ciun JBroí
KOPER — 23. J ANUA RJA 1959
'ostnina plačana V GOTOVTNi
LETO VIII.
ŠTEV.
Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno založniško podjetje Primorski tisk Koper. Naslov uredništva in uprave: Koper, Verdijeva 2/1, telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za Inozemstvo letno 1000 din ali 3,5 dolarja. Bančni račun (102-70-1-181. Prilogo Uradni vestnik okraja Koper prejemajo _naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
Ob seštevku predlogov za družbene plane gospodarskih organizacij v našem okraju, po podatkih Okrajnega zavoda za plan in po beležkah z mnogih sestankov na Okrajnem ljudskem odboru, se nam kažejo prvi obrisi za predlog okrajnega družbenega plana za letošnje leto.
Osnovne naloge okrajnega plana za i. 1959 izhajajo seveda iz temeljnih smernic zveznega in republiškega družbenega plana, postavljene so na temelje doseženih rezultatov našega gospodarskega razvoja v letu 1958 po eni strani, po drugi pa v okvir
Pri zveznem, republiških in okrajnih odborih za proslavo 40-Ictnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije so se ustanovile redakcije za Zbornik spominov. Naloga teh redakcij je, da v razmeroma kratkem času, ki je še na razpolago, zberejo čimveč spominov, neposredno ali posredno vezanih na važnejše ali zna-eilnejše dogodke v zgodovini jugoslovanske KP. Tako zbrane spomine bo zvezna komisija do konca letošnjega jubilejnega leta izdajala v Zborniku, ki bo izšel v tolikerih knjigah, kolikor bo zbranega takšnega gradiva, da bodo lahko v vsakem zvezku zastopane vse jugoslovanske pokrajine.
Primorski Slovenci so pod fašistično Italijo iskali oporo za svojo nacionalno in socialno osvoboditev predvsem v jugoslovanskem revolucionarnem gibanju. Med komunisti na Primorskem in KPJ so obstajale tisočere vezi, od zbiranja pomoči za stavkajoče slovenske rudarje, od protestnih akcij v zvezi z usmrtitvijo Aliagiča do širjenja partijske literature, ki je prihajala iz Jugoslavije. Razen tega so premnogi primorski napredni ljudje emigrirali v Jugoslavijo in se tamkaj vključevali v revolucionarno gibanje, mnogi od teh pa spet končali v tamkajšnjih klero-fašističnih zaporih, vtem ko so se ostali vztrajno borili za zmago revolucionarnih idej v sami Jugoslaviji ali pa so so vračali nazaj na Primorsko, da so tu v povezavi s KPJ pogumno in spretno vzdrževali zveze z naprednim gibanjem v matični domovini. V zgodovini jugoslovanske KP vsekakor ne sme iz-ostati poudarek, da je bilo primorsko ljudstvo v zgodovinski uri leta 1911 kot en mož pripravljeno na narodnoosvobodilni boj in na ljudsko revolucijo, in da je bila prav Komunistična partija Slovenije tista, ki je bila edina sposobna, da je tedaj dejansko in formalno lahko prevzela vodstvo nad osvobodilnim bojem na Primorskem. O tem priča med drugim tudi sporazum med KPJ in KPI.
Iz vsega povedanega sledi, da se je dosti ljudi s Primorske že dokaj 'zgodaj vključilo v članstvo ali pa v akcije KPJ, ne da bi bili njeni člani. Prepričani smo. da je v našem okraju od nekdanjih udeležencev Oktobrske revolucije (ali njihovih svojcev) do španskih borccv in drugih aktivistov KPJ med obema vojnama ter do borcev in funkcionarjev v narodnoosvobodilni vojni na tisoče takšnih tovarišev in tovarlšic, ki so dolžni, da prispevajo svoje spomine v Zbornik spominov iz zgodovine KPJ ob njeni 40-Ietnici.
Okrajna redakcija Zbornika želi vsem tem tovarišem čimbolj olajšati, da bodo njihovi spomini zabeleženi. Zato poziva vse, ki se kot udeleženci ali kot priče spominjajo kakega pomembnega ali značilnega dogodka iz zgodovine KPJ. da to napišejo in do 10. februarja letos dostavijo redakciji. Vsem tistim pa, ki to žele. bo dala okrajna redakcija iz vrst koprskih novinarjev in drugih javnih delavcev na razpolago zapisovalce spominov, ki bodo prišli na dom in tamkaj po pripovedovanju zapisali določene spomine. Potrebno je samo to, da dobi okrajna redakcija sporočilo, kje je tovariš aH tovarišica, ki lahko prispeva takšne in takšne spomine za Zbornik. Čeprav je dolžnost zgodovinskih komisij pri občinskih odborih za proslavo, da zbirajo takšne naslove. vendar same komisije ne bodo zmogle le pomembne naloge, če ne bo najširšega sodelovanja vseli članov ZK, Zveze borcev. Socialistične zveze in ostalih množičnih organizacij.
Opozarjajte torej občinske odbore z«, proslavo 40-letnice KPJ na vse bolj ali manj znane udeležence in priče dogodkov, ki so kakorkoli pomembni za zgodovino KPJ! Lahko ¡na takšna opozorila dostavite tudi 33. naslov: Okrajni odbor za proslavo 40-lctniee KPJ pri OK ZKS, Koper.
Sit«««
okrajnega perspektivnega plana.
Obseg proizvodnje v vseh panogah gospodarstva v našem okraju naj bi se po omenjenih podatkih povečal za 10 "/u, s tem pa bi bilo v primerjavi z letom 1956 doseženo 62 °/u povečanja, vtem ko je po perspektivnem planu to povečanje do leta 1961 predvideno za 98 °/o.
Najbolj bi se poveča! obseg proizvodnje v industriji, in sicer za 30°/o. Po napovedih naših podjetij je to predvidevanje realno s pogojem, če bodo dosledno izvedene vse planirane reorganizacije v smeri racionalizacije produkcijskega procesa, če bo storjeno vse potrebno za možno zvišanje storilnosti in če bodo samoupravni organi zlasti pa sindikalne podružnice po naših podjetjih nudili tehničnim vodstvom po naših industrijskih podjetjih vso oporo v borbi proti stalnemu negativnemu pojavu v našem okraju in v ostali Sloveniji, se pravi v borbi proti prepočasnemu izvajanju proizvodnih planov v prvem polletju, zaradi česar so morali delovni kolektivi, da so do kraja leta vendarle dosegli plan, v drugem polletju, posebno v zadnjih mesecih napeti vse sile in uvesti veliko število nadur. Če bomo po vseh podjetjih napovedali uspešno borbo temu škodljivemu pojavu in začeli sistematično spremljati izvajanje plana že v prvih mesecih tega leta, tedaj bomo, po našem mnenju, tudi tako povečani družbeni plan naše industrije za letošnje leto ne le dosegli, temveč tudi presegli. To pa bo močan prispevek k dvigu življenjske ravni na sploh, posebej pa še k zvišanju osebnega dohodka prizadetih kolektivov.
Po predvidevanjih predloga družbenega plana se bo v našem okraju obseg industrijske proizvodnje letos povečal za 10 milijard v primerjavi z letom 1956, medtem ko predvideva perspektivni plan za leto 1961 skupno povečanje za 16 milijard. To kaže, da predvideni tempo porasta industrijske proizvodnje povsem
i proi
ustreza nalogam perspektivnega plana.
Ob normalni letini je predvideno tudi v kmetijstvu povečanje proizvodnje za 14 o nasproti letu 1958, saj bodo letos kmetijska posestva in ekonomije zaradi dospele rodnosti skoraj podvojile obseg proizvodnje. To povečanje je predvideno zlasti v proizvodnji vrtnin, krme ter v živinoreji. S takšnim porastom kmetijske proizvodnje v letu 1959 bi bilo doseženo 60 % predvidenega povečanja kmetijske proizvodnje do leta 1961, kar tudi ustreza dinamiki perspektivnega plana.
Seveda predvideva plan tudi za kmetijsko proizvodnjo lepe do-(Nadaljevanje in konec na 3. str.)
Slika kaže skupino mladih pripadnikov Počitniške zveze koprskemu okraja s svojim predsednikom Jidijem Titlo-m, ko so lansko leto v juliju potovali po Jugoslaviji, pred zgod,ovinskim samostanom Sv. Nauma ob Ohridskem jezeru. Več o delu Počitniške zveze koprskega okraja preberite na 11. strani v poročilu z letnega občnega zbora, ki je bil minulo nedeljo v Kopru.
Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA PIRAN
Preteklo soboto je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Piran podalo obračun svojega dela v preteklem letu. Predsednik tov. Milan Vozelj je v izčrpnem poročilu zastopnikom 38 podružnic s področja vse piranske občine navedel dosežene uspehe in opravljene naloge, nakazal pa tudi bodoče naloge sindikatov v Piranu. Izrazil je prepričanje, da bo delo Obč. sindikalnega sveta letos še uspešnejše, k čemer bodo gotovo pripomogli predvsem tisti člani, ki so včlanjeni tudi v ZKS.
Iz poročila in razprave povzemamo naslednje: Organizacijsko stanje sindikalnih podružnic je kar zadovoljivo. V občini je včlanjenih 98 ■/> vseh zaposlenih oseb. Posebna pohvala gre podružnicam v gostinskih podjetjih in na kmetijskem posestvu, ki so kljub sezonskemu značaju znale pritegniti v vrsto sindikatov vse zaposlene tistih kolektivov. V bodoče pa je treba poskrbeti, da pride v upravno odboro več mladih ljudi. Razne komisije, Ki jih je bil ustanovil svet, niso dovolj delale. Vsi člani sveta niso dovolj skrbeli za dodeljene podružnice. Po drugi strani so bili nekateri člani predsedstva preobremenjeni s funkcijami. Upati je, da bo novoizvoljeni odbor enakomerneje zaposlil vse svoje člane. Prav tako je treba v podružnicah zainteresirati vsakega člana sindikata. Občinski svet mora v bodoče čim konkretneje delati s tistimi podružnicami, katerih podjetja so v gospodarskih težavah. Treba je urediti administrativno poslovanje vseh podružnic. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da nekatere podružnico precej neredno po-
slujejo. Blagajnike dveh podružnic bodo postavili pred sodišče.
Med akcijami, pri katerih je uspešno sodeloval občinski sindikalni svet v preteklem letu, naj omenimo organiziranje delavsko-uslužbenske restavracije v gostišču »Na obali«, kjer se hrani lahko vsak zaposleni po vsakomur dostopnih cenah; dalje akcija za udeležbo mladine iz podjetij in posestev pri veliki mladinski akciji na avtocesti, prvomajska proslava na Krogu in druge akcije.
SindiKati so imeli pomembno vlogo pri utrjevanju delavskega samoupravljanja. Vendar so nekatere podružnice še preveč pod vplivom direktorjev oziroma upravnega aparata podjetij. Zelo redki so bili primeri, da je sindikalna podružnica zahtevala sklicanje delavskega sveta zaradi nastalega problema. Sindikalne podružnice morajo doseči, da bodo delavski sveti imeli dobro pripravljene seje in da bodo takoj obvestili o svojih sklepih celotni kolektiv. Sploh Je priporočljivo voditi evidenco dela delavskih svetov. Med drugim je treba vplivali, da bodo delavski sveti v večji meri obravnavali tudi tiste probleme, s katerimi se je doslej moral boriti ObLO, se pa tičejo vsakega kolektiva v občini.
Pravzaprav se je ta usmerjenost piranskih kolektivov že začela kazati, posebno v zadnjem času, ko so bile v vseh sindikalnih podružnicah in v organih delavskega samoupravljanja obširne razprave o predlogu združevanja in skupne porabe dveh tretjin prostih sredstev posameznih kolektivov. Člani sindikatov so v tej zvezi
dali številne pripombe. Po njihovem mnenju je treba čimveč sredstev zagotoviti za gradnjo stanovanj. Sindikati morajo v novem letu še okrepiti svoja prizadevanja za izvajanje vsega, kar lahko prispeva k izboljšanju delovnih in življenjskih razmer zaposlenega prebivalstva in njegovih družin. V ta okvir spada tudi zaščita posameznikov pred samovoljo in morebitnimi represalijami direktorjev proti tistim, ki želijo s kritiko izboljšati stanje v podjetjih. Tudi glede nagrajevanja je treba povsod vpeljati nagrajevanje po učinku dela. V vseh gospodarskih panogah, pa je treba stremeti po dvigu storilnosti. V ta namen je med drugim treba občutneje podpreti Zbor proizvajalcev pri njegovih prizadevanjih za okrepitev gospodarstva občine. Končno Je občni zbor sklenil, da bodo tudi v bodoče izvedli vrsto seminarjev in tečajev za poglobitev strokovnega in splošnega kulturnega znanja članstva. V tej zvezi morajo sindikati nuditi več podpore delavskoprosvetnemu društvu »Svoboda«.
Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Tone Kodrič. .	L.
V torek, 13. januarja, se je v največjem mestu južne Indije uz~ krča! predsednik Tito. Ko je stopil na indijska tla v madraški luki, v kateri se je zbralo številno prebivalstvo, mu je predsednik zvezne države Madras Bišnu-ra Medi obesil okrog vratu bogato kito cvetja, povezanega z zlatimi vezmi. S to dobrodošlico je indijsko ljudstvo izrazilo svoje zadovoljstvo ob njegovem tretjem obisku prijateljske države.
Iz Madrasa je predsednik Tito odpotoval z letalom v New Delhi. Na letališču ga je prisrčno po-
V Benetk ali je bila minuli teden zaključena' konferenca jugoslovanskih in italijanskih strokovnjakov, ki so proučevali vprašanje avtobusnih zvez med obema državama. Obe delegaciji sta podpisali sporazum, ki odobrava nadaljnje obratovanje šestih že vzpostavljenih avtobusnih prog in predvideva vzpostavitev prog med Trstom in Ajdovščino, Trstom in Zagrebom, Montegrotto in Postojno in v poletni sezoni novo avtobusno progo do Reke.
zdravil predsednik indijske republike Radžandra Prasad, ki je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim omenil nujnost nadaljnje krepitve prijateljskih stikov med obema državama.
Predsednik Tito je imel med svojim bivanjem v Indiji več političnih razgovorov s predsednikom indijske vlade Nehrujem. Razgovarjala sta se o trenutnih mednarodnih problemih v Evropi in Aziji; izmenjava mnenj je potekala v ozračju popolne iskrenosti in intimne prisrčnosti. Oba državnika sta izrazila namen, da bosta tudi v bodoče storila vse za ohranitev miru in rešitev mednarodnih problemov na miren način.
Med svojim bivanjem v New Delhiju je predsednik Tito položil venec na mesto, kjer so bili upepeljeni posmrtni ostanki velikega indijskega voditelja Mahat-me Gandhija, prisostvoval je veliki vojaški paradi ob prazniku indijske armade, nato pa je v spremstvu svoje soproge in jugoslovansko državne delegacije s posebnim letalom odpotoval na dvodnevni obisk v Haiderabad. V I-Ieiderabadu je predsednik Tito prisostvoval slovesni skupni
seji občinskih uprav Haiderabada in Sc-kunderabada, ki ji je prisostvovalo okrog 40,000 državljanov. Iz I-Ieiderabada je predsednik Tito odpotoval s svojim spremstvom v Maduro, kjer se je vkrcal na Galeb, ki ga je s spremstvom minuli ponedeljek ponesel na Ceylon, kjer se je v sredo sestal s predsednikom Ban-daranaikom, v ponedeljek pa bo že zapustil ta veliki otok.
O i!
Novo izvoljeni Okrajni odbor Zveze borcev v Kopru je imel 15. t. m. svojo prvo sejo, na kateri so prisotni izvolili naslednje vodstvo okrajnega odbora ZB: predsednik Tone Ukmar, podpredsednik Janez Kranjc, tajnik Mirko Glavina, blagajnik Leopold Caharija. Nato so izvolili 11-članski sekretariat ter komisijo za prošnje, pritožbe in druge probleme članstva, komisijo za strokovno usposabljanje borccv, komisijo za skrb za otroke padlih borcev in žrtev fašizma, komisijo za zgodovinsko dejavnost
Podpredsednik sovjetske vlade Anastas Mikojan je zaključil svoj obisk v ZDA. Razgovarjal se je s predsednikom Eisenhower jem, zunanjim ministrom Dullesom in z drugimi politiki Združenih držav in politični opazovalci mislijo, da je bil dosežen načelen sporazum o bližnjem sestanku na najvišji ravni med Eisenhower jem ter I-Iruščevom. Sliši se tudi, da je Mikojanov obisk vplival na rahlo zmanjšanje napetosti glede Berlina in da kaže na določeno diplomatsko razjasnitev v odnosih med Vzhodom in Zahodom, saj je bila med razgovori večkrat poudarjena težnja po neposrednem obravnavanju najbolj perečih svetovnopolitičnih problemov.
in komisijo za spomeniško varstvo.
Okrajni odbor ZB je nato obširno razpravljal o izvedbi sklepov svoje nedavne okrajne konference, ki jih je v okviru svojega delovnega programa dopolnil še z nekaterimi dodatnimi sklepi. Zlasti je bila poudarjena misel, naj v letošnjem jubilejnem lotu Zveze komunistov tako okrajni kot občinski odbori ZB pa vse do njihovih osnovnih organizacij zastavijo vse sile za čim dostojnejše proslavljanje 40-letnice ustanovitve KPJ.
Nenni je prepričljivo zmagal
V Neaplju je te dni zasedal kongres Socialistične stranke Italije in izvolil nov centralni komite. Med kongresom so vse tri strankine struje izdelale resolucije, vendar je bila z absolutno večino sprejeta resolucija avto-nomistične struje, ki ji načeljuje dosedanji generalni sekretar Socialistične stranke Nenni. Nenni-jeva skupina socialistov je dobila 273.271 glasov, to je 58,3 %> medtem ko je Vecchiettijeva fron-tovska struja dobila 32,65% vseh glasov in Bassova sredinska struja le 8,73 %. Resolucija avtono-misttične struje je zahtevala, da je potrebno izgraditi socialistič-
WASIIINGTON: V ZDA so izdelali miniaturni tip atomskega generatorja za proizvodnjo električne energije. Generator je težak okrog 2 kg in lahko proizvaja električno energijo eno leto, ne da bi ga med tem polnili.
ATENE: Grški kraljevski par bo konec februarja obiskal Etiopijo.
CAPE CANAVERAL: Minuli teden so v ZDA izstrelili medcelinsko raketo tipa sAtlas«, ki se je odtrgala od zemlje z velikim tru-ščem. Za raketo, ki je zletela v smeri Atlantika s hitrostjo 25.000 km na uro in je izginila iz vida opazovalcev v 58 sekundah, se je pokazal ogromen bel plamen. Predvideno je, da bo raketa prepotovala 9000 lan dolgo pot.
DUNAJ: Zaradi izčrpanosti avstrijskih naftnih polj je Avstrija lani proizvedla le 2,8 milijona ton surove nafte, strokovnjaki pa menijo, da se bo letošnja proizvodnja zmanjšala še za nadaljnjih 400 tisoč ton.
BONN: Zahodnonemšlca vlada je sprejela načrt zakona, ki predvideva denarne in zaporne kazni za vse osebe, ki izzivajo nacionalno, rasno ini versko mržnjo.
PARIZ: V Franciji bodo smrtno kazen zamenjali z dosmrtnim zaporom. Sedaj čaka v francoskih zaporih 182 ljudi na izvršitev smrtne kazni.
LONDON: Prireditelji kampanje za jedrsko razorožitev Velike Britanije so sporočili, da bodo marca ponovili protestni pohod na britansko središče za proučevanje jedrskega orožja. Kakor je znano, se jo podobnega lanskoletnega demonstrativnega pohoda udeležilo 4000 ljudi.
KAIRO — V bližini oaze Har-ga, zahodno od Asuana, so odkrili podzemsko reko s sladko vodo, ki se po velikosti lahko primerja s samim Nilom. Do sedaj so navrtali že 18 vodnjakov.
DELAVSKEGA GIBANJA IN KPJ
13.	januarja 1929 je izšla zadnja številka Borbe pod diktaturo. Z razglasitvijo diktature je bila uvedena tudi stroga preventivna cenzura tislza, ki je prislila komunistični tisk, da se je umaknil v ilegalo.
14.	januarja 1953 je bil izvoljen Josip Broz-Tito za prvega predsednika FLRJ.
15.	januarja 1942 se je začela II. sovražna ofenziva proti jugoslovanskim partizanom. Ta ofenziva se je izjalovila kljub temu, da so tehnično bolje opremljene sovražne enote skušale s številčno premočjo zatreti partizansko gibanje.
19.	januarja 1919 je bil v Ljubljani kongres jugoslovanske so-cialno-demokratske stranke.
20.	januarja 1918 je bil v Mestnem domu v Ljubljani in na trgu pred njim množični protest 5000 delavcev in nameščencev proti vojni in za ureditev prehrane.
21.	januarja 1943 je izdal izvršni odbor OF okrožnico o ustanovitvi Slovenske protifašistične ženske zveze.
21. januarja 1921 je bil kongres kovinarjev za Slovenijo, na katerem so slovenski kovinarji sklenili, da se odcepijo od Saveza me-talskih radnika in da obnovijo Osrednje društvo kovinarjev.
27. januarja 1918 je bil v Zagorju velik delavski shod za mir in kruh. Shoda se je udeležilo 1200 delavcev z družinami.
27. in 28. januarja 1923 je bila prva državna konferenca Zveze neodvisnih sindikatov, ki je imela značaj ustanovnega kongresa.
no državo kot organizacijo, ki sloni na demokratičnih množicah. Razen tega predlaga ta resolucija odpravo razrednih razlik, tako da bi država socialističnega tipa prevzela v imenu delavcev vso proizvodnjo in delitev gospodarskih dobrin. Resolucija se zavzema tudi za izrazito izvenbloltov-slco politiko in za podporo narodom, ki se borijo proti kolonia-lizmu in imperializmu.
Ankara in Atene
za zeleno mizo?
Te dni sta se v Parizu med razgovori o evropski trgovini sestala zunanja ministra Grčije in Turčije Averoff in Zorlu ter ponovno razpravljala o ciprskem vprašanju. Ti razgovori so nadaljevanje diplomatskih stikov med obema državama glede Cipra in izražajo težnjo po končni poravnavi spora glede različnih stališč o pravicah grških in turških tehničnih skupin na otoku, ki je še vedno pod upravo Velike Britanije. Gre tudi za usodo britanskega načrta, ki predvideva posebni položaj Cipra v prehodnem obdobju.
Lastnik ladjedelnice Sv, Justa je te dni sporočil, da ho odpustil 110 delavcev in 10 uradnikov. Vest, čeprav ni bila spričo težkih gospodarskih razmer, v katere je zašla ladjedelnica, nepričakovana, je delavce močno razburila. Njihovi sindikalni predstavniki so takoj posredovali, da bi ta ukrep preprečili ali vsaj omilili.
Kakor je znano, je ladjedelnica zašla v težave že pred dobrim letom. Takrat je namreč dobila naročilo za izgradnjo treh ladij za Indonezijo, pa ni dobila pravočasnega pristanka vladnih oblasti, ko pa je bilo dovoljenje za gradnjo izdano, je lastnik podjetja izjavil, da ne more začeti z gradnjo, ker nima dovolj kreditov. Kreditov pa mu ne more dati niti vlada niti zasebniki.
Spričo sedanjega stanja so zahtevali tako delavci kot sindikati, naj se imenuje komisarska uprava in naj dodelijo ladjedelnici državni kredit, da bo možno zgraditi naročene ladje. Vendar kaže, da vladni predstavniki nimajo razumevanja za sprejetje takšnega predloga in menijo, da se država ne sme in ne more vmešavati v probleme zasebnega podjetja.
Iz tega lahko za'ključimo: v
V sredo, 14. januarja, je bdla v Kopru seja okrajnega sveta za urbanizem, komunalne zadeve in stanovanjsko izgradnjo. Na njej so razpravljali o planu letošnjih gradbenih in komunalnih del. Plan predvideva, da bo obseg gradbenih in projektantskih storitev v letošnjenm letu na isti ravni, kakor je bil lani in bo po vrednosti dosegel 2 milijardi 550 milijonov dinarjev. Letos pa bo glavni poudarek na izgradnji objektov družbenega standarda, saj bo zajela 78 odstotkov vseh gradbenih del.
Med razpravo so člani sveta ugotovili, da so gradbena podjetja v preteklem letu napravila velik napredek glede organizacije dela in mehanizacije gradbenih del. Vendar bodo letos potrebna v tej smeri še večja prizadevanja, če hočemo, da bo v gradbeništvu povečana storilnost za 12 odstotkov v primerjavi z lanskim letom.
Letošnji plan komunalnih del
predvideva predvsem sredstva za gradnjo klavnic v Sežani in Kopru ter pekarn v Piranu in Kopru. Klavnica v Sežani bo stala približno 22 milijonov dinarjev in so jo že začeli graditi. Za gradnjo koprske klavnice, ki bo stala približno 45 milijonov dinarjev, je že izdelan program, vendar še niso določeni viri finansiranja. Člani sveta so predlagali, naj bi nekaj sredstev za gradnjo klavnice prispevala tudi tista podjetja, Id so neposredno zainteresirana nad delovanjem sodo-bne klavnice.
Letos bodo nadaljevali z globinskimi -vrtanji v Sečovljah, za kar je piranska občina že dobila investicijsko posojilo v višini 170 milijonov dinarjev. Raziskovalna dela za bodočo gradnjo vodovoda v Sečovljah so toliko bolj nujna, ker stalno narašča potrošnja vode v našem obalnem pasu. Ob zaključku seje so člani sveta imenovali stalno komisijo za urbanizem za obalno področje.
Trstu se bo povečalo število brezposelnih.
Brezposelnosti pa ne občutijo samo v Trstu. Nabrežinski občinski svet je na svoji seji minuli petek opozoril višje oblasti na zaskrbljujoče dejstvo, da je v občini 500 ljudi brezposelnih, kar pomeni zelo porazno ugotovitev, če upoštevamo, da šteje ta občina 6000 prebivalcev. Vzrok takšnemu številu brezposelnih je pripisati ugotovitvi, da so v zimskem času prenehali z obratovanjem nekateri kamnolomi, nekateri pa so odpustili delavce zaradi pomanjkanja dela. Ker so prebivalci rte občine v glavnem navezani le na stalni zaslužek v kamnolomu, saj jim turistična sezona v obalnem pasu — Števan, Devin, Sesljan — nudi le nestalen zaslužek, je to vprašanje zaposlitve dokaj resno.
Te dni je o problemu brezposelnosti v Trstu in njegovi okolici govoril tudi predsednik Trgovske zbornice, ki je opozoril na resnost tega vprašanja posebno še, ker bodo prihodnje poletje zaradi pomanjkanja naročil ostali brez dela tudi obrati CRDA (ladjedelnice in Tovarna strojev). Predstavniki oblasti so sicer zagotovili nemoteno delo, češ da bodo naročila sproti prihajala, vendar strokovnjaki menijo, da je med naročilom in začetkom izvedbe del potrebnih več mesecev oziroma celo leto dni.
