2 7. januar 2012 Ftosinec Medij Mestne občine Ptuj. leto >0/111. številka I, ISSN 1318-8550 cena 0,42 EUR. poštnina plačana pri posti 2250 Ptuj 27. JANUAR / PROSINEC 2012 AKTUALNO Kurentova svatba - otvoritvena prireditev Evropske prestolnice kulture 2012 na Ptuju Kurentova svatba je otvoritveni glasbeno-gledališki spektakel Evropske prestolnice kulture na Ptuju. Z uprizoritvijo zgodbe, povezane z devetimi tradicionalnimi pustnimi liki, je nastal spektakel s posebnim etnografskim sporočilom. Božanskost likov, narava čiste energije in človekova prvinskost, izvirna zgodba, imenitna avtorska glasba, bogata kostumogra-fija in scenografija obetajo edinstven dogodek, ki ga na Ptuju še ni bilo. Maja Leber Foto: Staša Cafuta Trček r Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku. Vabimo vas na osrednjo slovesnost, ki bo v sredo, 8. februarja 2012, ob 18. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Dr. Štefan ČELAN, župan Mestne občine Ptuj Kurentova svatba je glasbena in gledališka igra, nekakšen sodoben gledamuzikal. Fant in njegovo dekle iščeta in vabita svate na svojo poroko. Njuno iskanje ni preprosto. Pojavi se kurent. Njegova prisotnost zmede oba, kajti kurent je božanstvo in ljubimec, urok in zapeljivec. V pričakovanju nerazrešljivega razpleta se njuno iskanje svatov srečno konča, a brez pomoči vil, oračev, kopjašev, ploharjev, picekov, po-kačev, muzikantov in pevcev to ne bi bilo mogoče. Mlada in zaljubljena se zakonske zveze veselita, obenem pa se jima poraja obilo vprašanj, povezanih z njuno prihodnostjo. Negotova v negotovih časih, obenem pa polna mladostne za-nesenosti z besedami radovedno otipavata drug drugega. Njuna samoizpraševanja so - kljub temeljitosti in usodnosti - praviloma igriva in obarvana s kančkom radoživega humorja. V realnost njune zgodbe vstopata zbor in glasba, največkrat z ironičnimi medklici, komentarji in verzi. S tem se igra dviga na novo raven in gledalca nehote navdaja s slutnjo, da morda ni povsem na drugi strani odra. Dodatno dimenzijo daje Ku-rentovi svatbi devet »songo-vskih« predstavitev najznačilnejših pustnih likov. Vsak od njih je zgodba zase, obenem pa nedeljiv del celote. Ob atraktivni glasbeno-vizualni razgibanosti popevke ne prinašajo le živopi-sne etnološke in karnevalsko-spektakelske dimenzije, ampak s pomočjo mitskega ozadja posameznega pustnega lika spregovorijo tudi o zastrti notranjosti obeh protagonistov predstave. Maska ima namreč čudežno moč in lastnost, da slehernemu človeku odpira nedosegljive prostore nezavednega. Zato naj velja: Zaplešite maske, živel karneval, odprite ulice, razprite trge do obzorja! Naj z reke pljuskne razigrani val, naj bodo pljuča širša od vesolja. V projektu Art Muzikal so združili moči ugledni ptujski in slovenski umetniki: režiser MATJAŽ LATIN, pisatelj ZDENKO KO-DRIČ, pesnik BORUT GOMBAČ, producent MLADEN DELIN, scenografa DUŠAN FIŠER in JERNEJ FORBICI, kostumografi-nja STANKA VAUDA BENČEVIČ, skladatelj GREGOR STRE-MECKI, glasbeni vodja JANEZ DOVČ, lučni mojster DAVID OREŠIČ, igralka NINA IVANIŠIN in igralec VOJKO BELŠAK ter solisti TINKARA KOVAČ, BILBY, BOŠTJAN GOMBAČ, KATICE, METOD BANKO, APHRA TESLA in druge maske. 2 ■ //tt/'-ff/i UVODNIK 27. JANUAR / PROSINEC 2012 Letos bomo skupaj vrteli našo energijo in skozi njo spreminjali naš Ptuj Avgusta 2009, ko je Ptuj postal partner pri projektu Evropska prestolnica kulture Maribor 2012, smo bili Ptujčani zelo ponosni na izbor, saj smo se zavedali, da bo projekt prinesel nov, svež kulturni val v naše mesto. To je bilo še v času strme gospodarske rasti. Zdaj so drugi časi. A leto 2012 je tukaj in zdaj. Projekti, ki se bodo zgodili v tem letu, so znani in so se pravkar že začeli odvijati. Izbira je bogata in tudi zelo kakovostna. Velika zahvala gre vsem, ki so program skozi leta gradili. Letos pa domačini pričakujemo, da bodo dogodki, ki jih večina pozna že od prej, res nekaj posebnega. Vsebinsko bodo še bogatejši. Ptujčani jih bomo podprli ter se v velikem številu udeleževali dogodkov, težko pa že čakamo na izgradnjo oziroma dokončanje rekonstrukcije objektov za kulturne namene. Na Ptuju je napovedanih več kot 20 projektov. Januarja sta bila predstavljena dva romana: Trte umirajo stoje Bogdana Novaka in Strojarska hiša nemško govoreče štajerske pisateljice Anne Vittule z neizmernim pripovednim talentom (1868, Maribor - 1918, Gradec), ki je odraščala v Mariboru, na Ptuju in v Ljubljani. Mestno gledališče Ptuj pripravlja gledališke predstave z naslovom V samoti bombaževih polj, Dantonova smrt, Komedija o loncu ter festival komornega gledališča SKUP. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož pripravlja IV. mednarodni kongres Zveze raziskovalcev svetil (ILA). Knjižnica Ivana Potrča pripravlja razstavo z naslovom Zapuščina dr. Štefke Cobelj, srečanje ter izdajo publikacije z naslovom Knjižnice pobratenih mest. V JSKD OI PTUJ in ZKD PTUJ pripravljajo celoletni projekt z naslovom P.U.S.T. - Pusti umetnosti svobodni tok. CID že tradicionalno pripravlja filmski festival Kino brez stropa, KUD Čar griča pa festival otroške ustvarjalnosti - AYE. Odvil se bo Festival sodobne vizualne umetnosti, ART STAYS. Društvo za glasbeno umetnost Arsana nadaljuje koncertne abonmaje. Tretje leto zapored se bo na Ptuju odvilfestival Dnevi poezije in vina. Pripravlja se razstava zbirk Oskarja Kokosche. V Primusu bo letos prvič potekal mednarodni filmski festival Primus. Klub Ptujskih študentov bo v sklopu EPK-ja pripravil še en festival o kulturi pitja vina - Vino ni voda in festival Terasafest. Vrhunec letošnjega programa EPK bo prav gotovo 52. Kurentovanje, ki bo po napovedih organizatorjev na Ptuj predvidoma pripeljalo 20.000 udeležencev in nastopajočih iz 18 držav z vsega sveta ter 200.000 obiskovalcev. Kurentovanje 2012 bo razdeljeno v tri programske sklope: Artfest, Karnevalfest in medcelinski Etnofest. Slednji bo na Ptuj pripeljal karnevalske in obredne maske z vsega sveta. Tako si bodo gledalci prav na dan odprtja festivala, v soboto, 11. februarja, lahko ogledali tradicionalne pustne like in maske 18 različnih narodov sveta, med njimi bodo tudi eksotični liki s Karibov, iz Japonske in Brazilije. Zavrtimo skupaj! se glasi slogan projekta Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture, v katerega je vključenih šest mest, poleg Maribora še Ptuj, Murska Sobota, Velenje, Novo mesto in Slovenj Gradec. »Zavrtimo skupaj! stavi na preobrat. Tega pa lahko dosežemo le, če bomo skupaj vrteli našo energijo in skozi njo spreminjali naš dom, naše mesto, družbo,« so zapisali EPK-jevci. Tukaj ni kaj dodati. Le to, da podprimo projekt, ponosno povejmo svojim prijateljem, da je tudi Ptuj del projekta, ki poteka v Evropi že vse od leta 1985, ter da je bilo do danes za Evropsko prestolnico kulture imenovanih že 46 mest z namenom izpostaviti bogastvo in raznolikost evropskih kultur, izboljšati medsebojno poznavanje med Evropejci, različnih jezikov, kulturnih tradicij, religij ter s poudarjanjem skupnih kulturnih temeljev širiti zavest o pripadnosti isti evropski skupnosti. Staša CafUta Trček SPREHOD PO VSEBINI Predstavitev izgradnje večnamenskega športnega centra Ptuj Potek investicije Kongresno-kulturna dvorana Gradbeno dovoljenje za OŠ dr. Ljudevita Pivka pravnomočno Razstava Zima: od strahu k veselju dr. Boruta Batagelja Novosti v Četrtni skupnosti Rogoznica Tradicionalno novoletno obdarovanje novorojencev v ptujski porodnišnici Sprejem za bolničarje Prve pomoči Civilne zaščite Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Seja Štaba Civilne zaščite S seje predsednikov svetov četrtnih skupnosti v MO Ptuj Veliki oljenki za Franca Simoniča in Anjeto Kralj Menimo, da s prejemom negativne odločbe ARSO na Ptuju ne izgubljamo odlagališča Območja kratkotrajnega parkiranja v MO Ptuj od decembra Konrad Kekec, ljubiteljski raziskovalec kurenta Pogovor z Mojco Horvat, vodjo GIK V ptujskem gledališču uspešno zaključili leto 2011 in ambiciozno stopajo v 2012 Na policah ptujske knjižnice tudi tretji del slovenskega prevoda Valvasorjevega enciklopedičnega dela Predpraznični koncert Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Rogoznica Fotografska razstava Nastje Pungračič v kavarni Kluba ptujskih študentov Ustvarjalnost pevskih zborov OŠ Mladika Maturitetni izdelek - domiselne izložbe EPK Olgica v projektu European Christmas Tree Decoration Exchange Gimnazija Ptuj del Evropske prestolnice kulture Ptuj postaja »občina po meri invalidov« Gabriela Sorman in Bogomir Kostanjevec praznovala sto let Pohod po ptujski kulturni poti Viteško omizje Ptuj-Ormož na Grajenščaku Inštitut za socialno psihiatrijo in psihotravmatologijo - II. del Ptujski atletski klub med najuspešnejšimi športnimi kolektivi v Spodnjem Podravju Člani Kung fu kluba Ptuj ponovno uspešni Ponudba CID-a Ptuj in Mestnega kina Ptuj v februarju Naslovnica: Etnofest Foto: Staša Cafuta Trček 4 5 6 7 8 9 9 10 10 11 11 13 14 15 16 18 19 19 20 20 21 21 21 22 22 22 23 23 24 25 26 Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 9.150 izvodov Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Branko Brumen - SLS, Silva Razlag - DeSUS, Franc Kolarič - Zeleni Ptuja in Mladi in upokojenci za delovna mesta, Mirjana Nenad - SD, Sabina Vilčnik - SMS -Zeleni Evrope, Janez Rožmarin - N.Si Nova Slovenija, Mitja Petek - Zares - socialno liberalni. Sodelavke: Staša Cafuta Trček, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910. Tisk: Grafis, Požeg 4, 2327 Rače tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. - /}W/ f f, Vf/rff/t 3 27. JANUAR / PROSINEC 2012 IZ MESTNE HIŠE Predstavitev izgradnje večnamenskega športnega centra Ptuj Mestna občina Ptuj se je odločila, da z izgradnjo večnamenskega športnega centra Ptuj zaključi celoto Športnega parka Ptuj. V preteklih letih zgrajene stavbe in ureditve so v območje urejanja vnesle nov življenjski utrip na območje med eno od glavnih mestnih prometnic, historičnim mestnim jedrom ter novim hitro razvijajočim se poslovno-trgovskim območjem mesta Ptuj, ki ga želimo z večnamenskim športnim centrom Ptuj in spremljajočimi ureditvami še nadgraditi. Robert Novak, mag. Stanko Glažar Terminski plan izvedbe projekta - izgradnje večnamenskega športnega centra Ptuj Objava na portalu JN in EU portalu 29. 11. 2011 Rok oddaje ponudb 9. 1. 2012* 23. 1. 2012 Odpiranje ponudb (natečaja) »A« 11. 1. 2012* 25. 1. 2012 Priprava končnega poročila (o odpiranju ponudb »A« - natečaj) 20. 1. 2012* 2. 2. 2012 Pošiljanje končnega poročila vsem ponudnikom (natečajnikom) 23. 1. 2012* 6. 2. 2012 Teče pritožbeni rok (8 delovnih dni) in rok za razstavo (teden dni) Pravnomočnost - natečaj (ponudbe »A«) 3. 2. 2012* 17. 2. 2012 Odpiranje ponudb (javno naročilo) »B« 27. 1. 2012* 10. 2. 2012 Pregled in dopolnitev ponudb, preverjanje podatkov ponudnikov Odločitev - javno naročilo (ponudba »B«) izbira izvajalca za GOI dela in projektiranje 10. 2. 2012 Pravnomočnost - javno naročilo (ponudbe »B«) 23. 2. 2012 Podpis pogodbe z izbranim ponudnikom 24. 2. 2012 IZVEDBA PREDMETA NAROČILA (projektna 25. 2. 2012 dokumentacija, gradnja ...) PRAVNOMOČNO GRADBENO DOVOLJENJE 31. 5. 2012 Rok izvedbe (z dokončanjem GOI del ter dobavo in montažo opreme, z opravljenim tehničnim in kvalitetnim pregledom in prevzemov ter pridobljenim uporabnim dovoljenjem) 31. 5. 