovenske note v Rimu
RIM, 5. Agencia Štefani poroča: Listi objavljajo noto, ki jo je sporočilo jugo* slovensko poslaništvo in v kateri nazna* nja belgrajska vlada, da mora vsled te* ga, ker je tiranska vlada mobilizirala in zbira čete ob jugoslovenski meji in krši demarkacijsko črto, ojačiti posadke ob albanski meji, da prepreči iznenađenja.
«Tribuna» pravi, da je ta nota never* jetna in da zbuja začudenje, in jo ozna* čuje kot izredno resno. Po njenem mne* nju namerava Jugoslavija zasesti severna albanska pristanišča.
List izraža upanje, da je zunanji mini* ster Della Torretta v razgovoru z $ugo* slovenskim poslanikom nastopil energi* čno in mu pojasnil, da italijansko javno mnenje ne more dopustiti napada zoper neodvisnost Albanije.
«Epoca» piše, dai je nastopanje Jugo* slavije, ki namerava ustvariti «fait ac* compli», žalitev Zveze narodov in vseh držav, ki ji pripadajo.
Koncentracija arnavtskih čet
ZAGREB, 6. «Riječ» poroča iz Bel* grada: Arnavtske čete se koncentrirajo u a demarkaci jski črti. Jugoslovenske čete so nekatere arnavtske napade ener* grčno odbile. Arnavtske Čete dobivajo ojačenja. Med njimi se opaža velik ne* mir, iz česar se da sklepati, da se na* merava napad na mejo na vseh točkah. Kakor se javlja iz Podgorice, so amavt* *ke čete zavzele Donjo Šaljo.
Pot ministrskega predsednika P asi ca V Pariz	t
BELGRAD, 6. Snoči je s simplom* ori en t ex presom odpotoval ministrski predsednik g. Nikola Pašič s svojo hčer* ko v Pariz, da poroča kralju o situaciji države. Kakor zatrjujejo, odide g. Pašič potem v kako francosko kopališče, mo* g oče v Aix les Bains.
Velik požar pri Splitu
ZAGREB, 6. V nedeljo, 2. t. m je na* Etal v skladišču cementne tovarne «Maj*
dan» pil Solinu požair. Ker je bilo v skla* diščih mnogo eksplozivnih snovi, so se dogodile velike detonacije. Škoda je ogromna.
Jugoslovenski bolj še viški voditelji aretirani na Dunaju
DUNAiJ, 6. Dunajska policija je are ti* rala dva jugoslovenskai boljševika, biv* šega komunističnega poslanca drjfa Širna Markoviča. in I lij o Mikiča. Oba sta se pred meseci udeležila kongresa v M os* kvi ter sta bila člana izvršilnega odbora tretje internacionale. Na Dunaju sta ži* vela policijsko neprijavljena, zelo raz* košno in sta razpolaigala vedno z veliki? mi svotami. Na Dunaju sta bila šefa pro* pagandnega oddelka za Jugoslavijo. Pri Iliju Miki ču, ki je bil poprej trgovec v Belgradu in je vodil za časa svetovne vojne pacifistično in antimilitaristično propagando v Švici, so našli denarnico z veliko množino tujih vahit, ki reprezen* tirajo vrednost 100 miljonov avstrijskih kron. Dr. Širna Marković je imel pri se* bi 1 miljon kron. Vse kaže, da sta dobila deiiar iz Moskve.
Ogrska
Ogrska zanikuje vesti o zbiranju čet proti Jugoslaviji
BUDIMPEŠTA^ 7. Ogrski dopisni urad javlja: Vesti, ki so jih objavili belgrajski Hsti in ki pravijo, da Zbira Ogrska čete ob jugoslovenski meji, so popolnoma neresnične.
Zveza narodov
Komisija za Albanijo
ŽENEVA, 7. Odbor Zvez© narodov se je bavil na svoji današnji seji z vpra* šanjem ureditve izdelovanja aeroplanov v G danskem in z vprašanjem komisije za Albanijo. Odbor* je potrdil imenova* nje te komisije. V njej bodo trije člani iz popolnoma^ nepristranskih držav, ki se bodo podali v Albanijo in bodo por.** cal i o izvršitvi o izvrševanju odlokov po* glavitnih držav glede spopadov na alban* ski meji in blizu nje. Odbor je prepri* čan, da bo poslaniška konferenca odlo* čila v kratkem v vprašanju mej in da bo komisija mogla biti v Albaniji še pred 1. novembrom 1921. Komisija bo začela svoje delo še le tedaj, ko bodo zavez* niške vlade izrekle odločitev glede mej Glavni tajnik Zveze narodov bo dal ko* misiji na razpolago vse osobje, ki ji bo potrebno. Odbor je sklenil, da se bodo stroški za L 1921. zaračunali v smislu § 27 (nepredvideni stroški) s tem; da ne smejo znašati več ko 30.000 frankov^
Rušila
Ruski Mffti v bolgaavki vojski
ATENE, 7. Mno<?o * častnikov Vran* gelove vo*ske je odpotovalo iz Aten na Bolgarsko, da vstopijo tam Y bolgarsko vojsko.__*
BaltISke države
Pogajanja med Lotvinsko in Estonsko
PARIZ, 7. Pogajanja med Lotvinsko in Estonsko so dovedla do sledečih za* kljjučkov: določile so se enake tarife ca* rine, uredilo se je vprašanje carinarnic na meji med Lotvinsko in Estonsko,, ure* dila se bo finančna politika], trgovina se bo zopet izro&la privatnii iniciativi in vlada bo obdržala samo še splošno kontrolo.
Promet med Lotvinsko in Nemčijo -
RIGA, 7. V smislu nemško * lotvinske* litovske pogodbe o železniških zvezah se promet med Nemčijo in baltiškima državama čezdalje boli razvija. Sedaj občuje že drugi vlak na črti Prevald * Ri* ga * Berlin in tudi pošta po aeropianih med Rigo in Nemčijo posluje.
ItalUa
Italijansko posredovanje med Avstrijo in Ogrsko. — Konferenca v Benetkah.
RIM, 7. Vsi Usti naglašajio velik poli* tični pomen italijanskega posredovanja med Avstrijo in Ogrsko v sporu, ki je nastal med obemai državama radi Bur* genlanda. Sestanek se bo najbrže vršil iutri v soboto v Benetkah, kamo*bo od* potoval tekom današnjega dneva it ali* lanski minister za zunanje zadeve Della Torretta in kamor sta povabljena tudi avstrijski kancelar Schober in ogrski mi* nister za zunanje zadeve Banffy.