Minister za trgovinsko mornarico Spataro, ki je bil te dni na uradnem obisku v Trstu, se je lahko prepričal o razmerah in potrebah mesta. Imel je namreč dovolj možnosti, da se je seznanil s sedanjim stanjem, saj si je podrobno ogledal obrate CRDA in pristanišče ter se razgovarjal s številnimi predstavniki javnega življenja, s predstavniki trgovine in sindikalnih organizacij, ki so mu s konkretnimi podatki prikazali nujnost izboljšanja pomorskih zvez, okrepitev pristanišča in naročil ladjedelniški industriji. Minister Spataro je obljubil, da bo na svojem pristojnem mestu v Rimu prikazal realno sliko tržaškega gospodarstva, posebej pa še stanje pristanišča.
Končno naj omenimo še tiskovno konferenco vladnega generalnega komisarja. Bilo je minulo soboto in na njej je bilo govora o gospodarskem položaju na Tržaškem. Vladni generalni komisar je med drugim omenil ukrepe, ki so bili sprejeti lani zato, da bi se povečala gospodarska moč tržaškega področja, da bi oživelo delo v žaveljskem prista-
PO VSEM KOPRSKEM OKRAJU SO V TEKU OBSEŽNE PRIPRAVE
Tudi v koprskem okraju se skrbno pripravljajo, da bi s kar največjim poudarkom proslavili letošnjo 40. obletnico ustanovitve
Fidel Castro, 31-letni vodja kubanske revolucije, ki se mora že takoj v začetku bojevati tudi proti kontrorevoluciji. Ze prve dni po zmagi so revolucionarji odkrili zaroto v državi, zunaj nje pa bivši predsednik Batista pripravlja oborožen pohod na svoje zmagovite nasprotnike. Na sliki Fidel Castro
Komunistične partije Jugoslavije. Odbor za proslavo 40-letnice KP Jugoslavije, ki ga je imenoval okrajni komite ZKS v Kopru, je že sestavil osnutek proslav, iz katerega povzemamo naslednje najvažnejše podatke:
1. maja bo v Marezigah osrednja proslava v zvezi z 3S. obletnico spopada Marežanov z italijanskimi fašisti. Okrajni Svet Svobod bo organiziral v Kopru 25. maja kulturni festival z uprizoritvijo del s tematiko borbe delavskega razreda. V Štjaku bo 16. julija 15. obletnica pokrajinske konference AFZ za Slov. Primor-je, predvidena je pa tudi večja proslava 15. obletnice konference SKOJ za Slovensko Primorje, ki je bila v Predjami leta 1944.
Razen teh okrajnih proslav bodo tudi občinske in krajevne proslave. Tako bodo v marcu in v aprilu v vseh višjih razredih šol na področju koprske občine obravnavali zgodovino KPJ in vse važnejše dogodke, ki so neposredno povezani z ustanovitvijo ter razvojem KP Jugoslavije. V koprski občini bodo tudi številni sestanki, ki bodo združeni s sprejemanjem novih članov v ZKS, predvsem iz vrst mladih proizvajalcev, delavcev in kmetov.
31. januarja bo v Izoli slavnostna otvoritev Zdravstvenega do-

ma, 15. februarja bo v Komnu krajevna proslava, 4. aprila bo v Pivki, 10. djprila v Kopru*, JI. aprila pa v Izoli proslava 40. obletnice ustanovitve KPJ. V drugi polovici aprila bodo tudi slavnostne akademije v Premu, Kne-žaku, Jelšanah, Zabičali in Ilirski Bistrici, ki bo proslavljala tudi 15. obletnico prve konference Narodnoosvobodilnega odbora za vzhodno primorsko okrožje. V Postojni bo slavnostna akademija 22. aprila, v Sežani 27. aprila, 28. junija bo ob 38. obletnici ustanovitve prve partijske organizacije na Krasu zborovanje v Skrbini, 28. avgusta bo proslava v Zgornji Branici, ob 15-letnici velikega ljudskega zborovanja, medtem ko bodo krajevne proslave 17. maja v Kobjiglavi, 25. maja v Gabro-vici z odkritjem spominske plošče na mestu, kjer je stala mladinska tehnika, 4. julija na Belem križu pri Portorožu z odkritjem spomenika, 22. julija v Orehku pri Postojni prav tako z odkritjem spomenika padlim partizanom in 6. septembra v Štanjelu.
nišču in da bi prišlo do pospešenega razvoja turizma. Dejal je, da je trenutni gospodarski položaj mnogo boljši kot je bil pred letom dni in da so pogoji za njegovo nadaljnje izboljšanje. Glede ladjedelnic je obljubil, da bodo dobile nova naročila, nato pa izjavil, da so zagotovljena finančna sredstva za gradnjo 2255 ljudskih stanovanj.
Zelo zanimiva pa je bila razprava ob koncu tiskovne konference v zvezi s proračunom tržaškega področja. Nekateri videm-ski krogi namreč očitajo Trža-čanom v sporu, kje naj bo sedež bodoče avtonomne dežele, da je Trst pasiven in da potrebuje izredno podporo države. Dr, Pala-mara je te očitke odločno zavrnil in dejal, da ni mogoče govorita, da bi kdorkoli vzdrževal Trst. Po njegovi osebni oceni je namreč celotni proračun tržaškega področja uravnovešen.
Minuli teden je bil v Egiptu na obisku italijanski ministrski predsednik Fanfani. Slika ga kaže v trenutku, ko se v prisotnosti predsednika ZAR Naserja rokuje s podpredsednikom ZAR — maršalom Hakimom
PREDILNICA IN TKALNICA V MARIBORU JE ZAČELA KOT PRVA V NASl DRŽAVI PROIZVAJATI DRALON, to je sintetično vlakno, ki ima vse dobre lastnosti volne. Je toplo, lahko in elastično ter zaradi tega zelo primerno za pletenine. Dralon bo tovarna razstavila na modni reviji v Ljubljani, ki bo odprta te dni na Gospodarskem razstavišču v sklopu prireditev sejma Mode 1959,
13 MILIJONOV KG TOBAK \ JE LANI IZVOZILA LR MAKEDONIJA in s tem presegla plan izvoza za milijon kilogramov Največ tobaka so kupile ZDA — 2,300,000 kilogramov, LR Kitajska ga je odkupila 1,300.000 kg Vzhodna Nemčija 1,200.000 in Francija 1,100.000 kg.
10 TISOČ DELAVCEV IN USLUŽBENCEV TUZLANSKEGA RUDNIŠKEGA BAZENA se bo lahko hranilo v novi restavraciji v Kreki. Ta restavracija ima kuhinjo z najmodernejšimi napravami za ekspresno pripravljanje hrane in bo ob vsaki uri nudila pestro izbiro jedil, ker delajo rudarji v treh izmenah.
ŽE V 25 DRŽAVAH SO ZNANI IZDELKI TOVARNE JUGOVINIL. Ta splitska tovarna plastičnih mas, ki bo letos porabila 250 milijonov dinarjev za svojo razširitev, bo predvidoma dosegla v tem letu 8 milijard dinarjev vrednosti bruto proizvodnje in bo še bolj razširila svoja tržišča pred-in Daljnem 780 TISOČ TON CEMENTA BODO LETOS PROIZVEDLE ZDRUŽENE TOVARNE DALMATINSKE INDUSTRIJE CEMENTA. Ko bodo zaključena rckonstrukcijska dela zastarelih obratov, ki so se Jih lotili te dni, bo proizvodnja cementa narasla na okrog milijon ton in bo Dalmacija največji pro-3G8 MILIJONOV DINARJEV SO LANI PRIHRANILI Z RACIONALIZACIJO v zenlški Železarni, V zadnjih 12 letih so v tej tovarni priznali 345 racionalizacij in "az-lienth drugih izumov, ki so znatno znižali proizvodne stroške.
Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bradaškja, Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk« Koper
Tudi nemški znanstveniki zahtevajo razorožitev
Zahodnonemški vladi in parlamentu je poslala skupina 47 nemških znanstvenikov resolucijo, v kateri zahteva, naj bi prevzela pobudo za razorožitev in ponovno združitev Nemčije. Znanstveniki V svoji resoluciji priporočajo ustanovitev mednarodnega organa pod pokroviteljstvom" OZN, ki bi nadzoroval atomsko razoro-ževanje.
(Nadaljevanje s 1. strani) sežke, to pa s pogojeni, če bodo dosledno izvedena planirana namakalna dela, melioracije in komasacije in če bodo zadruge dejansko povečale obseg kooperacij v predvidenem obsegu. Melio-riranih bo letos 1800 ha pašnikov, pognojenih ho 1600 ha travnikov, obnovljenih 80 ha vinogradov in 160 ha sadovnjakov. Glede živinoreje pa bo samo združeno posestvo v Postojni povečalo stalež živine za 450 krav. Mehanizacija se bo nadalje močno okrepila s traktorji in priključki vred, za 50 °/a pa bo povečana tudi uporaba umetnih gnojil.
Posek lesa je predviden v enaki količini kot lansko leto, vendar bo treba v tem okviru pridobiti več lesa za industrijsko predelavo.
V gradbeništvu je v primerjavi z lanskim letom predvideno neznatno povečanje s tem, da ho težišče v gradnji objektov družbenega standarda. Skrbeti bo treba aa povečanje mehanizacije in za pospešitev obrtniških del, da bi se skrajšal čas gradnje posameznih objektov. V ta namen bodo morali investitorji, projektanti in revizijske komisije skrbeti za boljšo in popolnejšo pripravo projektov in ostale dokumentacije. Gradbena podjetja se bodo morala bolj skrbno javljati na natečaje za pridobitev mehanizacije, pocenitvi njihovih storitev pa bo samo koristilo, če se bodo vključevala v republiško akcijo za tipizacijo in standardizacijo gradbenih elementov. Težave s projekti pa je moč premostiti z orientacijo na tipske, že v praksi preizkušene načrte namesto dokaj dražjih, na novo in po navadi v veliki naglici ter površno izdelanih projektov.
Obseg uslug v suhozemnem in pomorskem prometu se bo povečal za 28 %, k temu pa bo v znatni meri pripomoglo povečanje prometa pri Splošni plovbi, ki bo letos povečala svoj plovni park, vtem ko mora tudi nova operativna obala v Kopru prispevati • svoj delež. Glede povečanja cestnega prometa je v letošnjem letu predvideno povečanje za 24%, saj bo v promet vključenih 10 novih avtobusov in kamionov za 320 ton nosilnosti.
Obseg obrtnih uslug se je v preteklem letu povečal za 15 °/o, vendar se ne razvija skladno v vseh strokah. Zato je v letošnjem letu predviden nadaljnji porast
obrtnih uslug za 12 "/o, kar je v skladu z nakazanim razvojem perspektivnega plana.
Obseg investicij bo v letošnjem letu, če ne upoštevamo investicij Splošne plovbe za prekooceanskc ladje, ostal približno na isti višini kot lansko leto. Spremenila pa se bo struktura investicij v korist družbenega standarda. Negospodarske investicije se bodo povečale za okoli 10 % — predvsem v kulturnoprosvetni dejavnosti.
Za leto 1959 se predvideva, da v družbenem sektorju gospodarstva bo na novo zaposlenih okoli 1200 ljudi, od česar odpade samo na tovarno Tomos 50 %. S tem
O ¿a
se bo število zaposlenih v gospodarstvu povečalo za okoli 6 o, medtem ko bi morali v negospodarskih dejavnostih ostati približno na isti ravni kot v preteklem letu.
Osnovna linija v družbenem planu se odraža v povečanju storilnosti dela v vseh panogah gospodarstva. Predvideno je, da se v celotnem gospodarstvu poveča storilnost dela, če računamo na enem zaposlenem, za okoli 10%. K temu povečanju bodo znatno prispevali tudi spodbudnejši predpisi o delitvi dohodka, ki omogočajo dejansko povečanje plač v skladu s povečano storilnostjo v podjetju.
Lani konec leta sta bila objavljena dva zakona, ki urejata obdavčenje osebnih dohodkov: zakon o davku od osebnega dohodka in zakon, ki spreminja in dopolnjuje zakon o davku od dohodkov od aiitorskih pravic. Oba zakona sta precej povezana in ju bomo zato skupno na kratko obrazložili oziroma zajeli njuna bistvena določila.
Predvsem je važno, kaj velja v smislu zakona o davku od osebnega dohodka za čisti osebni dohodek, od katerega se plačuje davek. Zalcon pravi, da so to vsi dohodki, ki jih imajo posamezniki ali pa civilnopravne osebe (zasebne pravne osebe), po dokončnem obračunu ali v obliki akontacij na katerikoli podlagi in iz katerihkoli virov v državi in iz tujine, po odbitku davkov, do-klad in prispevkov, kolikor ti dohodki presegajo določeni znesek. Ta znesek pa je čisti dohodek nad 500.000 din letno.
Davek od osebnega dohodka morajo torej plačati vsi navedeni, če njihov letni čisti dohodek presega 500.000 din. Na ta davek pa lahko občinski ljudski odbor predpiše še največ 10°/o doklade. Izjema velja le za tiste, ki imajo čisti dohodek sestavljen samo iz dohodkov, za katere se plačuje dohodnina, in to ne glede na njihovo višino. Zato je treba pri tistih, ki plačujejo tudi dohodnino, imajo pa dohodke tudi iz drugih virov, zmanjšati znesek dohodkov, za katere morajo plačevati dohodnino.
Zakon predvideva torej novi davek za čiste dohodke nad ome-
njeno vsoto in to po progresivni lestvici. Tako znaša za davčno osnovo od 500.000 do 750.000 din navedeni davek 5 %, za čisti dohodek od 750.000 do 1,000.000 din pa 10 %, itd.
Oprostitve, ki jih vsebujejo predpisi in se tičejo oprostitve od davka ali prispevka, veljajo tudi za ta davek. Poleg tega našteva zakon še nekatere primere davčnih oprostitev, med katerimi so nagrade za mednarodna ali narodna priznanja, za uspeh in zasluge v umetnosti in znanosti, nagrade za življenjska dela umetnikov in znanstvenikov in podobni dohodki.
Dnigi zakon, ki se tiče obdavčenja avtorskih honorarjev, je zvišal davčno stopnjo za te honorarje od prejšnjih 4% na ll°/o. Tako se od 1. I. 1959 plačuje davek od dohodkov od avtorskih pravic po stopnji 11 %. Izjemoma pa plačujejo ta davek po stopnji 20 % od dohodkov od avtorskih pravic tisti, ki imajo dohodke izven rednega delovnega razmerja od izdelave načrtov, skic, idejnih načrtov in podobnega. Poleg tega velja plačevanje davka od dohodka od avtorskih pravic tudi za dohodke od patentov, izumov in tehničnih izpopolnitev.
Omenjena zakona veljata od 1. I. 1959 dalje. Zato bo plačilo davka od osebnega dohodka prišlo v poštev šele od 1. I. 1960 dalje. Zato bo treba te dohodke do konca januarja 1960 tudi prijaviti, kolikor ne bi izdal pristojni davčni organ posameznikom že letos obrazloženo odločbo za (Nadaljevanje na 10. strani)
NAS GOSPODARSKI KOMENTAR
Morda bomo v tem komentarju nekoliko krenili z običajne poti, ko smo skušali seznaniti čitatelje in komentirati najvažnejše gospodarske dogodke ledna. Dotakniti se nameravamo namreč vprašanja, ki nima takega značaja in ki ima splošen pomen v našem blagovnem prometu, to je vprašanja 'dobrih poslovnih običajev.
Morda je nekoliko čudno, da se dotikamo danes in pri nas, ko mora vse služiti interesom skupnosti, vprašanja, ki smo ga imenovali z gornjim imenom. Dobri poslovni običaji v poslovnem prometu bi morali biti namreč nekaj, kar je samo ob sebi razumljivo in nujno.
Saj je jasno, da bi se morali u poslovanju držati poleg zapisanih načel in določil, ki naj veljajo za ta promet, tudi vsega tistega, kar ni zapisano, je pa samo ob sebi razumljivo. Tako se v poslovanju ne bi smeli posluževati n. pr, dejanj, ki zavajajo kupce — v prvi vrsti potrošnike — v zmoto glede izvora blaga, glede podjetja, ki blago proizvaja ali daje v promet, glede kakovosti blaga, pa tudi količine, izogibati bi se morali lažne reklame in podobnega. Navedeni primeri so, dejali bi, grobe kršitve poslovnih običajev in morale. Ponekod imajo glede tega dobro izdelano zakonodajo.
Poleg navedenih bi lahko našteli številne primere, ki so blaž-
ji, ki pa vendar spadajo med dobre poslovne običaje in navade, ali bi vsaj morali spadati. Teh ni moči vseh zajeti v kakih predpisih in bi morali biti tako rekoč v zavesti vsakega poslovnega človeka. Takih primerov smo doživeli mnogo n. pr. pri odkupih, ko so kljub navodilom in dogovorom podjetja ali posamezniki poslovali po svoje, s tem pa rušili napore za ustalitev tržišča. Tudi pri drobnih poslovnih stikih naletimo na številne primere, ki so vse prej kot dobri poslovni običaji. Skoro ga ni, ki ne bi pri. nakupih doživel razočaranje, ker ga je prodajalec na tak ali drugačen način prevaril, mu prodal defekt-no blago kot dobro, mu ga zaračunal več kot je njegova cena ali za boljšo kakovost, ga prizadejal pri meri ali teži ali pa blagu pripisoval lastnosti, ki jih nima. Nič neobičajnega tudi ni, če še danes dobi potrošnik meso zavito v časopisni papir, kruh sploh neza-vit in kaj bi še vse lahko našteli. Naši dnevni listi večkrat objavljajo posamezne primere, ki često presegajo še tako domišljijo in so neverjetni, a se vendar dogode.
V blagovnem prometu smo dosegli pri nas že 'tako razvojno stopnjo, ki zahteva določene posege v tiste primere, ki se pojavljajo in ki smo jih imenovali kot dobre poslovne običaje. Ni dvoma, da bo potrebno marsikak pojav zajeti s predpisi in mu do-
ločiti vsebino, pa tudi sankcije za kršilce. Pri tem mislimo zlasti nelojalno konkurenco. Mnogo tega pa ni moči urediti samo s predpisi, saj so primeri, nekaj teh smo tudi navedli taki, da je to nemogoče. Zato je treba najti drugačne načine za reševanje teh vprašanj. Med take spadajo dogovori ali pogodbe med podjetji enake vrste. Tako je v pripravi ustanovitev konkurenčne skupnosti za vino, žganje in alkoholne pijače. Podjetja, ki bodo pristopila k pogodbi, se bodo odrekla dejanjem, ki bi pri nastopanju na tržišču pomenila kršitev načel poslovne morale in še posebej načel nelojalne konkurence. Verjetno bo do takih dogovorov prišlo tudi med podjetji drugih vrst oziroma strok.
Ko govorimo o tem vprašanju, naj omenimo, da si je Trgovinska zbornica LR Slovenije zadala nalogo obdelati to vprašanje, zlasti pa zbrati vsebino dobrih poslovnih običajev oziroma nasprotno, in pripraviti vse, da bi dobili tudi v tem pogledu nekaj podobnega, kot so splošne uzance za blagovni promet, to je zbir takih običajev. V vsakdanjem življenju pa moramo gledati na to, da bi kljub nezapisanim pravilom poslovali tako kot to zahteva poslovna morala, zlasti socialistična. poslovna morala.
-dt-
KRIMINAL V TOVARNI MESNIH IZDELKOV V POSTOJNI
Minuli teden je bila pred ko-pr&ldm okrožnim sodiščem dvodnevna razprava ¡proti vodstvenemu kadru postojnske Tovarne mesnih izdelkov. Prepustimo besedo kar sodišču:
Silvana Cemač, blagajničarka v tovarni, stara 22 let, je od julija 1956 pa do julija 1958, ko so bile njene malverzacije razkrite, poneverila 830.000 din. Zadrževala je gotovinske zneske, ponarejala je plačilne liste ter vpisovala večje zneske, kakor so bili v resnici izplačani, prikazala izplačilo denarja ljudem, ki jih ni bilo več v tovarni itd. Vnovčila je ček za odkup mesa, denar pa razdelila med udeležence izleta v Trst kot posojilo. Ko so člani kolektiva to posojilo vračali, ga je zadržala za sebe. Sodišču je s pismeno izjavo priznala, da je samo za obleke, obutev, za razne zabave in osebna darila porabila 490.000 dinarjev.
Obsojena na pet let in šest mesecev strogega zapora.
Računovodja Vladimir Vodovec je že bil kaznovan zaradi poneverb, pa so ga v tovarni kljub temu postavili na odgovorno mesto. To je seveda tako izrabil, da je vnovčil ček za 160.000 dinarjev za prevoz mesa, denar pa porabil zase. Na račun odkupa živine je dvignil dva milijona 300.000 dinarjev in jih razdelil med delavce v tovarni za kritje razlike med 80 in 100 odstotno plačo, ker je bila tovarna v gospodarskih težavah in so delavci zato dobivali samo 80 odstotne plače.
Obsojen na dve leti in enajst mesecev strogega zapora. Pri tem
KAJ ZMORE DOBRA VOLJA
V bližini Pridvora je zakotna vasica Pečki, v kateri živi le pet družin. Ta vasica je bila doslej domala odrezana od sveta, saj ni imela ceste, po kateri bi lahko zapeljal avtomobil. Bolnika iz te vasi so morali prenašati 2 km daleč do glavne ceste, kajti le oslički so uspeli slediti domačinom po edini stezi, ki jih je povezovala z obljudenimi kraji.
Zato so prebivalci sklenili, da si bodo sami zgradili cesto. Krajevni odbor je njihovi želji priskočil na pomoč s tem, da je prispeval iz svoje skromne občinske pomoči 90.000 dinarjev za nabavo gradbenega materiala. Vaščani sami in mladinci iz sosednjih vasi so poprijeli za delo in v manj kot 80 delovnih dneh dogradili 1000 metrov ceste, ki povezuje vas z glavno cesto v Rižani.
Ta prizadevnost vaščanov naj bi služila tudi drugim za zgled, kako lahko z majhnimi družbenimi sredstvi in z veliko dobre volje ter z lastnimi rokami zgradijo komunalni objekt, od katerega imajo sami in družba velike koristi,	V.
MvHirpeliafo se pripravijo
Te dni se je pri občinskem komiteju ZKJ v Hrpeljah sestal iniciativni odbor za priprave na proslavo 40. obletnice Komunistične partije Jugoslavije. Pogovorili so se o okvirnem programu ■proslav, ki naj bi zajel razne izredne akcije na področju gospodarske, politično in prosvetne dejavnosti. Vse letošnje leto naj bi v javnem življenju občine imelo obeležje te zgodovinske obletnice, Predvidena je vrsta predavanj o razvoju in delu Partije od njenega začetka preko zmagovite osvobodilne vojne do današnjih veličastnih uspehov socialistične gospodarske izgradnje. Osrednja proslava, ki bo sredi aprila v I-Irpeljah, bo ovekovečena s kulturnimi manifestacijami in raznimi javnimi nastopi športnih in prosvetnih društev. Občina bi želela vključiti v okvir teh proslav tudi prvo praznovanje občinskega praznika, ki je moralo v preteklem letu zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev izostati.
j. 2.
je sodišče upoštevalo, da je bil Vodovec že kaznovan zaradi poneverbe in da še ni prestal petmesečne kazni zaradi prikrivanja ukradenega pisalnega stroja.
Tehnični vodja Grgič Franc si je izstavil lažni potni obračun, da bi prikril primanjkljaj, ki je nastal v njegovi manipulaciji z denarjem za odkup živine. Te razlike je bilo za okrog sedem tisoč dinarjev.
Obsojen na tri mesece zapora, pogojno za eno leto.
Čehovin Anton, direktor tovarne, je vedel za omenjeni lažni potni obračun in ga celo sam predlagal Grgiču, razen tega pa je izstavil na ime uslužbenca Tavčarja potni obračun za neopravljeno potovanje, da je s tem honoriral neke bančne elaborate.
Obsojen na sedem mesecev zapora, pogojno za dve leti.
Knjigovodkinja Gulja Angela je vedela za nepravilnosti Vo-dovčevih računovodskih manipulacij, vendar pa jih je kljub temu knjižila kot pravilno.
Obsojena na dva meseca zapora, pogojno na eno leto.
Proti obdolženemu Majerju je bila obtožnica umaknjena kot ne-osnovana.
Kaj pravijo k temu:
Zagovornik Lovrenčič: »Direktor je bil prezaposlen z rekonstrukcijo podjetja in je prepustil vso administracijo računovodji. Ta pa se je izgovarjal, da je bil prisiljen delati malverzacije zaradi finančnih težav v tovarni, kar pa seveda ne more veljati kot opravičilo za njegovo osebno okoriščenje.«
Sodnik Čotič: »V zadnjih letih je bilo že več primerov, da so odgovorni ljudje v podjetjih ponarejali dokumente zato, da bi prikazali njihovo rentabiliteto.«
In mi:
»Vse to kaže na odločno pomanjkanje družbene kontrole v
tovarni!«
—o—
NOV SPOMENIK NOB
Minulo nedeljo se je v Herojih pri Topol ovcu sestala posebna komisija, ki bo poskrbela za postavitev spomenika NOB na sedanji meji med LR Slovenijo in LR Hrvatsko. Ta spomenili bo stal na mestu, kjer je padlo 112 partizanov, med njimi precej Tr-žačanov.
Stroške gradnje spomenika bosta krila občinska odbora Zveze borcev Buj «in Kopra. Vaščani sami pa so sklenili, da bodo poskrbeli za zbiranje čimbolj podrobnih podatkov o padlih partizanih, katerih imena bodo vgradili v spomenik.	T.
ŠEMBIJE
V soboto je bil v Šembijah občni zbor vaškega odbora Zveze borcev. Na tem občnem zboru je poročal tajnik odbora ZB Drago Keber in med drugim omenil, da je njihova organizacija v minulem letu dosegla lepe delovne uspehe, saj je postavila spomenik borcem za svobodo, zasledovala je socialno zdravstveno stanje svojih članov in poskrbela za otroke padlih borcev.
veljavno od 23. do 23. januarja 1959
Te dni smo bili priča naglega razvoja mediteranske depresije. Ta depresija je nastala na področju Genovskega zaliva m se je hitro razširila proti vzhodu. Zaradi tega se ¡je poslabšalo vreme itudi na Balkanskem polotoku. Na njegovem kontinentalnem delu so bile snežne padavine z močnim vetrom s severa, v Primor-ju pa je med burjo deževalo. V Bosni in v nekaterih predelih Črne gore je zapadlo več kot 50 cm snega in zaradi povečanega zračnega pritiska v zahodni ¡n srednji Evropi prevladuje v teh krajih sicer jasno vreme, vendar je temperatura zraka do —15 stopinj Celzija,
Po predhodnem izboljšanju vremena v zadnjih dneh tega tedna, bo okrog 25. januarja pritisnil mraz s snegom iln dežjem. V prvi polovici februarja pa se bo temperatura zraka nekoliko dvignila in vreme se bo ustalilo.
Priporočljivo je, da bi predvsem tisti, katerih delo je odvisno od vremena, upoštevali slabe vremenske pogeje, ki se nam obetajo v tem tednu.
V minulem letu so tržni inšpektorji koprskega okraja pregledali delo in poslovanje 1452 gospodarskih organizacij, to je 76°/o vseh gospodarskih organizacij v našem okraju. Pregledali so 419 trgovin na drobno, 292 gostinskih poslovnih enot družbenega sektorja, 194 zasebnih gostišč, 251 obrtnih delavnic, 180 poslovnih enot kmetijskih zadrug, 9 poslovnih zvez, 51 industrijskih podjetij, 7 gozdarskih obratov in podjetij, 35 turističnih poslovnih enot, 7 podjetij zunanje trgovine in 7 drugih gospodarskih organizacij. Tržni inšpektorjli so celo po trikrat pregledali poslovanje tistih poslovnih enot, ki so bila posebno problematična.