2013 * glede ogromno postavljenih vprašanj ponudnikov in na zahtevo ter prošnje ponudnikov smo rok za oddajo podaljšali Kratek opis predmeta javnega natečaja Natečaj zajemna naslednja dela: - izdelavo najprimernejše variante arhitek-turno-urbanistične idejne rešitve za izgradnjo večnamenskega športnega centra Ptuj Kratek opis predmeta javnega naročila Naročilo zajema naslednja dela: - izdelava vseh vrst projektne dokumentacije za izgradnjo večnamenskega športnega centra Ptuj - izvedbo gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del za izgradnjo večnamenskega športnega centra Ptuj Najboljše rešitve za večnamenski športni center Ptuj bomo pridobili z arhitekturnim natečajem na podlagi pretehtane natečajne naloge. Pričakujemo take rešitve, ki bodo ekonomične pri izgradnji in kasnejši uporabi objekta, hkrati pa pričakujemo sodobno arhitekturno oblikovanje interierjev in eksterierjev, ki bo razpoznavno v širšem prostoru in bo v ponos mestu Ptuj in regiji. Namen projekta je zgraditi javno športno-rekreacijsko infrastrukturo, ki bo v turističnih de-stinacijah nudila možnost za nastanek nove turistične ponudbe, predvsem za izvajanje programov zdravega načina življenja za vse kategorije uporabnikov, programe športne rekreacije, športa otrok in mladine, kakovostnega in vrhunskega športa ter za organizacijo različnih prireditev na državni in svetovni ravni. Cilji investicije so: • razvoj in obstoj športa na območju Mestne občine Ptuj, • razvoj in kreiranje mladih kadrov na področju športa in njihovo vključevanje v športne aktivnosti, • omogočiti rekreacijsko dejavnost prebivalcem na tem območju in s tem izboljšanje kakovosti življenja v občini in na podeželju, • možnost izvedbe tekmovanj občinskega in državnega pomena, • ohranitev poseljenosti občine in podeželja, • vključevanje v druge turistične in gospodarske aktivnosti na območju ter • zagotovitev predšolske, šolske in izvenšolske športne dejavnosti. 1. FAZA Namen javnega, anonimnega, enostopenjskega arhitekturnega natečaja za večnamenski športni center Ptuj, ki ga razpisuje Mestna občina Ptuj, je pridobiti najprimernejše variante arhitek-turno-urbanističnih idejnih rešitev za izgradnjo centra. Predmet natečaja je pridobitev arhitekturno-urbanistične idejne zasnove večnamenskega špor- tnega centra Ptuj, ki bo podlaga za izdelavo vseh vrst projektne dokumentacije in izvedbo grad-beno-obrtniških-inštalacijskih del za izgradnjo centra. Funkcionalno zaključeno celoto objekta sestavljajo naslednji programski sklopi: večnamenska športna dvorana in zunanja ureditev s podporno infrastrukturo. Zasnova objekta je prepuščena natečajnikom, naročnik pa si želi v natečajni rešitvi pridobiti kakovostno arhitekturo, ki ponuja inovativne rešitve v smislu ekološke ozaveščenosti, trajnostne-ga razvoja in izrabe alternativnih virov energije ter izkoriščanja klimatskih pogojev. Prostorska umestitev objekta se predvideva glede na že tako omejeno velikost natečajnega območja v odnosu na velikost športnega objekta na celotnem obravnavanem območju, a vedno v funkcionalnem sorazmerju z zunanjo ureditvijo in izvedbo zunanjih parkirnih mest. Opis posameznih programskih sklopov Večnamenska športna dvorana Z novo večnamensko športno dvorano s potrebnimi spremljajočimi prostori (sanitarije, slačil-nice ...) se pričakuje, da se bodo v MO Ptuj organizirala tekmovanja v nekaterih športih tudi na najvišji državni in mednarodni ravni. Dvorana s potrebnimi spremljajočimi prostori (zaodrje, servisni in tovorni dostop ...) mora za potrebe športnih prireditev zagotavljati čim večji odprti prireditveni prostor, kar se zagotavlja z izvedbo čim večjega števila izvlečnih oziroma montažnih tribun. Skupno število fiksnih in montažnih tribun mora zagotavljati 5000 sedežev. Maksimalna bruto tlorisna etažna površina je posledica upoštevanja števila sedežev ter standardov Mednarodne košarkarske zveze FIBA (igrišče za košarko) ter standardi EHF (igrišče za rokomet). Rokomet, drugi športi in prireditve, ki potrebujejo več prostega tlorisnega prostora od košarke, so podrejeni izhodiščem za košarko oziroma se pri- 4 ■ ¿/tt/'-ff/i IZ MESTNE HIŠE 27. JANUAR / PROSINEC 2012 Natečajno območje zajema zemljišče v katastrski občini Ptuj z naslednjimi parcelnimi številkami: 1660/7 (južni del parcele 1660/7 do pločnika), 1660/15, 1660/14 (del parcele 1660/14), 1664, 1662/1, 1662/2, 1692/1 (del parcele 1692/1), 1660/12, 1660/13, 1692/12 (del parcele 1692/12), 1692/2 (del parcele 1692/2). lagajajo s spremembo postavitve izvlečnih oziroma montažnih tribun. Posebno pozornost pri zasnovi dvorane je treba nameniti akustičnim pogojem za vse druge športne prireditve. Območje mešane cone je treba dostopno primerno prilagoditi tako zaodrju, novinarjem, igralcem in sodnikom ter drugemu ključnemu organizacijskemu osebju določene prireditve. Zunanja ureditev s podporno infrastrukturo Pri zasnovi zunanje in hortikul- turne ureditve v natečajnem območju se bo ureditev v čim večji meri smiselno navezovala na okoliško obstoječo ureditev oziroma jo smiselno dopolnjevala. Zunanja ureditev bo obsegala prometne, tlakovane, parkirne in parkovne površine. Prometne površine obsegajo peš komunikacije, dimenzioni-rane na občasno popolno zasedenost dvorane, osebni promet ob vsakodnevni in izredni rabi ter servisne dostope, ki vključujejo avtobusni promet za nastopaj oče ekipe in navijače gostujočih ekip, tovorni servisni dostop z neposredno navezavo v parter dvorane (mobilno dvigalo, oprema gostujočih skupin ipd.). Uvoz na natečajno območje se predvidi iz obstoječega semafo-riziranega križišča na Ormoški cesti. Prometne površine za peš in tekoči promet bodo v čim večji meri smiselno ločene. Prav tako se bodo v čim večji meri ločili vhodi za obiskovalce (vključuje ločitev navijaških skupin), tekmovalce in osebje, servisni dostop, intervencije in VIP vhod. Intervencijske poti se bodo reševale v skladu z zakonodajo. Prav tako je v sklopu zunanje ureditve treba smiselno urediti obstoječo brežino vodotoka Grajena s potrebno sanacijo podpornega zidu. Natečajno območje Natečajno območje je na levem bregu reke Drave v mestu Ptuj. Je znotraj območja Športnega parka Ptuj, na severnem delu športnega parka, kjer sta pomožno nogometno igrišče in površina za met krogle. Natečajno območje obsega zemljišče med Ormoško cesto (na severni strani), potokom Grajena (na vzhodni strani), stadionom (na južni strani) in poslovnim objektom Mlekarna (na zahodni strani). 2. FAZA Naročilo zajema naslednja dela: izdelavo vseh vrst projektne dokumentacije za izgradnjo večnamenskega športnega centra Ptuj in izvedbo gradbeno-obrtni-ških in inštalacijskih del za izgradnjo centra. V sklopu javnega naročila bo pogodba podpisana za dela projektiranja kot za izvedbo GOI del, dobave in montaže opreme ter zunanje ureditve po načelu »ključ v roke«. Rok izvedbe (z dokončanjem GOI del ter dobavo in montažo opreme, z opravljenim tehničnim in kakovostnim pregledom in prevzemov ter pridobljenim uporabnim dovoljenjem) po osnutku pogodbe je predviden najkasneje do 31. maja 2013. Športni center Ptuj bo namenjen izvajanju šolskih športno-izobraževalnih vsebin, lokalnih/ regijskih državnih in mednarodnih vrhunskih tekmovanj, športnih prireditev za športna društva in klube ter drugih tekmovanj. Upravljavec centra bo Zavod za šport Ptuj. Ocenjena vrednost investicije je 8.000.000 EUR z DDV. Potek investicije Kongresno-kulturna dvorana v nekdanjem dominikanskem samostanu Mojca Horvat Foto: Rado Škrjanec Gradnja kongresno-kulturne dvorane v dominikanskem samostanu se je začela lani v oktobru z intenzivnimi operativnimi sestanki, na katerih sta se pripravila terminski plan in načrt organizacije gradbišča, ki sta morala biti usklajena z izvajalci arheoloških izkopavanj, izvajalci restavratorsko-konservatorskih del ter s selitvami arheološkega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, Zgodovinskega arhiva Ptuj in kamnitih elementov lapidarija, križnega hodnika in Mitreja. Ker gre za spomenik velike kulturnozgodovinske vrednosti, so vse tehnične rešitve, ki so predmet projekta, podvržene vsakokratni restavratorsko-kon-servatorski presoji v vseh fazah izdelave projektne dokumentacije in gradnje. Pri spremembah je vseeno treba upoštevati tehnično pravilnost izbranih rešitev in izpolnjevanje bistvenih lastnosti načrtovanega objekta. Restavratorsko-konservator-ska dela na objektu bo zaradi velike zahtevnosti dela izvajal izvajalec, ki bo izbran v posebnem, ločenem postopku pod okriljem Ministrstva za kulturo. Tekoča sprotna restavratorsko -konservatorska dela in nadzor se opravljajo pod okriljem Zavoda Restavratorsko-konservatorska dela na objektu bo zaradi velike zahtevnosti dela izvajal izvajalec, ki bo izbran v posebnem, ločenem postopku pod okriljem Ministrstva za kulturo. - /}W/ f f, Vf/rff/t 5 27. JANUAR / PROSINEC 2012 IZ MESTNE HIŠE za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Prav tako je samostojen izvajalec arheoloških izkopavanj, katerega naročnik je prav tako Ministrstvo za kulturo. Ker se vsa dela izvajajo hkrati, mora izvajalec gradbenih in obrtniških del, ki so predmet tega načrta, izvedbo svojih del dnevno usklajevati z izvajalcem restavratorsko-konservatorskih del in arheoloških izkopavanj ter prilagajati dinamiko izvedbe. Ker gre za izvedbo del, ki so podvržena posebno strogemu režimu varstva kulturne dediščine, je potreben zelo skrben pristop k izvedbi vseh del, posebno pa tistih, kjer bi se lahko poškodovali obstoječi stavbni deli posebnega zgodovinskega pomena. Potrjen terminski plan z zaključkom v oktobru letos je sestavljen na trenutno znanih dejstvih iz do sedaj opravljenih raziskav, zato lahko med gradnjo ob novih odkritjih še vedno pride do nekaterih sprememb. Tako so se v skladu s potrjenim terminskim planom do danes izvedla že skoraj vsa večja rušitvena dela razen vmesnega stropa cerkvene ladje in talnih površin, ki bodo izvedena po izselitvi kamnitih elementov v pritličnih prostorih. Predvidena rušitvena dela se delijo v dva sklopa. Prvi je odstranitev stavbnih elementov, ki so bili dodani kot posledica spremenjene rabe praviloma v zadnjih 200 letih. Gre predvsem za predelne stene in medetažno konstrukcijo v cerkveni ladji. Drugi sklop predstavlja izvedba različnih prebojev v obstoječih stenah, ki so potrebni zaradi nove funkcionalne sheme. Ti preboji se izvajajo pretežno na mestih, kjer so bile s sondiranjem odkrite v preteklosti zazidane odprtine. Kamniti elementi lapidarija, križnega hodnika in mitrejase bodo selili v primerno obnovljeno klet Muzejskega trga 2 (nekdanji Kmetijski kombinat). Arheološka izkopavanja se na zahodnem delu samostana zaključujejo, čemur sledi izkop na jugu. Po selitvi Zgodovinskega arhiva in kamnitih elementov se izkop nadaljuje še na vzhodni zunanji strani ter v notranjosti objekta. Po zaključenih delih na strehi sledi zadnji del izkopavanj na severni strani objekta. V zadnjem tednu se je zaključila izvedba razbremenilne plošče oziroma ojačitev oboka cerkvene ladje in se bo začelo razkrivanje strehe. Kot je bilo že velikokrat komentirano, se bodo strešniki, stari cca 5 let, odstranili in deponirali za kasnejšo uporabo na obnovah objektov v lasti Mestne občine Ptuj. S pokrivanjem strehe z novimi različnimi strešniki v različnih barvnih odtenkih želimo doseči edinstveno strukturo strešne površine. Prav tako se bo odstranila stara dotrajana lesena strešna konstrukcija in se zaradi boljše statične stabilnosti in funkcionalnosti zaradi nameravanega izkoriščenja podstrešja vgradila jeklena konstrukcija. Prvi rezultati arheoloških izkopavanj zahtevajo ponovno projektiranje sušilne kinete, saj morajo odkrite najdbe ostati na licu ter se ustrezno zaščititi oziroma po presoji odgovornih konserva-torjev tudi morebiti prezentirati. Decembra 2011 so mestni svetniki sprejeli sklep o potrditvi Novelacije 1 Investicijskega programa za Dominikanski samostan - Kongresno-kulturna dvorana, ki je bil potreben zaradi sprememb dinamike financiranja, saj Mestna občina še ni prejela pogodbe o sofinanciranju, na podlagi sklepa o sofinanciranju investicijo namreč delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ter spremenjene vrednosti investicije. Pri skupni vrednosti investicije je prišlo do skoraj 46-od-stotnega zmanjšanja vrednosti le-te, in