Misel italijamskegai posredovanja v tej zadevi je zadela v začetku ob hudo na* sprotovanje Anglije, ki je ie nerada pri* volila. Tukajšnji listi — predvsem «Mes* saggero — se hudujejo proti pisanju an* gleških časopisov, ki je skrajno nasprot* no italijanskemu nosredovanju. Največ* i o nevoljo je povzročil poluradni «Daily Telegraph», ki je objavil članek, v kate* rem pravi, da je vsled italijanskega po* sredovanja nastala med Italijo in Čeho* slovaško precejšnja zamer ai. Kljub temu dai se zatrjuje, da nastop Italije ni imel nikakega slajbegai vpliva na odnošaje med tema dvema državama, je vendar jasno, da je bila Oehoslovaška od po* slaniške konference kruto ponižana, ker je bilo njeno posredovanje zavrnjeno, dasi se je bila Ogrska obrnila najjprej na čehoslovaškega ministrskega predsednic ka Beneša. Italija ni mogla dovoliti,, da bi posredovala Čehoslovaška, ker kaj ta* kega bi mnogo škodovalo ugledu Italije v Srednji Evropi, tako da bi vodstvo lshko prešlo v roke Čehoslovaška".
Zraven tega je prišlo italijansko po* sredovanje proti volji Avstrije, ki ni ni* kakor zadovoljna z načrtom konference, katera je v nasprotju z določbami tria* nonske mirovne pogodbe, ker se pred* videva poravnava, po kateri' bi Avstrija morala odstopiti Ogrski Šopronj in okoKco.
Dejstvo, da je poslaniška konferenca zavrnila posredovanje Čehosiovaške in sprejela posredovanje Italije,, dokazuje, da veje v odločilnih krogih entente Ma* džarom zelo povoljen veter.
Frandla
Železniška nesreča v Battignolles
PARIZ, 7. Ravnateljstvo francoskih že* leznic javlja, da je bilo prilikom želez* niške aesreče v predoru pri Battignolle* su po dosedanjih poročilih ubitih 27 oseb.
Belgija
Mednarodna konferenca za pomoč Rusiji
BRUSELJ, 7i Včeraj se je vršila prva seja mednarodnega odbora za pomoč Rusiji. Belgijski minister za zunanje za* de\se je pozdravil odposlance v imenu belgijske vlade. Na predlog Noulensa ie bil izvoljen za. predsednika Delacroix. Novi prdsednik se je zahvalil za čast, ki mu jo je odbor izkazal, ter je povabil posamezne odposlance, naj poročajo 6 namenih svojih držav glede pomoči za Rusijo in kakšni so tozadevni načrti po* sameznih vlad.
Na popoldanski seji so se pretresali dogovori, ki jih je sovjetska vlada skie* nila z Nauenom in Hooverjem. Glede jamstev in najboljšega načina razdelitve poslane pomoči je odbor zopet začel pro* učevati predlog, po katerem bi se imela poslati v Rusijo posebna komisija, da iz* vidi položaj na licu mesta.
1.1921. do I. 1925. V tej dobi bo Nemčija morala dati Franciji na razpolago za pri* bhžno 9 miljard mark vsakovrstnega blaga.	_
Mala azila
Položaj na bojišču
CARIGRAD, 6. Po vesteh iz Male Azije so vojna dejanja popolnoma za* stala. Grki so pri svojem umikanju raz* drli železniško progo Angora * Eski Sehr 125 km nar dolgo. Turki morajo iz str a* teških ozirov to progo popraviti in so vsled tega marali prekiniti preganjanje sovražnika. Kljub temu pa nadledujejo turške leteče kolone sovražnikove zad* nje straže in jim zadajajo znatne zgube. Prodiranje čet pri Zagia Ili na sovražni* kovem levem krilu se nadaljuje. Javlja* jo, da so Turki zavzeli Ihburun in Kupru Hisar.
V Rimu ni bilo nikakega posvetovanja za sklenitev miru med Turško in Grško
RIM, 6. Odposlanstvo turške angorske vlade v Rimu j avl j a: Izrecno zanikujemo vest, ki jo je objavil «Intransigeant» in ki so jo posneli tudi nekateri italijanski listi, češ da so imele nekatere turške osebe, ki se nahajajo v Rimu, veliko po*
svetovanje za rešitev spora med Grško in Turško, kateremu bi bili prisostvovali tudi uradin zastopniki angorske vlade.
Grška
Nemiri na Kreti
ATENE, 7. Vesti s Krete pravijo, da lada na otoku veliko vznemirjenje med
prcDivaisivom. orsjca viaaa je posiaia v Kandijo en bataljon vojaštva z oddel* kom strojnic in dve vojni ladji. Vlada je ukrenila primerne korake, da zajezi voj* no begunstvo. _
Amerika
Kanadski parlament razpuščen
MONTREAL, 6. Zvezni parlament je bil razpuščen. Nove volitve se bodo naj* brže vršile v decembru.
. Japonska
Zdravje japonskega cesarja TOKIO, 6. Po zadnjem peročilu o zdravju japonskega cesarja je razvidno, da je vladar popolnoma obnemogel, ta* ko da ne more več hoditi sam brez po moči. Živci so mu tudi popolnoma osla* beli in le težko govori. Bolečine so ve* dno večje.	**
Zločinski napad na pssl. dr. Podgornlka
Dogovor med Nemčijo in Francijo
WIESBADEN, 7. Včeraj sta francoski minister sa opustošene kraje in nem* ški minister Rathenau podpisala zapisnik dogovonr med Francijo in Nemčijo gle« de vojne odškodnine v naravi. Na po* dlagi tega dogovora bodo francoski voj* ni oškodovanci lahko brezplačno nam* čali vse, kar jim bo potrebno za popra« vo pretrpljene škode. Nemška vlada bo morala skrbeti zato, da bodo takšne na* ročbe pravilno izvršene in pravočasno dostavljene. Dogovor velja za dobo od
Včeraj smo objavili najnovejši odlok italijanske vlade o razorožitvi drž avl j a* nov, ki predpisuj^ stroge kazni za tiste državi in družbi škodljive elemente, ki se spuščajo z oboroženo roko v vsakda* njo politično borbo ter se jej o strah med miroljubno prebivalstvo. Naši dvorni glede izdatnosti tegaj, kakor tudi vseh drugih podobnih odlokov, so dobili da* nes krvavo potrdilo. Ljudje, oboroženi z nevarnimi gOTjačami, so včeraj tu v Tr* stu pri belem dnevu zavratno napadli našega goriškega poslanca dr*. Podgor* nika in. ga hudo ranili. Ne najdemo be* sed, da bi zadostno protestirali proti tej žalitvi za ves naš narod Julijske pokra* j;:ne. Vse države na svetu jamčijo izvo* ljenim poslancem nedotakljivost in celo najbolj divja ljudstva v sredini Afrike in Avstralije* imajo hvalevredni običaj, da spoštujejo odposlance drugih, naj bo tu? di sovražnih plemen. Le v naši Julijski Benečiji se ne spoštujejo niti izvoljeni za* stopniki ljudstva. Pero nam zastaja in nam ne dai, da bi zadostno označili raz* mere, ki so dobile izraza v tem napadu. Sicer pa zadostuje že dogodek kot tak* šen. G. poslancu izražamo svoje nalj* iskrenejše simpatije povodom tega zlo* činskega napada. Tolaži naj ga zavest, da so pri njem tudi simpatije vsega na* šega naroda.