Lanskoletni pregledi so narekovali, da so tržni inšpektorji vložili 66 prijav okrožnemu javnemu tožilstvu za - gospodarske postopke in kazniva dejanja ter 38 prijav sodnikom za prekrške. Do konca leta so bile obravnavane vse prijave, razen petih, ki so bile sestavljene na osnovi kršitve kazenskega zakonika, in
Haf fzzatdfa
KDO NAJ BO ČLAN POTROŠNIŠKIH SVETOV
Predvsem tisti, ki živijo od svoje mesečne plače. To so predvsem delavci, kajti od redne preskrbe delavcev s potrošnlm blagom je zelo odvisna njihova življenjska raven in v zvezi s tem njihova storilnost. Pa ni vse samo v tem. Poskrbeti moramo, d a bodo člani svetov res delavni, da bodo znali prisluhniti željam in zahtevam potrošnikov in da bodo znali ukrepati in doseči izboljšanje tržnih razmer. Te naloge vsaj v začetku ne bodo lahke, posebno še v krajih, kjer sveti za blagovni promet še nimajo trdnih osnov.
PRIPRAVE ZA PRAZNOVANJE «-LETNICE KPJ*V VIDMU-KRSKEM
V Vidmu-Krškem bodo po vseh organizacijah Zveze komunistov v drugi polovici meseca januarja na razširjenih študijskih sestankih govorili o razvoju Komunistične partije Jugoslavije in s tem tudi začeli praznovanje 40-letnice Komunistične partije Jugoslavije. Določena je že centralna proslava, ki bo 17. aprila v domu ¿Svobode« v Vidmu-Krškem. Naslednja dan bodo imeli še proslave v vseh večjih krajih občine. Poleg slovesnih sestankov, ki jih bodo imele vse osnovne organizacije Zveze komunistov Slovenije med 18. in 23. aprilom, bodo v teh dneh sprejeli v članstvo tudi najboljše člane Ljudske mladine ln druge. Takrat bodo lepo okrasili izložbena okna, kjer bo prikazan razvoj Komunistične .partije Jugoslavije.
Edinstven uspeh VG Gornja Radgona PRVI V DRŽAVI
Lani 15.812 kg grozdja na hektar, zato l milijon 750 tisoč din zvezne nagrade
V Jugoslaviji je lani tekmovalo več družbenih gospodarstev tudi za obilne hektarske donose v vinogradništvu. Vest, da je v tem pomembnem tekmovanju zmagalo Vinogradn'ško gospodarstvo Gornja Radgona, je zato tolikanj bolj razveseljiva — ne samo za delovni kolektiv tega družbenega posestva, marveč tudi za vso našo pokrajino.
Radgonsko vinogradniško gospodarstvo je lani ob trgatvi zabeležilo zares vrhunski pridelovalni uspeh po količini nabranega grozdja na hektar: 15.812 kilogramov, za kar ga je Zveza kmetijskih in gozdarskih zbornic FLRJ nagradila z največjim zneskom 1 milijon 750 tisoč din. To je največja dobljena nagrada v državi. Drugo nagrado (1,534.000) je prejela uprava »Kneževih vinogradov« pod okriljem kombinata »Beograd«, razen njiju pa so bila nagrajena še tri vinogradniška družbena posestva v dr-.žavi.
Pogoje za nagrado v sadjarstvu je izpolnilo samo družbeno posestvo »Osojnlk« pri Ptuju. Dobilo je G00 tisoč din, ker so na desetih hektarih sadovnjakov pridelali povprečno 26 252 kg jabolk na hektar.
Ob tej prepričljivi zmagi tudi naše čestitke delovnemu kolektivu radgonskega vinogradniškega posestva!
dveh zaradi kršitev gospodarskih uredb. Po omenjenih prijavah so gospodarske organizacije koprskega okraja plačale 3,043.000 din kazni, odgovorne vodilne osebe
drobne iz pirana
V	skladu z novo uredbo o nacionalizaciji stanovanjskih poslopij so pri piranskem ObLO ustanovili dve komisiji, in sicer eno v oddelku za gospodarstvo In komunalne zadeve, drugo pa v oddelku za finance. Prva ima nalogo, določiti bodoče gradbene okoliše oziroma območja zemljišč po nacionalizaciji, druga pa mora predvideti in oceniti poslopja, ki pridejo v poštev za nacionalizacijo,
e • *
V	piranski občini nameravajo ustanoviti kombinat za proizvodnjo začimb in eteričnih old. Na obdelovalnih področjih občine so namreč izredno ugodne razmere za gojitev takih rastlin, ki jih je mogoče predelati v omenjene namene. Poleg tega je v tovarnah »Začimba« in »Jadranka« dana osnova za predelavo teh rastlin. ObLO je pred kratkim imenoval ožjo komisijo, ki ima nalogo, proučiti najrazličnejše predloge za ustanovitev omenjenega kombinata. Komisija se je te dni sešla k svoji prvi seji in sklenila izbrati najprimernejši predlog do konca meseca.
* <> o
Gostinci te dni precej razpravljajo o sklepu pristojnih zveznih forumov, da sc doba turističnega prometa v bodoče ne bo delila več samo na glavno sezono ter pred- in posezono, temveč na tri (4) obdobja: glavno sezono, ki bo trajala ob Jadranu od 1, julija do 31. avgusta, dalje sezono, ki bo v dveh delih potekala od 1. maja do 30. junija in od 1. do 30. septembra, ter končno izvensezono v ostalih mesecih. S tem v skladu bodo cene v glavni sezoni najvišje, izven sezone pa bodo povsod znatni popusti tako za domače kot inozemske goste.	JULE
podjetij 260,000 din, odvzem neopravičene premoženjske koristi pa je dosegel v preteklem letu vrednost 5,003.433 dinarjev. Torej skupno 8,311.433 dinarjev. V tem znesku pa niso vštete mandatne kazni, ki so jih izrekli organi tržnih inšpekcij v znesku 57,500 dinarjev.
Ti podatki zgovorno dokazujejo, da je postala služba tržnih inšpektorjev v minulem letu močnejša in da se je začela široka akcija za odkrivanje raznih nepravilnosti v poslovanju gospodarskih organizacij in da je pričakovati še močnejše trkanje na trgovsko moralo.
cmamoDnaHEnonmD[iiDmDDaDmonDniEnnoDuixm
*r~f.	I_1
D D
WF]® M [pD-GU
. . , čc bi gospodarske organizacije določile delovna mesta, na katerih so lahko zaposleni invalidi, da bi jim omogočili čimhitrejšo rehabilitacijo;
... če bi vodstva podjetij in ustanov organizirala tečaje za strokovno izobraževanje delavcev in nameščencev in pri tem uporabljala sklade za kadre;
... če bi upravni odbori in delavski sveti zahtevali od vodstev svojih gospodarskih organizacij obračune o minimalnih osebnih dohodkih in bi bili ob vsakem času seznanjeni z gospodarskim stanjem podjetja ter s kakšnimi sredstvi razpolagajo;
. .. čc bi upravni odbori in delavski sveti poskrbeli za dokončno izvedbo analitične ocene delovnih mest, ki jo morajo upoštevati pri sestavljanju novih tarifnih pravilnikov;
... če bi občinski ljudski odbori odredili kalkulativnc cene za nekatere življenjsko nujne predmete, ker bi tako preprečili njihovo prodajo po znatno višjih in gospodarsko neutemeljenih ccnali.
O □
□ □ □
8
o □
□ □ □ □
8 □
□ □ □
lorTi^HTTnrinnnnni innnrrnTimnrni mi nnnnnnnnnnnnnnL
Pretekli teden so se sestali v Kopru zastopniki občinskih svetov za blagovni promet vseh treh obalnih občin ter občinski in okrajni tržni inšpektorji. Pomenili so se o koordiniranju prizadevanj za ustalitev cen in za stabilizacijo trga na področju Kopra, Izole in Pirana. Znano je, da se med seboj nekoliko razlikujejo občinski odloki o maksimiranju cen osnovnih življenjskih potrebščin, kar je povzročalo težave pri preskrbi, pač zaradi različnih cen. Po temeljiti analizi trenutnega stanja so udeleženci posvetovanja sklenili, da bo potrebno do-
seči v mejah kalkula.tivnih postavk približno enake cene za tiste predmete, za katere niso določene maksimalne cene, V ta namen se bodo referenti občinskih svetov za blagovni promet medsebojno obveščali o vsakem novem pojavu na trgu in občinskim svetom za blagovni promet predlagali ustrezne odloke za preprečevanje navijanja cen na račun trenutnega pomanjkanja nekaterih življenjskih potrebščin.
Na tem sestanku je bilo tudi govora o bodočem delu novega preskrbovalnega podjetja za obalno področje. Trgovsko podjetje Mestne trgovine Postojna bo razširilo svojo dejavnost tugi na Koper, Piran in Izolo s tem, da bo odprlo v teh krajih nove poslo-
valnice za prodajo sadja in zelenjave in uredilo skladišča. Ker je to podjetje v stanju prodajati prehranske predmete po enotnih in ustreznih cenah, je upati, da se bo stanje na tržišču obalnega področja v kratkem močno izboljšalo. Mestne trgovine Postojna bodo oskrbovale tudi pavša-liste, vendar pa le toliko, kolikor ne bodo imeli pavšalisti možnosti nabave blaga po nižji ceni drugod. Da pa bi v prihodnje odstranili pomanjkljivosti pri redni preskrbi trga, bo uprava Mestnih trgovin v teh dneh izdelala plan potrošnje po sadju in zelenjavi ter drugih kmetijskih pridelkov za prebivalce koprske, piranske in izolske občine.
POJASNILO STANOVANJSKE UPRAVE KOPER
Miro Prunk, Alojz Furlan, Franc Bizjak, Viktor Miklavčič, Ivan Nanut, Štefan Arčon, Marko Mozetič in Alojz Babic — to so na gornji sliki veseli primorski fantje, ki služijo vojaški rok v Benkovcu in želijo v novem letu svojim sorodnikom, prijateljem in znancem ter bralkam in bralcem našega lista obilo sreče in zdravja, zadovoljstva, in uspehov
pri delu
Pretekli teden je bilo med potrošniki precej razburjenja in negodovanja zaradi pomanjkanja kruha v koprskih prodajalnah. »Stanovanjska uprava je kriva, da ni kruha,« so vse vprek po ulicah in pred praznimi prodajalnami govorili in kritizirali potrošniki. Čudna zadeva, mar ne? Ali je res Stanovanjska uprava temu kriva, saj vendar nima nič skupnega s peko kruha. Kdo je torej kriv tega pomanjkanja in takega tolmačenja?
Da bi seznanili potrošnike in vso našo javnost o vzroku, smo se spričo prizadetosti odločili za to pojasnilo.
V jeseni preteklega leta je umrla lastnica hiše v Kolarski ulici št. 14 in tako sta bili izpraznjeni dve sobici Eno izmed teh je Stanovanjska uprava dodelila staremu borcu NOV J, I., zaposlenemu pr,i podjetju »VI-
Dofolj je delo¥nih mest tudi m inralide
V koprskem okraju je okrog 2700 invalidov vseh vrst in med njimi jih je precej, ki so mlajši od 45 let. Vsi ti pridejo v poštev za rehabilitacijo. Statistika kaže, da je bilo decembra pravilno zaposlenih v raznih podjetjih ter ustanovah koprskega okraja samo 393 invalidov, med njimi največ delavcev, ki so zaposleni kot čuvaji, skladiščniki, vrtnarji in obrtniki, nekaj manj pa je uslužbencev, ki opravljajo administrativne posle, od pisarjev do direktorjev.
Invalidi so zaposleni v vseh vrstah gospodarske dejavnosti in je njihova zaposlitev v glavnem odvisna od razumevanja vodstev podjetij. Praksa je namreč po-
Člani Socialistične zveze! Berite in širite
kazala, da je lahko invalid nameščen v vsakem obratu, le če mu je določeno ustrezno delovno mesto. Tako na primer podjetje Marmorindus v Sežani, ki v glavnem zaposluje telesno popolnoma zdrave in fizično močne ljudi, ima 8 članov delovnega kolektiva, ki so invalidi. V podjetju Me-hanotehnika v Izoli je zaiposlenih 40 invalidov, v Lesnoindustrijskem podjetju Postojna 26, v To-mos 18, pri Slavniku 13 itd.
Ti podatki kažejo, da bi ne smelo obstajati vprašanje zaposlitve invalidov, saj je možno njihovo delovno sposobnost izkoristiti na raznih delovnih mestih v proizvodnji.
Sedaj je na prekvalifikaciji 30 vojnih vojaških invalidov, medtem ko so vsi drugi zaposleni, vendar nekateri na neprimernih delovnih mestih in bo potrebna tudi zanje prekvalifikacija. Po-]f sebno težavno pa je z invalidi, ki so žrtve vojnega materiala, in s tistimi, ki niso socialno zavarovani. Za te vrste invalidov je re-
publiška uprava za posredovanje dela sicer odobrila 2 milijona dinarjev in na račun tega denarja je že 12 mladih invalidov v uku, vendar pa je ta pomoč še vedno premajhna.
Novi zakon o invalidskem zavarovanju podrobneje določa pravice invalidov in obveznosti družbe do njih. Njegovo dosledno izvajanje bo brez dvoma uredilo marsikatero pereče vprašanje naših. invalidov, ki si želijo vključevanja v neposredno proizvodnjo, saj je v njej dovolj vrst dela, ki bi jih lahko z uspehom opravljali.
NO« Koper, ki je kot domačin bil brez stanovanja. Med postopkom pa sta se v omenjene sobe vselila S. S. in B, I., oba delavca-peka podjetja »Kruh« Koper, in sicer samovoljno, brez vednosti pristojnih organov, toda s pristankom hčerke pok. lastnice P. K., ki je kot samska posedovala trosobno družinsko stanovanje v Fi-nijevi ulici št. 15, pri kateri sta kol podnajemnika stanovala oba omenjena peka in od koder sta se potem nezakonito preselila v Kolarsko ulico št. 14.
Epilog tega je bil, da je Stanovanjska uprava, ker ni prišlo do sporazuma med prizadetimi strankami, 13. t. m. prisilno izselila oba peka in jih napotila v sobo bivše najemnice v Finijevi ulici št. 15, kjer sta tudi prej stanovala; s tem je zaščitila J. I. in mu omogočila vselitev.
Eden od prizadetih pekov je zalo demonstrativno zapustil službo. To pa so nekateri člani kolektiva tako izkoristili, da so potrošnikom tolmačili, da ni dovolj kruha zato, ker je Stanovanjska uprava zmetala iz stanovanj pekovske pomočnike.
Menimo, da je tako tolmačenje nekaterih članov kolektiva podjetja »Kruh« neodgovorno in vse kritike vredno, posebno še, ker je bil vzrok pomanjkanja kruha v tem, da je bilo sedem pekov v bolniškem stanju. Prav tako pa je graje vredna lastnica hiše v Finijevi ulici 15, ki je brez vednosti Stanovanjske uprave naselila izpraznjene prostore v Kolarski ulici.
Končno naj še omenimo, da je v Kopru velika stanovanjska stiska, zaradi katere imajo težkoče tudi ostala manjša, predvsem trgovska in druga podjetja, ki nimajo možnosti, da bi sama gradila stanovanja, Kljub temu pa so bila podjetju »Kruh« v preteklem letu dodeljena 4 družinska stanovanja za potrebe članov kolektiva.
Stanovanjska uprava Koper
Na povabilo krajevnega odbora in odbora SZDL Veliko Ubelj-sko je minulo nedeljo predaval v Velikem Ubeljskem republiški ljudski poslanec Ivan Regent o najvažnejših zunanje in notranjepolitičnih vprašanjih naše države. Po predavanju se je poslanec Ivan Regent razgovarjal s kme-
tovalci in se zanimal za ureditev socialnega zavarovanja kmetov in -za izvajanje komasacije ter arondacije zemljišč. Nato se je udeležil seje odbora SZDL Veliko Ubeljsko in obljubil, da bo ob svojem prihodnjem obisku volivcev predaval o razvoju človeške družbe.	L. B,
Koprski učiteljiščniki so v začetku letošnjega šolskega leta sklenili, da bodo organizirali tečaj za šoferje-amaterje. Zato so dijaki četrtega in petega razreda prisostvovali predavanjem o cest-no-prometnih predpisih, pri katerih je zastopnik prometnega odseka TNZ okraja Koper Drago Filiput med drugim tudi prikazoval filme in fotografije o cest-no-prometni varnosti ter o prometnih nezgodah. Po 20 urah predavani so dijaki s sodelovanjem Ljudske tehnike ustanovili prometni krožek, v katerega se je vpisalo 18 učiteljiščnakov. V tem krožku so se seznanili 7. upravljanjem motornih vozil in se temeljito pripravili na praktični del tečaja. AMD Koper in ADM Izo-
la sta dala tečajnikom na razpolago dvoje motornih koles, podjetje Istra-Benz v Kopru pa jim je poklonilo 100 litrov bencina in s tem dokazalo razumevanje za ta tečaj. Vodstvo praktične vožnje je prevzel uslužbenec TNZ okraja Koper Ivan Sindrakovski, ki je z veliko požrtvovalnostjo naučil tečajnike upravljanja z motornim kolesom.
Ta tečaj ima dvojno vrednost: 18 mladih ljudi, učiteljiščnikov, je pridobilo vozniško dovoljenje za voznika-amaterja, obenem pa so se usposobili, da bodo kot prosvetni delavci na svojih službenih mestih nudili otrokom tudi cestno-prometno vzgojo in s tem preprečevali, da bi se število prometnih nezgod še večalo.

KULTURA PROSVETA -k KULTURA PROSVETA k KULTURA PROSVETA k KULTURA PROSVETA k KULTURA PROSVETA k KULTURA P
OB IZIDU NAGRADNEGA NATEČAJA ZA IZVIRNO SLOVENSKO DRAMO
O O V y o
Pretekli teden je žirija pri Delavskem odru v Ljubljani razglasila rezultate nagradnega natečaje za izvirno slovensko dramo, še pred tem pa je bilo širše posvetovanje o vprašanju amaterske gledališke dejavnosti. Sklepi tega posvetovanja in izid nagradnega natečaja bo vsekakor zanimiv tudi za številne dramske skupine v našem okraju, saj so si nekatere od njih zadale za letošnjo sezono kar lep program dela.
Posvetovanje o amaterski gledališki dejavnosti, ki so se ga udeležili razen ljudskoprosvetnih delavcev tudi poklicni, je pokazalo v prvi vrsti, da je ta amaterska dejavnost sicer lepo napredovala, da pa so kljub temu še nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. Po mnenju predsednika gledališkega sosveta pri Zvezi Svobod in prosvetnih društev Slovenije — režiserja SNG Franceta Jamnika — je opaziti v amaterski gledališki dejavnosti veliko nihanje med umetniškim in privlačnim za občinstvo. Razlike med bolj ali pa manj razvitimi območji se kažejo
V BESEDI IN SLIKI
NAŠI FILMSKI IGRALCI
V TUJINI
Naš igralec Ivica Pajer, ki smo ga spoznali v filmu »Cesta, dolga leto dni«, je dobil povabilo ameriškega režiserja Itinga Vldorja, da bi nastopil 7. vidnimi ameriškimi rimskimi igralci v eni glavnih vlog Vidorjeve-ga filma. Naslov filma še ni znan, gre pa menda za dramo, ki se dogaja med skupino rudarjev. Istočasno je prejel Pajer še kup ponudb s strani jugoslov.msikh režiserjev.
Ponudho tujih filmskih delavcev je prejela tudi zagrebška igralka Marija Hohn, ki jo poznamo iz filma »Svojega telesa gospodar«. Zaigrala naj bi glavno vlogo v filmu »II taccliino«, ki ga bo režimi znameniti režiser filma »La strada« Federico Fcllini.
Ivica Pajer v jugoslovansko-ilalijanskem filmu »Cesta, dolga leto dni«
Čeprav naši celovečerni umetniški filmi preživljajo krizo, dosegajo dokumentarni in kratki filmi kar lepe uspehe. V seriji go-spodarsko-propagandnih filmov je posnelo podjetje Viba-film »Tovariš telefon«. Na sliki Mila Ka-čičeva, ki nastopa v tem filmu skupaj z Jurijem Sončkom kar v sedmih vlogah
ne le v repertoarju, ampak tudi v načinu podajanja, Zato jo najbolj aktualno vprašanje: kaj in kako. Predlog je, naj bi dramske skupine pripravile večkrat na leto pester program z vključitvijo drugih kulturnih dejavnosti, na primer književnosti, slikarstva in glasbe. Pri tem ne smemo pozabiti na velik razvoj in vpliv radia, televizije in kina. Skoraj povsod se pritožujejo, da je v amaterskem delu premalo zajeta mladina, čeprav je na drugi strani čutiti, da mladina želi sodelovati v društvih. Vendar ta društva navadno nimajo dovolj sposobnih in požrtvovalnih ljudi, ki bi z mladino delali in -jo vzgajali ter se ne poslužujejo sodobnih pridobitev, ki bi bile za mladino privlačne. V razpravi je bilo slišati tudi mnenje, da prosvetni delavci v obvezni in srednji šoli posvečajo premalo pozornosti ljudskoprosvetni vzgoji, ker za to sami nimajo dovolj smisla ali sposobnosti.
Repertoarnega vprašanja naših dramskih družin sta se dotaknila dramaturg SNG v Ljubljani Lojze Filipič in rektor dramske akademije dr. Vladimir Kralj. Znova se je izkristalizirala misel, naj bi dramski sosveti spodbujali posamezne amaterske talente, ker je zelo verjetno, da bi med kopico daljših in krajših tekstov vendarle našli kaj dobrega in ustreznega. Vedno bolj namreč občutimo, da ni dovolj povezave med našo vsakdanjo stvarnostjo in amaterskimi gledališči. Med novimi teksti pa je prav tako premalo aktualnih, sodobnih in živih del in se pisatelji vse premalo ustavljajo ob človeku naših dni. Razlika med poklicnim in amaterskim gledališčem je v glavnem v kakovosti repertoarja in njegovega izvaianja, naloge pa. ki jih opravlja prvo ali drugo, so iste. Predlog, kot posledica te razprave. je bil. naj bi Zveza pomagala pri razvoju samorastnih talentov
Prosvetno društvo pd»podgora« — bukovje
Tudi v Bukovju ni uspelo pritegniti mladine, da bi se udej-stvovala na ljudskoprosvetnem področju. Eden izmed vzrokov je prav gotovo v tem, da ni primernega sodelovanja med mladimi in starimi, pa tudi sami starejši člani PD niso tako delavni, da bi dajali zgleden primer.
PD v Bukovju šteje 45 članov, so ugotovili na zadnjem letnem občnem zboru, nimajo pa primerne dvorane, kjer bi se zbirali. V njihovih prostorih ima namreč mladina svoj dom in to je še ena sporna točka med mladimi in starimi.
Novi odbor si je zadal nalogo, da se pozanima v Postojni za pe-vovodjo, da poživi delo dramske skupine in da preskrbi mladini zdravo zabavo in primemo izobraževanje. Ce jim bo to uspelo, bo prihodnje leto lepša bilanca.
studeno
Letni občni zbor KUD Studeno je pokazal, da sta v društvu pereča zlasti dva problema. Prvi je prenizko število članov (le 35), drugi pa je nerazumevanje med mladimi in starimi. To pa nista problema samo v Studenem, ampak v marsikaterem našem prosvetnem društvu ali Svobodi. V dosedanjem društvenem odboru so bili predvsem mladi ljudje, brez potrebnih izkušenj in znanja, starejši jim niso priskočili na pomoč in tako seveda je prišlo marsikdaj navzkriž in delo v društvu ni bilo tako, kakršno bi lahko bilo, Prav ta vzrok je zaviral tudi delo dramske družine.
Vendar pa je KUD v Studenem pripravilo nekaj lepih proslav. Med temi je bila tudi proslava Dneva J.LA v decembru, ko je bila udeležba precej velika.
in naj bi mislila na izdajo gledališke revije za poklicne in amaterske odre.
V razpravo je posegel predsednik Zveze Vladko Majhen in se je zavzel zlasti za aktualnost in sodobnost amaterskih odrov. Pritrdil je potrebi, da bi že šola ter mladinske in pionirske organizacije navajale otroke na amatersko dejavnost.
—o—
Ker smo svoječasno objavili nagradni natečaj za izvirno slovensko dramo, je prav, da objavimo tudi njegove rezultate, ki so zanimivi zlastii za tiste, ki sodelujejo pri sestavi repertoarja naših dramskih družin.
Delavskemu odru v Ljubljani je bilo predloženih 64 odrskih del. Žirija je odločila, da ne podeli nobene od razpisanih nagrad in da se nagradni sklad razdeli na šest enakih delov, ki jih pódele v spodbudo in v znak priznanja za naslednja dela:
Vlado Novak — »Dobrodošla, Miss Agata«; Manica Lobnik — »Jirga Butolen, direktor«; neznan avtor — »Manevri«; Marjan Marine — 'Muza na mansa rdi«; Jurij Novak — »Na semnju človeških čednosti« in Ignac Kamenik — »Postaja ob veliki cesti«. Denarne nagrade pa se pódele samo štirim avtorjem, ker dva nista izpolnila pogojev natečaja.
Mnenje žirije je še, da nobeno izmed navedenih del ni zrelo za uprizoritev brez popravkov, skupaj z njimi pa predlaga v dra-
Kader iz risanke KONCERT ZA STROJNICO. Izdeluje jih podjetje Zagreb - film in je uspelo z njimi doma in v tujini
maturško predelavo še naslednja dela:
Nada Bekar — »Gost je spregovoril«, Leopold Suhadolčan — »Nočni vlak« in Anton Koren — »Vohunka 907«.
Člani žirije so bili dalje soglasno mnenja, da slovstvena in gledališka raven predloženih del ne presega povprečja, da pa se prvih šest del vendarle odlikuje pred drugimi, bodisi po izvirnosti obravnavanih problemov, bodisi po izpovedni prizadetosti ali aktualnosti. Žirija je tudi izrekla zahvalo in priznanje vsem udeležencem natečaja.
IZ NASE LJUDSKOPROSVETNE DEJAVNOSTI
V	SEČOVLJAH se DPD Svoboda še vedno bori, da bi dobila v upravo kino. Ne samo iz finančnih ozirov, ampak tudi zato, ker predvajajo večinoma slabe filme. To opravičujejo s tem, da je aparatura pokvarjena in jim dobrih filmov zato ne zaupajo.
V	PIRANU se potegujejo, da bi svojemu 28-članskemu moškemu pevskemu zboru nabavili enotne obleke. Za povioč so zaprosili tudi razna podjetja in ustanove.
Med naj delavne jšimi v PIRANU je godba (ima 52 članov), ki je imela v lanskem letu 42 nastopov, od tega 8 samostojnih koncertov. V okviru godbe delujeta tudi kmečki kvintet in mladinska godba, ki jo sestavlja 40 mladincev.
Člani PD v RAZDRTEM pri Postojni so sklenili, da bodo v najkrajšem času preuredili knjižnico s prostovoljnim delom in z dotacijo, ki so jim jo obljubili. Knjižnica ima zdaj 826 knjig.
V	STUDENEM imajo tudi potujočo knjižnico s 140 knjigami. Čeprav je poleti zaradi dela na polju malo bralcev, jih je zdaj, v zimskem času, precej več ter bodo kovček potujoče knjižnice zamenjali za novega.