sicer v pretežnem delu zaradi 53-odstotnega zmanjšanja vrednosti gradbenih del, nadzora gradnje in varnosti pri delu (6.551.564,34 EUR / 3.101.948,08 EUR), medtem ko so se stroški izdelave projektne dokumentacije povečali za 12 %, arheoloških in restavratorskih del pa za 80 %. Razlog za velik odmik pri vrednosti gradbenih del je ta, da je prvotni investicijski program upošteval projektantsko oceno, na javnem razpisu za izbiro izvajalca pa je bila najnižja ponudba 3.076.246,96 EUR. S tem ponudnikom je bila tudi sklenjena pogodba za izvedbo gradbenih del. Razlog razlike v vrednosti investicije izhaja iz spremembe vrednosti gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del, kar je posledica neizvedenih restavratorskih raziskav in zato neznanega obsega prenove ob izdelavi investicijskega programa. Takrat so namreč bila restavratorsko-kon-servatorska dela ovrednotena znotraj gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del, nakar jih je zaradi zahtevnosti in specifičnosti izvedbe v lastno izvedbo prevzel Zavod za varstvo kulturne dedi- ščine RS, financiranje restavra-torsko-konservatorskih del pa je prevzelo Ministrstvo za kulturo. Takšnih razlik med predvideno in dejansko vrednostjo posameznih del ni bilo mogoče predvideti, zato je občinska uprava novelirala investicijski program in ga uskladila z že do sedaj dejansko izvedenimi aktivnostmi in vrednostmi ter pogodbenimi vrednostmi v podpisanih pogodbah. Gradbeno dovoljenje za OŠ dr. Ljudevita Pivka pravnomočno Ivan Vidovič Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka je šola s prilagojenim programom za otroke s posebnimi potrebami. Šola ima značaj regijske šole in pokriva območje 16 nekdanjih občin, ki so spadale v nekdanjo občino Ptuj, in tudi nekaterih drugih občin, kar pomeni, da šolo obiskujejo otroci iz več kot 16 občin. Ustanovitelj šole ni le Mestna občina Ptuj, ampak so ustanoviteljice tudi naslednje občine: Občina De-strnik, Občina Dornava, Občina Predvideni zneski, koliko bi morale posamezne občine soustanoviteljice sofinancirati projekt novogradnje OBČINA Skupaj sofinanciranje občin Destrnik 94.432,21 Dornava 96.984,43 Cirkulane 83.457,65 Gorišnica 143.690,09 Hajdina 137.819,98 Juršinci 86.775,54 Kidričevo 247.565,51 Majšperk 153.133,31 Markovci 145.476,64 Podlehnik 71.462,21 Sv. Andraž v Slov. goricah 48.492,21 Trnovska vas 45.939,99 Videm pri Ptuju 206.729,96 Zavrč 53.596,66 Žetale 53.596,66 MO Ptuj 883.068,74 Skupaj 2.552.221,78 Razdelilnik sofinanciranja je pripravljen glede na število prebivalcev v posamezni občini in glede na predviden delež sofinanciranja Ministrstva za šolstvo in šport. Znesek sofinanciranja ministrstva naj bi znašal 1.700.000,00 EUR, skupaj pa znaša vrednost investicije 4.252.221,78 EUR. 6 ■ ¿/tt/'-ff/i IZ MESTNE HIŠE 27. JANUAR / PROSINEC 2012 Gorišnica, Občina Hajdina, Občina Juršinci, Občina Kidričevo, Občina Majšperk, Občina Mar-kovci, Občina Videm, Občina Zavrč in Občina Žetale. Občine Trnovska vas, Kungota, Moravske Toplice, Cirkulane, Sv. Andraž v Slovenskih goricah in Ormož sofinancirajo delovanje šole pogodbeno. Trenutno stanje števila otrok, ki obiskujejo šolo (po občinah): Destrnik (3), Dornava (3), Gorišnica (2), Hajdina (1), Juršinci (1), Kidričevo (4), Majšperk (7), Trnovska vas (1), Videm pri Ptuju (4), Zavrč (2), Žetale (3), Kungota (1), Moravske Toplice (2), Ptuj (23), Cirkulane (8), Sv. Andraž v Slovenskih goricah (3) in Ormož (3). Povedati je treba tudi, da nobena od občin soustanoviteljic oz. pogodbenic ni pristala na sofinanciranje svojega deleža za izgradnjo nove šole kljub zapro-silu Mestne občine Ptuj. Deleži občin, ki bi jih občine soustanoviteljice morale prispevati, so razvidni iz priložene tabele. Število otrok iz posameznih občin, ki obiskujejo šolo, se seveda spreminja vsako leto. Tako jih je eno leto več iz enih občin, naslednje leto se slika spremeni. Ministrstvo za šolstvo in šport je šolo s sklepom izbralo za sofinanciranje 18. 11. 2008. Mestna občina Ptuj je pristopila k naročilu za izdelavo projektne dokumentacije nove šole na novi lokaciji: idejna zasnova že v letu 2006, PGD-dokumentacija 2007 in PZI-dokumentacija leta 2009. Projektant in šola sta eno leto usklajevala število prostorov in predvidela za eno nadstropje večjo šolo, kot so bile potrebe, ki jih je odobrilo Ministrstvo za šolstvo in šport na osnovi veljavnih standardov in normativov. Leta 2010 je Mestna občina Ptuj vložila vlogo za gradbeno dovoljenje, vendar so okoliški prebivalci gradnji zaradi nad-standardne telovadnice in zunanjih športnih površin nasproto- vali, tako da je bilo treba telovadnico ponovno projektirati. Julija 2011 je Mestna občina Ptuj ponovno vložila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Upravna enota Ptuj je 20. 12. 2011 izdala gradbeno dovoljenje, ki je postalo pravnomočno po 15 dnevih od izdaje, ker nanj ni bilo nobene pritožbe. Mestna občina Ptuj je celotno ostrešje šole obnovila leta 2009, v obnovo prostorov pa v soglasju s šolo nismo vlagali, saj bodo prostori obstoječe šole po izselitvi dobili drugo namembnost in bo treba notranjost skoraj v celoti porušiti. Razstava Zima: od strahu k veselju dr. Boruta Batagelja Na ogled v ptujski Mestni hiši do 2. februarja v V januarju je bila v galeriji Magistrat slavnostno odprta dokumentarna razstava Zima: od strahu k veselju Boruta Batagelja, doktorja zgodovinskih znanosti, ki preučuje in raziskuje zgodovino športa in telesne kulture, sicer zaposlenega v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer je od lani tudi njegov direktor. Razstavo je slavnostno odprl župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, avtorja je predstavila Milena Turk in v uvodu pojasnila, kakšen je namen in sporočilo razstave. Dr. Borut Batagelj je obrazložil svoj zgodovinski pristop k predstavitvi zime skozi obdobje stotih let, od sredine 19. do sredine 20. stoletja. Milena Turk Obiskovalci so si v uvodu lahko ogledali tudi osemminutni slovenski igrani film Zimska radost iz leta 1957 Metoda in Milke Badjura. Avtor je z razstavljenim dokumentarnim gradi -vom prikazal, kako so se odnos in tradicionalni kulturni vzorci doživljanja, sprejemanja in interpretiranja zime kot letnega časa skozi zgodovino spreminjali. Zajeto je obdobje stotih let, od srede 19. do srede 20. stoletja. Arhivsko gradivo je avtor črpal predvsem iz širšega celjskega območja, vendar pa lahko to isto ali podobno gradivo in viri služijo za prikaz zime v katerem koli območju ali pokrajini v Sloveniji, kjer je zima zimska in kjer poznajo sneg in mraz. Razstava je bila prvič na ogled leta 2010 na prvi zimski dan v Zgodovinskem Foto: Uroš Gojkovič arhivu Celje. Dr. Borut Batagelj se ukvarja z raziskovanjem zgodovine športa in telesne kulture. V letu 2010 je izšla njegova znanstvena monografija o zgodovini smučanja na Slovenskem do leta 1941 in o tradiciji smučanja pri nas, kjer nakazuje, kako se je oblikoval stereotip o slovenskem narodu kot smučarskem narodu. V 19. stoletju in pred tem so ljudje zimo doživljali predvsem kot grožnjo, pretnjo, nadlogo in kot trd, neprijazen, celo nevaren letni čas. Bali so se je, ker so jim pretile lakota in mraz ter bolezni, ki so pogosto pomenile smrtni izid. Prinašala je težave zaradi preskrbe s kurjavo - z drvmi, z ozimnico in zaradi težkega čiščenja snega po poteh, cestah in ulicah. Sicer so bili tudi tedaj Dr. Borut Batagelj pozimi v navadi veseli dogodki, denimo koline kot uvod v pripravo ozimnice za zimo, veselice in plesi, gledališča in čitalnice, ženitovanjske šege in na koncu zime še šegavi pustni čas z ma-skiranjem ter pustnimi norčijami. Na prelomu stoletij so se ljudje postopoma začeli zimi odpirati in jo doživljati kot radostni in veseli letni čas, predvsem so jo kot tako spoznali preko zimskih športov: smučanja, sankanja in drsanja ter drugih družabnih iger na snegu. Nastale so tudi čisto nove vrste družabnosti zunaj, na prostem. Pred 150 leti in več so ljudje torej zimo raje opazovali skozi okno v toplih izbah in se zadržali ob pečeh ali v gostilnah in kavarnah ter se pred njo zapirali in skrivali, potem pa so se ji končno odprli, šli na plano, ker so dojeli, da je zima lahko tudi zabavna in vedra ter da sta mraz in hlad lahko zdravnika, ki utrjujeta telo, značaj, voljo do življenja in duha. Spoznali in občudovali so lepote zasnežene zimske pokrajine, gozdov in mestnih vedut, kar so v preteklosti opazili in doživljali le redki, tedaj »ekscentrič-ni« posamezniki. - /}W/ f f, Vf/rff/t 7 27. JANUAR / PROSINEC 2012 IZ MESTNE HIŠE v Novosti v Cetrtni skupnosti Rogoznica C S Rogoznica ima okrog 4 tisoč prebivalcev in meri 20,41 km2 in je ena največjih četrtnih skupnosti v MO Ptuj. Sedež četrtne skupnosti je na Slovenskogo-riški cesti 18, njen predsednik je Janko Čeh. Na osrednji slovesnosti ob 8. krajevnem prazniku, ki je potekala septembra lani, so priznanji četrtne skupnosti podelili zaslužnima krajanoma za izstopajoče dosežke na osebnem, lokalnem in društvenem nivoju. Prejela sta ju Franc Duh iz Kicarja in Boštjan Ciglar iz Pacinja. S predsednikom četrtne skupnosti smo se pogovarjali o tem, kako so si zastavili nadaljnji razvoj in kateri so tisti problemi, ki jih v tem trenutku najbolj tarejo. Bronja Habjanič Rekonstrukcija Slovenskogoriške ceste še vedno poteka »Ta cesta je ena od pomembnejših vpadnic v naše mesto in je po projektu razdeljena v štiri etape. Žal nam zaradi nedorečenih odkupov zemljišč (gre zgolj za obcestne jarke, to je 3,30 metrov od obstoječega roba cestišča) ni uspelo, da bi gradnjo začeli od prve etape proti zadnji. Z željo, da pa vseeno po vseh letih pogovorov in pogajanj začnemo delati, smo se dogovorili, da če trenutno pač ni druge možnosti, zgradimo, kar je mogoče, in tako je bila zgrajena četrta faza Slovenskogoriške ceste. Četrta faza obsega 460 metrov od mesta pri hišni št. 100 c do odcepa za trgovino El Dar. Vrednost tega dela znaša 430.000 evrov. Odsek je zgrajen sodobno, z vso pripadajočo infrastrukturo,« pojasnjuje težave z rekonstrukcijo ceste predsednik ČS Rogoznica Janko Čeh. Nadaljevanje rekonstrukcije Slovenskogoriške ceste naj bi se po zagotovilih pristojnih služb začelo že v začetku letošnjega leta. Nadaljevala se bo od četrte etape, od odcepa za trgovino El Dar do križišča za Žabjak in naprej do rondoja za Podvince. Še vedno tudi motena oskrba z vodo v Kicarju V Kicarju, v najvišje ležečem kraju te četrtne skupnosti, je oskrba s pitno vodo že dalj časa motena, kar je posledica preobremenjenega omrežja, saj ob izgradnji ni bila predvidena takšna močna poselitev. Tod je sedaj Foto: osebni arhiv Janka Ceha skoraj končana prva prečrpal-na postaja, manjka še električni priklop. Cena izgradnje znaša okrog 52.000 evrov. »V letu 2011 smo na območju ČS Rogoznica preplastili še dva cestna odseka. V dolžini 450 metrov smo preplastili cesto v Velikem Vrhu do meje z občino De-strnik, drugega pa v dolžini 300 metrov proti Štoku (oba odseka sta v Kicarju). Lani smo izvedli novogradnjo ceste, ki povezuje Kicar s Spodnjim Velovlekom in še dodatno preplastili 200 metrov že obstoječega cestišča. Cena vseh del je znašala okrog 125.000 evrov. Iz proračuna MO Ptuj se je še dodatno posodobila cesta, ki je bila že dolgo zelo pereč problem - gre za cesto v Novi vasi, ki pelje mimo nekdanjih vojaških skladišč proti Grajeni. Na območju naše četrtne skupnosti smo opravili tudi razna vzdrževalna dela, kot so čiščenje jarkov, bankin, postavitev označb in drugo,« pojasnjuje Čeh. Kicar še čaka na novo športno igrišče Na športnem objektu v Kicarju so se lani začela pripravljalna dela, vendar na ravni države še ni bilo sprejetega prostorskega plana za parcelo, kjer naj bi v prihodnje nastalo novo športno igrišče. Po besedah Čeha pričakujejo, da bodo v letošnjem letu uspeli tudi na tem področju. Sredstva za izgradnjo so zagotovljena v proračunu MO Ptuj. »Glede rekonstrukcije ceste skozi Podvince moram povedati, da je končno izbran izvajalec prvega dela primarne kanalizacije Janko Čeh, predsednik četrtne skupnosti Rogoznica v vrednosti 215.000 evrov in tako bomo sedaj lahko začeli graditi etapo, ki meri prvih tisoč metrov. Pogovarjamo se tudi o projektu, ki bi v končni fazi posodobil celotno cesto, kar zadeva MO Ptuj, to je od Pesniškega mostu v Pa-cinju do Ptuja. Ceste v Kicarju posodabljamo v skladu z letnim načrtom, ki ga sestavimo na ČS Rogoznica. V delu Kicarja s ptujske strani, kjer bo najprej prišlo do izgradnje kanalizacije, je seveda nesmiselno vlagati kakšna večja sredstva v preplastitve, bomo pa seveda opravljali redna vzdrževalna dela. Kanalizacijo bomo morali zgraditi, drugače bomo Evropi morali plačevati za tisto, kar so nam dali, mi pa tega nismo naredili. Pločniki in ceste se bodo v letu 2012 začele graditi s planom razvoja v ČS Rogoznica. Razsvetljava se bo v MO Ptuj posodobila v skladu z zakonodajo. Podeljena je bila koncesija v vrednosti 1,6 milijona evrov, tako da bo razsvetljava po celotni MO Ptuj. Problemi in nerešene stvari vsekakor obstajajo, zraven naštetega je tu še ekologija, saj imamo še vedno črna odlagališča smeti, ribniki pod Natura 2000 niso urejeni tako, kot bi morali biti. Novo ptujsko pokopališče buri ljudi, vendar že obstaja projekt, ki naj bi v naslednjem obdobju uredil tudi to področje. Opekarna Žabjak ima dokaj klavrno podobo, mi poskušamo odgovorne vedno opozarjati, da se bo tukaj nekaj moralo urediti. Občinske inšpekcijske službe so sicer prisotne, vendar je dandanašnja kriza bo- trovala, da je stanje takšno, kot ga vidimo.