* * *
Ta nezaslišani dogodek se je izvršil tako * le:
Včeraj popoldne okoli poldveh je v Trstu na stopnišču hiše, kamor je bil šel radi nekega opravila, napadlo odhajajo* čega dr. Karla Podgornika * par ^ nežna* nih zlikovcev, ki so ga bili očividno že čakali in so mu, ko je zavrnil njih pre* drzno vprašanje po njegovem imenu, ?.aprli hišna vrata, da ni mogel na cesto. Obstopili so ga zahtevaje njegovo ime in kričaje «mcstro de sčavo di Lubiaina». Ko so se vrata malo odprla, ker je eden od teh zlikovcev hotel na cesto, je dr. Pcdgornik skečil za njim klicaje na po* meč. Na pragu so ga zadržali in začeli ob hurenskem kriku pretepat s pestmi in palicami. Vkljub klicanju dr. Podgorni* ka ni bilo pcmoči od nikeder, in nobene straže na spregled, razen par oseb, ki so obstale na cesti ali na izhodih bližnjih trgovin in gledale srametni prizor. Dr. Pcdgorniku je bila prizadejana s palico precej velika rana na levi strani čela pro* dirajcča do kosti; prejel je toliko udar* cev, ^ da so mu ostale občutne bolečine, razbili so mu tudi očala in ukradli iz žepa revolver, katerega ni bil niti mogel rabiti ob tako nepričakovanem, hipnem napa* du ob belem dnevu sredi mesta. Dr. Pod* gornik se je moral zateči za pomoč k zdravniški straži. O zlikovcih doslej; ni nič znano. Eden je nosil znano črno srajco.
Domače vesti
Pozivamo ponovno vse one Jugoslovene^ ki so rojem in pristojni v Julijski Benečiji ter stanujejo v mestu samem, da se zglase v uradii Političnega društva «Edinost», v ulici sv. Frančiška Asiškega 20, I.
Ksu je to? «Komisariat za avtonomne stvari goriške dežele» nam je doposlal obvestilo o «odpretju deželne liranilnice» samo v italijanskem jeziku. Gospoda — kaj fe to, kam plovete?! Če smo prav poučeni, je goriška dežela po veliki večini slovenska. In v njej biva zavedno, napredno marljivo slovenska ljudstvo, ki je prevažen gospodarski činitelj v celi deželi. Saj je n. pr. neutajljivo dejstvo, da je glavno mesto v deželi, Gorica, z vsem svojim gospodarskim obstankom navezano skoraj izključno na stike s slovenskim delom dežele 1 Kako prihaja to ljudstvo do tega, da bi mu taka važna obvestila avtonomni uradi pošiljali v jeziku, ki ga ne razume in po človeškem in naravnem pravu ni dolžno razumeti?! Ali bi odgovarjalo to načelu pravičnosti, in enakopravnosti, dolžni obzirnosti napram večini prebivalstva in — ne v zadnji vrsti — tudi praktični potrebi?! In kako prihajajo slovenski listi, glasila tega ljudstva, do tega, da se morajo mučiti s prevajanjem obvestil, doposlanih jim od uradov deželne uprave s slovensko večino prebivalstva? Iz peresa nam sili ojstra beseda. Nočemo se prenagliti, kajti dobili smo v istem ovoju še neko drugo obvestilo v italijanskem in slovenskem Jeziku, vsled česar je dovolejna misel, da se je v prvo omenjenem slučaju dogodila pri razpošiljanju nemarnost, ki se pa — to zantevamo najodločneje — ne sme več ponoviti! Kajti: če vi nočete do nas, ne pričakujte, da bi mi hodili do vas!
Javna dela v naši pokrajini Kakor javlja generalni civilni komisariat, je vlada z odlokom od 15. septembra t. 1. odobrila izredni del proračuna za finančno leto 1921.— 1922. V tem delu je določenih 60 miljonov lir. Predlogi generalnega civilnega komisarja so se skoraj docela sprejeli. Ako se odštejejo svote, ki se imajo izplačati beguncem, državljanom stare Italije, ter političnim preganjancem, dalje svote, s katerim bo treba priepevatf k izrednim stroškom šolske uprave, kakor tudi svote, ld se bodo porabile za povzdigo male obiti, končno svote, s katerimi se imajo kriti nekateri izdatki občin, zlasti tržaške občine, ostane približno 30 miljonov, ki se l>odo porabili izključno le za izvršitev javnih del. V ta javna dela pa niso všteta niti gradnja mo* numentalnega svetilnika (3 miljoni lir) niti dela pri železnicah kakor tudi ne gradnja predtlske železnice; ravnotako ne spada sem vzpostavitev vsled vojne porušenih stavb. Za svote, ki jih zahtevajo ta dela, bo posebej poskrbelo ministrstvo za javna dela oziroma ministrstvo za osvobojene pokrajine.
Socialno zavarovanje v Julijski Pokrajini. Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji odobril dogovor o socialnem zavarovanju v novih pokrajinah.
Zopet častna afera časnikarja. «11 Lavora-tore Socialista* je pred par dnevi napisal ne-kaj pripomb o razgovoru, ki ga je imel poslanec Suvich z zastopnikom lista «GiornaIe d'Italia» o zadnji splošni stavki. Poslanec Suvich je v tem razgovoru obsojal stavko, a «La-voratore Socialista® jc v omenjenih pripombah zavračal to obsodbo z ostrimi besedami in je očital Suvichu, da je tržaško delavstvo zlobno označil kot protiitalijansko. Poslanec Suvich se je čutil žaljenega in je poslal ravnatelju social. lista svoja zastopnika. Ravnatelj Dr. Pio Gardenghi je izjavil zastopnikoma, da sicer ne odklanja častnega postopanja, da pa smatra za potrebno, da predloži zadevo ^Časnikarskemu Udruženju», da ono odloči, ali vsebujejo njegove besede v «Lavo-ratoru» zares kako žalitev za posl. Suvicha.