Dvorana v BUKOVJU je sicer last PD »Podgora«, toda mladina ima tam svoj dom in tam so tudi kino-predstave. Za to pa ne plačujejo niti najemnine niti razsvetljave. PD pa je nabavilo zavese in poprainlo okna ter s temi stroški zabredlo v dolg. Z dobro voljo bo treba najti primeren sporazum.
Pisateljica MIMI MALENSEK s sinom in hčerko
F,:
isatelji majhnih narodov so prikrajšani več kot enkrat. Najbolj v tem, da jih izven domovine zelo malo in zelo pozno spoznajo, včasih pa tudi sploh ne. Glavni vzrok je njihova materinščina, v kateri pišejo, ki pa ne sodi v zvrst velikih in razširjenih jezikov. Potem pa tudi doma: manj jih beremo, manj poznamo in manj o njih vemo kot o marsikaterem tujem pisatelju. Toliko našiti ljudi gotovo ve, da živi Hemingway trenutno na Kubi, da ima Agatha Christie za moža arheologa, da je prežiivela Franpoise Sagan hudo prometno nesrečo in da se je poročila z nekim starejšim, petičnim založnikom, da je . . . itd. Koliko pa jih, denimo, ve, kdo so najvidnejši sodobni predstavniki jugoslovanske književnosti, ali vprašajte jih, kateri slovenski pisatelj piše pod psevdonimom Rok Arih. Poskusile vprašati tistega, ki ve natančno koliko avtomobilov in katere znamke ima Saganova, kdo je Grozdana Olujič. Začudeno vas bo pogledal. Nova filmska igralka? Ne, mlada beograjska študentka, ki Je dobila nagrado na natečaju sarajevske založbe Prosvjeta za roman »Izlet v nebo«. Kritiki so to delo proglasili za izredno odkritosrčen in brezobziren roman, zaskrbljujoč zaradi cinizma in pomanjkanja tudi najmanjšega občutka za moralo. Bolj kot pri Fran-coise Sagan. Pomislite, kako reklamno bi to izkoristila kaka tuja založba In danes bi ta roman že hiteli prevajati v številne jezike, mi pa bi vedeli. kakšne obleke nosi In katere prijatelje ima mlada avtorica.
Kdo bi naštel še vse druge primere, dolga vrita hi jih bila. Hotela sem povedati samo to, kako malo poznamo svojo ljudi, naše književnike, slikarje, glasbenike, igralce. O tem sem
se ponovno prepričala, ko je lani slovenska pisateljica Mimi Malenšek skupno z Ignacem Koprivcem in Rokom Arlhoin dobila nagrado za najboljši roman leta. To nagrado ji je podelilo Društvo slovenskih književnikov za življenjepis Primoža Trubarja »Plamenica-i, ki jo je izdala naša založba Lipa v Kopru. In pomislite, kaj vemo pravzaprav o tej ženi. ki je napisala že okrog deset zajetnih knjig? Celo v neki založbi, ko sem vprašala za njen naslov, so mi dali tistega, ki je zastarel že pred dobrima dvema letoma.
Obiskala sem jo zato. da bi vam nekaj o njej povedala. Da bi dobili neki določen vtis, ki ga ne morejo dati običajni življenjski podatki na knjižnem ovitku.
Ravna šentviška cesta, pršeča megla nad njo, komaj zaznavni obrisi Šmarne gore. gruče razigranih šolarjev, ki čakajo trolejbus — to me bo od zdaj vedno spominjalo obiska pri Mimi Malenškovi in najinega dolgega razgovora v njenem stanovanju v najvišjem nadstropju občinskega ljudskega odbora v Šentvidu nad Ljubljano. Verjetno predolgega zanjo, ki ji je čas tako dragocen, saj ni samo pisateljica, ampak tudi mati in gospodinja, Samo žene lahko razumejo, kaj to pomeni: skrajno samodisciplino. dolg iti naporen delavnik, premagovanje, odpoved. Marsičemu in marsikdaj.
Intervju je priljubljena novinarska oblika za tiste, ki pišejo, in za tiste, ki berejo. Vendar pa sem se pri tem obisku bolj kot kdajkolj prepričala, kako težko je biti spraševalec, poslušalec in zapisovalec, pa obenem zainteresirani sobesednik v isti osebi in istočasno. In tako se Je zgodilo, da sva se živo zapletli v zanimiv pome-nek in da je ostal moj svinčnik zaprt in beležnica prazna. Kljub temu pa moram obnoviti ta razgovor, čimbolj zvesto resnici, vendar bo projiciran skozi prizmo lastnega občutka in vtisa o Mimi Malenškovi.
Kakšna je? Velika, svetlolasa, zelo prijazna, skromna, materinsko toplo se smehlja, posebno ko govoriva o mladih. Na splošno o mladini in še posebej o mladih v književnosti. Tudi o Grozdani Olujič. Na tekočem je o vsem. Še posebno pa postanejo mehke njene oči, ko nanese pogovor na njena dva otroka, 18-letno hčer in 16-letnega sina. V tihoti njenega doma (dopoldne je vedno sama in takrat sedi kako urico tudi ob pisalnem stroju) so se prepletale njene in moje misli, besede so bile posrednice iskrenosti, resnice, upanja in vztrajnosti ter dela, dela...
Zanimalo me je, kako piše, kdaj, ali jo vodi kak osnovni motiv, ali je kje kako ustvarjalno jedro, ki je zametek njenih glavnih junakov.
Zgoščen odgovor. Piše, kadar je le mogoče ujeti prosto urico
med vsakdanjim kuhanjem, pospravljanjem, nakupovanjem, skrbi za otroke, skratka, delavnikom žene, gospodinje in matere. Zato je pisalni stroj tudi kar lepo v kuhinji in pri roki. Včasih gre malce težko in trdo, posebno pri začetku, potem pa steče in pisalni stroj drdra. Marsikdo jo občuduje, da hitro dela, ona pa zatrjuje, da je to le plod dolge priprave, študiranja gradiva za zgodovinske romane in jasnega koncepta, ki se izoblikuje v dneh, ko ne piše, ampak samo piemišljuje in snuje.
Osnovni motiv? Po njenem je vse najlepše in največje na svetu imelo svoj začetek v ljubezni in občutku dolžnosti. Najzgovornejši primer za to je prav »Pla-menica«. Toda vse osrednje osebnosti njenih del ostajajo zveste svojim dolžnostim, kljub vsem težavam in zaprekam. Priznava, da včasih celo pretirava in so ti junaki zvesti temu občutku celo takrat, ko je stvar že popolnoma zgubljena. V tem je že tragika, toda prav to bi hotela povedati ljudem: človek se mora boriti do konca. Morda je v tej smeri najbolj uspel lik Črtomira.
Slišala sem že, da pripravljate roman Črtomir in Bogomila, ki ga bo izdala Cankarjeva založba v Ljubljani.
To bo roman »Rapsodija«, ki se začne tam, kjer je konec Prešernovega »Krsta pri Savici«. Moj Črtomir bo star.
Ko smo že pri načrtih: še kaj drugega?
V delu je povest o slovenskem Čebelarju in slikarju Janši (izdala ga bo založba Kmečka knjiga), roman iz časa NOB »Temna stran meseca«. Pred izidom pa je razen »Rapsodije« še povest «Teeum-seh« pri založbi Mladinska knjiga. Naslov že pove, da gre za Indijance.
Vsaj nekaj bi rada zapisala v be-ležnieo. Naslove in lctnice izida dosedanjih del. Lepa žetev: začetek leta 1937 v samozaložb' — povest »Pesem polja«, leta ,193!! v Cankarjevi založbi »Sinovi predmestja«, leta 19-13 v Mohorjevi založbi »V življenje«, I. in II. del ii pri Slovenskem knjižnem zavodu »Matjaž«. Leta 1950 pri Prešernovi družbi »Prelom«, ki je nadaljevanje Matjaža, in leta 1951 v Sindikalni založbi »Kovinarji». Potem »Senca na domačiji« leta 10SG in po izdajah najplodnejše leto 1957: »Pla-menica« (založba Lipa Koper), »Daj mi roko, pomlad« (Cankarjeva založ-(Nadaljevanje na 10, strani)


NOVO NA K N J I Ž N S POUČI * NOVO NA KNJIŽNI POUČI * NOVO N A KNJIŽNI POUČI *
(Odlomek iz romana ČRNI DNEVI IN BELI DAN, ki je izšel pri založbi Obzorja v Mariboru.)
Toda preden je vstopil gospod Anton s Čajem, se je že zavedela, da preveč razširja svoj prvotni načrt., ro Izkušnji je slutila, da to ni dobro. Ni priznala, toda čutila je, da s temi velikimi načrti in odločitvami skuša nevede zmanjšati pomen onega prvega. Vendar zdaj ni dovolila, da bi jo prcvaril. Ponovila si je, da mora predvsem neizogibno na vajo, in da mora zato seveda vstati, se urediti, kolikor mogoče, in oditi. Prepričevala se je. da to ne bo nič težkega, ker je gledališče povsem blizu. Edini zadržek bi še bil, Če bi bilo zunaj slabše, ne. slabo vreme. Tudi ni marala razmisliti, kakšno vreme si v resnici želi. Hotela je že stegniti roko k zavesi, ko se je domislila, da je veliko udobneje, če vpraša gospoda Antona.
»Ali bi bili tako dobri in pogledali, kako je zunaj?« je rekla.
Gospod Anton je odgovoril šele takrat, ko je vstopil s čajem v roki. Zdelo se je, da z besedami prinaša tudi radostni odsev njihovega pomena,
»Zunaj je prelepo, pravi sončili, mrzli zimski dan, žal tako redek v našem mestu,« je rekel in sam sijal od tega dne. »Zunaj je čisto drugače kot včeraj. Ne sneži in ni mokro. Tudi ni megle, ld je bila še pred slabo uro. Zdaj se je dvignila in sonce jo vpija, če smem tako reči. Pogledal sem skozi okno, kot ste želeli. in videl, da je po cestah in pločnikih zledenelo. Toda to ni nič, kajti pločnike in tudi ceste že zdavnaj spet posipajo s pepelom, žaganjem ali celo s soljo.«
»Da.« je vzdihnila in poželjivo nesla skodelico k ustom.
»Pazite,« je vzkliknil, »vroč je, poskrbel sem, da je zares vrel. Ne po-parite se, prosim.«
Kes ni bila še povsem zanesljiva in si je opekla ustnice. Tudi v prste jo je žgalo, toda obe bolečini jI nista bili v trpljenje, temveč se ji je zdelo, da presnavljata v nji, kar je nesnažnega. Sprva je mogla piti samo v drobnih požirkih in je komaj zaslutila blagodejno tekočino v ustih, potem ko se je pijača nekoliko ohladila, pa je čutila, da na svetu ni ničesar ugodnejšega. Cez vse si je želela biti čim delj ob tem izvoru toplote in grenkobe. Motilo jo je le to, da je gospod Anton skušal kramljati.
»Prinesel sem, kljub vaši prepovedi, tudi sladkorja, ker si nisem mogel misliti, da ga ne bi vsaj nekoliko potrebovali,« je govoril.
»Ne, res hvala,« je odgovorila nejevoljno, »tak je veliko boljši.«
»Tudi jaz ga ne maram veliko, toda nekoliko pač . ..« je dejal.
Pogledala je čez skodelico in videla, da se v zadregi odpravlja. Vedela je, da ne odhaja, ker bi se mu kam mudilo ali ker bi želel editi, temveč se odpravlja zato, ker čuti, da je odveč. Vsa je želela, da bi čimprej in brez ceremonij odšel, toda ni ji dalo, da ga pusti v negotovosti.
»Hvala, gospod Anton,« je dejala z narejenim nasmeškom, »to je čaj, ki vrača življenje.«
»Da,« je odgovoril, »včasih res kakšna malenkost vse spremeni ... na dobro, toda tudi na slabo.«
»Ah, pri meni na dobro, verjemite,« je vzkliknila z negotovo veselostjo.
»Kako vam ne bi verjel,« je rekel in postal. Z rokami na hrbtu (o katerih je — zmedena — slutila, da se nemirno tarejo druga v drugi) in z motnim pogledom, uprtim v pod, je dodal: »Pri meni na slabo . . . laliko vam povem, da z vsemi malenkostmi skozi vsa dolga leta ... v slabo . . . tako rekoč neopazno . ..«
— Zdaj bi morala povedati nekaj bodrilnega, zdaj bi morala sočustvovati, zdaj bi morala pač vsaj nekaj reči ... je mislila, toda vedela je, da je preveč zaposlena v sebi in da ne more drugam. Zares je zakrnel človek, toda z vprašanjem, ki bi ga bilo treba dognati, mučiti se okoli njega in se po vseh mukah morda še zmotiti. To zdaj niso njena opravila, čeprav je navsezadnje zares dober človek. Ne sicer povsem dober, ker je njegova dobrohotnost preširoka, pre-splošna, v osnovi sumljiva. Morala je zrasli v nečem, kar ni popolnoma čisto. Začudeno je zdaj našla potrdilo te svoje misli tudi v njegovi obleki. Na prvi pogled je bila zares brezhibna, tnka kot pri mnogih čednih starejših ljudeh s skrbnimi gospodinjami, toda ko je pogledala natančneje, je videla, da ni popolnoma v redu. Ne bi mogla reči, kje je napaka, toda nekje je vsekakor bila.
Z grenkobo je pomislila, kako se mnogo preveč troši navzven. Celo v tem trenutku, ko bi morala biti vsa v svojem načrtu, se ukvarja z rečmi, ki so daleč od nje. To je kakor zakleto, ali kakor bolezen. Morala bi živeti mnogo tesneje, ker so zaman vse skrite nade v ljudi. ljudje so sicer dobri, ni se jih treba bati, vendar imajo na kupe svojih nujnih reči. Žive navsezadnje mnogo tesneje, kot živi ona, ki se brezumno troši. To je nekaj tudi zato, ker Je igralka — in igralci so zaradi svojega poklica v vsakdanjem življenju vsi nekoliko prismojeni. Hotela je domisliti, zakaj Je tako, ko je sredi misli nenadoma opazila, da gospoda Antona ni več v sobi. To je bilo ugodno, vendar je vseeno prisluhnila, če je povsem odšel. Korakov onstran ni bilo, toda kmalu je zaslišala škripanje stola, drsanje peresa po papirju ter pritajeno odkašljevanje. Po tem je vedela, da so vrata odprta. Na dlani je tudi bilo, da je čisto prezrla, kdaj je odšel.
Odložila je skodelico in se nekoliko osvobodila odej. ker je vedela, da je prišel čas naglih in smelih ukrepov. Prvi del njenega prvotnega načrta je bil končan: popila je čaj, ki ji je zelo pripomogel v odločnosti in mo-
či. Začela je torej povsem v redu in zdaj mora. pogumno nadaljevati.
Vendar so se kljub preproščini tega načrta pokazale težave. Najprej je prišel gospod Anton in se dokončno poslovil.
»Ne smete mi zameriti,« je dejal ob slovesu, »če odidem in vas ne pospremim. Vsekakor se boste še nekoliko odpočili. Jaz moram seveda ven, na zrak,« jo nadaljeval s prijetnim norčevanjem, »kajti za starega človeka je tako jutro pravi dar božji. Preračuna, da jih morda ne dočaka več kdo ve koliko in ga neugnano sili ven, kot ptico. Imam tudi še zmerom nekaj malega opravkov, ki jih postorim, tako rekoč, mimogrede.«
»Toda kaj moram storiti, ko odidem?« je vprašala nekoliko v zadregi.
»Nj vam treba storiti prav ničesar, razen tega, da se ne menite z gospodinjo. Ona... ni zla, toda tudi ni zelo prijetna. Ne more se vam pripetiti nič nenavadnega, če se boste počutili ikot doma. Tam sem vam pripravil tudi svežo brisačo, vodo in milo. Zal tekoče vode ni v sobi. Zelo zelo bom vesel, če sc bova kmalu videla. Res kmalu,« je rekel.
Začudeno je gledala za njim, ker 111 od vsega nič razumela. Potem si je očitala, da je pozabila vprašati, če se te strašne sobe dado zakleniti. Ne more pustiti odprte sobe, ko bo pri umivalniku. In tudi ko odide, je men-
DOMINIK SMOLE
da treba zakleniti za sabo in nekam položiti ali oddati ključ. Dognati to, je bilo naporno, ker bi morala vstati in pogledati, če je sploh ključ v ključavnici. Vendar je takoj vzkipela, ker je tako lahkoumno pozabila, da mora tako in tako nemudoma vstati. Že pri priči bi sc pognala v enem skoku iz postelje, če se ne bi bala vrtoglavice. Potem se je razjezila tudi nad tem, ker je vedela, da je zločinsko in neodgovorno tako razmišljati. Končno se je odločila, da ne bo ne prehitevala, ne zavlačevala. Vstala bo tako, kot bi bilo to običajno.
Potrto je pomislila, da je sicer že začela izpolnjevati svoj prvotni načrt, vendar je doslej izpolnila le njegov prvi, prijetni del: popila je čaj. Vse, kar bo sledilo, bo mnogo nad-Iežnejše in bo zahtevalo veliko krepke volje in dosti telesne moči. Sklenila je samo še za trenutek pripreti oči in se pripraviti.
Maruši rdečelasi je to brez vidnih naporov tudi uspelo.
—O—
Leopold Suhadolčan: SEJEM NA ZELENEM OBLAKU
Ce literat, 'ki mu ni tuj otroški svet, piše zgodbice iz življenja živali, lahko to postane otrokovo najljubše čtlvo. Posebno, če so zgodbice napisane tako prisrčno, zanimivo in sveže, kot je to prt drobni knjigi Leopolda Suhodolčana z naslovom SEJEM NA ZELENEM OBLAKU v izdaji mariborske založbe Obzorja. Avtor je tokrat živahnim kratkohlačnikom res uspešno predstavil dolgo galerijo znanih živali: tu so dobri škijanček in požrešni petelin, nezadovoljni čriček in modri jazbec, zajček, medvedek, gospodovalni lev, vztrajna mravlja, bahava in kričava sraka, zvita lisic*, skopi voluhar in še kaj. Spretne dvogovore in vedre opise narave poživljajo prikupne in umetniško prepričljive ilustracije Janeza Vi-dica.
PISANI SVET
Casanova: BEG IZ BENEŠKE JEČE
Ime Glacoma Casanove navadno omenjajo v zvezi z ljubezenskimi in drugimi pustolovščinami, manj pa je širšemu občinstvu znan kot avtor Me-moarjev, katerih glavni junak Je sam. Ti spomini so popotnj vtisi, pestra kronika raznih škandalov, ki imajo obeležje 10. stoletja.
Ljudska knjiga je v prevodu Petra Kosma izbrala »Beg iz ječe«, v katerem spoznamo razen avtorja še njegove sojetnike ln nekatere osebnosti ter razmere beneškega življenja. Kaj posebnega pa nam sicer ta »Beg« ne •pove in bi založnica lahko izbrala iz širokega repertoarja zabavne svetovne književnosti kaj boljšega.
JOŽE JAVORŠEK
očmi
(Iz zbirke SREČANJA v izdaji založbe Obzorja v Mariboru)
Jože Javoršck: SREČANJA
Pri mariborski založbi Obzorja je izšla knjiga Jožeta Javorška SREČANJA, ki pomeni .redkost m posebnost. To je namreč zbirka avtorjevih srečanj z umetniki iz raznih evropskih dežel. Tako so zaživela v nazorno naslikani podobi in v neposrednih razgovorih številna znana Imena, ki jih srečujemo v časopisnih poročilih iz kulturnega življenja, onstran meje, v programih založb in gledališč. To so razmišljanja o ljudeh, življenju ln umetnosti, razdeljena v štiri dele, ki v opisih narave slede krogu letnih časov: v Pomladi popisuje avtor svoja spoznanja o poeziji in srečanja s pesniki; drugi del je Zima, kjer spoznamo problematiko sodobnega romanopisja ln srečanja s pisatelji; tretji del naj bi bila Jesen in pisatelj se razpiše o dramatikih, gledaliških delavcih in predstavah; v zadnjem delu pa se srečamo s Poletjem — s slikarji, glasbeniki in glasbenimi kritiki ter predvsem s soncem.
Javorškovo najnovejše delo nam tako na mikaven in prijeten način riše obrise današnje zahodnoevropske kulture in problematike ter vzbuja zavest, da ni ostre meje med našim in tujim kulturnim svetom, lcajti naša dežela se vedno bolj uveljavlja v svetu na vseh področjih. Zato so tudi proglasili »Srečanja« za dokument o prodoru slovenskega človeka v kulturno tujino, tajer so mu kot ponosnemu Jugoslovanu odprta vrata v vsako družbo.
Knjigo lepo poživljajo fotografije predstavnikov kulturnih delavcev izN Francije, Belgije ln Anglije, >kl j.ih je avtor srečal na svojih potovanjih,
Postajam nemiren, V avanturi, da bi se dokopal do glavne problematike sodobnega romanopis-ja, sem propadel,• Ko se mi nekateri problemi že čisto zjasnijo, se na jasnino v moji glavi pripode temni oblaki in spet sem v neurju nejasnosti.
Vsepovsod, kamorkoli stopim, vladajo divji prepiri.
Nova šola v romanopisju vzbuja v pariških krogih pogovore, ki po svoji burnosti presegajo baje vse literarne obravnave zadnjih let. Le še eksistencialisti so po drugi svetovni vojski vzdignili toliko prahu kot nova estetska šola, katere glavni predstavniki so Alain Robbe-Grillet, Michel Butvor in Nathalie Sarraute in se je pravzaprav) začela že z romani Jeana Caijrola.
Skupina mladih pisateljev ugotavlja, da je psihologija sodob-nega romana dokazala svojo površnost in da jo je treba dokončno pregnati iz romanopisja. Poleg tega pa so v sodobnem romanopisju zginili značaji. Niti pisatelji niti bralci več ne verjamejo vanje. Prvo znamenje, da so ro-manopiščeve osebe začele umirati, je bila poplava romanov, ki jih pisec pripoveduje v prvi osebi. Pripovedovanje v prvi osebi daje avtorju legitimacijo resničnosti — v resnici pa gre le za bluff. Razvoj je šel tako daleč, da smo obstali pred človekom brez značilnosti. Homo absurdus je bil od Camusa naprej poglavitna novost romanopisja. Roman, kot ga pojmuje tradicionalna literarna teorija — je propadel.
Nova smer romanopisja poskuša vnesti novo pojmovanje časa in prostora, nekaj takega, kar bi lahko imenovali einsteinovstvo v književnosti. Pravijo, da živi tradicionalna književnost še popolnoma v neiotonovskih odnosih z vesoljstvom in da je prvič v. zgo-
dovini v precejšnjem zaostanku za znanostjo. A to so pomembna vprašanja, vprašujem se, kdo jih bo rešil.
Osebno mi je najbolj pri srcu misel, da se iiovi roman skoraj izključno naslanja na tako tehniko pisanja, ki daje bralcu iluzijo, da sami obnavljajo dogajanje romana, in sicer s svetlejšo zavestjo, večjim redom in večjo silo kot v svojem življenju.
Sovražniki te mlade šole se upirajo predvsem, tako imenovanemu objektivizmu, ki ga šola oznanja, kajti mladi pisatelji popisujejo objektivni svet z veliko večjo natančnostjo, kakor so ga nekdaj popisovali realisti in naturalista A seveda z novo tehniko. Tudi duhovni svet skušajo popisati v njega objektivnosti, zato popisujejo vso nedoločenost in neodločenost ljudi, dejanj, govora in pogovora in vse tiste tisočere skrivnosti, ki še niso bile povedane.
Obtožujejo jih: parnasovstva, dolgočasnosti, brezstilnosti.
Stil pomeni izbiro, govorijo zo-prniki nove šole. Tu pa ne gre za izbiro, temveč za zbirko vsega mogočega in nemogočega.
A jaz sem prepričan, da gre v sodobnem romanopisju za velike spremembe, ki so podobne spremembam v pisanju za časa rene-sance.
Ni čudno, saj smo v atomski dobi.
OČETJE IN DOJENČKI
N» Dunaju Je neka zdravnica odprla »šolo za mlade očete«. V večernih tečajih se mladi možje popolnoma izurijo v negi najmanjših državljanov. Zlagajo pleničke, umivajo, pudrajo, zavijajo, pripravljajo stekleničke s cucljl itd. Spočetka na lutkah, kasneje na živih modelih. Naučijo se tako tudi ceniti ženino delo, ki ga v potrebi pri naraščaju lahko s pridom zamenjajo. Tečaji so tudi po nekaterih drugih mestih že našli posnemovalce.
(Odlomek iz Memoarjev, ki jih je izdala pod naslovom BEG IZ BENEŠKE družba v zbirki Ljudska knjiga. Prevedel Peter Kosem)
JEČE Prešernova
Popoldne istega dne sem zaslišal škripanje zapahov in Lorenzo je privedel v mojo celico moža, ki je glasno ihtel; snel mu je lisice, ga pustil pri meni, zaklenil celico in odšel, ne da bi kaj rekel. Jaz sem ležal na postelji v zidni vdolbini, kjer me ni mogel videti. Zabaval sem se nad njegovim začudenjem. Na srečo je bil za kakih sedem do osem palcev manjši od mene in je lahko stal pokonci, ne da bi z glavo zadel ob strop. Pazljivo je ogledoval naslonjač, misleč, da so ga prinesli nalašč zanj. Ko se je ozrl proti oknu, je zagledal Boecija, ga vzel v roke, listal po njem in ga čemeren kar vrgel spet nazaj, ko je videl, da je knjiga pisana v latinskem jeziku, ki ga verjetno ni znal. Zdaj se je obrnil v drugo stran celice, stopil nekoliko korakov naprej in se začudil, ko je našel oblačila. Naposled je prišel tudi do moje postelje in, ko je stegnil roko, se me je dotaknil. Prestrašen je od-skočil in prosil odpuščanja. Rekel sem mu, naj se usode k -meni, in tako sva se seznanila,
Vprašal sem ga, kdo da je in od kod je prišel.
»Jaz sem Maggiorin iz Vicenze. Moj oče je iz Poggiana dn čeprav je bil reven kočijaž, me je poslal v šolo do enajstega leta, kjer sem ■se naučil brati in pisati, Potem sem se pet let učil pri nekem la-suljarju in sem se v tem času dobro izučil lasuljarske obrti. Po končani učni in pomočniški dobi sem prišel za komornega strežaja h grofu R. Dve leti sem služil pri tem gospodu, ko je njegova edina hči prišla iz samostana. Moral sem jo česati, ji kodrati in spletati lase in polagoma sva se zaljubila drug v drugega, najprej jaz vanjo in nato še ona vame.