« Domu na Rogoznici se obetajo boljši časi »Obnova doma na Rogoznici nam že dolga leta jemlje veliko časa in zahteva veliko pogovorov, vendar se tudi tu obetajo boljši časi. Pravkar se dogovarjamo, na kak način se bomo lotili rekonstrukcije. Kar se tiče papirjev, je vse urejeno tako daleč, da bi se obnova po vseh pričakovanjih lahko zgodila že v letošnjem letu. Trudimo se, da je razvoj ČS Rogoznica čim bolj uravnotežen. Iz leta v leto se nekako selimo iz kraja v kraj, kjer posodabljamo ceste in drugo infrastrukturo. V svetu ČS je devet članov, ki se razumevajoče odločajo, za kar se jim seveda zahvaljujem. V ČS Rogoznica živi v sedmih krajih namreč skoraj 4 tisoč prebivalcev na 20,4 km2, zato prihaja tudi do nekaterih razlik, kar je seveda povsem pričakovano.« Tudi leto 2012 prinaša nekaj investicij Največ bodo v tej četrtni skupnosti poskušali postoriti v Spodnjem Velovleku. Predvidena je posodobitev križišča v Spodnjem Velovleku. Investicija se bo financirala iz proračuna MO Ptuj. Omenjeno križišče je zelo nevarno, saj je v njem avtobusno postajališče, ki ga najpogosteje uporabljajo šoloobvezni otroci. Vrednost celotne investicije naj bi znašala okrog 200.000 evrov. 8 ■ ¿/tt/'-ff/i IZ MESTNE HIŠE 27. JANUAR / PROSINEC 2012 Tradicionalno novoletno obdarovanje novorojencev v ptujski porodnišnici V letu 2011 se je rodilo 869 otrok Medtem ko se je v ptujski porodnišnici lani rodilo 926 otrok, jih je bilo letos za odtenek manj. V letu 2011 so zabeležili 869 porodov, živorojenih otrok je bilo 872, od tega 445 deklic in 429 dečkov. Na svet so pomagali tudi sedmim parom dvojčkov. Bronja Habjanič Anej in Anže prva v letu 2012 Zadnji porod v letu 2011 so v ptujski porodnišnici zabeležili 30. decembra. Tea Omulec je rodila deklico. Prvi porod v letu 2012 se je zgodil ob 10.53, ko je Stanka Kristovič iz Nove vasi pri Markovcih rodila kar 4.080 gramov težkega in 55 centimetrov dolgega dečka Aneja. To je bil za mamico že tretji otrok, doma sta jo čakala še dva sinova - 15-letni Viki in 11-letni Tadej. Povedala je, da je bil njen tretji porod najhitrejši in hkrati »najtežji« - s čimer je mislila na Anejevo porodno težo. Mamica je povedala, da jo je porod presenetil, saj je imela predviden datum šele 13. januarja. Druga v letu 2012 je ob 17.19 Foto: Črtomir Goznik rodila Karmen Škof Ivanuša iz Lenarta. Njen Anže je bil težak 3.550 gramov in dolg 51 cm. Tudi zanjo to ni bil prvi porod, saj je svojega bratca doma že nestrpno pričakovala štiriinpolletna sestrica Klara. Tudi mamica Karmen je povedala, da je bil njen drugi porod bistveno hitrejši kot prvi, saj je rodila zgolj v dobrih dveh urah. Iskreno se je zahvalila bolnišničnemu osebju in babicam za vso pomoč in podporo. Ptujska bolnišnica že vrsto let ob začetku novega koledarskega leta obdaruje mamico prvoroje-nega otroka in tudi letos je bilo tako. Zlato verižico je mamici Stanki Kristovič v imenu bolnišnice podarila v. d. direktorice ptujske bolnišnice mag. Mirja-na Bušljeta. Obema mamicama je zaželela veliko sreče, zdravja Dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, skupaj s Stanko Kristovič in malim Anejem, prvorojenim dečkom v letu 2012 in zadovoljstva, da bi v vlogi starša čim bolj uživali, malima nadobudnežema pa, da bi se lepo razvijala in rasla ter imela čim bolj brezskrbno otroštvo, z veliko smeha in čim manj joka. Darila so mamicama in njunima sinovoma prinesli tudi iz podjetja Pikapolonica, Tenzor in Terme Ptuj. Darilo Mestne občine Ptuj za prvorojenko V torek, 3. januarja, je ptujsko porodnišnico že tradicionalno obiskal tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Mamica prvega novorojenca je prejela šopek in denarno nagrado v vrednosti 250 evrov, mamica drugega novorojenca pa šopek. Župan se je pridružil dobrim željam preostalih in mamicama zaželel, da se v porodnišnico še kdaj vrneta. Sprejem za bolničarje Prve pomoči Civilne zaščite v Zupan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je 17. januarja pripravil ponovoletni sprejem za bolničarje Prve pomoči Civilne zaščite Mestne občine Ptuj. Bolničarji imajo za seboj eno izmed najbolj delavnih let, saj so opravili 2140 ur usposabljanj, zraven tega pa še vrsto promocijskih, vadbenih in tekmovalnih aktivnosti. Mag. Janez Merc Usposabljanja so bila namenjena doseganju čimboljših rezultatov na tekmovanjih. Rezultati izkazujejo eno najuspešnejših let, saj smo osvojili prva tri mesta na regijskem tekmovanju, peto mesto v Sloveniji s povsem novo ekipo in šesto mesto v Evropi. Če pa k temu dodamo še prvo mesto v oživljanju v Evropi, je mera polna. Dejstva, da so pravila na tekmovanju mnogokrat drugačna od prve pomoči v praktičnem življenju in da se pravila razlikujejo v Sloveniji in Evropi, zahtevajo od ekip izredno znanje in primerno fleksibilnost. Na sprejemu je župan posebej poudaril pomen dela bolničarjev, ki ni le v tekmovalnih rezultatih, ki so odlični, ampak predvsem v tistem človeškem - humanem, ko tistemu, ki potrebuje varnost ali mu celo rešuješ življenje, leto ponudiš neposredno. Prejeli smo mnogo zahval ljudi, ki so to pomoč čutili neposredno ali pri njihovih najbližjih. Ni večje dobrote, kot je tista, ko človeku vračaš varnost in življenje, ko sta ogrožena. Ob dejstvu, da so bolničarji samo prostovoljci, ki so pripravljeni za osvojena znanja žrtvovati svoj prosti ali službeni čas in ob neposrednem opravljanju bolničarskega dela prevzeti del odgovornosti za varnost in življenja, ne moremo mimo izraza plemenitosti pri takšnem delu. Glede na to, da se težišče dela civilne zaščite prenaša na gasilce, ti pa so v večini med prvimi na mestu nesreče, lahko ugotovimo, da v mnogih primerih gasilci ne bodo le reševali in gasili, ampak bodo tisti, ki lahko ponesrečenim ponudijo mnogo več, ponudijo tudi prvo pomoč, ki za ogrožene pomeni stik z življenjem. Ta dodana vrednost ptujskih gasilcev pa prinaša tudi več varnosti za občane. Zahvale so bile izrečene vsem bolničarjem pa tudi OZRK Ptuj in mentorici Roziki Ojsteršek Bolničarji so ob zaključku izrazili zahvalo Mestni občini Ptuj, županu s strokovnimi sodelavci in mentorici. . 9 27. JANUAR / PROSINEC 2012 IZ MESTNE HIŠE Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Mahatma Gandi: »Svet ima dovolj za človeške potrebe, ne pa za človeški pohlep.« V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je 26. decembra potekala osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti v MO Ptuj. Osrednji govornik na prireditvi je bil župan dr. Štefan Čelan. V kulturnem programu je nastopil Pihalni orkester Ptuj z gosti, solistko Simono Kokot ter tolkalistoma Gregorjem Nestorovim in Žanom Tetičkovičem. Bron ja Habjanič Župan je v svojem govoru povedal, da lahko želja po enotnosti v posamezni družbi hitro usahne, če odgovorni nosilci politične oblasti, gospodarskega razvoja in javne uprave pretirano zagovarjajo ozke družbene elite in njihove interese. »Pomembno se je zavedati, da če želja po enotnosti usahne, je skupina ali narod takoj ogrožena. Ker smo v našem mestu v preteklih letih na mnogih področjih življenja in dela znali vsakodnevno vzpostavljati pogoje za samostojnost in enotnost, bi se želel zahvaliti vsem odgovornim nosilcem razvoja tako v javnem kot zasebnem sektorju za pristno medsebojno razumevanje in sodelovanje.« Potrebna je temeljita prenova javne uprave Župan je zbranim podal nekaj svojih razmišljanj o korakih, ki jih mora storiti naša država, če želimo, da bodo ljudje lahko vanjo še verjeli. »Najprej bo treba staro, poudarjeno regulativno vlogo države umakniti in jo nadomestiti s partnersko vlogo, Foto: Langerholc kjer država skupaj z vsemi drugimi družbenimi podsistemi kot enakopravna partnerica skrbi za uspešen razvoj celotnega družbenega sistema. To pa pomeni temeljito prenovo javne uprave, ki prvenstveno potrebuje veliko novega znanja, zaposleni bodo poleg znanja morali razviti še številne sposobnosti, ki jim doslej niso namenjali potrebne pozornosti. Decentralizacija najbolj vitalnih funkcij, fleksibilnost organizacijske zgradbe, zmanjšanje hierarhičnih ravni, razvijanje in upoštevanje človeških virov, spodbujanje inovativnosti itn. so nekatere od značilnosti sodobnega organiziranja in vodenja uprave.« Uprava mora biti po mnenju župana ustrezno decentralizirana in primerno velika, saj mora tudi v tako majhni državi, kot je Slovenija, skrbeti za vsa družbena področja. Biti mora enako dobro usposobljena in enako družbeno priznana, kot je usposobljena in priznana v državah z veliko tradicijo, v katerih je samo po sebi razumljivo, da je uprava element družbenega ravnotežja in zago- V kulturnem programu je nastopil Pihalni orkester Ptuj z gosti, solistko Simono Kokot ter tolkalistoma Gregorjem Nestorovim in Žanom Tetičkovičem. tovilo kakovostnega življenja in urejenosti družbenih odnosov. »Očitno je, da je v naši stvarnosti še veliko predstav o nepomembnosti javne uprave ne samo pri neinformiranih ljudeh na terenu, ampak tudi pri ljudeh, ki so že vrsto let v politiki. Kar neverjetno je, kako se kot inercija iz preteklosti vzdržujejo predstave o vsemogočnosti političnih strank, ki lahko rešujejo družbene probleme, sicer ob pomoči uprave, ki pa naj igra le vlogo podrejene administracije. Tradicija, da se na vodilna mesta v upravi postavljajo politične osebe oziroma osebe, izbrane po političnih kriterijih, se nadaljuje. V državah z dolgoletno demokratično tradicijo ni treba več nikomur posebej razlagati, zakaj je kakovostna javna uprava po- trebna in zakaj mora biti tudi ustrezno finančno nagrajena.