Poslančeva zastopnika sta vzela to izjavo na znanje,
Jugoslovenski pravniki se opozarjaoj na sestanek, ki bo danes, soboto, zvečer.
Jože Sigulin, ki je zgubil nekaj listin in dve fotografiji, jih dobi v upravništvu našega lista.
Z Vrdelce. V soboto, 1. t. m. se je pri nas otvoril zasebni slovenski otroški vrtec. Sprejemajo se dečki in deklice od 3.—6. leta starosti. Pouk traja od 3 in pol do 1. ure popol. Slovenski stariši vpišite svoje otroke v domači vrtec, ker le tam se bodo duševno in telesno razvijali.	Vodstvo.
Posestnike avtomobilov, ki so bili pismeno naprošeni, da sodelujejo pri kolesarski dirki «Primorsko prvenstvo leta 1921», ki se bo vršila jutri, prosimo, da ne odrečejo prošnji, ker s tem bi zelo oškodovali reden jx>tek. Tudi oni, ki niso bili naprošeni, (ker nam ni znan njihov naslov), a bi lahko sodelovali, so naprošeni, da javijo po možnosti še tekom današnjega dneva predsedniku v ulici Torre bianca 39, I. Motociklisti so istotako naprošeni, da sodelujejo. V to svrho naj bodo v nedeljo gotovo že ob 7. uri zjutraj nž^DpCi-nah. Vsi člani »Balkana», naj se zglase gotovo v fiedeljo do 6'A zjutraj v gostilni g. Fabčiča, da se jim poverijo razna opravila. Prihod kolesarjev ob 2Hodne tekme se pričnejo ob 1. uri popoldne.
Vabilo. Vabimo vse učitelje-suplente, ki so bili s tekočim šolskim letom odpuščeni iz službe, da pridejo danes, dne 8. t. m. ob 5. uri pop. v Gospodarsko društyo v Barkovljah.
Slovenska berila za šolsko leto 1921.—22. «Istituto Editoriale Scientifico* v Trstu (Por-tici di Chiozza št. 1) je izdal in založil za slovenske ljudske šole sledeča berila, ki se bodo rabila v šolskem letu 1921.—22.: 1. »Prvo berilo* (po Widru predelano); cena 3 L 50 stot. — 2. «Drugo berilo*,(po Gaberšku predelano); cena 4 L. — 3. «T r e t j e bue r i-lo» (po Ganglu predelano); cena 5 L 50 stot. — 4. «Č e t r t o b e r i 1 o» (po Ganglu predelano); cena 6 L. — V najkrajšem času bo sledila aprobacija »Petega berila* za slovenske šole, ki ga je sestavil in predložil književni odsek in ki bo služilo za pouk v višjih ljudskošolskih razredih ter meščanskih šolah.
v
' r
Otroško zabavišče pravoslavne cerkvene občine se odpre v pondeljek. Otroci ostanejo v zabavišču od 9. ure predpoldne do 4. popoldne ter dobivajo med tem dvakrat jedi. Druga pojasnila se bodo dobivala povodom vpisa. Vpisovanje bo danes v soboto od 10. ure do poludne.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico skli-
.cuje za nedeljo, 9- oktobra ob 11. uri občni zbor v katinarski šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Volitev enega člana v upravni odbor Zveze. 3. Razno. Priporoča se mnogoštevilna udeležba. — Za odbor: Ivan Dancu, t. č. predsednik.
Kznetijsko-vrtnarska zadruga vabi svoje odbornike na sejo, ki se bo vršila v nedeljo ob 9. uri.
Šola «Glasbene Matice». Radi izredni razmer se bo nadaljevalo vpisovanje v šolo «GI. M.» za mesto, Rojan in Sv. Ivan danes in vsak
a končno je vendarle ubogala in sklenila prijateljstvo z Maierjem. S tem je bilo razmerje med Rudolfino in Markovičem navidezno končano. Nekega dne je prišel Markovec v stanovanje Rudolfine in prosil očeta, naj ga vzame v stanovanje, Češ, da se je spri s svo« jim očetom in da ne mara več prebivati v očetovi hiši. Rudolfin oče ga je res-vzel v stanovanj?, a ga svaril, naj se ne peča z dekletom ker ve, da ne bo Rodolfina nikoli njegova žena. iemveč Maierjeva. Od tistega dne je poslal rkcvec od dne do dne žalostnejši. Pre snoenjim je odšel z RudolTino od doma. Dru;|o jutro, to je bilo včeraj, sta Šla v gozdič Monteeucco, kjer je storil Markovec žalosten konec, kakor smo že zgoraj omenili.
Neveren pijanec. Pred snočnjim okolo 1C. ure je vstopil v gostilno g. Antona Micheluz-z:'ja v ul'ci Fabio Severo št 19, 28-letni kočijah Ivan Prab, stanujoč v Kolonji na hribu
sledili izvajanjem govornikov v razniB / TAKOJ se sprejme vešč brivski pomočnik, kmečkih zadevah, zlasti o davku na vi-- jj	P? dogovoru. Josip Kolakovič, brivec
no, o občinski in deželni avtonomiji, o| ^	1834
krvnem davku in dr. O vseh teh vpra, I5 do 20 ZIDARJEV išče stavbeno Pod~e sanjih so bile enoglasno sprejete v ta na* za delo v Jugoslaviji. Plače dobre. Eventu-men sestavljene resolucije. ______? elno se odda delo v akord. Zglasiti se je v
Barkovljah pri Trstu št. 62.
