Priprava na poroko Nikdo ni več verjel, da bo gospod Stanko zakonski mož. Kako je presenetila malo mestecc vest: Davčni upravitelj bo poročen z Verico. Vsi resno misleči so bili mnenja, da si je izbral v premožni, gospodinjski in bolj jesensko samski Veri primerno družico na konec poti, ki jo bo še moral prekrevsati skozi življenje. Ženitvi dorasle nevesto so zbijalc šale iz Verice, ki je že bila davno Vera in baš ona bo dobila pred zatonom uživanja zakonske srcče tako dobrega naoža. O SttMiku ter Veri so znosili Ijudje med ckllci ne, pranger javnega presodka vse. kar so znali dobrega, slabega in popolnoma izmišljenega. Odrešena Verica je pripravljala gostijo, vabila sorodstvo ter prijatelje za soboto ob feni uri popoldne. Njen Ijubček Stanko je imel kot strasten hribolazec pred poroko le eno željo, da bi vzel čisto sam slovo od priljubljenih vrhov, na katerih je prebil toliko nedelj in praznikov — v uživanju raja razgleda navzgor ter navzdol. Te skromne želje mu pač ni odrekla niti Verica, ki je imela tolikanj skrbi s pripravami za pošteno gostijo. Njena ljubeznivost radi samskega — adijo od planin je hušnila tako daleč, da mu je lastnoročno napolnila nahrbtnik z jedjo ter pijačo. V petek popoldne in to je bilo v staroženskem poletju koncem novembra se je odpeljal hribolazec Stanko do one postaje, odkoder je nameraval doseči cilj najlepšega razgleda za slovo dolgo — dolgoletnemu samskemu stanu . . . Ko je začel pohod navkreber od postaje, je bilo še lepo vreme. Nekako v sredini steze so se spoprijeli oblaki od vseh strani in ulilo se je po planinah in dolinah. Hvala Bogu, Stanka ženina je zajela starobabja ploha fcaš pri kočuri znanega apnarja. Pod streho ni bilo nič hudega in na sredi poti je bil tudi. Le nesrečni apnar mu Je razložil čisto resno, da se ne bo, če se bo, zvedrilo pred jutrajno zoro, ker je zaprto nebo od vseh strani. Kaj je hotel ljubitelj planin — ženin Stanko, naprej ni mop-el, nazaj tudi ne, je pač ostal v gostih pri apnarju. Beseda je dala besedo in pri brleči leščerbi je priromal Stankov nahrbtnik do pregleda. Vsa čast nevesti, ki je znala izvoljencu tako Izbrano v jedi in pijači ovenčati zadnji samski večer ne za enega, ampak prav obilno za dva. Zunaj je nabijal dež, Stanko in apnar sta pela slavo alkoholu in mesu, ki naj prelevi ra'dodarnega gostitelja iz hribolaznega samca v zapečnjaškega moža! Enkrat popolnoči je bil nahrbtnik pri dnu. Apnar je bil pripravil prenočišče za oba z obIjubo, da bo fanta zbudil ob sedmi uri, da pohiti na kolodvor in se pripravi ter se preobleče za poroko, gostijo in običajno ženitovanjsko potovanje. Raca na vodi, apnar se je prebudil že ob *-"'* uri zjutraj in moral v kamnolom. Pred Sesti sedmo uro ni smel zbuditi gospoda in zakaj bi t* ne počival po lastni volji ter potrebi. .. Smuknil je iz bajte na delo; fant Stanko si je omencal oči ob deseti predpoldne pri vedro hladnem dnevu. Predno se je zavedel slavja poroke, je bilo pol enajstih in ob pol dvanajstih je odhajal zadnji vlak, ki bi ga naj ponesel v naročje željno čakajoče neveste. Buknil je liki jelen po koncu in stopil na plan, ko je drčala z apnencem za apno obložena vzpenjača mimo kočure. Pogled na železno vrv in voziček je rodil v Stanku sklep: po vzpenjači sem v nekaj minutah na postaji, v vlaku in še z malenkostno zamudo pri — nevesti Verici. Še par korakov je skočil navzgor in že je bil pri izhodišču vzpenjače. V prazen voziček se je dvignil kljub kriku paznika, da ne sme in že je drčalo počasi navzdol preko prepadov v zaželjeno dolino! Kako blaženo prijetno je bilo Stanku krog fantovskega srca, ko je dajal slovo planinam še nekaj minut samec visoko nad zemljo in še višje do zasneženih vrhov. V objemu rajskih — zadnjih občutkov je smukal počasi navzdol in bil uverjen, da je on eden od izvoljenih, ki se poslavlja globoko nad prepadi od brezskrbnoga samskega življenja . .. Iz bajnih sanj nad zadnjim brezdnom ga je predramil siloviti hr — rsk — ruk — vozi- ček se je ustavil, dvc sireni na hribu in v dolini sta brlizgali zategnjeno — vrv navzgor in navzdol je obstala ... Popolnoma pri miru je bil Stanko prepričan, da gre pri vzpenjači za trenutni pogrešek v strojih, ki se bo razvozljal takoj v še nadaljni pogon. Mazal se je uravnanih živcev s počakanjem 5—10 deset minut in pogledal na uro. Baš v tem trenutku je pripihal njegov vlak na postajo in že žvižgal na odhod. Vlak je odnesla nesreča in kaj bo z Verico ter poroko . . . V ta položaj se je zamislil na globoko hribolazec Stanko med nebom in zemljo ... Ura v trgu pri postaji je odbila dvanajst, vrvi se niso ganile — v Stanku je vzhajala zavest: Sobota opoLdne je, delavski delopust in jaz se bom pripravljal nad prepadom na poroko eno celo popoldne, celo noč, celo ncdeljo in zopet eno noč do pondeljka zjutraj ob 6. uri. Skušal je zganiti mirni voziček, ta se je zagugal in mu žugal: ne tresi me, sicer se iztirim in se boš ubil v prepadu kot — lant! Kričal je iz višine, pvazni odmevi od planinskih skal. ki so bile brez uo- moči pri pogledu na mirujoči pogonski stroj vzpenjače . . . Pri nadvse mučni nezgodi še čistoprazen nahrbtnik, zmrzavajoče vreme, ndbcne odeje dve — celi noči ... Kdo je še kedaj na svetu preživel mučnejšo pripravo na resni zakonski stan nego naš starejši fant Stanko! In res in zopet — res, še le v pondeljek zjutraj točno ob šestih sta se oglasili obe sireni, vrvi sta se zganili, voziček je drčal navzdol do postaje, do vlaka in do — neveste . . . Izlakan kot cerkvena miš, premražcn, da je kosal z zobrni repo, je padel ženin Stanko v naročje objokane Verice. Po enem poldnevu, celih dveh nočeh in enem dnevu v lakoti ter mrazu med nebom in zemljo, še zabodljaji neveste, vse to je zmajalo Stanka do solz. Zjokati se je moral nad prestano — nepopisno nesrečo in očitki, predno je dobil okrepčila, potožil strašno slovo od fantovstva in bil zopet — ženin Stanko! Ko sta se peljala z ženo Vero na ženitovanjsko potovanje mimo vzpenjače, jo bil mož Stanko bridkega mnopja: Pozrirr.vljone neme planine, a vrag vzami pamsko slovo od vas in pripravo na zakon — vzpeniačol