« Ustrezno usposobljena in urejena javna uprava lahko veliko pripomore k razvoju družbe, ki jo sestavljajo samostojni in odgovorni posamezniki »Bistvo samostojnosti ni, da počnemo, kar se nam zljubi, ampak da za svoja dejanja prevzemamo tudi odgovornost in posledice. O samostojni in odgovorni osebi pa lahko govorimo šele takrat, če je sposobna lastne fizične, materialne, psihične in duhovne samostojnosti,« poudarja župan. Nezdrava tekmovalnost, v smislu, da moramo imeti zmeraj več kot naši sosedje, nas spreminja v sužnje in ne osamosvaja. v Seja Štaba Civilne zaščite Mag. Janez Merc, poveljnik Štaba CZ MO Ptuj 4. januarja se je na svoji redni seji sestal Štab Civilne zaščite Mestne občine Ptuj, v katerem je sedem članov. Obravnaval je poročilo o delu v letu 2011, pri čemer je bila izpostavljena izredna uspešnost na področju dela ekip prve pomoči, ki so lani osvojile prva tri mesta v regiji, 5. mesto na državnem prvenstvu in 6. mesto na evropskem prvenstvu (FACE 2011). Štab civilne zaščite ugotavlja, da v preteklem letu ni bilo večjih naravnih in drugih nesreč. V letu 2011 beležimo nekaj manjših požarov, poplave in nekaj zemeljskih plazov. V Mestni občini Ptuj je bil inšpek- cijski nadzor Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so naši načrti zaščite in reševanja in rešitve primerna podlaga za izvajanje nalog zaščite in reševanja. Posebna pozornost je bila lani namenjena izdelavi novih načrtov zaščite in reševanja za primer železniške nesreče, nesreče pri padu zrakoplova in nesreče pri porušitvi vodnih pregrad. V skladu z novo uredbo so bili ažurirani in novelirani ocena ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami v Mestni občini Ptuj ter obstoječi načrti zaščite in reševanja. Štab Civilne zaščite Mestne občine Ptuj je obravnaval in sprejel tudi načrt dela za leto 2012 s finančnim planom. 10 ■ ¿/tt/'-ff/i IZ MESTNE HIŠE / MESTNI SVET 27. JANUAR / PROSINEC 2012 S seje predsednikov svetov četrtnih skupnosti v MO Ptuj Veliki oljenki za Franca Simoniča in Anjeto Kralj Na prvi letošnji seji so svetniki potrdili vse dokumente, ki so bili na dnevnem redu: oba predloga sklepov za podelitev velikih oljenk, in sicer Anjeti Kralj (na predlog Zveze kulturnih društev Ptuj in Plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj) in Francu Simoniču (na predlog Mestnega odbora SDS), ter oba osnutka odloka - o prenosu dela premoženja v upravljanje četrtnim skupnostim in o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toplotno in električno energijo v načrtovanem objektu Večnamenski športni center. Milena Turk Milena Turk Na lanski zaključni seji predsednikov svetov četrtnih skupnosti, ki jo je konec decembra sklical direktor Občinske uprave Mestne občine Ptuj mag. Janko Ši-rec, je pogovor tekel o tem, kako bi čim bolje izkoristili in tudi tržili prostore domov krajanov oz. dvoran ter poslovne prostore, ki jih upravljajo četrtne skupnosti, kajti vzdrževanje teh prostorov prinaša za četrti nezanemarljive stroške. Predsednikom svetov so bila s strani predstavnikov Občinske uprave MO Ptuj podana priporočila, kako gospodarneje Pobuda Mirana Meška: Do naslednje seje sveta naj se pripravi poročilo z odgovorom, kaj bo narejeno glede prostorov Območnega združenja Rdečega križa v obnovljenem Gasilskem domu Ptuj (kako potekajo dogovori med gasilci, Rdečim križem in Mestno občino Ptuj, ki to financira). Obrazložitev: Že pri obravnavi IRPMOP o predlogu prednostnih projektov za obdobje 2012-2018 je bil na vprašanje Odbora za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo ter Odbora za okolje in prostor, zakaj Območno združenje Rdečega križa nima prostorov v obnovljenem Gasilskem domu Ptuj, podan delni odgovor, vendar pa iz odgovora ni bilo razumeti, kaj se dogaja, kako se dogovarjajo in v čem je problem. in skrbneje ravnati s prostori, ki jih imajo v upravljanju. Vsak predsednik je predstavil aktualno problematiko iz svoje četrti. Predsedniki so bili med drugim seznanjeni z zamenjavami nekaterih strokovnih sodelavcev v Občinski upravi Mestne občine Ptuj na področju admi-nistrativno-tehnične podpore posameznim svetom četrtnih skupnosti ter koordiniranja dela med občinsko upravo in četr-tnimi skupnostmi. Strokovnim sodelavcem iz Občinske uprave, ki koordinirajo omenjeno delo in sodelujejo s sveti, so predsedniki izrekli pohvalo in zahvalo. Odgovor: V letu 2010 so gasilci pristopili k dograditvi in adaptaciji gasilskega doma, pri čemer so bili vsi uporabniki povabljeni, da definirajo svoje potrebe. Medsebojna dogovarjanja je vsaka stran razumela po svoje, kar pa danes povzroča nove probleme. Za medsebojne težave smo izvedeli šele, ko je šla investicija h kraju. V toku so usklajevanja aktivnosti v gasilskem domu Ptuj med PGD Ptuj in RK Ptuj. RK bo tudi moral definirati potrebe po prostorih (še posebej glede skladišč za prehrambne artikle in oblačila), hkrati pa se uskladiti s PGD Ptuj. Možne rešitve so v obstoječih prostorih ali v minimalni dograditvi objekta, vse pa je odvisno od obsega potreb Rdečega križa. Mag. Janez Merc Potrdili so tudi soglasje k spremembi cene distribucije pare in tople vode ter sklepe o imenovanjih v nadzornem odboru, odboru za gospodarstvo in v svetu JSKD Ptuj (vsi sklepi so objavljeni v januarskem Uradnem vestniku MO Ptuj, št. 1). Razpravljali so o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem. Velika oljenka je bila podeljena začetnici ter soustvarjalki ptujske plesne scene Anjeti Kralj za dolgoletno predano delo pri poučevanju osnov plesnega gibanja in plesnega bontona številnih generacij Ptujčanov. Spomladi leta 1960 je ustanovila Plesno sekcijo v Delavsko prosvetnem društvu Svoboda Ptuj, ki je delovala v prostorih Narodnega doma na Ptuju. Sama je trenirala in tekmovala. Celo desetletje je skrbela, da je na Ptuju vseh kategorijah uspevala plesna kultura. Mnogi udeleženci se še danes z veseljem spominjajo časa, ki so ga preživeli v Narodnem domu. Leta 1966 je Anjeta Kralj diplomirala na Visoki šoli za telesno kulturo in si pridobila naziv plesna učiteljica. Tudi ko se je upokojila, je v Domu upokojencev Ptuj vodila plesne tečaje in plesno rekreacijo za stanovalce. Za svoje predano delo na področju plesa je od Plesne zveze Slovenije prejela Priznanje za življenjsko delo. Velika oljenka je bila Francu Simoniču podeljena za uspehe, dosežene na področju likovnega ustvarjanja. Zanj njegovi prijatelji in stanovski kolegi pravijo, da odlično obvlada risbo in »rokodelstvo«, zato je lahko v svoji izpovedi svoboden. Največ slika v oljni tehniki, akrilu, akvarelu, gvašu in pastelu, občasno pa ustvarja tudi z risbo, linorezom in jedkanico. Motivi njegov del so v glavnem arhitektura, pejsa-ži in portreti. Posebej pri srcu so mu motivi iz Haloz. Danes aktivno sodeluje v Likovni sekciji Delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj, ki jih je zvest že od njenega začetka, saj je bil eden od ustanovnih članov. Je tudi častni občan Občine Zavrč. Za izgradnjo večnamenskega športnega centra za izvedbo Evropskega košarkaškega prvenstva v letu 2013 ravnokar potekata javni razpis in izbira izvajalca. Za oskrbovanje navedenega objekta z energijo se z Odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toplotno in električno energijo in kasnejšo podelitvijo koncesije želi pridobiti koncesionarja za oskrbo s toplotno in električno energijo. Hkrati pa bi to bil dodaten priliv sredstev v proračun, s katerim bo mogoče sofinancirati izgradnjo objekta. Predvideva se, da bi bilo mogoče tako pridobiti okrog 4 mio evrov denarja. Koncesija bi se podelila za 20 let. Investitorji v omenjen objekt smejo biti le javno-pravne osebe, torej država in lokalna skupnost, zasebni partnerji, kot se je najprej načrtovalo, pa ne. Torej bo potrebno finančno konstrukcijo zapreti z evropskimi sredstvi in lastnimi viri. Pridobi pa se lahko koncesionarja, ki bo upravljal s tem prostorom. Dvorana bo seveda zdaj imela manjšo kapaciteto kot se je najprej načrtovala, njena vrednost pa bi naj bila okrog 8 mio evrov brez DDV-ja. MISEL MESECA »Zima rada z repom bije, če dolgo toplo sonce sije.« Ljudska modrost Odgovor na vprašanje svetnika Prostori Rdečega križa v obnovljenem gasilskem domu 27. JANUAR / PROSINEC 2012 AKTUALNO STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO ZeM^ Ptujski proračun tudi v letu 2012 brez nekaterih ključnih prioritet Veseli smo, ker se na nas obračate številne občanke in občani Ptuja z vprašanji in predlogi za izboljšanje stanja v mestu. S trenutnim stanjem ne moremo biti zadovoljni. O tem priča tudi veliko znižanje letošnjega občinskega proračuna, ki prinaša streznitev za njegove načrtovalce in zagovornike v prejšnjih letih. Zeleni Ptuja podpiramo vse projekte, ki bodo v sprejetem Odloku o proračunu za leto 2012 v funkciji nadaljnjega razvoja naše občine. Smo pa v zadnjih letih podali številne argumentirane pisne predloge županu in mestnemu svetu. Ocenjujemo, da jih je bilo premalo upoštevanih, in to v škodo Ptujčanov in Ptujčank! Nakupovalnih središč ne moremo šteti za velik dosežek pri razvoju Ptuja. V ptujski proračun je treba vgraditi uresničljive razvojne cilje na področju gospodarstva, okolja in sociale. To bo posledično omo- gočalo tudi nova delovna mesta in večji zaslužek delavcev. Zaščita podtalnice in pitne vode je projekt, ki ga je treba nadaljevati. Urejene in varne cestne povezave s kolesarskimi potmi in pločniki so nujne, enako zamenjava azbestnih vodovodnih cevi in urejeno ravnanje z odpadki. Ne moremo postati največje mesto v Sloveniji, lahko pa smo najbolj zeleno in varno mesto. Velik problem Ptuja je šibka blagovna znamka. Na nobenem področju nismo glavni. Kulturno dediščino in zelena delovna mesta vidimo kot področji, kjer smo lahko prvi v državi. Tudi v prihodnje bomo podpirali vse dobre ideje, ne glede na politično usmeritev predlagateljev. Svoje največje zaveznike pa vidimo v vseh občanih, ki imamo Ptuj iskreno radi. Zeleni Ptuja NSi nava i)evrnila Nova Slovenija bo sodelovala v desnosredinski vladi Po vseh posvetovanjih in razgovorih s predlaganim možnim kandidatom za mandatarja pri Zoranu Jankoviču smo v stranki ugotovili, da naših programskih smernic in ciljev njegova stranka ne podpira, zato je bila iskrena in jasna odločitev dokončna. Vsekakor se zavedamo, da bi morala vlada začeti z delom čim prej. Ob tem je pomembno, da so pogovori odkriti in resni, ki vodijo k rešitvi in državotvornosti, česar si v N.Si tudi najbolj želimo. S svojo držo si prizadevamo, da se iz negotovosti premaknemo k resnemu delu v novi vladi. Mestni odbor Nove Slovenije je spet izgubil zelo dobrega, prizadevnega in uglednega Ptujčana Jakca Emeršiča, ki ga bomo zelo pogrešali. Za vsa njegova dejanja smo mu vsi zelo hvaležni. Ob kulturnem prazniku, 8. februarju, želimo vsem občankam in občanom, da ga tako, kot pove tudi ime, počastijo. Mestni odbor N.Si SDS Dvajset let po mednarodnem priznanju Slovenije Januarja 1992 je Demosova vlada po vseh osamosvojitvenih procesih dosegla tudi mednarodno priznanje. Uresničile so se tisočletne sanje o neodvisni in samostojni državi. Vrednote slovenske osamosvojitve nas zavezujejo, da se upremo izključevanju, dvomom in poskusom zanemarjanja, pozabljanja in razvrednotenja tega zgodovinskega preloma. 