Kmetsko delavska zveza na Otlici. Vi
nedeljo dne 25. m. m. se je vršil na Otli*' STROJARSKEGA
1833
ci shocl Kmetsko delavske zveze za-ob, j " kakega" dobrih stIri^NC"^če cina Dol - Otlica. Predsedoval je g. l>e. strojarna Anton Lokar, Ajdovšč nedikt Polanc, poročal je g. poslanec V.j---
zdravega, za takoj: Ajdovščina. 1831
IZREDNA PRILIKA. Proda se poročna iz belega lesa, 2 novi vzmeti in 2 žimnicf« vse za L 1000. Ulica Solitario 1, Choen, skladišče.	1800
POHIŠTVO za sobe in kuhinjo sc pro* da. Eventuelno oddaan stanovanje. Na* slov pri upravništvu.	(1804)
Sček. Sprejetih "je bilo več^ resolucij 'radi} HIŠA s. posestvom v zelo lepi legi, se proda zamenjave denarja, deželne avtonomije,] po nizkl cem' Obreze 4 p« Sežani. 1796
dan od 9—12 in od 15—18 v ulici Torre bian- št. 244, sedel za mizo in si naročil vina. Ko ca, 39, I., za šentjakobski okraj danes od 15-18 je izpil kočijaž vino, je vstal izza mize in za v otroškem vrtcu pri sv. Jakobu. Vpisani go- ■ čel žaliti navzoče goste. Gostje so nekaj časa jenci, ki se niso še zglasili radi urnika, naj se j potrpežljivo požirali žaljivke, a končno je javijo v času vpisovanja.	J pristopil k pijancu eden izmed gostov, in sicer
Letno poročilo ^Glasbene Matice« je izšlo: Andrej Štcka, stanujoč v ulici Molin grande pred kratkim in se dobiva pri društvenem št, n, in mu zaukaz^V naj se pobere iz gostil-šolskem vodstvu in v trgovini g. Štoke.^ _ | ne. In res, pijanec j lalu potem zapustil Odborova seja ^Organizacije oskrbnic voj- gostilno, ali čez nek: -a se je zopet povi-niških sirot» v Trsta bo danes, 8. t. m. ob! njj sedel za mizo p^ieg vhoda. Pri mizi je 4 popoldne.	__ j sedel zamišljen. Par trenutkov pozneje je pla-
Vodstvo otroškega vrtca pri Sv. Jakoba. ; nU s sedeža z britvijo v roki k Stoki, ki se jte vabi one stariše, kateri nameravajo vpisati t pogovarjal z nekaterimi gosti, in mu zasadil
/\la>nlr/\ ff	ft/S Mit 11 n fl O ftl t 1 rt r>*Tl O V n 1 C P 1	.. ..	__ill^^l. U m^Iam AA A A ■ rv n fC - H < I m 4 i Cm
otroke v vrtec, naj jih nemudoma vpišejo. Vpisovanje se vrši vsak dan od 9.-13. ure.
Vodstvo.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico bo
imelo danes, 8. t. m. ob 4. uri popoldne redno sejo v navadnih prostorih. Naprošeni so vsi odborniki, da se je udeleže polnošte-vilno. — Ivan Daneu, t. č. predsednik.
Dramatični odsek «Ljudskega Odra* Kon-tovelj-Prosek bo ponovil v nedeljo, 9. oktobra t. 1. v glediški dvorani na KontoveJju Novačanovo »Velej o». Vsestranski bujno in globoko zasnovani dramatični umotvor zasluži primerno udeležbo. Začetek ob 5. uri popoldne.	Odbor.
*	Podružnicam in članom «Kmetijske in vrtnarske zadruge v Trstu»! Zadruga bo nabavljala in prodajala razne drevesne in trtne sadike kakor tudi vse vrste semen, vsled česar vabi vse podružnice in člane, da javijo centrali do 1. novembra t. 1. vse svoje tozadevne potrebe.
*	Mladinsko društvo «Prosveta» javlja slavnemu občinstvu, da se bo vršila v
britev v tilnik. Ranjenec se je zgrudil na Ua. 44 letni Franc Gasperini, stanujoč na Kolonji na hribu št. 378, je hotel prijeti pijanca. Pijanec je bil uraejši od njega: zasadil mu je britev pod pazduho. Prah je nato pobegnil. Obla-stvo ga zasleduje. Ranjenca sta bila odpeljana v bolnišnico.
Pri včerajšnjem pogreba fašista Berrottija ni prišlo do hujših spopadov razenT do majhnega brezpomembnega incidenta na tekališču V. E. III., katerega je povzročil neki pasant s tem, da se ni odkril, ko je šel mimo žalni sprevod.
Šport
Jutri v nedeljo, dne 9. oktobra se bo
vršila velika cestna kolesarska dirka
«Primcrsko prvenstvo leta 1921», ki jo
priredi Tržaško kolesarsko društvo «Bals
kan» na čili Opčina * Štivan s Gorica*
Kanal s Gorica ? Ajdovščina * Razdrto?
, , , - . ^ , , t	Senožeče * Štorjc * Opčine. Istočasno se
9 oktobra v dvorani .Delavskega kons dre. U ^g., na Opčinah hitra hoja na iG km
a* pn Sv- Jakobu pnredltev- °dbor' in hitri tek na 100 m. Dirka bo vsled
Iž SfŽsUfa^Ga iivli^ni«! '°^£ežnosti	tudi vsled določenih
»<<& febi	|nagiad, katerih skupna vrednost doseza
Žaloigra dveh ljubimcev v takozvanem lepo svoto 2000 lir, in obljubljeniji po-gozdiču Montecucco. Včeraj zjutraj, par mi- sebnih daril največja in najvažnejša, ne nut po 7. uri je pritekla na postajo kraljevih samo v tekočem letu, ampak sploh V pO*
vojni dobi. Upati je tedaj, da bo tudi odziv primeren. Športna društva in klu= be prosimo, da svojim članom pripoio* čaj o udeležitev toliko pri kolesarski dir* ki kolikor pri hitri hoji in hitrem teku. Start turistov bo točno ob 7'30 uri zju* traj, dirkačev pa: ob 8 uri. Dirkačem bo dovoljena menjava koles, medtem ko tu« ristom to ne bo dovoljeno in se bodo
VG"j,aškega službovanja i. t. d. Shod je j KONSUMNO društvo v Banah išče krčmarja. bH mnogoštevilno obiskan. ! Prijave sprejema odbor ob nedeljah od 11. Najdeno truplo. Na strzičkarski plani*! do 14. ure v društveni gostilni._1794
ni je bilo najdeno truplo neke ženske i NOVE POSTELJE za L 95.—, vzmeti L 70.—, (pravzaprav SO to samo še ostanki nog, j žimnice L 50.—, ponočne omarice, umival-las in nahrbtnika z vsebino), ki se je bi]a niki, chiffoniers, omare, popolne sobe pO iz-Že pred' dvema, letoma ponesrečila, a so r rečno nizkih cenah. Ul. Fonderia 3. 1830
Siefano CraciiittiSKr.SSl3,,
II
z zalogo plošč za prevlačevanjc in pode po zelo ugodnih cenah. 75^
jo zaman iskali. Danes so našli te estap. STARO ŽELEZO, med, bron, baker in svinec fce tihotapci na oni stram državne mcic; kupujem. Miheučič, via S. Francesco 10. in se nihče iz razumljivih razlogov noče \	18281
oglf siti, da bi pokazal mesto. Po prejem ICTDC„n--;-:—--r
t h pismih sedeč, je stvar resnična.	J.^ k ' fn? T™* • za'am"no1
V Dcmbergu li * obnovila .Narodna fe^Ll^A^tfp^^^^	|
Citalnica» in bo priredila v kratkem ve* 5 Na zahtevo se pošljejo uzorci.	18271
selico. S tem začne «Čitalnica» svoje nas rodno delo v tistem visokem zmislu kot pred 60 leti.