Ko sva si stokrat in stokrat prisegla zvestobo in si obljubila, da se 'bova zmerom samo midva rada imela, sva se vdajala sli in grofica je zanosila; bilo ji je osemnajst let in prav toliko sem bil star tudi jaz. Neka stara dekla v hiši je prva odkrila najino razmerje in opazila nosečnost anoje ljubljenke. Rekla je, da jo vest sili, da vse to odkrije njenemu očetu, grofu. Vendar se je moji ljubljenki posrečilo, da jo je pregovorila in ni izblebetala grofu najine skrivnosti; obljubila ji je, da bo prihodnji teden sama •šla k spovedi in se zaupala svojemu spovedniku. Namesto k spo-
CASANOVA
vedi pa je prišla irevica k meni in mi zaupala svoj načrt. Dogovorila sva se, da bova zbežala, in sicer najprej v Milan, kjer bova živela zadovoljna in v miru. Priskrbela si je že nekaj denarja, vzela diamante pokojne matere in je bilo pripravljeno, da ponoči zbeživa. Včeraj po kosilu .pa me je grof poklical k sebi, mi dal ¡pismo in mi rekel, da moram takoj na pot in pismo lastnoročno izročiti osebi, na katero je bilo naslovljeno. Govoril je tako ljubeznivo, prijazno in mirno z menoj, da nikakor ni bilo mogoče misliti na kaj hudega. Vzel sem plašč, se skrivši poslovil od svoje ljubljenke in ji rekel, da se bom še o pravem času vrnil, ona pa naj vse potrebno pripravi za beg. Ko sem prišel v Benetke — lnitel sem, kolikor sem le mogel — sem se podvizal, da usodno pismo brž ko je mogoče oddam. Rečeno mi je bilo, naj počakam na odgovor; kakor hitro pa sem dobil pismo z odgovorom, sem stopil v točilnico,
da se malo krepčam, ker sem se namenil, da se takoj vrnem. Ko sem pa stopil iz točilnice, so me prijeli, me odvedli na stražnico, kjer sem ostal, dokler me niso privedli sem. Mislim, dragi gospod, da mlado grofico smem imeti za svojo ženo.«
»Motite se.«
»Pa narava!«
»Če človek samo njo posluša, ga zavaja v neumnosti, ki ga spravijo v Svinčene zapore.«
»Sem torej jaz v Svinčenih zaporih?«
»Kakor jaz.«
Ubogi fant je jokal in debele solze so mu tekle po licih. Bil je res lep fant, odkrit, pošten, dostojen in strašansko zaljubljen. V svojem srcu sem odpustil grofici njen greh, obsodil sem pa njenega očeta, ki je svojo hčer tako nepremišljeno izpostavil zapeljevanju mladega, čednega, strastnega človeka. Ovčar, ki spusti volka v stajo, se ne sme pritoževati, če mu ta ovce kolje. Zakaj pa je pustil svojo hčer, da jo je moški česal namesto ženska? Fant se mi je smilil in sem ga skušal potolažiti, a je jokal kar naprej. Videl sem, kako je z vsemi čustvi prikovan k zapeljani grofici in svoji ljubici. Mislil je, da se bo ječar vrnil lin mu prinesel posteljo in hrano, pa sem mu pojasnil, da zastonj čaka. Ponudil sem mu svoje, a je bil še preveč žalosten, da bi mogel karkoli vzeti. Zvečer sem mu dal svojo slamnjačo, ker nisem hotel spati skupaj s tako strašansko zaljubljenim fantom. Revež se ni zavedal svoje krivde, kakor tudi ne tega, da je grof zahteval, naj ga naskrivaj kaznujejo, da bi rešil čast svoje družine.
MOCAN VZPON ZDRAVSTVENE SLUŽBE OKRAJA KOPER
J
K
Zdravi in beli zobje niso samo okras in ponos vsakega človeka, ampak je od njih odvisno tudi razpoloženje in zdravje posameznika. Okvare zob so danes najbolj razširjena bolezen. Ne povzročajo sa.mo včasih neznosne bolečine, ki zaradi neprespanih noči vplivajo na našo delovno sposobnost. Taka oseba ne more dovolj žvečiti hrane, neprežveče-na hrana obremenjuje in oškoduje prebavo. Da človeško telo redilne snovi v hrani lahko porabi, moramo hrano dobro prežvečiti in se potem laže zmeša z raznimi prebavnimi snovmi. Z gosto in presno hrano, ki jo dobro in dolgo žvečimo, si pa tudi na najboljši način čistimo zobe, istočasno masiramo in prepojimo s krvjo dlesen, da ostane čvrsta in zdrava. Kako neprijeten je pogovor s človekom, ki ima zadah po gnilobi zaradi okvarjenega zobovja. To pa še ni vse. V okvarjenem zobovju in vnetem mesu okrog zoba je mnogo bolezenskih klic. Te klice dolgo žive v gnilem zobu. Iz zoba jih kri lahko raznese po celem telesu. Na ta naoin more nastati iz žarišča klic v zanemarjenem zobovju vnetje srca, ledvic, sklepov in drugih bolezni. Za vse te bolezni pa vemo, da puščajo posebno še
pri ponavljajočih se obolenjih pogosto invalidnost, to je da nas onesposobijo za svoj poklic, včasih so tudi vzrok prerane smrti.
Interes in naloga družbe je, da omogoči pravočasno zdravljenje okvarjenega zobovja vsemu prebivalstvu in to ne samo v primerih, ko posameznik zaradi bolečin iščo zdravstvene pomoči,
Zobozdravstvo je bilo po vojni v okraju Koper kot tudi povsod drugje ena izmed najslabše razvitih vej zdravstvene službe. Ni mogla zadovoljiti najnujnejših potreb, ki so bile po vojni še toliko večje. Ni bilo zadostnega števila ambulant ne kadrov.
Saj je bilo leta 1947 na teritoriju današnjega okraja samo pet javnih zobnih ambulant in je prišlo na enega zobarja nad 18.000 prebivalcev. Počadi a vztrajno so rastle nove sodobno opremljene zobne ambulante, zobozdravstveni delavci pa so prihajali še počasneje. Še v aprilu 1955 je prišlo na enega zobarja nad 12 tisoč prebivalcev. Najslabše pa je bilo na sežanskem področju (Sežana; Divača, Kozina), kjer je prišlo na enega zobarja 21.000 prebivalcev. V zadnjih treh letih pa zaznamuje zobozdravstvena služba izreden razmah. To nam lepo prikazujejo naslednje številke:

rapevtov, da njih delo usmerja v sistematično zdravljenje zobne gnilobe in nepravilne rastii zob pri naši mladini. Nadalje s preventivnimi ukrepi (zdravstveno preventivno dejavnost v pogledu pravilne prehrane, jemanje fluor vsebujočih tablet, organizaranje šolskih malic) preprečevati tako močno razširjenost zobnega ka-riesa pri naši mladini. Uspeh pa bo dosežen le tedaj, če bomo upoštevali, da je zobovje zasnovani) že pred rojstvom, doraste pa v prvih letih življenja. Zato morajo biti v preventivni akciji zajeti že bodoča mati, dojenček in predšolski otrok.
Dr. Ivan Kastelic
V Semedeli pri Kopru rastejo novi stanovanjski bloki tovarne TOMOS, ki bodo spet rešili marsikateri stanovanjski in proizvodni
problem
		zobnih	
leta	število	terapevtov	od tega
	ambulant	(zobarjev)	zobozdravnikov
1947	5	7	_
1955	7	12	—
1958	22	22	6
Sorazmerno v istem številu pa se je povečalo tudi število zobnih tehnikov in instrumentark.
Še v letu 1955 je prišlo na enega zobarja 12.000 prebivalcev oziroma 3.250 aktivnih zavarovancev, v letu 1958 pa 4,300 prebivalcev oziroma 1.350 zavarovancev. Tako se je moglo še leta 1955 zdraviti v javnih zobnih ambulantah le 5, 1957 pa že 14 oseb letno na 100 prebivalcev. Leta 1955 je bilo opravljenih za socialno zavarovanje 21.700 zobnih storitev, v letu 1958 pa jih je hilo že preko 50.000 in vrednost storitev se je povečala od 8 mi-
»VELI JOŽE« DVIGNIL POTOPLJENO ITALIJANSKO LADJO
Naš največji plovni žerjav Veli Jože, ki je pred dnevi dvignil v koprske/m pristanišču več sto ton ostankov potopljene ladje Rex, je šest milj od Pulja v zalivu med Verulo in Banjonom dvignil iz morja 11. t. m, potopljeno 180-tonsko italijansko motorno ladjo Marina di Sapri. -Ta ladja je od-plula iz Bakra natovorjena s 180 tonami pirita, ki naj bi ga izkrcala v Benetkah, Zaradi močnega vetra se je potopila in obležala v globini 13 m. Ob potopu je ladja dobila le nekaj manjših poškodb na boku ter na krmilu, tovor pa ni utrpel znatne škode.
Lijonov 480.000 v letu 1955 na preko 30 milijonov v letu 1958. Seveda je do tega izrednega izboljšanja prišlo predvsem v koprskem in delno postojnskem predelu okraja. Medtem pa obstajajo dobro opremljene zobne ambulante v kozinskem, divaškem in sežanskem predelu, manjka pa strokovnega kadra. Tu se morajo poleg zdravstvene službe močno zainteresirati tudi upravni forumi, ker dokler ne bo ustreznih stanovanj in drugih izboljšanj — ne bo zadosten pritok zobozdravstvenega kadra.
Seveda je zdaj naloga zdravstvene službe v krajih, kjer je že zadovoljivo število zobnih te-
PRED BLIŽNJIM ZAČETKOM REDNE PROIZVODNJE MOTORJEV V KOPRU
Z37
delovni proces se bo odvijal po sistemu dvojnega tekočega traku, seveda v več zaporednih etapah vsak. Ko bo proizvodnja stekla v celoti, bo »Tomos« izdelal vsako leto okrog 30.000 motorjev, torej približno 100 motorjev različne jakosti dnevno. Samo »mopedov« bo letos izdelal ca. 18.000.
Vsi tovarniški prostori so res vzorno urejeni in ustrezajo tako smotrnosti proizvodnje kot potrebam higienske in tehnične zaščite delavcev. Vzoren red vlada tako v glavni dvorani, ki ji skoraj ni videti konca, kakor tudi v stranskih obratih, kjer so kemični in fizikalni laboratoriji ter eksperimentalna dvorana. Vsi prostori so opremljeni z najsodobnejšo potrebno opremo, stroji in aparaturami. Človeka prevzame naravnost nekak ponos, ko vidi, kakšne veličastne objekte znamo graditi in urejati tudi že pri nas.
V	razgovoru je tovariš direktor pojasnil na številna vprašanja, da je poskusno obratovanje tovarne izpolnilo vsa pričakovanja in da je zato mogoče z vso gotovostjo računati, da bo tovarna dajala predvideno število izdelkov.
V	zvezi s turizmom pa je omenil, da bo tovarna izdelovala tudi lahke in okretne zunanje motorje za manjše čolne. Cena bo pred-
Novinarje, ki so se pretekli teden udeležili turistične konference v Piranu, je naslednji dan sprejel še direktor tovarne »Tomos« Franc Pečar in jim osebno razkazal to novo ko-prsko tovarno. Tovarna je v zadnjem stadiju urejanja pred prehodom v polno samostojno obratovanje. Trenutno izdeluje motorna kolesa raznih jakosti približno polovico iz domačega predelanega materiala, ostalo polovico pa iz kupljenega, od tega 20% iz uvoženega. S tovarno sodeluje v kooperaciji že sedaj 34 naših podjetij, ki ji dobavljajo različen material pa tudi osnovne dele. Vsa gradbena dela za proizvodne oddelke tovarne so že končana; v gradnji je le še tovarniška menza; podjetje gradi za svoje delavce v Semedeli tudi nekaj 5 do 7-nad-stropnih stanovanjskih poslopij, ki bodo skupno dala nad 70 stanovanj in garsonjer. (Naj ob tej priložnosti še posebej omenimo, da je v vsem podjetju opaziti veliko skrb za življenjsko raven delavcev in uslužbencev; v ta namen je bila v zadnjih treh letih izdana že skoraj milijarda dinarjev.)
Novinarji so si ogledali velikanske tovarniške dvorane, v katerih so smotrno razvrščeni najrazličnejši orodni stroji. Celotni
vidoma samo približno 69.000 din. Serijsko bodo te motorje izdelovali že v drugi polovici letošnjega leta.	j —o—
SOB KOT V LETU DNI
Marsikateri angleški grad je po zadnji vojni doslej tako dosledno prikrivane tajne odkril ljudski radovednosti. Odprla so se njegova vrata In lastnik sam je postal vodnik po svojem kraljestvu. Sila razmer — drugi časi!
Leži južno od Londona sredi ogromnega parka z zelenimi dolinami in košatimi hribi, s potočki in gozdovi, ki se po njih preganjajo srne in jeleni. Visoko nazobčano obzidje ga loči od vsega tega, za njim pa se vrsti niz slikovitih stavb, medsebojno povezanih s starinskimi stolpi in stolpiči, onstran njih pa obsežen vrt, pol zelenjadni in cvetlični, pol «podivjam«, ves pa v prijetni skladnosti ■t okolico, da je slika zares vabljiva. Ogromni obseg poslopij zavzema sedem dvorišč, 52 stopniič in stopnic ter 365 sob. Kot leto dni. Seveda Ima poleg teh še posebno plesno in posebno banketno dvorano, saj je bil grad skozi vsa stoletja namenjen zlasti reprezentanci. Temu primerno je urejena tudi grajska notranjščina. Vse. kar sta obrtna in slikarska umetnost v zadnjih 400 letih zmogli najboljšega, dobrega in povprečnega, vse je nagrmadeno po sobah in sobanah, ki si Jih zdaj vsak teden enkrat lahko ogledujejo domačini ln tujci. Nove vrste tujski promet.
OOO
Devetega novembra minulega leta je bila z odkritjem spomenika NOB v Beleistu pri Ohridu svečana proslava 15. obletnice ustanovitve I. makedonsko-kosovske udarne brigade. Tej proslavi so prisostvovali tudi tisti njeni nekdanji borci-Primorci, ki so dezerfclrali iz okupacijske italijanske vojske v Grčiji, Albaniji in Makedoniji in so kot »Slovenska četa« v slclopu te brigade sodelovali v mnogih borbah proti nemškim in bolgarskim fašistom. O prisrčnem snidenju nekdanjih borcev je med drugim zapisal eden izmed Slovencev-udeležencev te proslave naslednje:
Nepozabno je bilo srečanje preživelih borcev slovenske čete I. makedonsko-kosovske udarne brigade, ko smo se zbrali na ljubljanskem kolodvoru, 14 od dvaindvajsetih še živečih. Srečanje po 13 letih je vzbudilo vrsto spominov na vesele In hude


Preživeli borci Slovenske čete I. makedonsko-kosovske brigade NOV na obisku pri predsedniku Narodnega sobranja LR Makedonije Lazarju Koliševskem dne 10. novembra 195S ob Ohridskem jezeru. Slovenska četa je bila formirana 14. julija 1943 pri Glavnem štabu Makedonije kot njegova »Jurišna četa«, pozneje pa je bila vključena v Kosovski bataljon I. makedonsko-kosovske brigade NOV
ure, ki smo jih preživeli v borbi za osvoboditev naše domovine. Beseda je tekla o velikih in tudi o najmanjših doživetjih borcev te brigade, ki so pred 15 leti kalili bralstvo In enotnost makedonskega in slovenskega ljudstva pri ustanavljanju socialistične Jugoslavije.
V Skopje smo prispeli 7. novembra zvečer in drugo jutro odpotovali v Bitolo. Ni besed, s katerimi bi lahko opisali prisrčno srečanje z drugimi soborci in našo skupno pot mimo gore Bogomila, kjer je ta brigada preživela eno izmed svojih najbolj veličastnih borb, v kateri so mnogi soborci žrtvovali svoja življenja.
Pot nas je vodila v Belči.ste pri Ohridu. Tam smo odkrili spomenik padlim partizanom-borcem I, makedonsko-kosovske brigade. Na to svečanost sta prispela tudi eden Izmed organizatorjev vstaje makedonskega ljudstva narodni heroj Svctozar Vuk-manovič-Tempo in predsednik Ljudske skupščine LR Makedonije Lazar Kolišcvski, Svidenje z njima jn drugimi makedonskimi prvoborci je bilo nadvse prisrčno in težko je bilo zaključiti obujanje spominov na nepozabne dni iz partizanskega življenja pred 15 leti.
Osrednja proslava ustanovitve je bila naslednjega dne v Ohridu. Zbra-
li smo se skoraj vsi preživeli borci I. makedonsko-kosovske udarne brigade. Nepopisno je bilo navdušenje vseh, ko smo izvedeli, da je naša brigada prejela najvišje odlikovanje domovine — Red narodnega heroja — za svoje velike zasluge v narodnoosvobodilni borbi. Dan po tej proslavi pa je predsednik Ljudske skupščine LR Makedonije Lazar Koliševski sprejel predstavnike slovenske čete in se z njimi dalj časa prisrčno raz-govarjal v želji, da bi jih kar najbolj podrobno seznanil z življenjem in delom makedonskega naroda. Ob tej priložnosti je v Imenu preživelih borcev slovenske čete I, makedonsko-kosovske udarne brigade Alojz Zidar podaril predsedniku KollSevskemu zbirko knjig ter v svojem nagovoru poudaril nujnost razvijanja kar najbolj tesnih stikov med obema narodoma, ki sla žrtvovala svojo kri za osvoboditev naše države in za postavitev temeljev njene socialistične ureditve.
Nato smo odpotovali iz Ohrida proti Ivičcvu, kjer nas je sprejel bivši komandant glavnega štaba NOV za Makedonijo general Mihajlo Apostolski. Z velikim zanimanjem smo sledili njegovemu nazornemu tolmačenju bitk okrog Kičeva in pozorno prisluhnili pripovedovanju o rešitvi glavnega štaba NOV za Makedonijo, ko je bi! v tem mestu nepričakovano napaden.
Na poti v Debar smo se ustavili v vasi C ari. Tam smo doživeli enega izmed naj pri srčne j ših sprejemov. Srečali smo se s tistimi preprostimi va-ščani, ki so nam v najtežjih dneh

Preživeli borci Slovenske čete na obisku v Okrajnem komiteju v Kičevu
borbe za svobodo nudili zatočišče in prenočišča, Le žal, da je bil obisk pri njih prekratek, Mnogo smo si imeli povedati, pot pa nas je vodila na.prej v mesto, kjer smo položili venec na grobove partizanov ter se s tem oddolžili spominu Makedoncev, ki so padli za svobodo.
Obiskali smo tudi Mavrovo, Skopje in Prištino, kjer nas je sprejel predsednik Izvršnega sveta Avtonomne pokrajine Kosova in Metohije Fadil Adža. Po prisrčnem razgovoru, lil mu je med drugim prisostvoval tudi narodni heroj Uroš Bulatovič, smo si ogledali znamenitosti Prištine, Naslednji dan smo odpotovali v Prizren, nato v Peč in v Kosovsko Mitrovico, od koder smo se z vlakom vrnili domov.
imA IN DOM tV ZDRAVSTVO IN VZGOJA iVŽENA SN DOM it ZDRAVSTVO SN VZGOJA * ŽENA IN DOM ★ ZDRAVSTVO iN VZGOJA
STANOVANJSKA SKUPNOST IV. MESTNE ČETRTI V KOPRU AKTIVNO DELA

Ni Se minilo pol leta, odkar je odbor SZDL IV. mestne četrti ustanovil stanovanjsko skupnost svojega predela. To je bila prva stanovanjska skupnost pri nas (do zdaj je še tudi edina), v tej kratki življenjski dobi pa se je že izkazala z aktivnim delom in je zabeležila nekaj uspehov. Devetčlanski izvršni odbor se je najprej lotil ustanavljanja prepo-trcbnili servisov. Tako imajo danes v tej četrti že dva uslužnost-na servisa, katerih slavnostna otvoritev je bila ob Dnevu republike, 29. novembra 1958. Urez začetnih finančnih sredstev, toda s trdno voljo in z vztrajnim delom jim je uspelo, da so v središču tako imenovane »Bosa-drage« uredili v starem in zapuščenem prostoru sicer skromno, toda za gospodinje zelo razveseljivo pralnico. Lahko si predstavljamo, kaj je to pomenilo na pragu zime za žene, ki so do zdaj prale pri odprtih vodnjakih in bile izpostavljene vsem vremenskim nevšečnostim. Zdaj pa imajo pralnico v zaprtem prostoru, opremljeno s pralnim strojem, bojlerjem za vročo vodo in s tremi pralnimi koriti. Prav te dni so montirali še en bojier, da se bodo gospodinje izognile predolgemu čakanju na vročo vodo. Odbor pa še upa, da bo lahko v kratkem nabavil tudi nov pralni stroj z večjo zmogljivostjo od dosedanjega. Potem se bo pralnice lahko posluževalo še večje število gospodinj IV. stanovanjske skupnosti in če bodo potrebe narekovale, bodo dosedanje prostore pralnice razširili. Za uporabo pralnega stroja in bojlerja plačujejo gospodinje mesečno 70 dinarjev po osebi, za pranje samo s hladno vodo pa 50 dinarjev. Pralnico oskrbuje honorarno plačana moč.
Prav tako ob Dnevu republike je IV. stanovanjska skupnost odprla šivalnico, ki se je iz prvotnih prostorov v Nazorjevi ulici preselila v Cankarjevo ulico 6, to je na področje svoje mestne četrti. V šivalnici sta zaposleni dve šivilji. Cenik uslug visi v oknu šivalnice in želeti bi bilo, da bi se teh cenenih uslug posluževalo čimveč gospodinjstev.
S tem pa še ni izčrpana vsa dejavnost stanovanjske skupnosti.
Pripravljajo sestanek skupno z odborom SZDL te četrti, ki naj bi bil v začetku februarja in katerega naj bi se udeležili vsi člani te množične organizacije. Na tem sestanku bodo med drugim razpravljali tudi o izvolitvi novih potrošniških svetov in o samoprispevku v obliki članarine za stanovanjsko skupnost. Nameravajo tudi urediti otroško igrišče, ki je v tem delu mesta nujno potrebno. To naj bi bil njihov prispevek v okviru počastitve 40. obletnice ZKJ.
Te velike načrte pa bodo lahko uresničili le s finančno pomočjo gospodarskih in družbenih organizacij in občinskega ljudskega odbora. Kar zadeva materialno podporo, se izvršni odbor IV. stanovanjske skupnosti zahvaljuje vsem, ki so do zdaj kakorkoli prispevali in pripomogli pri ustanovitvi servisne pralnice in šivalnice. Se posebno se zahvaljuje stanovanjski upravi (250.000 din), tovarni Ikra (90.000 din), tovarni Partizanka (75.000 din). Turistično olepševalnemu društvu (50 tisoč din) in Zavodu za komunalno dejavnost, ki je opravil razna dela brezplačno.	A. P.
Mamica nosi dvodelno temno obleko z naloženim krilom (seveda mora biti zato še mlada ter vitka), otroka pa ljubki spomladanski oblekici z belim ovratnic-kom in manšetami na kratkih ro-kavcih
Morda še niste vedele . . .
o da je pozimi dobro natočiti v posodo vrele vode žlico terpc-ntina in lavendlovega olja in pustiti, da se voda shladi. Tako boste imeli v zaprtem prostoru prijeten duh.
o da neprijeten duh od prismojenega mleka odstranite Iz posode, če to posodo polož te v drugo z mrzlo vodo in pustite, da se mleko shladi.
Iz Ljubljane se je pripeljala teta. Odprla je torbo, })oklicala štiriletnega nečaka in rekla:
»Franček! Poglej, kaj sem ti prinesla!«
Razvila je zavoj. V njem je bila nova obleka. Bile so temno modre hlače in prav tak jopič z mornarskim ovratnikom.
»Kako lepa obleka'« se je razveselila babica.
»To je vse preveč!« je dodal atek.
»Le zakaj trosiš toliko denarja!« je menila Frančkova mama.
A Franček je planil tetki v objem, ji na čelo pritisnil poljub.
Potem so ga oblekli. Mamica mu je nataknila nove zlikane hlače. Babica mu je oblekla blu-zico. Teta mu je naraimala mornarski ovratnik. Zavrteli so ga na desno, na levo, ga ogledovali z vseh strani. Ko so ugotovili, da je obleka »kot po meri«, je mamica hitela v kuhinjo. Morala je pripraviti malico. A Franček je prosil:
»Bi smel pred hišo?«
»Pojdi!« so rekli. »Samo pazi, da obleke ne zamažeš!«
Deček je obstal na dvorišču. Ogledoval se je na vse strani in hotel, da bi tudi drugi ogledovali njega. Prvič v življenju je imel dolge hlače. A kot nalašč! Nikogar ni bilo. Niti Stanka, niti Zo-rice, niti Jurka ... Dvorišče ,je bilo prazno, le pred pasjo-hišico je dremal Pazi. Franček je stopil do njega, ga počehljal za ušesi in rekel:
»Pazi! Glej! Nova obleka!«
Pazi je leno dvignil glavo, ob-liznil dečkovo dlan in spet zaspal.
Tisti hip je izza ovinka pokukala Stankova .glava.
»Stanko!« je veselo zaklical Franček. »Poglej! Nova obleka! Teta jo je prinesla.«
Stanko se je najprej prepričal, ali imajo hlače žepe, kakor jih imajo veliki, in ker so jih imele, je strolcovnjaško pritrdil:
»Dobra stvar!«
Potem sta se igrala. Igrala sta se »velike ljudi«.
»Kam se peljete jutri, trgovec Franc?« je vprašal Stanko.
»V Beograd, Naročili bomo nove obleke,« je odgovoril Franček.
»Take z žepi?«
»Seveda .. . Take z žepi.«
Za ograjo je ležala Frančkova žoga. »Velika moža« sta se spremenila v nogometaša. Zoga je frčala, letala, plavala... In tedaj! Franček je onemel. Pred hišo je bila zbrana vsa družina.
»Nesrečni nnoj otrok!« je zaklicala mamica. »Ti nepridiprav! V novi obleki se žogaš! Takoj domov! Ti falot: umazani!«
OB SEJMU MODE IN REVIJI SODOBNEGA OBLAČENJA
Franček je obstal sredi sobe. S ščetko so stali pred njim, ga čistili in krtačili. Ves čas je moral Franček poslušati očitke zavoljo .madežev na obleki. Najmanj desetkrat so mu povedali, koliko nova obleka stane. Ko je bil Franček spet čist, so mu ukazali:
»Sedaj lahko greš! Ali... glej, da boš samo pred hišo! Si razumel? Samo pred hišo!«
Franček je negotovo obstal pred vrati.
»Kaj bi,počel takole sam?« je razmišljal. V pesku bi delal hišice, a bi se umazal. S Pazijem bi se igral, a obleke bi se prijela dlaka. »Sedel bom,« se je odločil. Stopil je h klopi, a še preden je sedel, je mamica zaklicala iz okna.
»Franček! Ne sedaj na vrtno klop! Saj veš, da je umazana od zadnjega dežja.«
Franček je globoko vzdihnil. Le kaj bi počel? Dvignil je roke, da bi jih vtaknil v žep. Rad bi preskusil, kako globoko mu seže roka. Toda spet so zakričali nad njim:
»Franček! Čemu ti je potrebno roke vtikati v žep? Žepi so zato, da imaš v njih robček ...«
Potem je slišal, da je mamica plosknila z rokami in žalostno zaklicala:
»Sedaj vem, zakaj ima vse žepe strgane!«
Franček končno res ni vedel, kaj bi počel. V hipu je postal v novi obleki strašno nesrečen. Znova je vzdihnil in sam pri sebi rekel:
»Da bi nikdar več ne imel nove obleke ...« MARTA GROM
Jersey sc. je izkazal kot lepo in praktično blago za obleke. Zdaj so začeli izdelovati volnen jersey v črtastih vzorcih. Na sliki vidite model obleke iz takega blaga, s kombinacijo enobarvnega jersey a
Ta teden je v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču Sejem mode skupno z revijami sodobnega oblačenja. Ob tem se človeku vsiljujeta predvsem dve vprašanji: ali se bosta proizvodnja in trgovina uspeli približati potrošniku in ali obstajajo realne možnosti, da se tudi pri nas oblačimo sodobno in ceneje.