12. januarja je minilo devet let od smrti dr. Jožeta Pučnika, očeta demokratizacije, disidenta, znanstvenika in politika, ki je vse svoje življenje posvetil demokratizaciji in uveljavljanju pravne države pod neusmiljenimi udarci totalitarnega režima. Danes, sredi krize moralnih vrednot, politične in družbene krize, je spomin na dr. Jožeta Pučnika še bolj svetel in neuničljiv. Vstopili smo v leto partnerstva evropske prestolnice kulture. Želimo, da ob kulturnih dogodkih skozi vse leto skupaj prispevamo k temeljnemu sporočilu: evropska duhovna dediščina - spodbuda za strpno družbo! Mestni odbor SDS Ptuj j|l I ne LDS gre naprej in ostaja zvest liberalnim vrednotam Slovenija potrebuje liberalno misel, za katero se je vredno boriti, ne glede na težavnost situacije. Na teh volitvah je na listi LDS nastopila vrsta kandidatov in kandidatk, ki so z neverjetno energijo in optimizmom zagovarjali vrednote svobode, odprtosti, spoštovanja drugačnosti in to želijo tudi v prihodnje. Na tej zagnanosti in nepreračunljivosti gradimo še naprej našo skupno liberalno zgodbo. LDS tudi v prihodnje ostaja zvest liberalni politiki, ki svoje vrednote vidi predvsem v širjenju prostora svobode in dvigu kakovosti posameznikovega življenja, zavezanosti pravni državi in spoštovanju človekovega dostojanstva. Mestni odbor LDS Ptuj 12 STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO / OKOLJE IN PROSTOR KULTURA 27. JANUAR / PROSINEC 2012 Izkoristimo potencial Stranka DeSUS je na 8. kongresu oktobra lani izpostavila posebno skrb za starejše in upokojence. Pravo priložnost bo dalo že leto 2012, ki ga je Evropski parlament proglasil za evropsko leto aktivnega staranja. Cilji so v poenostavitvi oblikovanja kulture aktivnega staranja v Evropi na podlagi družbe za vse starosti, nadalje spodbujanje in podpora boljšemu razvoju in izkoriščanju potenciala starejšega prebivalstva ter spodbujanje solidarnosti in sodelovanja med generacijami. Skupaj naj bi oblikovali predloge za izboljšanje priložnosti vključevanja na trgu dela, boja proti revščini in izključenosti starejših. Tem usmeritvam bo sledila tudi Mestna organizacija DeSUS Ptuj s svojimi programi in preko svetnikov Mestnega sveta pri ustreznih programih v Mestni občini Ptuj. Občankam in občanom čestitamo ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku. Mestna organizacija DeSUS Ptuj zares Kulturno bogato leto 2012 Veličastno in pompozno, kakor se za evropsko prestolnico kulture tudi spodobi, se je zgodil prvi obrat - uradna slovesnost odprtja EPK Maribor 2012. Mesto Maribor bo skupaj s partnerskimi mesti vsaj za leto dni v središču kulturnega dogajanja. Kot partnersko mesto v EPK sodeluje tudi Ptuj, katerega osrednje dogajanje bo v mesecu, ki je pred nami. V mislih imamo predvsem dogodke ob letošnjem kurentovanju in vrhuncu, ki se bo zgodil s pustnim karnevalom. Ta in številni drugi dogodki bodo mesto Ptuj uvrstili na seznam kulturnih mest, za vse nas pa bo to priložnost, da se kulturno oplemenitimo in izpopolnimo. Dogodkov bo veliko, zato si vsaj za nekaj izmed njih vzemite čas. V mestnem odboru Zares - socialno liberalni vam ob prihajajočem kulturnem prazniku želimo obilo ustvarjalnosti in umetniškega duha, prav tako pa veliko pustnih norosti, ki jih prinaša čas, ki je pred nami. Mestni odbor Zares - socialno liberalni Menimo, da s prejemom negativne odločbe ARSO na Ptuju ne izgubljamo odlagališča Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj, d. Menimo, da s prejemom negativne odločbe Agencije Republike Slovenije za okolje Ptuj ne izgublja odlagališča in da bo skladnost delovanja CERO Gajke z evropskim pravnim redom in nacionalno zakonodajo dokazana v postopkih, ki sledijo prvostopenjski odločbi. Zagotovo bomo v zvezi s pridobitvijo pozitivne odločbe posegli po vseh pravnih sredstvih, saj menimo, da je CERO Gajke prejel negativno odločbo neutemeljeno in da je gotovo najprimernejši center za ravnanje z odpadki v Spodnjem Podravju, tudi po letu 2015. Temeljna težava oz. podlaga za izdajo negativne odločbe ARSO je opredelitev do tega, ali je CERO Gajke obstoječe ali novo odlagališče. Stališče prvostopenjskega organa je, da je zaradi dvoumnosti opredelitve pojmov v Uredbi o odlaganju odpadkov na odlagališču CERO Gajke šteti za novo odlagališče, za kar pa se uporabljajo druge materialne določbe Uredbe kakor za odlagališče, ki že obstaja. Teh pogojev pa CERO Gajke v naravi ne izpolnjuje, saj s temi pogoji v fazi načrtovanja in gradnje centra seveda ni bilo mogoče računati. ARSO ni sprejel tolmačenja, ki smo ga zagovarjali mi in katerega je v pravnem mnenju potrdil prof. dr. Rajko Pirnat z Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Z napačnim tolmačenjem in ugotovitvijo, da CERO Gajke ne obstaja, se posega v že pridobljene pravice, kar pa je ustavnopravno sporno. To stališče bomo zagovarjali tudi v nadalje. Upamo pa na lastno ugotovitev ARSO oziroma Ministrstva za okolje in prostor RS, da je treba obstoječo Uredbo popraviti oziroma dodelati. Štiri odlagališča, ki razpolagajo s pozitivno odločbo, naj bi v tem trenutku zadostovala za potrebe odlaganja odpadkov v RS. JAVM SU'ZBE PTIIJ r T JT 1 1 1 I- Iz lili [Xin bikk a. HMplH ( CERO GAJKE ^^L Cenim i a ravnanje i ^^^^^ Dsiimv^kj ce&ia 16 22SO Pluj ml 03 620 13 40 ZBIRNI CENTER inilividuil n davni ndisji nknu MUTJUOSČLIA oenniDVAtmc« PTUJ ZkMU 9 ■ IT -ttni t. ta . isbom fl 14 Vendar pa se s tem v zvezi bolj odpira vprašanje, ali bodo ta odlagališča sploh pripravljena sprejemati odpadke iz drugih regij, in če da, pod kakšnimi pogoji. Menimo, da se bo zaradi vzpostavitve povsem tržnega odnosa in dejstva, da gre za majhno število odprtih odlagališč in porušenega ravnovesja ponudbe/povpraševanja, strošek izvajanja storitve bistveno povišal. Druga varianta je začasno skladiščenje teh odpadkov, vendar gre za kratkotrajen ukrep, ki mu mora slediti izdaja pozitivnih odločb. Glede kohezijskih sredstev ostajamo optimistični. Računamo, da gre pri izdaji odločb za trenutno krizo pri samih upravnih postopkih državnih organov in da bodo te ovire v kratkem le odpravljene, odlagališčem, ki kažejo perspektivo, pa izdane pozitivne odločbe. Računamo, da bo CERO Gajke tudi po letu 2015 center regijskega značaja. . 13 27. JANUAR / PROSINEC 2012 LITERATURA / KULTURA Območja kratkotrajnega parkiranja v MO Ptuj od decembra Na območju Mestne občine Ptuj se zaradi potreb občanov, bližine pomembnih objektov in spremembe prometnega režima spreminja tudi namembnost določenih parkirišč. V decembru smo dobili območja kratkotrajnega parkiranja pred Zdravstvenim domom na Rimski ploščadi in pred Domom upokojencev Ptuj na Volkmerjevi cesti. Parkirišča so označena z ustrezno prometno signalizacijo. Robert Brkič, vodja redarstva na Skupnosti občin Spodnjega Podravja Foto: Rado Škrjanec Na lokaciji pred zdravstvenim domom na Rimski ploščadi je območje kratkotrajnega parkiranja do 30 minut namenjeno predvsem staršem, ki pripeljejo ali odpeljejo otroke v vrtec. Na lokaciji Volkmerjeva cesta je parkiranje na območju kratkotrajnega parkiranja možno do ene ure. Parkirišče je namenjeno predvsem staršem, ki pripeljejo otroke v vrtec, in osebam, ki pripeljejo starejše in šibke občane v Dom upokojencev Ptuj. Parkiranje in zaustavljanje ob pločniku je prepovedano. Uporabniki teh parkirišč morajo na vidnem mestu (armaturna plošča) označiti čas prihoda. Ob izteku predvidenega dovoljenega časa morajo parkirišče zapustiti. Čas prihoda se označi s parkirno uro. Prav tako se lahko na vidnem mestu čas prihoda napiše na list papirja. Z globo 40 evrov se kaznuje za voznik, ki ne označi časa prihoda ali po izteku dovoljenega časa ne zapusti parkirišča. SVETLA TOČKA Dobrodelni modni spektakel in popestritev izložb, za katere skrbijo ptujski vrtci Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček V prvi številki letošnjega Ptuj-čana bomo izpostavili naslednji svetli točki: modno revijo Sanje Veličkovič, ki je bila tudi dobrodelna, in popestritev izložb med trgovino Špar ter Kirurškim centrom Toš, za katere že več let skrbijo ptujski vrtci. Modni spektakel Sanje Veličkovič z naslovom NEW YORK PO PTUJSKO je potekal v začetku decembra v Mestnem gledališču Ptuj. Poleg predstavitve 29 kre- acij se je Sanja odločila, da bo od nakupa vstopnice za modno predstavo prispevala 1 evro za akcijo ptujskih Soroptimistk za nakup mamografa. Ptujski vrtci razstavljajo risbice že od vsega začetka, odkar stavba stoji. »Otroške izdelke razstavljamo tematsko, in sicer v pustnem času, ob prazniku vrtca in v zimskem prazničnem času,« pove Mojca Nahberger, pomočnica ravnateljice Vrtca Ptuj. 14 . //V™ KULTURNA DEDIŠČINA 27. JANUAR / PROSINEC 2012 Konrad Kekec, ljubiteljski raziskovalec kurenta Konrada Kekca smo pred leti v našem mediju že predstavili. Je strastni raziskovalec kmečkih pustnih šeg in navad. Temu se posveča že skoraj 50 let. Morda bi lahko izvor njegovega zanimanja za vse, kar je povezano s pustom, pripisali kar dejstvu, da je rojen na sam pustni torek, 18. februarja 1947, ko so okrog njegove rojstne hiše z zvonci veselo poskakovali kurenti in odganjali zimo. Besedilo in foto: Bronja Habjanič Kurent je najstarejša etnografska maska na Ptujskem, ki izvira iz 16. stoletja Vrhunec svojega ljubiteljskega raziskovanja je Kekec dosegel z izdelavo kurentove maske, ki ga je fascinirala že kot otroka. Na podlagi različnih zapisov in ustnega izročila je po njegovem mnenju izdelal ravno takšnega kurenta, kot je bil prvotni. Kurent, kot najstarejša etnografska maska na Ptujskem, naj bi po izročilu predstavljal veliko magično moč in naj bi pregnal hudiča iz vasi. Takoj za kurentom naj bi po poznavanju Kekca nastal hudič, demon, samotar, kot velik škodljivec človeku. Hudič je tisti demon, ki se skriva in beži pred kurentom. Tretja najstarejša maska predstavlja skupino oračev, ki naj bi nastali z namenom, da izorjejo prvo spomladansko brazdo. Četrto nastalo skupino mask predstavlja rusa - koza, v katero se maskira družina. Rusa je bila najbolj požrešna žival na kmečkem dvorišču, ki jo je želela družina prodati. »Zaradi bolezni, revščine in stradanja ljudi in živali je vsa krivica padla na hudiča in tako se je takratno ljudstvo odločilo, da bodo naredili masko, ki bo imela večjo moč od hudiča demona. Začeli so izdelavo tako imenovane magične maske, z velikim številom simbolov. Masko so oblikovali po kravi, saj je bila krava v njihovih časih najpomembnejša žival kmečkega dvorišča. Po mojem prepričanju so se morali kar močno potruditi, da so našli prave simbole, ki so simbolizirali vso domačo živad, kot tudi vse tisto, kar je bilo nujno potrebno za njihovo življenje in preživetje. Tako je kurent nastal kot nekakšna magična moč z veliko alternativo zelo pomembnih simbolov. Na masko pa niso smeli simboli divjih živali, saj so jim te delale samo škodo in jim velikokrat odžrle tudi njihovo hrano.« Vsi - kurent, hudič, orači in rusa - naj bi nastali na enem mestu in skoraj hkrati. Tako namreč kaže teza in raziskava njihovega nastanka. Kekec pravi, da so vse druge maske nastale šele proti koncu 19. stoletja in imajo zato tudi manjšo vrednost. Vprašanje, kaj nam kurentova maska želi povedati ali pokazati, si je zastavilo že veliko ljudi. »Kurent me je zlasti močno začel zanimati ob prvem ptujskem pustnem sprevodu, leta 1960. O tej prečudoviti in hkrati skrivnosti maski sem želel vedeti več. Tako sem začel raziskovati in se najprej podal v preteklost ter ob tem uporabil veliko logičnega razmišljanja. Od takrat je minilo precej časa in po skoraj 47 letih sem odkril neverjetna odkritja. Najprej sem odkril, da je kurent zelo star lik oziroma šega. Po večletnih raziskavah sem spoznal, zakaj je pravzaprav nastal. Nastal je zaradi dolge, mrzle zime, ko je ljudem začelo primanjkovati hrane tako zase kot tudi za njihovo živino. Začela se je velika kriza, ljudstvo je stradalo in bolehalo, enako tudi njihove živali.