Z& kenoaika v goriški stolnici je ime* no van veleč, gospod Anton Berlot, žup*i NOVE POSTELJE za L 120.—, vzmeti 70.—; nik s dekan V Kanalu.	žimnice 50.—, omarice, umivalniki, omare
«Goriška prftika» je v tisku in izide v? s itirimi Padali, schiffonier, mize in popolne kratkem. Urejena b O zanimivo in bo pri, j	se prodajo P° u*odmh cenah" ^^
TROPINOVEC, rum, konjak, najfinejši izdelek, po konkurenčnih cenah v zalogi Avgusta Pavaneta v Sežani.	1826
nesl# nmogo slik. Cena izvodu L 160 Trgovcem; primeren popust. Naročila na, CUNJE, bele, velike, čiste, kupujem po L 1—4
K. T. D. v Gorici.
f Ulica Solitario 1.
1771
Gospodarstvo
Kmetijska1 in vrtnarska gospodarska zadruga v Trstu naznanja vsem vojim c. odjemalcem, ds» je ustanovila pose^ ben «Semenski odsek», koji bo imel v zalogi^se vrste deteljnifa, travnih, žele? njadnin, žitnih semen i. t. d., koja bo prodajal po konkurenčno nizkih cenah. Prodajalna se nahaja v ulici Reffineria 7. Vodstvo «Semenskega odde!ka» pre?
V SKOPEM ŠT. 24 na Krasu, se proda posestvo z vsem kmetijskim poslopjem, velikim vrtom 3876 m2, malim vrtom 450 m3 in dva travnika. Pojasnila daje Josip Pirec, Voj-ščica pri Komnu.	1769
KROJAČNICA Vekoslav Terzo, ulica Fonde-' ria 4, se priporoča tržaški mladini. Izdeluje najmodernejše obleke današnje angleške mode.	1728
Dr. Joahim Raženi
je otvoril v Trstu
ul. Fabio Filzl (prej ul.Mlo,l.
svojo
odvetniško pisarno
S0G
BiiMli črta M - Volosko - Reka
Urnik od 1. julija 1921
KRONE, srebrne, zlate plačam po najvišji ceni Pertot, S. Francesco 15, II. nad.	1658
stražnikov v ulici Navali neka mlada ženska in pripovedovala maršalu Polliju v eni sapi da je slišala, ko je šla po takozvaacm trav-vj niku Montecucco, dva močna strela, ki sta prišla s strani bližnjega gozdiča. Radovedno je tekla na kraj, od koder sta se zaslišala strela, in videla na tleh poleg drevesa mladeniča v starosti kakih 18 let in mladenko v starosti kakih 20 let. Oba sta bila nevarno njena. Maršal
ra-
Polli je vzel pripovedovanje ne-
znanke na zapisnik, telefoniral rešilni postaji vsled tega kolesa turistov puncirala Sku* in nato odšel z enim stražnikom in z žensko, pno Število nagrad 2a dirkače DO 7 SVe*
in nato odšel z enim stražnikom in z žensko, ki mu je bila kažipot, na mesto, kjer sta ležala ranjenca. Trupli sta bili razdaljeni par korakov drugo od drugega; oba sta bila ranjena v glavo. Kmalu potem je prišel na lice mesta zdravnik rešilne postaje in dognal, da je mladenič že mrtev, dočim je mladenka še dihala,
pno
tinj, od kateiih 2 zlati; za turiste 3, od katerih prva zlata. Poleg tega bo dobil prvak spominsko ploščico iz brona s pri* inernim napisom. Sedmo darilo pa je do? ločeno najmlajšemu kolesarju, došlemu
a slabotno. Ker je bilo stanje mladenke -zelo v maksimalnem času. Hitra Mk se bo
nevarno, jo pe dal zdravnik rešilne postaje ne mudoma odpeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični oddelek.
Maršal je preiskoval zadevo. Dognal je, da je mladenič najprej ustrelil mladenko s samokresom in potem še samega sebe. Samokres fe ležal na njegovih prsih. Poleg mladeniča sta ležali še dve pismi.
Prvo pismo, ki ga je pisal fant, je imelo naslednjo vsebino: «Dragi stariši! Odpustitemi
vršila po Balestiieri*jevi metodi. Nagra« de bodo velika pozlačena, velika srebra na in srednja srebrna: svetinja. Za hitri tek na 100 m bodo enake nagrade, ka* kor za hitro hojo. — Pričakujemo, da bo odziv splošen posebno za skupino turi« stov, ker bo dirka prava tura brez odmos rov. Športna društva in kkibe prosimo, da uvažujejo zgoraj navedeno, in * slu?
čin, ki sem ga storil. Ker je bil njen oče proti čaju, da n:so prejela pravočasno našega temu, da me ona ljubi in jaz njo, sem želel z | pismenega vabila, naj oproste, ker temu njo umreti. Tako bova vsaj srečna. Zadnja I je krivat stavka, vsled katere se je mora« mo,a zelja ,e, da ohranite slike moje matere J ja tudi diika prenesti. Po vaseh in cestah, m da naju pokopljete skupaj. _ Nino m kcder bodo	dirkačif s0, razna J^
je v na društva za vzdrževanje reda. —
skupaj. — Nino Dollina.*
Drugo pismo, katerega je pisala mladenka, je imelo to-Ie vsebino:
«Draga mati! Odpusti mi! Vse Vam pustim. Dvignite denar, ki je naložen v «Cassa della Federazione Marinara > v ulici S. Nicolo1 št. 2. Ne preklinjajte naju. — Dolfina in Nino.»
Pozneje se je dognalo, da se imenuje mladenič Ivan Markovec, star 18 let, sin gostilničarja v ulici S. Marko, mladenka pa se ime-muje Rudolfina Strocco, stara 20 let, stanujoča v Androna Cristoforo Colombo Št. 17. Iz kakšnih vzrokov je prišlo do tega, da je
Odbor.