Res je, da nobena industrija ni tako zelo odvisna od hitre po-• trošnje kakor prav tekstilna ter konfekcijska industrija, pa tudi obutvena — skratka industrija modnih proizvodov. ■ Zato so tudi prav tu tako značilne spremembe oblik, kvalitete, videza in seveda tudi cene.
Dobro vemo, da potrebuje naš človek praktično, kvalitetno, lepo in ceneno oblačilo. Bolj težko pa je najti odgovor, kaj je tisto, kar je za našega delovnega človeka res praktično in lepo. Merila za to so zelo različna. Mnenje potrošnika je pogosto prav različno od mnenja trgovca, izdelovalca modne tkanine ali konfekcijskega oblačila. Verjetno ni še nihče posvetil dovolj sistematične in resne pozornosti stvarnim potrebam, željam in okusu mestnega in podeželskega prebivalstva, socialnemu sestavu, geografskemu položaju, tradiciji, narodnosti itd. Prav zato pa gresta proizvodnja in konfekcija pogosto mimo potrošnika, brez razumevanja in resničnega hotenja, da bi spoznali njegove želje ter okus.
Brez dvoma pa je, da se je način našega oblačenja v zadnjem desetletju močno spremenil. Brez pomena je, da na dolgo in široko razpravljamo o tem, ali je prav ali ne, da posnemamo najrazličnejše modne muhe. Sprejemajo jih vsi z manjšimi ali večjimi spremembami, z manjšo ali večjo zamudo in sprejemali jih bomo tudi mi. Zlasti še ženski spol. To je že navada, ki se je človeštvo zlepa ne bo odreklo.
Vrnimo se k našemu sejmu mode. Eden njegovih glavnih namenov je bil tudi to, da tekstilno in konfekcijsko industrijo zbliža s potrošnikom, s tistim potrošnikom, ki se hoče na čim cenejši način sodobno oblačiti.
Večina strokovnjakov je mnenja, da imamo tudi pri nas že pogoje, da se oblačimo sodobno in ceneje. Tekstilna industrija nudi že lepo izbiro tkanin za razne potrebe in okuse, kvaliteta je večinoma ustrezna, navadno manj pa cena. To ceno pa naj bi korigirala prav konfekcijska industrija, ki poceni način izdelave. Ogromna večina prebivalcev namreč še vedno kupuje v trgovinah blago in drago plačuje krojača ali šiviljo. Le majhen del se poslužuje konfekcijsko narejenih oblačil. Manjši del krivde je pri tem na potrošnikih in njihovem zastarelem načinu oblačenja, večji pa na konfekcijski industriji, ki ne skrbi dovolj za sodobne kroje in vzorce, za kvaliteto in seveda
KOTIČEK ZA STARŠE
za ceno. Konfekcijsko oblačilo nas mora zadovoljiti in biti cenejše, če naj mu damo prednost pred tistim narejenim po meri. To se še najbolj čuti pri moških oblekah in plaščih, ki imajo najmanj odjemalcev. Nekoliko bolje je pri ženskih oblačilih, vendar še vedno ne tako, kakor bi si želeli.
Najbolj pereče pit je ostalo še vedno vprašanje otroške konfekcije. Ta zvrst zahteva namreč še največ dopolnil, da je prikupnej-ša in veselejša. Vse to pa povečuje že tako drage proizvodne stroške in seveda prodajno ceno. Zato pa izbirajo zanjo cenejše blago, navadno najslabše kakovosti. Ta slaba kvaliteta pa seve-
§üi
viV
-
.»ill HU ft m -
Mati: Pohiti vendar, že tako si Mati: Lepo v miru pojej, potem zamudila pet minut. Tukaj imaš pa bova še na hitro nonovili pe-kos kruha in teci! Pojej po potil srnico. Imaš še dovolj časa. Otroku ne bo prav nič koristilo, če bo spal pet minut dlje, potem, pa bo moral hiteti v šolo brez zajtrka
Bodoče mamice so se odrekle ši-rokim naloženim oblekam, v katerih se jim že od daleč pozna njihovo stanje. Zdaj ilosijo krila na naramnice in široke bluze, kakršno vidite na naši sliki
da ovira prodajo. To verigo bo treba čim hitreje in odločneje urediti.
Modne sejme spremljajo tudi revije sodobnega oblačenja. Njihov namen je vzgoja potrošnika in proizvajalca. Naše modne revije se v marsičem razlikujejo od tastih v Parizu, Londonu ali pa Rimu, ker se tudi gledalci, katerim so namenjene, razlikujejo od tistih v Franciji, Angliji ali Italiji. Naše modne revije so namenjene širokemu krogu obiskovalcev, prikazovale naj bi sicer moderna, toda izbrana, okusna in praktična oblačila, ki ustrezajo našim razmeram in potrebnim. Obenem pa take revije razbijajo zastarele predsodke in nas navajajo. da vedno bolj osvajamo praktično konfekcijsko oblačenje in da vzgajamo okus tiste večine žena in delovnih ljudi, ki jim je bilo prej sodobno oblačenje tuje, pa so zdaj v novih družbenih in gospodarskih pogojih dobili možnost, da se oblačijo sodobno.
Taki sejmi mode in revije pa omogočajo širokim množicam, da se seznanijo z najnovejšimi modnimi novostmi in da v trgovinah dosledno zahtevajo sodobnejše tkanine in oblačila ter tako vršijo pritisk na trgovino in pro-izvodjo, Pri upoštevanju teh želja, v skrbi za primerno ceno in končno za možnost pravočasnega nakupa in bogate izbire pa čaka' tako proizvajalce, kot njihova strokovna združenja,'zbornice in predstavnike še pomembno in obširno polje dela.
»SLOVENSKI JADRAN«
v vsako hišo Slovenskega Prisnorja
Vpliv gospodarske depresije v svetu se je v minulem letu zlasti poznal sredozemskim pristaniščem, posebno še sosednjemu Trstu. Deloma se je promet zmanjšal celo v nekaterih jugoslovanskih pristaniščih, tako na Reki in drugih jadranskih lukah, razen v Pločah, Šibeniku in v pristaniščih slovenske obale. Najbolje izmed vseh se je v minulem letu odrezal Koper.
Pregledna tabela na desni nazorno kaže, kako je skozi vse mesece preteklega leta tekel promet skozi slovenska pristanišča» Kot dopolnilo naj navedemo še nekaj primerjav z letom 1957. Tako se je tovorni promet v slovenskih pristaniščih povečal od 52.623 ton v letu 1957 na 55.531 ton blaga v letu 1958 ali za šest odstotkov; levji delež tega prometa odpade na Koper, ki je sam povečal tovorni pomorski promet kar za 19 odstotkov v primerjavi z letom 1957, ko je šlo skozi pristanišče 25.332 ton blaga.
Bistveno se je spremenila tudi struktura tovora. Medtem ko je bilo v letu 1957 samo 585 ton blaga v izvozu in kar 8.872 ton uvoženega, je bilo v letu 1958 že 3.462 ton izvoženega blaga in 11.099 ton uvoženega. Pojavil se je že tudi prvi tranzit: skupaj 452 ton blaga. Podatki obenem kažejo, da se je zmanjšal razvoz blaga v domačem prometu vzdolž obale, da pa je narasel promet s tujino. Prav to dejstvo	k a.-
ko pravilna je bila ideja zgra-
ditve novega pristanišča v Kopru, ki naj odpre še nove možnosti izmenjave blaga s tujino.
Povečanje prometa v koprskem pristanišču pa je obenem tudi dokaz, da se bo to najmlajše jugoslovansko tovorno pristanišče ugodno razvijalo, zlasti še, ker ima zelo ugodno zemljepisno lego, ki je odločilnega pomena za njegov razvoj. Skozi koprsko pristanišče je šlo v lanskem letu že 2.266 ladij (skupna tonaža 179 tisoč 194 NRT), kar je že za 12 odstotkov več kot v letu 1957, ko jih je bilo le 2.000. Prav tako se je močno povečal potniški promet. V letu 1957 je šlo skozi koprsko pristanišče 164.907 potnikov, lani pa že 186.774 ali 12 odstotkov več.
Končno je treba povedati, da je šlo skozi slovenska pristanišča v letu 1958 tudi več tujih ladij. Med njimi so bile 4 italijanske, 2 turški ter po ena poljska in grška ladja. Vozile so krompir, cink, bombaž in les v izvozu, pripeljale pa so iz tujine ribe za predelavo. Tranzitno blago so bile suhe smokve, medtem ko so domače prekooceanske ladje pripeljale sol in suho sadje, pa tudi sveže pomaranče iz Grčije.
Največji tovor je pripeljala ladja Splošne plovbe Piran »Pohorje«, ki je februarja lani razložila v Portorožu 10.000 ton soli.
Prva ladja, ki je že teden dni po otvoritvi novega koprskega tovornega pristanišča pristala ob njegovi operativni obali, je bila
italijanska »Sabrina«, ki je odpeljala v izvozu 200 ton cinka. Od tedaj je ta del koprske obale zaživel in pričakujemo v letu 1959 bistveno povečanje tovornega prometa v novi luki. O tem smo prepričani prav zaradi dejstva, da je bil Koper že v lanskem letu hude svetovne gospodarske krize iržed tremi edinimi jugoslovanskimi pristanišči, ki so kljub vsemu povečala promet.
-šus
I.50HQ8SEI PÛTHISK2 111 TOVOBHI PEOKSOC OB 3L0V3KSKI 03ALI V EEÏU 1958						
I ■;	K 0	per	I z	ola	P i	rac
: JJeseo	ton	potnikov	ton	potnikov	ton	potnikov
Januar 1	2.028	8.909	705	123	154	1.143 1
Fabruar !	1.446	8.109	■'- 261	131	IO589	946
Bar«c .. i	2.454	9.614	100	126	503	1.091
April |	2.213	8.921	$50	137	991	I.3O2
Ma i	3-269	13.829	805	407	2464	3.772 '■'.:
Junlj j	1.690	15.678	550	. 674	: 679	•4.3I2
Julij j	2.961	24.056	654	692 •	• 835	.4.811
Avgust	3.082	30.633 .	712.	955 :	622	6,670 'k
September	2.599	21.980	678	710	929	3.I3O
01ctobex t	3.736	12.553	• , 374	• 299	738	1.041 1
.November	2.074	10,630'	375	149	505-	983 '
Deoember	2.219	11.662	440	200	447 •	1.119
. Skupa.l	29.771	186.774	6.304	4.603	19456	3O.32O
Ob vsej obali, skupa;		: v tovornem prometu 55.531 ton, v potniškem				
promteta pa 221.697 potnikov skozi naSa -tri prietanigBa v 1. 1958						
POMEMBEN KORAK ZA NAPREDEK KMETIJSTVA V PIRANSKI OBČINI
Ob koncu preteklega leta so Kmetijske zadruge Lucija, Sečovlje in Strunjan zelo živo razpravljale o možnostih in pogojih za izboljšanje in povečanje kmetijske proizvodnje. Prišli so do sklepa, da bo bodoče delo vseh treh zadrug na tem področju laže izvajati, če se pridružita KZ Sečovlje in Strunjan KZ Luciji. Prva iniciativa za priključitev je bila dana na občnem zboru KZ Sečovlje, večkrat pa je bila združitev obravnavana tudi v Kmetijski zadrugi Strunjan.
Po temeljiti proučitvi in posvetovanju upravnikov KZ s predstavniki občine, OZZ in ZPZ ter ostalimi političnimi organizacijami so zadružni sveti vseh treh
Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora v Postojni so temeljito razpravljali o nadaljnjem razvoju kmetijstva, predvsem pa živinoreje na Postojnskem, To problematiko so predhodno obravnavali tudi posamezni sveti občine in člani občinskega plenuma SZDL.
Znano je, da je področje Postojnske in Pivške izrazito kmetijsko-gozdar-skega značaja in zaradi klimatskih razmer ter strukture tal izredno primerno za vzrejo živine. Od skupne povTŠine teh gornjih predelov našega okraja je namreč 44 •/» senožeti, travnikov In pašnikov, 46 •/• je gozdov, 7 ■/• njiv in sadovnjakov ter 3 Vi nerodovitne zemlje.
Na Postojnskem in Pivškem redijo okrog 8 tisoč glav odrasle živine, to je 0 30 glave na hektar obdelovalne površine, kar je v primerjavi s področji, ki imajo manj ugodne pogoje za vzrejo živine, precej nerazvese-Ijlva ugotovitev.
Ugotovljeno je, da kmetijska posestva uporabljajo približno 700 ha planinskih pašnikov in senožeti In da na 1540 ha redijo le 604 glav živine, zmogljivost hlevov pa je ocenjena na 1320 stojišč. Privatniki tudi uporabljajo zemljišča splošnega ljudskega premoženja, ki niso bila dodeljena kmetijskim posestvom, in zato so ta zemljišča često zanemarjena, saj so slabo gnojena in zaradi tega nizko donosna. Razen tega je težko razumeti. da kljub nezadostnemu izkoriščanju hlevskih zmogljivosti prodajo izven tega področja okrog 500 vagonov sena letno. 50 vagonov celo kmetijske zadruge in posestva v času velikega povpraševanja po plemenski živini.
Tako stanje zahteva nujne ukrepe. Zato je bil ustanovljen po združitvi kmetijskih gospodarstev Živinorejski kombinat z nalogo, da bo vzredil čimveč plemenske živine. Ta kombinat, bo združevat in obdeloval 1200 ha njiv, travnikov In pašnikov, ki pridejo v P^Stev za takojšnje intenzivno izkoriščanje, 350 ha /n moč vi njenih zemljišč in slabih pašnikov ter senožeti
ter 700 ha planinskih pašnikov. Te obdelovalne površine bodo sčasoma povečali za nadaljnjih 500 ha in to na račun arondacije in melioracij zamočvirjenih zemljišč. Predvideno je tudi, da bodo z melioracijami pašnikov agrarne skuponsti povečali paš-nlške površine še za 1500 ha. Po dosedanjih gnojilnih poskusih, ki so rodili velike uspehe, bodo z ustreznim gnojenjem povečali pridelek krmo za 150 do 200 '/•.
Dosedanja proizvodnja sena bi lahko omogočila vzrejo 900 glav in ne samo 600 glav živine. Ce pa bi z rednim izdatnim gnojenjem sedanjih njiv In travniškega sveta, ki je brez posebnih melioracij sposoben za intenzivnejšo obdelavo, bolje izkoristili proizvodnjo krme, bi lahko na kmetijskih posestvih povečali število živine na 1600, z zajetjem novih površin in z izvedbo vseh melioracijskih del pa na 3000. 2e letos, najkasneje prihodnje leto, bo možno brez kakršnihkoli večjih investicij za adaptacijo hlevov prelcrmiti 1000 glav živine več, kot so je doslej. Kmetijska posestva Ima-
jo za približno 700 stojišč neizkoriščenih hlevskih kapacitet, a razen tega je na Prestranku še dovolj prostora v hlevih za najmanj 1000 glav in za 500 vagonov sena. Iz tega sledi, da bi lahko povečali v prvih dveh letih z izvajanjem melioracij in z boljšim gnojenjem zemljišč število glav za 800, v naslednjih dveh letih pa še za nadaljnjih 600.
To povečanje števila živine bo omogočila regulacija Pivke in Nanošcc, melioracija in vključevanje zemljišč agrarne skupnosti ter graditev novih hlevskih prostorov. Razen tega bi lahko povečali število glav živine tudi na račun sedaj neizkoriščenih planinskih pašnikov in senožeti na Dil-cah, Počku, Slavniku in Vremščici. Nižja pobočja bi lahko uporabljali za pašo mlade živine, višje predele pa, zaradi kraškega značaja, za vzrejo ovac. Predvideno je, da bi z majhnimi investicijami, ki bodo usmerjene predvsem v preskrbo z vodo, že čez dve leti lahko pasli na teli površinah (Nadaljevanje in konec na 10, strani)
zadrug odločili, da se pridružita KZ Sečovlje in Strunjan Kmetijski zadrugi Lucija, kar je bilo v začetku letošnjega leta tudi izvedeno.
Izdelali so obširen gospodarski program za leto 1959, v katerem predvidevajo vse svoje sile posvetiti proizvodnji, V letošnjem letu bodo uredili 15 ha vinogradov, 5 ha hruškovega nasada ter 5 ha lavandula. V kooperaciji z zadružniki bodo uvajali sodobno agrotehniko. S selekcijo semen in načrtnim gnojenjem ter večjimi površinami bodo predvsem povečali pridelke zgodnjih vrtnin in uvajali nove kulture, ki jih potrebujeta naš trg in industrija. Posebno se bodo zavzeli za ureditev do sedaj zanemarjenih sadovnjakov. Predvidevajo tudi povečati in plemensko izboljšati živinorejo. V načrtu je tudi gradnja zbirne baze za odkup grozdja v Sečovljah ter izpopolnitev strojnega parka.
Zadruga bo takoj zaposlila dva agronoma, ki bosta skrbela, da se bo postavljeni program čdmbolje realiziral.
Z združitvijo zadrug pa bodo imeli znatne prihranke pri uprav-
JASTOGI SPREMINJAJO GLAS
Z leti postaja njihov glas nižji. To je med drugim ugotovil dr. James M. Moulton, ki je na Bermudih prisluškoval ribam, rakom in drugim morskim živalim. Pomen večine »razgovorov pod vodo« je še nepojasnjen. Jastog spušča dvoje glasov, pravi mladi zoolog: prasketajoč šum, če je moten ali ranjen, in nekakšno škle-petanje, kadar se počuti varen, toda samo podnevi. Ponoči ga dr. Moulton nI slišal nikdar »šklepetati«, dasi-ravno je tedaj posebno podjeten.
PORTOROŠKI HOTELI SE ŽE PRIPRAVLJAJO NA TURISTIČNO SEZONO
Tečaj za tiste, ki jih veseli delo v gostinstvu
V prostorih hotela »Istra«, oziroma njegove dépendance »He-lios« v Portorožu je že drugi teden v teku tečaj za pridobitev osnovnega gostinskega znanja. Organiziran je bil na pobudo občinske posredovalnice za delo in ob sodelovanju Gostinske zbornice za okraj Koper. Trajal bo dva

SS5SÍ

WÊSÊËÊÈËÊ PIÉ ¡¡I wMm mmmmmmm . m
m M n mm
¡¡¡¡1¡Hg #¡§
Potniška motorna ladja »Ivan Cankar« na mirni gladini morja v koprskem potniškem pristanišču. Bo ladja kmalu dobila domovinsko
pravico v Kopru?
meseca in to vsak torek, sredo, četrtek in petek od 15.30 do 18.45. Gojenci imajo priložnost slišati teoretična predavanja in se udeležiti tudi praktičnih vaj iz strežbe, poslovne tehnike, računstva, nemščine, hotelske službe, kuharstva in zemljepis j a turističnih znamenitosti Slovenije. Tečaj obiskuje nad 40 gojencev, od katerih skoraj samo žene in dekleta. Na tečaj prihajajo iz vseh krajev občine; največ jih je seveda iz Portoroža in Pirana, Po izjavi šefa posredovalnice za delo pri ObLO Piran, tov. Romana Poljšaka", naj tečaj tistim domačinom, ki čutijo nagnjenja za delo v gostinstvu, nimajo pa potrebnih strokovnih sposobnosti, nudi osnovna znanja, da bodo lahko sprejeti v gostinsko službo kot polkvalificirani delavci. S tem bo dana domačinom možnost zaposlitve v domači občini, kar bo občutno pripomoglo k reševanju problema nezaposlenosti. Po drugi strani bodo gostinska podjetja v občini na ta način lahko dobila precejšen del tiste delovne sile, ki jo mora sicer vsako leto v sezoni iskati križem države. Gostinstvo je namreč zahteven poklic, ki zahteva vsaj polkvalificirano delovno silo. Gojenci tečaja bodo — kakor je sklepati po njihovem
prizadevanju v prvih dveh tednih tečaja — torej letos že pripomogli piranskim in portoroškim gostincem do boljšega kadra, zaradi česar se lahko nadejamo za letos nadaljnjega izboljšanja postrežbe v njihovih lokalih. Končno pomeni ta tečaj tudi enega izmed številnih prijemov, ki jih izvajajo ali še nameravajo izvesti na področju piranske občine v okviru splošne vzgoje prebivalstva v turističnem duhu; ljudje, Iti živijo na turističnem področju, se morajo navaditi gledati na gostinstvo kot osnovno gospodarsko panogo, ki jim bo dajala tem večji in boljši kos kruha, čim bolj vsestransko jo bodo prebivalci gojili in razvijali.
Tečaj se bo končal sredi marca. Takoj nato bodo tisti tečajniki, ki ga bodo uspešno opravili, že lahko sprejeti v službo v gostinska podjetja, ki bodo letos že prej kot lani začela s svojim poslovanjem, Prve skupine inozemskih gostov bodo namreč začele polniti portoroške hotele letos že 22. marca (lani 29. marca). Po sklenjenih pogodbah je možno sklepati, da bo letošnja turistična sezona v niranski občini še boljša od lanske. Vsi portoroški hoteli so že vnaprej razprodani za ves čas glavne sezone,	-e
nem kadru. Poleg tega bodo laže organizirali strokovno delo in komercialno službo ter bolje izkoristili strojni park.
Po vsem sodeč ima KZ Lucija z novo organizacijo vse pogoje za uspešen razvoj.
Ignac Moškon
ŽALOIGRA NA MORJU
Odigrala se Je nedavno ob angle-Ski obali pri Pembrokeshireu. Kar na lepem se je prastara obalna tovorna ladja CONCHA nenadoma znašla v nevarnosti. Kdo «ve kolikokrat zakrpani kotel je odpovedal in eksplodiral. ¿est deset letni kapitan Henry Coole je odredil nujno izkrcanje posadke, sam pa je ostal na ladji. Fregata CHICHESTER ga je prav v zadnjem trenutku še komaj rešila.
P/l »BIHAČ« je IS. januarja priplula iz Kuioaita v Mormuago, kjer manipulira s tovorom. P/l »DUBROVNIK« je 15. januarja odplula iz Kuvoaita in prispe danes, 23. januarja v Mormuago, kjer bo dopolnila tovor. M/l »GORENJSKA« je 20. januarja priplula i z Beyroutha v Split, kjer razklada. P/l »GORICA« je 20. januarja priplula iz Šibenika v Kher-son, kjer manipulira s tovorom. P/l »LJUBLJANA« je 15. januarja priplula ii Solun, kjer je razložila tovor in 23. januarja odpluje.
M/l »MARTIN KRPAN« je 14. januarja pristala v Kosseirju na poti v Assab. P/l »NERETVA« je 16. januarja odplula iz Emdena s tovorom za Trst.
P/l »POHORJE« je 16. januarja priplula t' Buenos Aires, kjer manipulira s tovorom. P/l »ROG«'je od 15. do 22. januarja razkladala tovor v Ale-xandropolisu, nato pa odplula za Jadran. P/l »ZELENGORA« je 13. januarja odplula iz pristanišča Mobile s tovorom za Port Said in Beyrouth.
PREDOR POD MORJEM
Nanj mislijo Japonci že dolgo. Ves promet med njihovim otočjem se odvija po morju. To pa že skoraj ne zadošča. Vsaj najglavnejša otoka. Hondo in Hokaido, vedno bolj kličeta po hitrejših prometnih zvezah. Pet let bosta morala še počakati, potem bosta pod morsko gladino povezana -s- 25 km dolgim prav svojevrstnim predorom. Ne bo zvrtan skozi zemljo nod morskim dnom — vulkanski značaj tal tega ne dopušča — marveč bo na morsko dno položena ogromna cev s 60 cm debelo steno iz armiranega betona. Predor bo dvonadstropen: zgoraj ibodo drveli avtomobili, pod njimi železniški vlaki.
SVOJEVRSTNA JADRNICA
Amsterdamska ladijska družba ima v delu zanimivo plovno enoto: tri-jambornik z dolžino 52 m in širino s,5 m. Bo svojevrstne ter izredno lične oblike z dvema motorjema po 250 KM. Celotna konstrukcija sestoji iz aluminija, le krov je iz tikovine (teak). Veliki jambor bo segal 38 m nad krov. Računajo, da bo ob vetru dosegla jadrnica brzino 15 m, milj, z motornim pogonom pa 13 m. milj.
MOJ OBISK
(Nadaljevanje s S. strani) ba) 'in »Bratstvo« (založba Obzorja Maribor). Nekaj del je prejelo razne nagrade, največjo seveda »Plamem-ca«, ki je zares najobsežnejše in najtehtnejše delo Mirni Malenskove. Marsikoga, ki je bral biografski roman Primoža Trubarja Plamcnica, je presenetila bogata intuicija in ustvarjalna fantazija, ki je iz meglene preteklosti izkopala in osvetlila lik tega velikega moža. Trubarjev lik in čas. v kateremije živel. Avtorici je posebno blizu, sprva ga je hotela imenovati slovenskega Prometeja,
In nujen razgovor o domači in tuji književnosti, o imenih, ki so Malen-škovi blizu in jih .ceni. Veliko je prebrala in o vsem ima svojo lastno sodbo. O sodobnikih govori najmanj, ker je mnenja, da smo jim redkokdaj pravični,	,
Torei globok in vsestranski občutek za pravičnost. Zanima me še nekaj: ali ima sploh kaj časa za svoje privatno življenje, kdaj se spočije in iztrga iz začaranega kroga svoje ustvarjalne fantazije?
Zena je in mati. Veliko ur žrtvuje svoji družini, še več pa književnosti, svojemu ustvarjalnemu delu. Toda rada Ima planine, zadnje čase pa se rajo morje. Takole mi pravi:
Skoraj bolna sem, če vsako leto vsaj kak teden ne preživim ob nasi obali. Tako dolgo smo pogrešali svoje morje.	. .
Bila sem začudena, saj je doma z Gorenjskega.
Seveda tudi planine imam rada, toda poznam jih in tudi vidim vsak dan skozi okno. Morje pa le enkrat na leto ...
• • »
Bilo je poldne in bilo je treba kuhati kosilo, kajti družina bo prišla kmalu domov. Zaprla sem skoraj prazno beležnico, zato pa so se misli v glavi kar prehitevale, pospremila me je s prijazno besedo in pogledom, polnim tople dobrote in razumevanja: i Na svidenje ob morju i Z. L.
ŽIVINOREJA JE NA POSTOJNSKEM NAJVAŽNEJŠA
(Nadaljevanje z 3. strani) okrog 50 glav mlade živine in 2500 ovac.
Ce bi upoštevali vsa ta mnenja in priporočila kmetijskih strokovnjakov, bi lahko na področju postojnske občine redili okrog 20.000 glav živine, to je za 150 "/« več kot do sedaj. Prav gotovo bo potrebno usmeriti vse napore k postopni uresničitvi dalelco-sežnega načrta. Iti predvideva regulacijo rek Pivke in Nanošce, melioracijo zamočvirjenih zemljišč, gnojenje zanemarjenih pašnikov ter seno-žeti in uporabo sodobne kmetijske tehnike pri proizvodnji krme. Ce bo postojnski občini uspelo izvesti ta program, se bo v kratkem razvila v eno izmed najmočnejših agrarnih občin in z živinorejo mošno vplivala na skupni gospodarski razvoj države.