« Kekec je tako z natančno analizo prvotne kurentove maske odkril, da ta v sebi nosi veliko različnih simbolov. Kravji rogovi predstavljajo kravo kakor tudi vso rogato ži-vad kmečkega dvorišča. Nakazujejo tudi borbenost proti hudiču, ki je bil glavni krivec stradanja takratnega ljudstva in domačih živali. Ovčji kožuh dokazuje, kako je bila ovca v tedanjih časih zelo Konrad Kekec, ljubiteljski raziskovalec kurentove maske, kmečkih navad in šeg pomembna žival (v alternativnem smislu). Kokošje peruti nakazujejo ušesa maske, hkrati pa kažejo na veliko pomembnost perutnine na kmečkem dvorišču. Belo obrobljene oči naj bi nakazovale nedolžnost sestradanih in bolnih ljudi ter živali. Kravji gobec je simbol krave kakor tudi vseh drugih rilčastih živali. Kravji jezik nakazuje veliko napora pri preganjanju hudiča iz vasi kakor tudi lakoto in željo živali po sladki paši. Čekani domačega merjasca simbolizirajo plodnost ljudi in živali kmečkega dvorišča, grozoto maske, borbenost in veliko željo po hrani. Brki iz sirke, na katerih je vidno zrno, simbolizirajo vse žitarice, tiste, s katerimi se je ljudstvo takrat preživljalo. Hkrati je sirka simbol metle, s katero naj bi se pometel domači prag, saj je obstajal velik sum, da hudič sedi na domačem pragu, in dokler se prah ne pomete, bo zima vztrajala. S pometanjem naj bi se hudič umaknil. Kekec pravi, da v brkih najdemo tudi simbol vinske trte. Zobje iz fižola - fižol je bil v takratnih časih zelo pomembna hrana ljudstva. Je tudi velika alternativa različnih bilk. Kravji zvonci so velik simbol krav. Kurent z velikim ropotom preganja hudiča in vse zle duhove iz vasi. Hkrati je zvok zvoncev klic pomladi oziroma prebujanje pomladi. Ježevka iz rastlinskega izvora kostanjevih olupkov - na njih je krava preležala dolgo zimo in zato se z istimi bodicami bori proti hudiču, da naj še on izkusi bodičenje. Zapisanih je zgolj enajst, po mnenju Kekca najpomembnejših simbolov kurenta. Seveda jih je še veliko več, pri natančnem raziskovanju jih je naštel čez petdeset, kar pa jih najverjetneje ne premore nobena maska našega planeta. »Kurentova maska se skozi stoletja simbolno ni nikoli spreminjala, le olepšala se je. Fižol na maski, ki predstavlja zobe, je prispel iz Azije v Evropo šele okrog leta 1500 in tako kurent ne more biti starejši od približno 400 let. Njegove točne letnice nastanka še nisem ugotovil, bom pa raziskoval še naprej,« z velikim en-tuziazmom v glasu pove Kekec. Kaj bi ljudje morali vedeti o kurentu »Kurent je domača avtohtona haloška maska z neprecenljivo vrednostjo oziroma dragocenost. Kurent naj bi nastal nekje v času proti koncu 16. ali v začetku 17. stoletja. Je ženskega spola, njegovo opravo pa je bilo dovoljeno nositi samo moškim oziroma mladim, neporočenim fantom. Pomembno je, da poznamo kurentove simbole. Vidnih jih je enajst, druge nevidne pa kurent predstavlja sam, s svojo pojavo. Kuhrennt je nemško govoreča beseda, v prevodu pa pomeni krava leti,« še dodaja Kekec. . //>//'15 27. JANUAR / PROSINEC 2012 LITERATURA / KULTURA Mojca Horvat je prevzela vodenje oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo V začetku lanskega novembra je vodenje oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo prevzela Mojca Horvat, univerzitetna diplomirana inženirka gradbeništva, ki je kot višja svetovalka zadnja štiri leta vodila gradbene investicije na tem oddelku. Pogovarjala se je: Staša Cafuta Trček V oddelku za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo vodijo investicije na področju nizkih gradenj (ceste, kanalizacije, vodovodi) ter na področju negospodarskih dejavnosti (šole, vrtci, športni in kulturni objekti). Izvajajo postopke oddaje javnih naročil, vzdrževanje cest, izdajajo pogoje in soglasja pri postopku gradbenega dovoljenja ter upravne postopke, povezane z uporabo javnih površin. Razpolagajo in izvajajo upravne postopke z zemljišči (nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, komunalni prispevki), opravljajo strokovne naloge pri gospodarjenju s stanovanji in poslovnimi prostori, pokrivajo področje gospodarskih javnih služb, izdajajo dovoljenja, povezana s prireditvami na prostem, rednih in izrednih obratovalnih časov gostinskih lokalov, izvajajo aktivnosti na področju razvoja turizma, kmetijstva in gospodarstva ter vse aktivnosti za potrebe celovitega sistema obvladovanja kakovosti. Novost pri organiziranosti oddelka je, da ni več referatov za gospodarstvo ter za kakovost in projektno vodenje, vendar se delo na oddelku zaradi tega ni spremenilo. Prosim, naštejte nekaj aktualnih projektov, ki pravkar potekajo oziroma so v pripravi. Ravnokar je bila končana tretja faza postavitve pločnika na Zagrebški cesti, pri prodajalni Perutnine Ptuj. V novembru je bila zaključena obnova višjega dela strehe na športni dvorani Mladika, obnova nižjega dela strehe se bo nadaljevala letos. Na Prešernovi 29, kjer imata sedež uprava ptuj skih vrtcev ter Inšpektorat RS za okolje in prostor Foto: Staša Cafuta Trček OE Maribor, potekata sanacija in obnova strehe. Izbran je bil izvajalec za izgradnjo približno en kilometer ceste v Podvincih, kjer se bo zgradil obojestranski pločnik za pešce, kolesarska pot, javna razsvetljava, kanalizacija in komunalni vodi. Končuje se rekonstrukcija druge polovice ceste po Kajuhovi ulici, ki sega do Župančičeve ulice. Na OŠ Breg je v teku ureditev parkirišč in dovoza za avtobus. V izvedbi je izgradnja fekalne kanalizacije na Mejni cesti. Gradnja kongre-sno-kulturne dvorane v dominikanskem samostanu je že v polnem teku. Konec januarja bo zaključen javni razpis, kjer bo izbrana na-tečajna rešitev za večnamenski športni center, kjer bo predvidoma potekalo, kot tudi v drugih mestih gostiteljih, Evropsko prvenstvo v košarki 2013. Kot ena izmed največjih investicij je aktualen projekt Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - I. faza. Trenutno se izvajajo nujna dela za delovanje centralne čistilne naprave in obeh manjših čistilnih naprav ter manjša dela na vakuumski kanalizaciji. Izveden bo tehnični pregled, da bo na čistilni napravi lahko začelo teči poskusno obratovanje. V pripravi pa je drugi del projekta podtalnice, ki se imenuje Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja. Med drugim se prijavljate tudi na tako imenovane »mehke« projekte. Na oddelku se prijavljamo oziroma sodelujemo kot partnerji ali nosilci v projektih, kot je VITO, katerega cilj je revitalizacija starih mestnih jeder. K pro- Mojca Horvat, vodja oddelka: »Svoje novo delovno mesto jemljem kot izziv, saj oddelek pokriva zelo široko področje delovanja občinske uprave. Moram pa priznati, da je prejšnji vodja zapustil zelo dobro organiziran oddelek, v katerem dela 15 ljudi.« jektu Intense smo pristopili, ker mesto ni imelo strategije za energetsko učinkovitost. Turistično sta zanimiva tudi projekta City Cooperation ter Mesta in kultura, v katerih sodeluje naše mesto z drugimi zgodovinskimi mesti tudi izven naših meja, predvsem pri prenosih dobrih praks, ureditve starih mestnih jeder, pri promociji in večji prepoznavnosti. Kateri projekti ali investicije so v pripravi oziroma se bodo izvajali v tem in prihodnjih letih? Ena izmed najbolj potrebnih investicij je prav gotovo gradnja nove OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki bo locirana pri Dijaškem domu. Pridobljeno imamo gradbeno dovoljenje. Gradnjo bomo začeli takoj, ko bodo zagotovlje- na sredstva. Na osnovnih šolah Breg in Mladika so v načrtu rekonstrukcije kuhinje in jedilnica. V pripravi so še naslednje gradbene investicije: rekonstrukcija kulturne dvorane Rogoznica, prizidek in kolesarnica v domu krajanov Grajena. V pripravi je tudi krožišče na Puhovi cesti. Urejamo pravico do gradnje in rekonstrukcije na Slovenskogo-riški cesti. Na cesti Jožefe Lacko je v pripravi projekt odvodnja-vanja. Smo pred izbiro izvajalca za rekonstrukcijo garderob starega kopališča ob Dravski ulici. Objekt je namreč pod spomeniškim varstvom. Pripravljamo pa tudi projektno dokumentacijo za izgradnjo žarnih zidov na novem pokopališču Rogoznica. Dobra novica Milena Turk V teh dneh, natančneje 16. januarja 2012, je bilo podpisano pismo o nameri prenosa upravljanja gradu in parka Turnišče. Podpisniki: minister za kulturo dr. Boštjan Žekš in minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič ter dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj, so s podpisom tega pisma sklenili načelni dogovor, da se upravljanje gradu in parka Turnišče prenese iz Ministrstva za kulturo na Ministrstvo za šolstvo in šport ter se preda Šolskemu centru Ptuj za potrebe Biotehniške šole. Torej se bo dejavnost Biotehniške šole preselila na lokacijo parka in gradu Turnišče, za potrebe šole pa se bo obnovilo poslopje gradu Turnišče, v katerem bodo predavalnice, upravni in drugi prostori šole za izobraževanje mladine in odraslih ter za izvajanje drugih dejavnosti. 16 . //V™ 27. JANUAR / PROSINEC 2012 AKTUALNO kurentovanje 2012 ^ O^HERITAGE festival povezujemo svetove , . Jwe connect worlds Četrtek. 2. februar Budina pri Ptuju, domačija 2. princa karnevala MatevžaZokija ob 24.00 12. TRADICIONALNI KURENTOV - KORANTOV SKOK Petek. 3. februar Ptujski Evropark. ob 12.00 SLAVNOSTNO IZOBEŠANJE KARNEVALSKIH ZASTAV FECC IN KURENTOVANJA v organizacij Turističnega društva Ptuj. Od 2. do27. februarju Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Razstava »ZDRU2ENJE KARNEVALSKIH MEST (FECC).. PredstavitevčlanicZdiuženja karneval ddh mast Evrope in mest članic združenja. FECC. Od 3. februarja do 7. nuirca Galerija Magistrat slavnostna otvoritev razstave v petek, 3. februarja, ob 18.00 MED SLOVENSKIMI KURENTI IN SIBIRSKIMI ŠAMANI Razstava ruskh akademskih slikarjev Ljube in SergejaHahonin. Sobota. 4. februar športna dvorana Šolskega centa Ptuj 2. KURENTOV TURNIR ROKOMETNIH VETERANK IN VETIRANCV Od gradu Turnišče do Grand hotela Primus TRADICIONALNI PRI N CEV POHOD Z BAKLAMI pod vodstvom 10. princa karnevala Vezana Turniškega plemenitega Turn inValsassinna Zbor pchodnikov ob 17.00. na dvorišču gradj Tirnsč« zakjuček pri restavraaji Žila v Ter mah Ptuj. Od G. do 19. februarja Gimnazija Ptuj ŽIVLJENJE Z MASKO Projektni tedan»Fašenkje* bodo di>aki Gimnazije Ptuj skupaj s partnerji e M:!-davije h Namčie. predstavili tudi na 1. Maeteeliriskem EtnoFestu. Od G. do24. februarja Tenzor in razstavišče Novi svet MEDNARODNI SLIKARSKI EX TEMPORE PTUJ KARNEVAL 2012 Otvoritev raz stav in podelite/ nagrad pred Mestno hšo Ptuj v petek 17. februarja ob 1400 Četrteh. 9. februar Karnevalska dvorana, ob 19.30 KOMEDIJA O LONCU v koprodukciji Mestnega gledališča Ptuj in Hrvaškega narodnega gledališča v Varaždinu. Režija Boris Kobal. Predstavazašolsteskuphe9feb*u3rji ob 10.00 Kavarna Evropa od 17.00 do 20.00 OTROŠKA DELAVNICA »KORANTIN NJEGOV POMEN« Na/riapmto predstaven korant njegcva oc*avahporren.Ctrokeboctiiskal 13. prhe ptujskega karnevala s svojo gardo. Peteh, 10. februar Restavracija Grand hotel Primus, ob 22.00 VEČER PRINCEV PTUJSKEGA KARNEVALA Z znanstveno vsebino podkrepljeno srečanja vseh prince/ karnevala z naj-ožjimi sodelavci Peteh. 10. februar Prireditveni prostor OŠ Ljudski vrt Ptuj, ob 19.30 ARTMUZIKAL »KURENTOVA SVATBA.. S SVEČANO OTVORITVIJO EPK 2012 NA PTUJU-premiera (zakuplena predstava) Otvoritveni glasbeno-gledališki spektakel z uprizoritvijo zgodbe, vezane na devet tradicionalnih pustnih likov in etnografsko izročilo tegaokolja, s sporočilnostjo o bož anske m in narav i ter p rvinskosti skozi nesnovno dediščino in izročilo. V p* ejektu »združili moči ugtedni ptujski in prenani stavenski umetniki: režiser Matjaž Latir\ prodjcert Mladen Delir\ avtor teksta in scenarist Zdenko Kodrič, a/ tor pesmi Bcrut Gombač; avtor gbsbe Gregx Stremecki glasbenivodja Janez Oovč. scenografa Dušan Feer h Jernej Forbici kostimogralhia Stanka Vauda Benčevič igralca Nina Ivanišin h Vojko B€fšakvokahiwisii:Tinkara Kovač Maja Phler - Btbi. i&štjan Gomtoač. Katic« in mnog drugi Od 11. do 21. februarja Kava bar Florijan in Mestni trg, vsak dan v času obratovanja bara FOTOGRAFSKA RAZSTAVA KURENTA IN PUSTNIH LIKCV TER RAZSTAVA IN PRIKAZ PEKE PUSTNIH KROFOV Ulica heroja Lacka 4, vsak dan od 10.00 do 16.00 FILATEUST1CNA RAZSTAVA z mednarodroudaležbo. s prezentacijo znamk kuvert in razredne. Sobota. 1 l.februa r Mestni trg, ob 11.00 OTVORITVENA SLOVESNOST £2. KURENTOVANJA S PREM JO OBLASTI PRINCU KARNEVALA IN 1. MEDCELINSKIM ETNOFESTOM TRADICIONALNIH PUSTNIH UKOV IN MASK SVETA (POVORKA) Uvod v največjo pustnoetnografsko prireditev v Sloveniji je predaja oblasti med županom Mestne občine Ptuj dr. Štefanom čelanom in trinajstim ptujskim princemkarne-valaVladom Hvalcem. plemenitim Jurijem Oprossnitzer. ki bo v času pusta vodil mestno oblast. Sledi po-vorka tradicionalnih pustnih likov s Ptuja in iz Slovenije, članiezdruženja FECC ter 1 .Medcelinski EtnoFest v čast projekta Evropske prestolnice kulture 2012. Ptuj partner. Srečali se bodo tradicionalni pustni liki in maske z različnih celin sveta. Vinarski trg - dvorišče Ptujske kleti, od 10.00 do 13.00 TRADICIONALNA KARNEVALSKA DOBRODELNA KULINARIČNA OBAR JADA Tradccnalra kulinarična in ifcbrodeha akcija Lions kluba Ptuj. Nedelja. 