Vesti z GoriSkega
Upokojencem, vdovam in sirotam Jus žne železnice. Te dni se odpošlje vladi protest proti krivici, ki se godi gori oznas cenim v gmotnem ozira in zlasti protesti* ramo proti vladni izjavi,, da je oblastvo poskrbelo za enako ravnanje z upoko*
vzame tvrdke
£ Josip Matelič, bivši poslovodja j CAJ odprt in v zabojčkih po L 1.- prodaja Sever m dr.	j - trgovcem in kavarnarjem Srečko Bajt, Idrija.
1744
Krompir .	•	. Glavnato zelje
Paradižniki	.	•
Radič . .	.	.
Malancane	.	.
Čebula .	*	•
Citrone .	.	.
Jajca . •	«	•
Breskve .	.	*
Hruške .	.	.
Fige . .	.	.
Grozdje .	*	.
Jabolka	.	.
TRZNE CEflE.
Trst, dne 7. oktobra 1921.
1.40*
--.60;
. _ 0.20 1.80 i —1 —!
; ZLATO in erebrne krone plačam več kot drug* I kupci. Albert Povh, urar, Macziai 46 (* bližini drvenega trga).	44
POZOR! Srebrne krone in zlato ;>o najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, L	38
Sadje:
. „ —.— — .25' NEAPELJSKE in bolonjske testenine ima v . „ —.65 —.701,; zalogi Avgust Pavanetto v Sežani. Vprašaj«-| tc za pojasnila in uzorce.	1825
• » = jj-—. SREBRNE krone plačujem do L 2.— komad.
Alojzij Povh, Piazza Garibaldi 2, nova velika prodajalna zlata in srebrnine. 1S2G
. , —2.6') . .	3 60
. „ —1#.80
Lir |	Tja ||		ODHOD		iNazaj	| Lir
_	1 7-	\	g Trst (P. Oberdan) '	k.	12.-	28.35
3.80	i 7.40		Bazovica.....		11.25	25.05
6.90;	, 8.10		Kozina-Herpelje		11 —	22.35
7.50!	815		Tuble ......		10.50	20 45
8.751	8.25		Materija .....		10.40	20.20
9451	8.35		MarkovŠčina ...		10 30	18.70
1020 j	8.45		Gradišče.....		10.201	17.85
13,05'	850		Obrov .....		10.10 j	16.95
12 -	D.—		Hrušica .....		i 0.05 1 16.0.J	
13.-;	9.10		Podgrad .....		10.—	15 85
13.55 i	9.15		Račice ......		9.55 |	14.2»
14.55 j	9.30		Starad ......		9.451	13.25
16.151	9.45		Pasjak......		9 >5;	11.65
16 751	9.50		Sapjane.....		9 0"»	11.05
17.751	10.—		Rupa ......		8 50	10.—
20.501	1020		Perma ni......		8 30	7 25
21.60 i	10.30		Jurdani.....		8 20	6.15
22.25!	10.35		Jušići......		8.05	5.40
23.—	10.45		Matulje.....		M	4.30
25.35 i	11.— 11.15		SS w		7.30	3.—
2S.35 ! >	11.45	>	r Reka (Tr§ t- Bzffisti) f		7.-1	—
Trst Podgrad
Lir	Tja j	ODHOD			| Nazaj	j Lir
	16.301		f. Trst (P. Oberdan . ^	k	930	13,—
3.80	17.10		Bazovica.....		9. -	10.20
6 90	17.35		Kozina-Herpelje		8.40	7*0
7 50	17 501		Tub! je......		8.25	&JSO
8.75	18-		Materija .....		815	5.35
9.45 (	1810		MarkovŠčina . . .		8.05 1	
10.20|	1S.20		Gradišče.....		7.50	a.—
11.05	18.25		t'brov ......		7 45	210
12.—	18.30		Hrušica.....		7.40	L30
13 —	18.40!	>	r Podgrad.....]	8	7.30	1 —.—
BorziM poroClla.
Te$ag*
Trst, dne 7. oktobra 1921.
Jadranska banka..............'<-60
...........................342
Dalmatia..................215
Gerolimich ................H00
Libera Triestina .............. 550
LIoyd ••	139 •
Lussino	701
Martinolich	102
Oceania . .................255
Prem uda . . ......r * • ■ ......345
Tripcovich................. 300
Ampelea
Cement Dalmatia..............320
Cement Spalato . .............280
Tli« vaiafa mm tri tfkca fatfo«
avstrijsko-nemSke krone .........1.10
češkoslovaške krone ........ 26.25— 27.—
dinarji	44.- 46.—
lejl ...•••■•••••«•.* 21.- 22.—
marke............• - 20.50- 21 50
dolarji.............. 24.65— 24.85
Irancoski franki......... 179-50—180.25
švicarski franki........ . . 435 —-439.—
angleški funti papirnati ....... 93.75— 94.2^ ;
angleški funti, zlati ........113
DOKAZ
da imajo testenine-Pekatete sloves že izza predvojne je ta, da se vsestransko povprašuje po njih.
70«
115.-
napolconi.............93 75- 9i.£0
_	„ . — , jenci Južne in državne železnice. Obes
hotel Markovec ustreliti Strcccovo in sebe? j nem sc priloži; prošnja po pravični drfc
M:lr.mirfCl,e fpc?naIa Stroccova! ginjski dckladi. Toliko na znanje upo= Markovcca, Mladenkini starisi niso bili nič i •	j.	•	i> • i
kaj veseli, da se Ijubimkuje hči z 18 letn"m |	rastresenim po Primorskem. —
mladeničem. Večkrat so ji prigovarjali stariši, naj pusti Markovca pri miru. Stariši so hoteli namreč, da se hči omoži z nekim Ivanom Maierjem, stanujočim v ulici dell'Industria št. 10.
Šček.
Shod podružnice »Kmetijske in vrU nerske gospodarske zadruge« se je vršil
I	I	------v Štiaku v nedeljo dne 25. m. m. ob obil?
Rudolfina se pa m hotela vdali želji starišev,1 ni udeležbi kmetov, ki so z zanimanjem
HALI OGLASI
se računajo po 20 stotink beseda. — ffajmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4"—. Kdor išče službo, plača polovično ceno.
ENONADSTROPNA hiša t vrtom se proda v II. Bistrici po zelo ugodni ceni. Pojasnila daje Uršič, II. Bistrica.