ZAHVALA Vsem, ki so pripomogli do tako veličastnega pogreba našega ljubljenega
SLAVKA BUTINARJA, se iz srca zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo komandantu LM Slovenije tov. generalu Janu Lokovšku in njegovim oficirjem, pbdoficirjcm ter ostalim pripadnikom LM, kakor tudi pripadnikom podgrajskega vojaškega garnizona. Zahvaljujemo se godbi LM iz Ljubljane za žalne koračnice, dalje zastopnikom občinskega ljudskega odbora, občinskega komiteja ZKJ in SZDL ter ZB iz Hrpelj, pevcem hrpeljske »Svobode«, kakor tudi občinskim in vaškim množičnim organizacijam. Enako smo hvaležni fantom in dekletom ter šolski mladini iz Podgrada in okolice ter vsem, ki so v tako velikem številu spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku in mu darovali številne vence. Srčna zahvala tovarišu Dušanu De-klevi in stanovskemu tovarišu pokojnega Slavka za poslovilne besede. Vsem najtoplejša hvala!
Žalujoči: mati Helena, brata Lojze in Jože, sestra Alojzija in ostalo sorodstvo
DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA
(Nadaljevanje s 3. strani)
plačevanje akontacije na ta davek. Tako bi v takih primerih davčni zavezanci prihodnje leto samo obračunali davek, ko bi jim bil na podlagi prijave dokončno odmerjen.
Med dohodke, ki spadajo v davčno osnovo za odmero davka na dohodek spadajo kot vidimo, tudi dohodki iz rednega delovnega. razmerja, to so temeljne in položajne plače ter morebitni posebni izdatki, denarne nagrade, seveda vse čisto in po odbitku prispevkov, ki se v zvezi z njimi plačujejo. Kolikor te plače presegajo letno 500.000 din potem se za znesek davka, ki se plačuje po tem zakonu, plače zvišajo. V primeru, ko ima posameznik dohodke iz rednega delovnega razmerja in iz drugih virov, zlasti avtorskih honorarjev, bo moral zavezanec plačati davek od osebnega dohodka, pri čemer bodo torej posamezni dohodki dvakrat obdavčeni. Tako bodo avtorski honorarji obdavčeni z davkom od dohodka od avtorskih pravic (11 Vo), nato pa lahko še z davkom od osebnega dohodka, če bo ta višji kot 500.000 din letno. Čisti mesečni dohodki morajo torej presegati 41.700 din, da so podvrženi davku na osebni dohodek.
-žj-
IvOPElt: 23., 24. in 25. januarja ameriški barvni film cinemascope PRINC VALIANT, 2S, in 27. januarja francoski barvni film SAKRA-MENSKA FRKLJA, 28. in 29. januarja jugoslovanski film cinemascope ZEMLJA.
IZOLA: 23. januarja ameriški barvni film V POMLADI 2IVLJENJA, 24, in 25. januarja jugoslovansko-s,o-vjetskl bar-vni film ALEKSA DUNDlC, 26. in 27, januarja francoski film OTROCI LJUBEZNI, 28. in 29. januarja francoski barvni film SA-KRAMENSKA FRKLJA,
SEČOVLJE: 24. januarja ameriški barvni film v V POMLADI ŽIVLJENJA, 25. januarja francoski barvni film HELENA IN M02JE, 29. januarja jugoslovansko-sovjetski barvni film ALEKSA DUNDlC.
ŠMARJE: 24. januarja francoski barvni film HELENA IN MOŽJE, 25. januarja ameriški barvni film V POMLADI ŽIVLJENJA. 28. januarja jugoslovanslco-sovjetski barvni film ALEKSA DUNDlC.
ŠKOFIJE: 24. januarja italijanski barvni film HCI POLKA, 25. januarja ameriški barvni film ARTISTI IN MODELI, 28. januarja pisani ameriški barvni film DAMA IN POTEPUH,
DEKANI: 24. januarja ameriški barvni film ARTISTI IN MODELI, 25, januarja italijanski barvni film HCI POLKA.
SEŽANA: 24, in 25. januarja francoski film NANA, 27. in 28, januarja jugoslovanski film GIMNAESTRA-DA, 29. in 30. lanuarja francoski film SLABOUMNA.
POSTOJNA: 22, in 23. januarja sovjetski film 2ERJAVI LETIJO, 24. in 25. ameriški barvni film DOGODIVŠČINE DON JU AN A, 27. ill 28, januarja ameriški film Vistavision URE OBUPA, 29. in 30. januarja francoski film LJUBIMEC LADY CHATTERLEY.
PRESTRANEK: 24. in 25. januarja jugoslovanski film JARA GOSPODA, 29. januarja češki barvni film JAN HUS.
/27 /3
NEDELJA, 25. januarja: 8.00 Kmetijska oddaja» »Nagrajevanje po enoti proizvoda na kmetijskem posestvu Lože« — Pogovor med agronomom in Drejo — 8,30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Naša nedeljska reportaža: »Ljudje, ki delajo ponoči« — 9.20 Zabavna glasba — 13,30 Za našo vas — 14.15 Igra tamburaški orkester — 14,30 Sosedni kraji .in ljudje — 15.00 Vesti — 15.10 Glasba po željah.
PONEDELJEK, 2G. januarja: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.30 Športna oddaja — 14.40 Od melodije do melodije — 15,00 Vesti — 15.05 Dopisniki poročajo — 15,20 Slovenske narodne.
TOREK, 27. januarja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.40 Vesti — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 13.50 Odlomki iz oper — 14,20 Sola in življenje: »Med koprskimi lutkarji« — 14.40 Lahka glasba — 15.00 Vesti.
SREDA, 28. januarja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Okno v svet — 14.45 Filmska glasba — 15,00 Vesti.
ČETRTEK, 29. januarja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 13.50 Igrajo Logarski fantje — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: »Pred mikrofonom predsednik OLO Nova Gorica Kar-melo Budihna« — 15.00 Vesti — 15.20 Slovenske narodne.
PETEK, 30. januarja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Ve.sti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Domače aktualnosti: »Pojačajmo družbeno kontrolo nad našim trgom in cenami« — 15.00 Vesti.
Ostala posojila so se povečala na din 25,580.523 ali za din 19,533,899.
Dotok hranilnih vlog v decembru 1958 je nastal predvsem zaradi velikega porasta mladinskih hranilnih vlog po številu vlog in zneskov. Te nove vloge so prinesli predvsem hranilniki, ki se sedaj uveljavljajo tudi pt5
DRUŽINSKO STANOVANJE V
KOČEVJU zamenjam za enak» v Kopru ali okolici. Naslov v upravi lista.
OPREMLJENO SOBO, tudi kot sostanovalec, iščem za takoj v Kopru ali Izoli. Sobo potrebujem le začasno. Ponudbe upravi lista.
ZA SAMSKO SOBO ali stanovanje nudim visoko nagrado. Sporočite na upravo lista pod šifro »Zasebni obrtnik«.
DVOKOLESA od 7000 dalje, CI-KLOMOTORJI od 44,000 dalje ter VESPE in MOTORJE, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, Trst, Ulica Pietž 3. Pošiljamo darilne pakete v Jugoslavijo.
nasa sodobnost, št. 1
Izšla je prva številka VII. letnika naše osrednje literarne revije Naša sodobnost. Uvodoma objavlja Mirko •Rupel poglavje 17. biografije Primoža Trubarja pod naslovom »V pregnanstvo«. S prozo sodelujeta še Ciril Kosmač (Tantantadruj) in Smiljan Rozman. (Vdova Melita I.) Poezijo tokrat predstavlja Jože Udovič (tri pesmi).
V rubriki Srečanja objavlja Marja Boršnilcova prvi del svojih pariških vtisov, v rubriki Razgledi pa Ivo Pirkovič prav tako prvi del razprave »Matematično mišljenje v tisočletnem zrcalu kulturnega razvoja«. Oba avtorja bosta objavila nadaljevanja v prihodnji številki revije. Božidar Borko ln Marjan Brezovar oeenjuje-jeta dve knjigi — slovenski izbor pesmi S. S. Kranjčeviča in zbirko novel Cirila Kosmača »Iz moje doline«. Kulturna kronika revije — v rubrikah Likovna umetnost in gledališče — ocenjuje razstavi Ivana Groharja
STOCKHOLM: Državni proračun Švedske predvideva, da bo imela država v letošnjem letu 12.890 milijonov švedskih kron dohodkov, to je za milijardo več kot lani, in 13.495 milijonov lcron izdatkov. Znatna sredstva so predvidena za raziskovalna dela v zvezi s proizvodnjo in nakupom raket, medtem ko proračun ne predvideva zahteve jedrskega raziskovalnega centra za izvedbo del v zvezi s proizvodnjo jedrskih nabojev za raketno orožje.
BONN: Zahodna Nemčija bo Sudanu posodila 25 milijonov mark za njegovo gospodarsko okrepitev.
WASHINGTON: Demokratski senator ZDA James Murray je s pristankom več kot 50 senatorjev predložil predlog zakona, naj bi Havaje proglasili za petdeseto zvezno državo ZDA.
VARŠAVA: Do konca minulega leta se je preselilo iz Sovjetske zveze na Poljsko 224 tisoč Poljakov, ki so doslej v glavnem živeli v obmejnih krajih SZ, Ti Poljaki se sedaj naseljujejo v zahodnih predelih Poljske,
(Spelca Coi>ič) in Nikolaja Omerse (Emilijan Cevc) ter Cankarjevo dramo »Za narodov blagor« in Majakov-skega »Velika žehta« (Vladimir Kralj).
FROTEUS, ŠTEV. 4—5
Iz vsebine:
ČLANKI — Lavo Cermelj: Po stopinjah Rudjera Boškoviča, Aleš Strojnik: Mali kristali v elektronskem mikroskopu, Hubert Pehani: Drobna zgradba kromosomov, Miroslav Zel: Velikost in starost dvoživk in plazilcev, Zdravko Petkovšck: Megla, Jože Tavželj: O razvoju transfuzije krvi.
MLADI PRIRODOSLOVEC — Branko Prekoršek: Poskusi s šiškaricami.
ODMEVI — A. Polenec: Novosti v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, L. Cermelj: Vulkanski ¡izbruh na Luni, Umetni polarni sij.
KNJIŽNE NOVOSTI — J. Hadži: Sodobno čebelarstvo.
DROBNE VESTI — F. Sušnilc: Novi viri hrane, M. Vardjan: Povečanje površine in dolžine rastlinskih organov kot posledica njihove funkcije, J. Carnelutti: Se o selitvah metuljev, A. Sercelj: Kremenov! peski — novo bogastvo Dolenjske.
Za bistre glave, poročilo o prejetih knjigah.
Ta številka Proteusa ima astronomsko prilogo: nebo v letu 1959, letni časi in mrki, potresi.
MESEČNO POROČILO
Mestne hranilnice Izola — Koper za december 1953
Hranilne vloge so se povečale na din 39,763.535 ali za din 13,548.945 od 1. januarja 1358.
TekočI računi so se povečali na din 3,901.005 ali za din 1,492.777.
Računi stanovanjskih najemnin so se zmanjšali od din 12^420.008 na din 3,427.955 ali za din 3.992.113 od julija 1958.
Bančni kredit je bil odplačan od din 25.846.549 na din 12,642.473 ali za din 13,204.076 od 1. januarja 1958,
Potrošniška posojila so se zmanjšala na din 28,426.924 ali za din 20,387.500.
1111 lili
ms^Bmm—~
Komisija ja sklepanje in odpovedi delovnih razmerij tovarne
razpisuje delovno mesto
KORESPONDENTKE
Pogoji: daktilografka z znanjem vsaj enega tujega jezika — Pismene ponudbe pošljite do 25. januarja 1959 na naslov Tovarna »Jadranka« Piran — Nastop službe takoj ali po
dogovoru

Pretekli petek popoldne so v Pod-'gradu pokopali Slavka Butinarja, uslužbenca Ljudske milice, ki se je smrtno ponesrečil pni avtomobilski vožnji. Pokojni Slavko je bil doma lz Podgrada, kamor so prepeljali njegove posmrtne ostanke dn mu pripravili pogreb, kakršnega v tem kraju še ni bilo. Iz Ljubljane, kjer je pokojni Slavko služboval, so se pogreba udeležili general LM Jan Lokov-šek. polkovniki Kutin, Drenik, Hočevar in Slovenec ter več ostalih oficirjev in stanovskih tovarišev z godbo LM. Na zadnje bivališče so spremili pokojnika tudi predstavniki občinski-ga Ijudskeg? odbora, občinskega komiteja ZKJ in SZDL ter Zveze borcev iz Hrpelj, V žalnem ■sprevodu je bila šolska mladina, za-
stopniki množičnih organizacij in veliko število prebivalstva iz Podgrada ter okolice. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika član občinskega komiteja ZKJ Dušan Dekleva. Pevci hrpeljske »Svobode« so zapeti žalost/lnko. Okoli 40 vencev je zagrnilo prerani grob vzornega uslužbenca ln doslednega komunista,
Pokojni Slavko Butinar, ki je bil star komaj 32 let, je bil med NOV med prvimi mladinskimi aktivisti v teli krajih. Okupatorske oblasti so ga preganjale ¡n zapirale, vendar ni klonil v svojem delu za velike cilje narodnoosvobodilne vojne. Zaradi odkritega in vedno vedrega znača-ja Je užival splošne simpatije svojih nadrejenih in širokega kroga prijateljev in znancev. Naj mu bo lahka domača žemljica!	J. Z.
Preden preidem, drage bralke in bralci, na tekoče zadeve, od katerih nekatere že nekaj časa čakajo, da v mojem kotičku »Slovenskega Jadrana« zagledajo luč sveta, naj vam zaradi kontinuitete v delu povem, da je kolega in pobratim Pavliha iz Ljubljane v hipu uslišal mojo željo in mi poslal še isti dan svojo Pratiko vezano v prelepo usnje — lepa mu hvala!
Neki tovariš J. iz Kopra mi je po čudnih potih pripravil v roke še bolj čudno pravljico iz našega mesta. Jo hočete slišati? Naslov: »Človek osvaja vesolje«. Glasi pa se takole:
»Koper je bil nekoč otok, na katerem sta se naselila v majhni hišici Sonce in Luna, prijazni zakonski par. Večkrat sta povabila na čaj svoje sosede Zvezde, ki so se vabilom rade volje odzivale. Zgodilo pa se je, da se je blizu njune hišice naselila Voda. Ker sta se Sonce in Luna večkrat umivala, kopala in kuhala čaj, sta seveda vodo potrebovala. Zato sta jo povabila v svojo hišo, vendar pa ju Voda ni hotela usli-šati. Opravičila se jima je, da bi s svojo vodno skupnostjo porušila njuno hišo, če bi jima ugodila. Vendar pa je nekega dne le prišla na obisk. V hišici se je tako razšopirila, da sla Sonce in Luna pobegnila na nebo. Sonce
so ujeli in obesili na koprsko zastavo. Ker pa je v Kopira večkrat ugašala elektrika in so bili zato ponoči brez razsvetljave, ni kazalo drugega, kakor ujeti Luno. Zato so zgradili kovinsko srednjo šolo, ki je izdelala satelit. Ta je tijel Luno, jo privezal za svoj rep in jo pripeljal v Koper. Privezali so jo za bitvo novega pristanišča. Koprski urbanizem je takoj pristavil na Luno lestev in določil na njej stanovanja prosvetnim delavcem. Družine so dobile stanovanja s štirimi sobami, kuhinjo in pritiklinami, samski pa dve sobi, kuhinjo in pritikline, vsi skupaj pa so imeli še vrt, na katerem so vzgajali zajčke in tako postali —' proizvajalci.«
Lepa, ne? Le kako mu je bilo revežu pri srcu, ko se je zbudil in videl, da od vsega skupaj ni nič res in je še vse na svojem starem mestu?
Lep pozdrav sem dobil tudi iz piranske občine. Prosijo me v Luciji in Jerneju, naj jih pridem obiskat in prinesem s seboj veliko metlo, da pomorem odstraniti gomile smeti pred trgovino v Gorgi in tisti. za oglo-m trgovine v Jerneju. Sklenil sem torej, da pošljem prej Juco na oglede tjakaj, ker je bolj navajena metle -— tako navajena, da
je še mene naučila skakati čeznjo.
Povabili so me v Pivko, vendar pa so mi zabičali, naj se poprej naučim lepega govora, u katerem bi izrazil svoje občudovanje in čestitke upravi kina za »zgledno« in »posrečeno* reklamiranje filmov. Pravijo, da lahko obiskovalci pivškega kina zvedo za program včasih že nekaj ur pred predstavo, če potrpežljivo iščejo ustrezne plakate v vseh mogočih jezikih in izvedbah »vr-hunske« kvalitete. In še pravijo, da so peči v kino dvorani tako sijajno postavljene, da večkrat napravijo pravo ljubljansko zameglitev — to pa zato, ker je škoda za teh nekaj kratkih zimskih mesecev popravljati dimnik ....
Iz Lokev pri Divači sa vesti, k» povedo, kam zaide lahko na. primer zadružni svet, če se njegovi novoizvoljeni člani otepajo funkcij v njem. Tako lahko pride v tak zadružni svet tudi članica, ki ima v roki odpoved iz službe v zadružni mesnici — odpoved, ki jo je dala sama uprava zadruge zaradi malomarnega poslovanja v mesnici. Tudi pri volitvah vega predsednika zadružnega sveta so šli po liniji najmanjšega odpora in stisnili glavo med ramena, ker pač ni šlo za posebej plačano funkcijo . . .
Prihodnjič pogledamo še kam drugam, do tedaj pa vsem lep pozdrav!	Vaš Vane
> F
J! te
N
k
i (¡bo
It
i! 55),i trši
TELESNA VZGOJA * § p o R T * SAM * TELESNA VZGOJA * ŠPORT ^ ŠAH * TELESNA VZ
NOGOMET
ŠAHOVSKO PRVENSTVO KOPRA
o Krim
v	nedeljo popoldne je okrog 800 gledalcev zadovoljno zapuščalo igrišče Kopra. Toda ne samo zaradi rezultata 2:0 v korist Kopra, marveč predvsem zaradi dobre igre koprskega moštva, v katerem je nastopilo kar 5 mladincev!
V	obeh polčasih je bil Koper gospodar na igrišču. Odlično je igral zlasti napad, ki si je z lepimi akcijami ustvarjal ugodne položaje pred nasprotnikovimi vrati. Toda zaradi odlične obrambe vratarja gostov, deloma pa tudi za-
NAMIZNI TENIS PRVENSTVO PRIMORSKE
V soboto in nedeljo je bilo v Kopru III. namiznoteniško prvenstvo Primorske za moštva in za posameznike. Ob izredni udeležbi 86 igralcev in 18 ekip so večino prvih mest pobrali Koprčani. Leti so namreč osvojili pivo mesto v ekipnem tekmovanju ter prvo mesto med posamezniki v kategoriji A, kjer si je priboril naslov primorskega prvaka Stadina. V kategoriji B, kjer so nastopili neregistrirani igralci, pa je zmagal Torkar iz Podbrda. Obširnejši komentar o tem pomembnem športnem dogodku bomo objavili v prihodnji številki.
radi nespretnosti domačih napadalcev, so dosegli domačini vodilni gol šele nekaj minut pred koncem polčasa po Rozmanu.
V drugem polčasu so pričakovali, da se bo Krim ot.resel pritiska, kar pa se ni zgodilo. Koper je celo povečal pritisk in zadnjih 15 minut gostje sploh niso prišli čez polovico igrišča. Da je bil rezultat tega pritiska le en gol (Bertok), je predvsem zasluga odličnega vratarja, ki je z izrednim refleksom branil iz neposredne bližine streljane žoge.
Za goste lahko rečemo, da so nas povsem razočarali. Čeprav je treba upoštevati zimski počitek, bi vendar moral bivši prvak ljubljansko-primorske lige pokazati kaj več. Tako pa je bila igra Ljubljančanov sem pa tja komaj na podzvezni višini. Treba pa je pohvaliti vratarja, ki je bil najboljši igralec na igrišču.
O Koprčanih se lahko samo pohvalno izrazimo. Moštvo vežba zdaj igralec Turčinovič, ki je napravil drzno potezo in vključil v ekipo kar 5 mladincev. Zadel je žebelj na glavo ter jasno pokazal, kje je izhod iz krize, v kateri je bil Koper vso jesen, Mladinci so namreč povsem upravičili zaupanje, nekateri med njimi pa so glede tehnike igranja in domiselnosti že prekosili starejše igralce. Koper ima torej zdaj zdravo
osnovo in pomladi lahko pričakujemo od njega marsikakšno presenečenje. Seveda le pod pogojem, če bodo vztrajno in marljivo vežbali, na tekmah pa se borili s prav tako požrtvovalnostjo kot so se s Krimom. Zlasti pa je treba pohvaliti moštvo, ker se je otreslo svoje največje napake, to je, da niso startali na prvo žogo,
Na turnirju za prvenstvo Kopra so odigrali 9. in 10. kolo. V 9. kolu so dosegli naslednje re-zultante: Valič—Oblak 1:0, Kovač—Zavec prekinjena v remi poziciji, Verk—Zekar 1:0, Ger-želj—Renko 1:0, Habič—Božič 1:0, Jevnikar—-Vilfan remi in Omladič—Klajnšček 1:0. V 10. kolu pa so dosegli naslednje rezultate: Vilfan—Omladič 0:1, Božič—Jevnikar 0:1, Renko—Habič 1:0, 2e-
kar—Gerželj prekinjeno v boljši poziciji za Gerželja, Zavec—Verk remi in Valič—Kovač 1:0.
Po 10. kolu vodi Zavec s 7,5 točke (1), Omladič ima 7 točk (2), Renko 6,5. Gerželj 5,5 (3), Habič 5,5 (1), Verk 5,5 itd. Do zaključka turnirja so še tri kola. Praktične izglede za osvojitev prvega mesta imajo le Zavec, Omladič in Gerželj.
Z OBČNEGA ZBORA POČITNIŠKE ZVEZE OKRAJA KOPER
O TELESNI VZGOJI V ILIRSKI BISTRICI
V četrtek, 15. januarja, je bil v Ilirski Bistrici redni, letni občni zbor TVD Partizan Ilirska Bistrica, Občnega zbora se je udeležilo okrog 200 članov, ki so z zanimanjem sledili poročilom upravnega odbora o dosedanjem delu in nalogah telesnovzgojnega društva.
TVD Partizan v Ilirski Bistrici ima 350 članov, od tega skoraj 60% šolske mladine, ostali pa so v glavnem starejši člani. Društvo vzgaja svoje člane predvsem v telovadbi, nogometu, odbojki, košarki, plavanju, skokih v vodo, vaterpolu, atletiki, namiznem tenisu, boksu, rokometu, smučanju, j balinanju in v konjskem športu, j Doslej so dosegli največji uspeh ! člani košarkarske sekcije, ki šolani osvojili naslov okrajnega prva-
ZBLIŽE VANJE MED DIJAŠKO IN KMEČKO MLADINO
V soboto, 10. t. m., je bilo v
-	Orehku pri Postojni namizno-
-	teniško srečanje med moštvom gimnazije iz Postojne in moštvom
a osnovne mladinske organizacije .- iz Orehka. Ker podobnega sreča-o nja v tej vasi doslej še ni bilo, o je bilo zanj veliko zanimanje, saj ,r mu je prisostvovalo okrog 50 gle-o dalcev. Po razburljivih borbah so h zmagali postojnski dijaki s 17:8.
Tako je prišlo na tem tekmovali nju prvič do tesnega stika med o dijaško in kmečko mladino in po-![ hvaliti je treba upravo kmeti j-sitega posestva v Orehku, ki je s ■e prevozom omogočila to srečanje, i-	g. m.
ka, na tekmovanju v Postojni pa prehodni pokal prvaka Primorske .in tako postali člani druge slovenske košarkarske lige. Med vaškimi aktivi je najbolj delaven aktiv v Jelšanah, ki si je sam zgradil igrišče za odbojko in ima dokaj močno ekipo odbojkašev.
Člani društva so s prostovoljnim delom uredili nekaj športnih igrišč.
Na občnem zboru so sprejeli tudi obširen program dela. v letošnjem letu, med drugim tudi prirejanje raznih tečajev in krosov, taborjenj in vzpostavitev tesnejših stikov z drugimi družbenimi organizacijami. Program dela predvideva tudi sodelovanje na raznih tekmovanjih ter ustanovitev sekcij TVD Partizana v vseh večjih krajih občine.
S. J,
V nedeljo so se zbrali v Kopru delegati 33 družin Počitniške zveze koprskega okraja na III. redni letni skiipščini okrajnega odbora Počitniške zveze. Skupščini je prisostvovala tudi predsednica glavnega odbora PZ Slovenije Zorka Peršič. Poročilo o enoletnem delu okrajnega odbora Počitniške zveze je podal njegov predsednik Julij Titi, ki je že uvodoma poudaril, da se je v minulem letu močno povečalo število družin in da se vanje vključuje ne samo šolska, pač pa tudi delavska ter kmečka mladina.
Lani se je vključilo v PZ več kot 1200 članov, predvsem iz vrst kmečke mladine, znatno pa se je zmanjšalo število nameščencev. Ob koncu preteklega leta je bilo v družinah Počitniških zvez koprskega okraja več kot polovica članov, ki so neposredni proizvajalci.
Aktivnost družin se je pokazala predvsem v prirejanju izletov, potovanj in partizanskih pohodov. Delo družin je potekalo v smislu gesel Počitniške zveze, da s potovanji, pohodi in izleti širi mladina svoje obzorje in da potovanja zbližujejo naše narode. Izletov je bilo 60, udeležilo pa se jih je okrog 1100 članov; v 13 skiLpinah je potovalo po Jugoslaviji 364 članov, partizanskega marša pa sta se udeležili 2 skupini. Družine so priredile tudi 5 predaimnj, kar pa je še premalo.
Občinski odbori zvez, predvsem v Piranu in Postojni, so dosledno izvajali načrt dela, vendar pa so marsikdaj nudili premalo pomoči družinam.
'Zal v minulem letu niso bila polno izkoriščena prenočišča v Kopru, Piranu in Postojni. Vzrok je verjetno iskati v dejstvu, da
člani Počitniške zveze nimajo v obmorskih krajih na avtobusih tistega popusta, kakor ga imajo na železnici. Je iia treba poudariti, da so bile cene v prenočiščih res zmerne.
Kolikor velja načelo, da naj bo dejavnost Počitniške zveze čimbolj konkretna, je potrebno to načelo bolj kot doslej uveljavljati pri delu družin na vasi. Družine na vasi so odmaknjene od okrajnih in občinskih središč in so brez tradicije. Zato je bilo treba nujno razmisliti, kdo naj bi te družine organiziral in jih vodil. V našem okraju je praksa dokazala, da je najuspešnejša oblika organiziranja družin v okviru kmetijsko - gospodarskih šol, ker te organizirano združujejo kmečko mladino. Glede na to, da kme-tijsko-gospodarske šole strokovno vzgajajo mlade kmetovalce, je Počitniška zveza tista edina organizacija, ki doraščajoči mladini odpira pot iz ozkega področja domačega okraja. Zato je bilo delo Počitniških zvez prav pri kmetijsko-gospodarskih šolah zelo uspešno, saj so omogočile več izletov, med njimi tudi obiske med gojenci posameznih šol.