12. februar Prireditveni prostor OŠ Ljudski vrt Ptuj. ob 17.00 in 19.30 ARTMUZIKAL ..KURENTOVA SVATBA« -za even Prodaja vstopne: TIC Ptuj Mestna blagaina{Uica heroja teka 3) Društvo za glasbero umetnost A/sana wy»vvjevemimsi ter Hiševstopni: (Hala Tivoli Citypark Eurccark. Kino Seka Krčanke) Prodajna mesta: Petrol Peste B>g Bang K kioski Kompas. 3dvatrafke. Mercator Hipermarkei M Wid?,'sinAbetour. Tetefonska prodaja vstopne: 01/420 5000 Od 12. do 1». februarja in 20. februar Mestni trg, od 16.30 do 17/.5 in Slovenski trg, od 18.00 do 19.00 KULTURNI PROGRAMI POSVEČENI ETNOGRAFSKIM UKOM: RUSA. MEDVED. POKAC. ORAČ. JOREK IN RABOLJ. POBRESKI PLESACl BABA DEDA NOSI. DORNAVSKI CIGANI, KOP JASI, PLOHAR JL VILE IN P1CEKI TER KULTURNI PROGRAM ZA MLADE Prkazi tradcionalnih etnografskih likov in skupia skupin kurentov - kaantw in karnevalskih skupin. Nastopi glasbenih skupiri plesrih skuph ljudskih p in god:ev. folklornih skupirv pihalnih oricestrov, poulčnih ^edelšč, žongferjav in diugihanimatohav. Zbrane bovsak dan najxvori 13. prhe ptuiskega karnevala VlafoHvalec. ptemenitiJurijOfxeesnitzef. Nedelja, 12. februar Ptujski grad, od 10.00 do 16.00 MUZEJSKI VIKEND »GRAJSKA MASKA RADA« Mestni trg, ob 11.00 MEDNARODNO KARNEVALSKO SREČANJE PIHALNIHGODB IN MAZORETNIH SKUPIN Skupni nastop vseh skupin na Mestnem stadionu Ptuj ob 13.00 Največje karnevalsko srečanje pihahih g^db in mažoretnih skupin iz Slwenje. Avstrija Italia Madžarske in Hrvaške s povorko po mastnih ulkah. 13. in 14. ter od IG. do 18. februarja Mestno gledališče Ptuj vsak dan ob 8.30 in ob 11.00 ter v soboto, 18.februarja, ob 10.00 KURENT tarari lutkovri rruzikal i: pod peresa AJeša Stegerja. v koprod ukeij Mastnega gfedal-šča Ptuj h Luttovnegagtedaltšča Marbec Torek. 14. februar Slavnostna dvorana Ptujskega gradu, ob 10.00 SREČANJE KULTURNE DEDIŠČINE SLCVEM JE Predstavite se bcdoštevlne etnografske skupine iz Slwenija. Strokovnjaki bofo predstavili teme s področja kulturne etediščine in turizma Z referati sodelujejo: Dejan Podgoršek dr. Malico Kranac Adela Pukl Andrej Brence in dr. Jurij Fikfak. Organizatorji: Javna skebe Ptuj d.o.o. Znanstvenoraziskovalna sredBče Bstra Ptut Polrajnskimjzei Ptuj- Ormcž. Inštitut za stavensko rarodepisja ZflC SAZU in Slcvenski etnografski muzej. Sreda. IX. februa r Karnevalska dvorana, od 10.00 do 14.00 DRUŽABNO SREČANJE IN PLES INVALIDNIH ORGANIZACIJ PODRAVJA IN OKOLICE v organizacij društva Sonček. Sožitje. Oz ara h zavoda Dornava z animacijo in pogostitvijo. Od IG. do 18. februarja športni center Campus, ob 20.00 KURENTANC2012 Največještudefflsto pustcvar>av Slovenji z gesti Vatemino Karavani Nodas Lutz. lan F. MagnficoinTurteterra Ldbtrgida. Dubiozakcotektrv h Supeitiiks. Četrteh. IG. februar Karnevalska dvorana, od 15.30 do 18.30 POLI ZUR Otrcškazabava sčiici h Rbeem Rsperam lerganeatc«- fferutnha Ptuj dd,Wstcpnina 4 EUR za odraste otrod prost vstep. Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ob 17.00 PUSTNA PRAVLJICA ZA NAJMLAJŠE Miheličeva galerija, ob 18.00 PRAZNOVANJE POMLADI Otvwitevrazsiave najrKvejšegBsfcarskega opusa ptujskega slikarja Borisa Žohana enega najvidnejših predstavnikov t. i. narvna umatnosti na Slcvenskem kije ves svoj dolg^etni h obsežni slkarski opus posveti pustnemu liku kurentu Peteli, 17. februar Karnevalska dvorana od 11.00 do 16.00 GIMNAZIJSKI PLESV MASKAH Grajska konjušnica, ob 12.00 STAL NA ZBIRKA PUSTNE MASKE NA PTUJSKEM OBMOČJU Slavrostra otvoritev prencwljane stalne z bike Pokraihdcega muzeja Ptuj -Ormce. posvečene pustnim likom Dravsko -Ptujskega polja. Mestno gledališče Ptuj. ob 19.00 8. L1KCVNA KOLONIJA BEJZl COP1C, KURENT GRE TradconalradDbrodelra prireditev LEO Kluba Ptuj. Center interesnih dejavnosti Ptuj. ob 22.00 PUSTNI DISKO VEČER v maskah in ritmh 70-il\ 80-ihin 90-ih. Keocert skupineWhatdafunkin rastop DJ-aZhuraj. Sobota. 18. feb rua r Slavnostna cfvorana Ptujskega grada ob 15.00 PUSTNA POROKA Prva dajanska porekamteiaga para na kateri boitosvatje v kcsturrih. Klub Gemina XIII v Grand Hotelu Primus, ob 19.00 TRADICIONALNI PRIMUSOV DOBRODELNI PUSTNI PLES v soorganizacij princa karnevala Vlada h+vafca ptemaritega Jurija Oprossnitzer^. Rotar,' aubaPtui Sc ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ ŠPORTNA DVORANA CENTER Nedelja, 5. 2. 9.00-17.00 Nogomet: FC Ptuj, turnir U15 Sobota, 11. 2. 19.00 Rokomet: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - ŽRK Piran, članice Sobota, 18. 2. Rokomet: RK Drava - RK Brežice, člani ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sobota, 25. 2. 15.30-20.00 Namizni tenis: NTK Ptuj - NTK Muta, člani (1. SNTL) ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJE Sobota, 4. 2. 17.00 20.00 Odbojka: ŽOK AS Prstec Ptuj - Turbina, članice Košarka: KK Ptuj - Slovenj Gradec, člani Sobota, 18. 2. Odbojka: ŽOK AS Prstec Ptuj - Maribor, članice ŠPORTNA DVORANA LJUDSKI VRT Sobota, 25. 2. 19.00 Rokomet: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - RK Naklo-Tržič, članice LEO klub Ptuj organizira likovno kolonijo Dobrodelni LEO klub Ptuj organizira že 8. likovno kolonijo »Bejži čopič, kurent gre«, ki bo v petek, 17. februarja 2012, ob 19.00 v Mestnem gledališču Ptuj. Leo Klub Ptuj . 25 27. JANUAR / PROSINEC 2012 LITERATURA / KULTURA PROGRAM FEBRUAR m oP MESTNO GLEDALIŠČ PTUJ 02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si Sreda, 1. februar Ivo Andrič: ASKA IN VOLK, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Gledališča Labirint, ob 9.00 in 10.30 za vrtec in izven Petek, 3. februar Aja Zamolo: SHARLATANUSMAXIMUS, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Zavoda Kultivacija in Kripl Teatra, ob 9.00 in 11.00 za šole in izven Sobota, 4. februar MINI CIRKUSBUFETO, gostuje Zavod Bufeto Ljubljana, ob 10.00 za abonma Kresnička in izven, ob 11.30, za abonma Zvezdica in izven Nedelja, 5. februar Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, predavanje Petja Janžekoviča, Božanska komedija - Vice, ob 15.00 za izven Ponedeljek, 6. februar Ivo Andrič: ASKA IN VOLK, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Gledališča Labirint, ob 9.30 in 11.00 za šole in izven Torek, 7. februar Ivo Andrič: ASKA IN VOLK, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Gledališča Labirint, ob 9.30 in 11.15 za šole in izven Sreda, 8. februar Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, ob 18.00 Četrtek, 9. februar Tit Makcij Plavt: KOMEDIJA O LONCU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s HNK v Varaždinu, ob 10.00 in 19.30 za izven v karnevalskem šotoru Ponedeljek, 13. februar Aleš Šteger: KURENT, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Lutkovnega gledališča Maribor, ob 8.30 in 11.00 za šole in izven v Mestnem gledališču Ptuj Torek, 14. februar Aleš Šteger: KURENT, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Lutkovnega gledališča Maribor, ob 8.30 in 11.00 za šole in izven v Mestnem gledališču Ptuj Torek, 14. februar Peter Srpčič: PRAVA BABA, ob 19.30 za izven (ko je ljubezen največje darilo) Četrtek, 16. februar Aleš Šteger: KURENT, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Lutkovnega gledališča Maribor, ob 8.30 in 11.00 za šole in izven v Mestnem gledališču Ptuj Petek, 17. februar Aleš Šteger: KURENT, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Lutkovnega gledališča Maribor, ob 8.30 in 11.00 za šole in izven v Mestnem gledališču Ptuj Petek, 17. februar Galerija Tenzor in Mestno gledališče Ptuj: EX TEMPORE PTUJ - KARNEVAL 2012, ob 14.00 za izven Petek, 17. februar Leo klub Ptuj: DOBRODELNA LICITACIJA LIKOVNIH DEL - BEJŽI ČOPIČ, KURENT GRE, ob 19.00 Sobota, 18. februar Aleš Šteger: KURENT, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Lutkovnega gledališča Maribor, ob 10.00 za izven v Mestnem gledališču Ptuj Nedelja, 26. februar Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, predavanje Petja Janžekoviča, Božanska komedija - Vice, ob 15.00 za izven Sreda, 29. februar Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 19.30 za izven NA GOSTOVANJU Sreda, 1. februar Ivo Andrič: ASKA IN VOLK, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Gledališča Labirint, ob 10.00 in 11.00 na gostovanju v Ljubljani, Festival Bobri Ponudba CID-a Ptuj in Mestnega kina Ptuj v februarju Do začetka februarja, CID Ptuj: Večna mesta v letnih časih Fotografska razstava Ptujčanke Šadeje Nestorov Sobota, 28. januar, 20:00, CID Ptuj: Posvečeno: Nirvana Koncert udeležencev CID-ovega tečaja kitare in glasbenih skupin z gosti Pridružila pa se jim bo še gostujoča ljubljanska skupina Nora doba in nekaj drugih gostov. Vstopnine ni. Torek, 7. februar, 13:00, CID Ptuj Predstavitev nove knjige mag. Viljema Ščuke Te dni je Viljem Ščuka pri Šoli osebnosti izdal polemično knjigo DRŽAVA V MEGLI, s katero želi ozavestiti državljane. Pogovor z avtorjem bo vodila mag. Danica Starki. Petek, 17. februar, 22:00-4:00, CID Ptuj Pustni disko DJ Zhuraj in koncert skupine WhatDaFunk Vstopnine ni. Iz sporeda Mestnega kina Ptuj Melanholija (Melancholia, Lars von Trier) Najboljša ženska vloga v Cannesu 2011, evropski film leta, LIFFe 2011 Služkinje (The Help, Tate Taylor) Film po romanu Kathryn Stockett, ki je po izboru New York Timesa najprodornejše družbenokritično književno delo zadnjih let. Dekle z zmajskim tatujem (The Girl with the Dragon Tattoo, David Fin- cher) Pod novo adaptacijo svetovne knjižne (in kasneje še švedske filmske) uspešnice je podpisan David Fincher. Pisma Sv. Nikolaju (Mitja Okorn) Slovenski režiser mladostniške komedije Tu pa tam v zabavni romanci združi zgodbe različnih ljudi v Varšavi. Film je na Poljskem izjemna uspešnica, saj si ga je ogledalo že več kot 2 milijona ljudi! Zmagovalec (Moneyball, Bennett Miller) Scenarij po resnični zgodbi sta napisala oskarjevca Zaillian in Sorkin, igrata pa Brad Pitt in oskarjevec Philip Seymour Hoffman. Celoten spored najdete na spletni strani www.kinoptuj.si. □Hu Petek, 3. februar Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 19.00 na gostovanju v Semiču Sreda, 15. februar Aleš Šteger: KURENT, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Lutkovnega gledališča Maribor, ob 8.30 in 11.00 na gostovanju v Murski Soboti Petek, 17. februar Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 19.30 na gostovanju v SNG Maribor Petek, 17. februar Tit Makcij Plavt: KOMEDIJA O LONCU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s HNK v Varaždinu, ob 19.30 v Varaždinu, Hrvaška Ponedeljek, 20. februar Daniel Glattauer: PROTI SEVERNEMU VETRU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj, ob 19.30 na gostovanju v Kranju Sobota, 25. februar Paul Maar: OJ, ČUDEŽNI ZABOJ, ob 10.30 na gostovanju v Kopru Ponedeljek, 27. februar Gregor Strniša: ŽABE, ob 20.00 na gostovanju v Kopru 26 . //V™ Častni pokrovitelj 52. Kurentovanja rv:i Ptuju dr. Danilo Turk. predsednik Republike Slovenije kur entovanie 2012 i ^C™ festival Ptuj. Slovenija. Ptuj. Slovenia. od 2. februarja 2012 I Osrednji dogodki 11.-21. februar from 2nd February 2012 I Main events 11th to 21st February povezujemo svetove we connect worlds www.kurentovanje.ne- [griži Safl&a? b«*«»* JSCÍÍLSU'ZBEPTIJ MESTNA OBČINA PTUJ Perutnina Ptuj k. .J MARIB0R2012 evropa do ictrtLa. Ne vd)a za nab9 dartMh bonov h) se z drugimi popusti tzMJuču)«. Velja zs 1 vstopnico. Ifcrma PttiJ, ft* v toplica 9,2251 Ptuj tuponj« valjam do 29.2.2012. -30% Sobota, 18.02.2012 ob 19.00 Tradicionalni Primusov dobrodelni pustni ples Cena dobrodelnega plesa znaša 50 € za osebo v Grand Hotelu Primus v Klubu Gemina XIII s skupino Dejavu BAN D.