1835
IVAN INOCENTE v Postojni proda 500 m bukovih šokih drv, ki so pripravne za kukanje oglja. Kopišča so napravljena aa ita.	1832
SREBRNE boae plačujem po L 1.65. Vta Valdirivo 36, II.	1777
PODLISTEK
Hene Thevcnin.
Železni malik
—	Res je. Mari pa so sc vsled take tajin-stvene moči iznenada odprla pred vami podzemeljska vrata?
—	Mislim, da.
—	Zbegan sem ob misli, da ste prišli vi v tempelj samo za to, da preprečite našo blazno podjetje. Kako naj bi bili poslušali vas! Saj vas mi sami tiramo v smrt!
—	Ne očitajte si ničesar! Prej ali slej bi nas bili vendar obsodili. Posest malika je tvorila preveč kompromitujočo okolnost, da bi nas ne bila spravila v nevarnost.
—	Kaj je ta malik v svojem bitstvu! Kako tajinstveno in usodno božanstvenost predstavlja?
—- Po tistem malem, kar sem mogel razumeti, je ta malik čuvar bojnega zaklada, skritega v skrivnostnem kraju templja. To je zaklad, ki toliko nesrečnega Ibaneza, ki je obveščen o njegovem obstanku, ker je razrešil simbolične okraske platnene ovratnice na ma-liku.
—	Kako so mogli malika odnesli od tu? Doktor Bernard ga je našel daleč od tu.
—	Vi me vprašujete veliko večf nego morem vedeti jaz. Na kak način je tajinstveni
potovalec s pomočjo Quiteria prišel v posest
malika? Kam ga je odnašal? In kje ga je našel doktor Bernard? Kako si ga je prisvojil? In slednjič: po kakem zakonu ima življenje? Koliko vprašanj, ki nimamo odgovora nanje in na katere ga ne dobimo nikdar!
—	Življensko načelo (ali njega dozdevnost), podeljeno neorganično snovi, je mogočen problem, ki se odteza našemu poznavanju.
—	Ne toliko, kakor mislite vi! Ti Indijanci so rešili problem, ki je že davno predložen znanosti. Mi znanstvenika smo že poznali živeče železo.
—	Razložite mi!
—	Kaj je v resnici življenje z znanstvenega gledišča? Čista in enostavna reakcija materije. Mislite si, da bi kak vzmet vtisnil vase kako kemično učinkovanje, ki bi ga napravilo močnejšega, nego je bil poprej. In dalje. Če življenje ni nič drugega nego gabanje mole-kulov, se more trditi absolutno, da kovina živi. To dokazujejo številni eksperimenti. Na primer: kos zlata se zarini v kos svinca, isto-tako, kakor bi storil organičen zaje daveč v organična telesa. In dalje: Če se raztegne železen drog, se nategnena stran ojača in postaja odpornejša, istotako, kakor se. dogaja z mišico, ki jo je utrdilo delo. Kovina občuti in reagira in galvanometer zaznamuje reakcije: more se jo vspavati s kloroformom, jo pobuditi s kositarjem, ali platinom. Z eno besedo: kovina živi, Jter umira!
—	Umira ?
—	Da. Neki indijanski znanstvenik, Box, je mogel z oksalno kislino zastrupiti nekatere kovine, ki jim je igla galvanometra zaznamovala krče agonije, na kar polagoma ugotovil smrt. Ce izkušnje prav uče, obstoje tudi proti-strupi, ki morejo zopet oživiti kovine.
—	Kaj naj sklepamo iz vsega tega?
—	Da nas živeče «stvari» spravljajo v toliko začudenje le zato, ker mora naša znanost še le razkriti oživljajoče načelo, voljo, ki jim zapoveduje in obvezuje v pokorščino, če bi moglo biti naše živlpenje daljše, bi videli dovršeno tudi to razkritje, aM bi je izvršili mi sami.
—	Živeti! — je mrl jal gospodar. In vendar bomo skoro obsojeni na smrt!
Mavrici j Tarnier ni odgovoril: pritisnil se je k oknu ječe ter pozorno gledal na razsežni, tihi, samotni prostor v tisti nočni uri. Mnogo tednov je minulo, ko je Jukasa usmrtila maščevalna roka Quiteria, a vendar sta bila moža še vedno zaprta v ječi. Indijancu se je bilo posrečilo pobegniti, ne da bi bil dal kak gla« od sebe. A naša moža sta se vpraševala, kako je mogel priti do Jukasa, izvršiti maščevanje in odtegniti se kazni, in to celo tako, da niti slutili mso njegove navzočnosti. Bil je bolj srečen, nego Pedro Ibanez. Posrečil se miTje namen morda vsled poznavanja mnogih stvari, o katerih govoriti se mu ni zdelo umestno.
IPaljel
Ktfpujejo se: volovske kože brez rogov po L 4.80 Kg; telečje po L 6.50, ovnove in kozje po L 5.—. Jagnjeta In kozliči po L 5.—, loj po L 1.50.
SkMitte kož, Trst, ulica Sorsente {t. 3.
Srebrne krone in zlato plačujem po najviSjih cenah
RLOJZIJ POVH
Trst, Piazza Garibaldi St. 2
(prej Barriera)
i
V Opatiji se proda
dvonadstropna vila,
v sredini mesta na robu zdraviliščnega parka, v bližini pristanišča parni ko v in tramvajske postaje, obstoječa iz 15 sob, 5 sob pod streho, vse popolnoma opremljeno, vodovod in električna razsvetljava. Pismene ponudbe na Tt. Mirko Kozina, Karlovac-Banija, 799	Jugoslavija.
ZofMteliitfni nmHiilntorij
Trst, ulita Sette Fontane št. 6, L
Odprt usak dan od 9-13 in od 15-19
Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom.
Delo zajamčeno
7G3
„ITflLIfl PREVIDENTE"
Vzajemno zavarovalna anonimna družba proti požaru. — Glavno zastopstvo v Rimu.
GLAVNO ZASTOPSTVO Trst, ul. S. Nicolo št. 11, I. n.
Telefon št. 24-86 bis	759
Agenti in zastopniki po vseh glavnih krajih.
Velika partija
steklenih šip,
razHčne velikosti na drobno a'i debelo
se proda
Preprodajalci, stavbeniki, mizarji in steklarji dobijo popust. — Ponudbe nasloviti na zalogo Šip Trst, Piazza Oberdan št. 3. 17rj (Hiša Hotel Europa)
KRON
srebro in zlato1
bupulem po zvlsanth centih.
Via Pondares 6, S. desno.