V minulem letu so se člani vseh družin udeležili skupnega izleta po Jugoslaviji, nekateri so prisostvovali na Sutjeslci in si med svojim potovanjem ogledali številne gospodarske, zgodovinske in Icidturne zanimivosti naše države. Družine so prirejale krajše izlete v kraje koprskega okraja in v gospodarsko ter tuiistično pomembne kraje Slovenije.
Dosedanje delo družin je po mnenju delegatov III. redne letne skupščine okrajnega odbora Počitniške zveze spodbudilo mladino, da s potovanji po domovini
PODLISTEK NA NAŠE LJUBITELJE NOGOMETA
PROFESORJI IN DIJAKI
d POSTOJNSKE GIMNAZIJE
i-. V SAHU MED SEBOJ
|J . 4,5 : 3,5 ZA DIJAKE
v Minuli teden so dijaki postojn-tf ske gimnazije odigrali s svojimi
v	profesorji šahovski, dvoboj na 8 i£i deskah. Zmagali so dijaki s 4,5 je : 3,5. Profesorji s tem rezultatom ja seveda niso zadovoljni in so po-
rabili dijake na povratno sreča-
g. ¡nje.
,0 [ Tehnični rezultati: prof. Sivec a. r Modic 1:0, Pavlica : Stefančič ej 0:1, Dover : Cehovin 1:0, Vaga-'a : Vouk 1:0, Samuda : Korošec 0,5:0,5, Likar : Benčina 0:1, Šu-
vi	šteršič : Vengus 0:1.
ep
-lobin
(nadaljevanje)
Zelo važna je (udi ugotovitev, da sodniki ne znajo potegnili meje med ostrostjo in surovostjo.
Nogomet je moška, borbena igra, ki ni za melikužncže. Nogomet je igra za borce in atlete, ki so pripravljeni boriti so za uspeh. Razumljivo pa je, da mora biti igra poštena in v skladu s fair playem. Toda mora biti ostra, ker je drugače nezanimiva.
Sodniki običajno vedo, kaj ,ie ostrost. Ne znajo pa. postaviti meje, kje se konča ostrost in se začenja surovost. V modernem nogometu pa je treba postaviti mejo. ltes v pravilih piše le, kaj sodnik ne sme dopustiti, ne pa kaj sme. Zato pa mora sodnik sam po lastnem preudarku določiti, kaj jo in kaj ni dovoljeno. Da bo dosegel stopnjo, ko bo lahko objektivno o tem presojal, je potrebno mnogo truda in volje in tudi talenta. Kazen strokovne sposobnosti In nesebičnosti Je treba še športne inteligence, prirodne in spontane energlčnosti, ljubezni do športa, hrabrosti in poštenosti, Nc bo odveč, če r, nekaj primeri ponazorimo, kaj je odločilnega pomena pri presoji dogodkov na igrišču:
»Remplanje«: To je edina dovoljena oblika, s katero lahko nasprotniku odvza.meš žogo, oziroma se ubraniš, da ti jo nasprotnik ne vzame. Remplanje je dovoljeno le z ramo na ramo, oziroma s tistim delom prsi na tisti del pleč, ki obkrožajo ramo. Tu jo mišljeno remplanje od zadaj, kadar nasprotnik pravilno zapira. Seveda velja to le pod pogojem, da je žoga v Igralnem prostoru in da je remplanje. pravilno In ne premočno.
Kako sme posredovati vratar? Pra-
vice vratarja so točno določene s pravili. Vendar je polno primerov, da sodniki dovoljujejo vratarju drža-nje nasprotnika, nepravilno zapiranje. napad s kolenom ali z nogo, suvanje nasprotnika, itd. To sc dogaja iz enostavnega razloga, ker se bojijo dosoditi enajstmetrovko. Razumljivo je, da je treba s tako prakso prenehati. Ce je vratar nepravilno posredoval, je treba določiti enajstmetrovko .
In kako igralci na vratarja? Vratarja smemo rcmplati Ic v primeru, če zasledujemo določen cilj. Ta cilj pa je lahko samo dvojen; 1, da dosežemo gol in 2. da ga oviramo pri degažiranju. Odgovoriti pa je seveda treba na vprašanje, kdaj smemo »startati« na vratarja In kako smemo.
Na vprašanje, kdaj smemo, je odgovor samo eden: v boju za žogo. Toda vratar mora biti vsaj z eno nogo na tleh. Pri tem je seveda treba upoštevati vse omejitve, ki veljajo v vratarjevem prostoru.
Tudi na vprašanje, kako smemo, je odgovor Ic eden: z ramo na ramo in ne premočno ali nevarno.
Treba je odgovoriti tudi na vprašanje kdaj je vratar v posesti žoge. V posesti žoge je takrat, kadar Jo drži v rokah.
Glede drugih prekrškov pa je trebil povedati tole:
Roka: ni važna smer žoge, niti učinek, ki sledi. Važno je samo ugotavljati namen. Važno je torej, ali je žoga zadela roko ali roka žogo.
»njim«; Ni vsako kazanje podplata prekršek: Važen jo namen in nevarnost nastavljanja podplata,
Drugi prekrški: spotikanje, držanje, suvanje, brcanje, udarjanje itd. Za vse naštete prekrške je važna ugotovitev namena, ne pa učinek!
Zapiranje: zapiranje je dovoljeno le takrat, kadar je žoga v igralnem prostoru in mora biti pravilno. Od-ročitev pri zapiranju se šteje kot držanje, močnejši predklon za tako imenovani most. Pri zapiranju nc smo tisti, ki zapira, pustiti da gre žoga svojo pot.
Namerno oviranje: namerno oviranje ali preprečevanje igre (obstruk-cija) ni dovoljeno. Vsak ima pravico do igre in nobeden mu ne sme to na nešporten način preprečiti. Ker je obstrukcija nešporten pojav, je seveda v nogometu prepovedana. Sodniki morajo biti pri preprečevanju tega pojava dosledni!
Poskus prekrška: za nekatere prekrške je v pravilih določeno, da kaznujemo že sam poskus. Poskus prekrška je treba šteti kot neuspel prekršek in ga kaznovati v smislu pravil kot prekršek. Pri tem je izključnega pomena namen, ni pa važno, ali je stvar uspela ali ne.
Svoboden preudarek: pri odločitvah po svobodnem preudarku je treba koordinirati lasten preudarek z določili v pravilih, Sodnik mora opazovati, zasledovati, zasliševati, obtoževati in kaznovati hitro, pošteno, odločno in brezkompromisno. S tem si pridobiva ugled in avtoriteto!
Prednostno določilo: ob vsakem prekršku je troba oceniti položaj in paziti, da se s prekinilvljo Igre ne okoristi stranka, ki so je pregrešila. Pri tem je treba pazili, da ne ocenimo za prednost nekaj pridobljenih trenutkov, ki ne morejo oškodovani stranki nudili nobenih koristi. Izogibati se moramo, da bi sodnik svoje slabosti in nepravilne ocene skrival pod plaščem določil o prednosti.
(nadaljevanje prihodnjič)
spoznava njene naravne lepote in njen gospodarsko-politični razvoj. Zato je skupščina sklenila razširiti organizacijo Počitniške zveze in z ustanovitvijo novih družin pritegniti v svoje vrste kar največ mladincev in mladink, ki bodo s potovanji, pohodi in izleti spoznavali domovino in jo še bolj vzljubili. Zato je bilo sklenjeno na tej skupščini, da bodo pripravili več krožnih potovanj po Jugoslaviji ter po poteh IV. ofenzive, se množično udeležili mladinskega zborovanja v Predjami pri Postojni, kjer bo proslava 40-let-7lice ustanovitve SKOJ, in organizacijsko utrdili sedaj obstoječe družine. Družine pa naj pripravijo programe dela predvsem z namenom, da bi njihovi člani spoznali svojo najbližjo okolico, naravne, kulturne ter zgodovinske znamenitosti Jugoslavije in pa uspehe naše socialistične graditve.
VABILO NA PLES na pustno soboto, 7. februarja, v hotel Triglav v Kopru.
Najlepše maske bodo imele prost vstop, pripravljen je bogat srečolov in igrala bosta dva orkestra.
Rezervacije miz in vstopnice dobite v recepciji hotela Triglav.
NOGOMETNI KLUB KOPER
KRONIKA NEZGOD V PROMETU
V	ponedeljek, 12. t. m., je hotel Ivan Pejhan iz Ajdovščine prehiteti s tovornim avtomobilom nek tovornjak na križišču v Ilirski Bistrici. Med prehitevanjem mu je pripeljal naproti s tovornim avtomobilom Viljem Božič iz Ljubljane, Kljub temu, da sta oba voznika poskusila preprečiti trčenje, sta se tovornjaka zaletela, ker ju je zaneslo na poledeneli cesti. Nezgoda ni zahtevala človeških žrtev, materialna škoda pa je bila ocenjena na 120.000 din.
V	torek, 13. t. m., je kmalu po dvanajsti iui Alojz Kržan vozil v smeri iz Šmarij proti Kopru potniški avtomobil. Avto, last tovarne Kovinske galanterije v Šmarjah, je pri srečanju s prihajajočim avtomobilom zaneslo in ga vrglo preko cestišča v prepad. Alojz Kržan, ki je neizkušen vozač in tudi nima vozniškega dovoljenja, se ni poškodoval, vendar je na vozilu občutna materialna škoda.
V	četrtek opoldne sta trčila pri Razdrtem poltovorni avtomobil, ki ga je upravljal Jože Goli iz Ljubljane, in tovorni avtomobil iz Gorice. Goli je vozil z neprimerno hitrostjo in na ovinku ga je spolzka cesta zanesla v tovornjak. Pri trčenju sta dobila Jože Goli in sopotnik Franc šušteršič težke telesne poškodbe, pa tudi avtomobil je bil močno poškodovan.
V	soboto zvečer je italijanski državljan Angelo Bettini iz Trsta pri Škofijah z avtomobilom podrl pešca Ivana Matesa in Franka Sancina ter ju težko telesno poškodoval. Na cesti Gradin—Tre-beše, na odcepu proti vasi Sirce je padel z motorja Ivan Benčin ■iz Kopra, Do nesreče je prišlo, ker ni zaradi vVnjenosti uspel speljati skozi križišče. Pri padcu je dobil težke telesne poškodbe.

»Ne bo nič. Tudi če bi jih imel, tanke nogavice, ti jih ne bi posodil. Nazaj k mokasinom, tovariš! Le obuj takole igračo; gotovo ti prsti odmrznejo.«
»Petnajst dolarjev sem dal zanje iu pod roko,« je tožil Dimač.
»Ne boj se. Vsi bodo imeli mokasine.«
»Ampak tam bodo tudi ženske, Cok. Sedel bom poleg pravih, živih žensk. Gospa Bowie bo tam in mnogo drugih. Tako mi je dejal polkovnik.«
»Prava reč! Mokasini jim že ne bodo pokvarili teka,« je menil Čok. »Radoveden sem, zakaj se polkovnik zate tako zanima.«
»Ne vem. Morda je slišal, da sem odkril Jezero presenečenja. Za osuševanje bo treba lepih vsot in Goggen-heimi se menda nekaj menijo, da bi delo z denarjem podprli.«
»To bo najbrž, to. Izvrstno! Lc mokasine na noge! Tri sto zelenih! Suknje je pa res sama guba, pa malo pretesna je tudi videti. Nikar se ne zapenjaj! Ako boš malo preveč jedel, bo regnila. Aki bi katera tistih žensk vrgla rutico na tla, je nikar ne pobiraj; kar pri miru jo pusti.«
Odkar je polkovnik Bowie postal strokovnjak z visoko plačo in predstavnik velike tvrdke Guggenheim, je prebival v eni najlepših hiš v Dawsonu. In tam je Dimač gpoznal cvet dawsonske družbe; ne samo nekaj milijonarjev, ampak tudi »smetano« rudniškega mesta, katerega prebivalstvo se je stekalo iz vseh delov sveta. Bili so tam možje kakor Warburton Jones, raziskovalec in pisatelj; kapitan Consadine, poveljnik policijske konjenice; Haskell, poverjenik za zlate rude v severozahodnem ozemlja, in baron pl. Schroeder, ljubljenec nekega cesarja in
mednarodno slaven zaradi svojih dvobojev. Tukaj je tudi srečal vso bleščečo v večerni obleki svojo znanko Joy Gastell, ki jo je doslej videl samo na potu, zavito v kože in obuto v mokasine. Pri obedu so ga posadili poleg nje.
»Počutim se kot riba na pesku,« je priznal. »Kar vas je tu, ste vsi tako odlično opravljeni. In meni, revežu, se niti sanjalo ni, da premore tudi Klondik tako vzhodno razkošje. Poglejte no pl. Schroederja! Pravo pravcato salonsko suknjo nosi; Consadine pa celo naškrobljeno srajco. Opazil pa sem, da je kljub temu obul mokasine. Kako vam pa ugaja moja oprava?« Gizdavo je gibal s pleči sem in tja, kakor bi pričakoval dekličinega občudovanja.
»Videli je, da ste se zredili, odkar ste prišli v te kraje,« se je smejala.
»Napačno. Bog ve, če uganete.«
»Obleka je bila umerjena komu drugemu.«
»Zadeli ste. Kupil sem jo od nekega uradnika Ameri-ško-kanadske družbe.«
»Sramota, da imajo uradniki tako ozka pleča,« je rekla sočutno. »Kaj pa moja obleka? Zakaj mi ne poveste, kako vam ugaja?«
»Ne morem,« je rekel. »Sapa mi pohaja. Predolgo sem živel v snežni puščavi. Kakor bi me kdo po glavi oplazil. Čisto sem pozabil, da imajo ženske tudi lahti in pleča. Jutri zjutraj se bom zbudil, kakor moj prijatelj Čok, in spoznal, da so bile samo sanje. Ko sem vas po-slednjič videl na Babjem potoku ...«
»Sem bila samo ,baba',« mu je segla v besedo.
»Ne, tega nisem hotel reči. Spomnil sem se, da sem šele na Babjem potoku spoznal, da imate noge.«
»Nikdar ne morem pozabiti, da ste mi jih vi rešili. Vedno sem vas želela srečati, da bi se vam zahvalila. Zato ste nocoj tukaj.«
»Torej ste prosili polkovnika, naj me povabi?«
»Gospa Bowie je prosila, jaz pa,njo, naj vas posadi poleg mene. Zdajle je ugoden trenutek. Vsi govorijo. Poslušajte. Ali veste, kje je potok Mono?«
»Vem.«
»Izkazal se je bogatega, stahovito bogatega. Izračunali so, da je vsak delež vreden več kot milijon dolarjev, šele oni dan bo ga razmejili.«
»Da, spominjam se tiste stampede.«
»No, dobro. Vsa dolina prav do obzorja je bila takrat razmejena in vsi stranski dotoki tudi. Parcela številka tri, ki leži takoj pod mestom, kjer je bilo zlato najdeno, pa še ni vpisana v zemljiško knjigo. Potok je tako oddaljen od Dawsona, da je za vpis tistega deleža rudniški poverjenik dovolil šestdeset dni odloga. Vsi deleži razen številke tri so vpisani. Tisti delež si je bil osvojil Cyru> Johnson. In to je bilo vse, kar je storil. Cyrus Johnson' je neznanokam zginil in če je ne vpiše v prihodnjih šel stih dneh, izgubi vso pravico do nje. V tem primeru bo' delež dobil tisti, ki si ga zakonito osvoji in prvi vpiše vi zemljiško knjigo.«
»Milijon dolarjev,« je mrmral Dimač.	¡
»Gilchrist, ki ima sosednji delež spodaj, je iz ene sa	1
me ponve peska izpral za šest sto dolarjev zlatega zrnja	i
Jc že navrtal rov. Delež številka tri je pa še bogatejš	1
To dobro vem.«	t
»Zakaj pa drugi ne vedo tega?« je nejeverno vpraša ; Dimač.	; 1
»Saj se je že malo razvedelo. Stvar je bila dolgo časa	[
tajna; zdaj pa prihaja na dan. Še štiriindvajset ur, pa b«	,
dobra pasja vprega zlata vredna. Kom j bo obed končan,	° morate oditi kolikor mogoče dostojno. Sein že vse pripravila. Prišel bo Indijanec in vam prinesel listek. Preberite
ga in pokažite, da vsa je pismo spravilo v nejevoljo. F«-	!'
tem se oprostite in odidite.«	1 m in
»Pa... one ... ne razumem dobro.« !	j(
»Modra glava!« je vzkliknila pol šepetajc, »Še nocoj	«
morate poskrbeti za pse. Kupite jih še nekaj. Vem za dvt.	«
vpregi. Hansonova šteje sedem močnih psov iz Hudson	k
Baya. Za vsakega zahteva štiri sto dolarjev. Nocoj jc ttf	»
najvišja cena, jutri pa ne bo več. In Charley Sitka inu	»n
osem malemutov in hoče tri tisoč pet sto zanje. Jutri s?	iT¡
vam bo pa smejal, če mu boste ponujali pet tisoč. Sicei	f«
imate svojo lastno vprego, ampak kupiti boste morali št	1 ft
več novih. To naj bo nocoj vaše delo. Izberite le najbolj-	;
še, kajti ne samo na možeh, ampak tudi na psih je, k<b	,pj bo zmagal pri tekmi. Do potoka Mono je celih sto dcsci
milj, vprego boste morali pa zelo pogosto menjavati.«	lo¡
¡le
Najlepša zaprega leta. 1958 je menda tistkb, ki jo je Nikita S. Hruščev poslal po Anastasu Mikojanu v ZDA icot njegovo oseb?! o darilo ameriškemu industrijalcu Cprusu Eatonu. Ta je namreč povabil Anastasa Mikojana na »privatni« obisk v ZDA. Zaprega sestoji iz treh prelepih belcev najčistejše pasme ter ruske kočije-trojke. Na sliki sta dva izmed podarjenih konj s svojim odgoji-teljem Vladimirom Fomi-nom, ki je živali spremljal prav čez morje in v hišo novega lastnika dragocene zaprege
SEDEM MORIJ
v pomorskih romanih ali opisih življenja na morju naletimo pogosto na naziv »sedem morij sveta«. Kaj naj pod tem pravzaprav razumemo, se upravičeno sprašuje znani pomorski pisatelj Alan Villiers v svoji najnovejši knjigi »Divji Atlantik«. Tudi sam si glede tega ni na jasnem. Pravi, da je obvozil najmanj sedemnajst morij in jih tudi našteva. Naš Jadran je prav tako med njimi. Pa bi naštevanje morij lahko še raztegnil. Pisatelj je mnenja, da so pod tolikokrat omenjano »sedmorico« najbrž mišljeni oceani, ki jih je zares točno sedem: Severni in Južni Atlantik, Severni in Južni Pacifik (Tiho morje), Indijski, Arktični in Antarktični ocean. Najpomembnejši med njimi je brez dvoma Severni Atlantik.
NAJVEČJA ŽELJA
Menda je po vsem svetu tako: najbolj si vsakdo želi lastni dom. To je nedavno pokazala tudi anketa Inštituta za samopomoč v Kolnu. Štiri tisoč oseb je bilo vprašanih, kaj bi počeli, če bi nepričakovano prišli do 50.000 mark. 63,6'/» vprašanih delavcev je odgovorilo, da bi si zgradili lastno hišo. Med anketiranim uradnlštvom je izrazilo isto željo 55,2 'It, med nameščenci 49 Vi.
NIČ VEČ ŽELODČNIH ČIROV
Vsaka rana na želodcu in dvanajsterniku bo odslej o-zdravljenr. najkasneje v treh tednih. »Sostakovski«, tako se imenuje novo zdravilo, nedavni izum sovjetskih znanstvenikov, opravlja ta čuda, kakor poroča agencija TASS. Prav tako uspešno je zdravilo tudi pri zdravljenju opeklin, zastarelih ran in ozeblin ter služi končno tudi kot razku-ževalno sredstvo. Izdelujejo ga iz vinilbutiletra kot tekočino, ki ne izhlapcva in se ne suši. Uporaba učinkovitega novega zdravila doslej ni pokazala nobenih neljubih posledic.
PROMETNI GREŠNIKI
V kartoteko »prometnih grešnikov«, ki so jo z lanskim l. januarjem vpeljali pri zveznem uradu za motorna vozila v Flcnsburgu, so že do pretekle jeseni vnesli nad 2000 oseb, ki so v teku prvega polletja po trikrat grešile proti prometnim predpisom ter bile zaradi tega sodno kaznovane. To samo na skrajnem severu Zahodne Nemčije. Iz letnega pregleda zveznega urada pa je razvidno, da več kot polovica zahodnonemških motornih vozil ni v predpisanem stanju. Med milijon 700.000 pregledanimi motornimi vozili 1. 1957 jih 54.2 °/o ni bilo v redu.
V Holywoodu je bilo okrog Novega leta največ govoric o drugem porodu znane ameriške filmske igralke in
konkurentke Marylin Monroe Jayne Mansfield, ki se je lani v novem zakonu sešla z »Mišičastim človekom« Mikejem Hargi-tayem. Pred dnevi se jima je rodil sin in vso srečno družino je videti na gornji sliki, ko je srečna mamica zapustila kliniko, kjer je rodila
Brazilija je znana predvsem po svoji kavi, le malo jih je, ki vedo, da je ta prostrana dežela tudi največji pridelovalec čaja na vsej zahodni zemeljski polobli. V 140 km dolgi in razmeroma široki dolini reke Hibeira, ki se nateže jugozahodno od Santosa iz Sao Paola, je podjetna japonska rodbina Okamoto nekako pred štiridesetimi leti pričela nasa-jatl čajne sadike. Danes ima
— Nekam dolgi postajajo ti tvoji lasje. Si jih že poskusila splesti in ointi okoli glave?
ŽIVALI V JANUARJU
Tudi sredi zime nismo ostali brez naših živalskih prijateljic, Predvsem ne brez ptic Niso nas vse zapustile. Tud: zima jih ne prežene. Palček siničke, plezalci, strnad, li-šček, kalin in še nekateri drugi ptički ostajajo pri nas in prihajajo včasih celo na naše vrtove in okna, ko stikajo za hrano. — Snežni strnadi, planinski ščinkavci in repniki pa nordijski drozgi, divje race in divje gosi se pred mrzlo severno zimo za krajšo „ dobo umaknejo v naše kraje, — Mnogi četveronožci januarja še spe svoje zimsko spanje. Če postane vreme proti koneti meseca malo milejše, se primeri, da se posamezni netopirji za nekaj dni prebude U spanja. Jeleni, srne, veverice, kune, dihurji in podlasice izdajajo svoja skrivališča s sledovi v snegu.
ELEKTRIČNI AVTOMOBILI
V Ameriki so pripravili povsem nov avtomobilski tip: namesto bencina bo njegov motor poganjal poseben akumulator, ki ga bo lahko »napojiti« skozi vsako stično na-pojnleo. Novi električni avto ne bo velik, bo pa ob akcijskem radiju 120 km dosegel brzino nad 90 km. Primeren bo predvsem za mestni promet.
NOSILNOST LEDU
4 cm debela ledena ploskev drži človeka srednje težine; pri 9 cm brez nevarnosti lahko koraka čezenj oddelek pešcev — pogoj: nestrnjena vrsta in mešan korak! 12 cm debel led nosi majhne, 14 cm pa že najtežje topove na saneh. Cez 10 cm debel led lahko peljejo težke topove na sprednjo premo, 30 cm debela ledena ploskev, ki pa jo je že težko najti, nosi tudi največjo težo, V splošnem velja za drsanje po ledu debelina 10 do 12 "m kot povsem zadostna.
TOBAK MALONE BREZ NIKOTINA
Gre za vzgojo tobačnih vrst z manjšo vsebino nikotina. Nekatere države take podvrste že gojijo. Rastline vsebujejo večji odstotek nornikotina, ki je po kemični analizi desetkrat manj škodljiv od nikotina. Je pa tak tobak zoprnega okusa, grenak in jedek. Kadi ga le, kdor želi, da se mu cigareta priskuti. V zadnjem času si za vzgojo take podvrste tobaka, ki bi vseboval manj nikotina in več nornikotina, toda brez nevšečnih posledic na tobakov okus in vonj, posebno prizadeva Raziskovalni inštitut tobačne industrije v Babi na Slovaškem. CSR,
V ZNAMENJU VODNARJA
Med 21. januarjem in 19. februarjem hiti sonce skozi ozvezdje vodnarja. Od kot to ime? V tistih tednih je v toplejših krajih lilo z neba kot iz škafa, vladala je deževna doba in tedanji Zemljani pred tisoči leti so v svoji domišljiji videli v temnih oblakih ne-všečnega vodnarja, kako je iz vrča zlival vodo na ubogo zemljo.
Dve sliki v eni iz LR Kitajske. Na levi patrulja ljudske milice na poti v delovno taborišče v kraju Shiu Shin, na desni pa so kmetje, pripadniki ljudske komune v Shiu Shinu. Ti pripadajo prav tako ljudski milici in v odmorih med delom izvajajo vojaške vaje s puškami
na 2500 ha okrog 120 milijonov čajc-vih grmov. Dolina Ribeira je edina pokrajina na svetu, kjer uspeva čajevec ob morski' obali v višini morske gladine. Povsod drugod, n, pr. v Indiji, na Cejlonu in na Kitajskem! uspeva najboljši čajevec v višinah nad 11)00 m. Japonec Okamoto je dokazal, da je njegov pridelek najmanj enakovreden. Ves promet se pod neverjetnimi težkočami odvija le po reki Rlbeiri, ki na vsem svojem dolgem toku nima mostu. Osredotočen je v glavnem mestu rodovitne doline. Imenuje se Registro, ima 100.000 prebivalcev in niti enega telefona. Brzojavka do »sosednjega« velemesta Sao Paolo n. pr. potrebuje polne štiri dni. Brazilija pridela (letno okrog 700 ton čaja, doma pa ga porabi največ 120 ton. Vse ostalo izvozi .
Zgoraj pa tri slike v eni: naprave za odstreljevanje raket, v znanem raketnem oporišču Cap Canaveral v ZDA. Na levi je raketa Jupiter-C, ki jo je skonstruiral famozni v ZDA iz Nemčije »uvoženi« raketni strokovnjak Wern-her von Braun, idea'or VI in V2. Na srednji sliki je raketa Jupiter-Redstone nekaj trenutkov pred izstrelitvijo, na desni pa je večerna slika operativnega stolpa za polnjenje raket in njihovo montiranje — vse na Cap Canaveralu. Skoraj vse izstrelitve opravijo v nočnem času, ko lahko najlaže spremljajo let raket. Poligon v Cap Canaveralu je stal »samo« 370 milijonov dolarjev.
Ne le človek, tudi rastline si skušajo podaljšati življenje. Pomlajevanje v rastlinskem svetu je znanstveno dokazano, nI pa še dognan vzrok tega zanimivega dogajanja. Izreden primer te vrste so našli v ukrajinski vasi Andrejevka, Na tamkajšnjem šolskem vrtu raste jablana, ki po ugotovitvah strokovnjakov rodi že nad 150 let ter se Je v tem času najmanj dvanajstkrat pomladila.
Pomlajuje se jablana takole: Svoje veje usmeri najprej navzgor, kakor se to dogaja pri
vsaki jablani, nato pa jih skoraj pravokotno obrne proti zemlji. Brž ko se dotaknejo tal, se veje ukoreninljo in tvorijo novo deblo. Nato raste drevo spet normalno v višino. Ker se je to pomlajevanje že večkrat ponovilo, se je jablana primerno razširila. Premer njene krošnje znaša 40 metrov.