ffliSSBilii!

			* y
m« x		V	/** -
		|Hvi	
	prj!		k
	c 1/		
			
—X.	wm&	~5E	'" 'S’""4	
		X	
	B J
	d-!
, f	
/	X
n 1	
						
	i	Mc	)C u	a	_in	<1

......:«y-
				
...j "I Ji
lli
...ir
ji.....m.....:i....%.....i;....i;....p.....k......m.....k
...h'
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
...S:*ftS:.......................,:;W ss*..s:;:;	j::;:;:.SS:
Sl
Ji
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 7“ do 1900, ob sobotah 700 do 1300

b...b Ir"
• "b
b.....M_______b............fjij ■ • lits
- itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2,3 in 4m - karnise vseh vrst
- zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
- polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov
nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket
- pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
- posteljnina
		
KZi
trgovino LIPfl
Cesta zmage 35a, Zagorje
Na zalegi
PRALNI STROJ GORENJ E WA 904X	55.890,00
POMIVALNI STROJ GORENJE PMS 604	81.985,00
POMIVALNI STROJ GORENJE PMS 45S	79.890,00
ŠTEDILNIK komb. 2+2 GORENJE	46.890,00
HLADILNIK HZ .26.3E GORENJE
...............v v.\v. v. v.\v. v.	v. v. v. v.vX\vH\\\\\\vXvXvX\
SUŠILNI STROJ WT 900 X GORENJE	39.950,00
PRALNI STROJ WA 709 X GORENJE	77.900,00
Na zalogi imamo elektro material, orodje, vijake, krmila, čistila, vodovodni material...
Ugodne cene gospodinjskih aparatov, bele tehnike, električnega orodja
ugodni plačilni pogoji od 2 do 7 čekov BREZ OBRESTI potrošniški kredit do 12 mesecev gotovinski popust 5% nad 30.000 SIT
VABLJENI V NASI PRODAJALNI!
y\v.v.\v.\\vAv.v.v.v^v.vAv.v.\v.vx+x+x*xv:+x+XvXvx+x+xvXvXvX-Xvx+x+Xvx-xvX'X+x+x+X'X+x-xvx*x

Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20, ju lija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611: fax: 64 660
PC 486 DX2/80 AMD PCI PC 4860X4/100 AMD PCI PC 486 0X4/100 INTEL PCI PC 486 0X4/120 AMD PCI
126.300 SIT 133.400 SIT 133.600 SIT 135.500 SIT
(RAM 4MB, HDD 635MB, GRAFIČNA KARTICA 1MB + KONTRl. PCI,
FDD 1.44, TIPKOVNICA, OHIŠJE MT, MONITOR 14", MIŠKA+PODLOGA)
1 04 AAA f IT
133.000 SIT
PC PENTIUM 133 PCI
(RAM 8MB, HDD 850MB, GRAFIČNA KARTICA 1 MB + KONTRL. PCI,
FDD 1.44, TIPKOVNICA, OHIŠJE MT, MONITOR 14", MIŠKA+ PODLOGA)
DOPLAČILO ZA MS-DOS6.22 + VVIN3.1EE ...11.400 SIT GARANCIJA 18 MESECEV ROK DOBAVE DO 5 DNI
SESTAVIMO VAM TUDI KONFIGURACIJO PO ŽEUI.
POKLIČITE NAS!
RENT - A - CAR, AVTOKLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV
Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel0601/63 399
Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju:
* osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga
UVODNIK
Kaže, da je trboveljska bolnišnica tisti grešni kozel, zaradi katerega je naše zdravstvo tako drago. In zato jo je treba počasi zapreti. Ali pa vsaj reorganizirati, da bi bila brez repa in glave. In s tem morda cenejša. Morda pravim zato, ker tisto o ceni nikomur ni čisto jasno. Če se bo res treba večkrat na kakšen pregled zapeljati do Ljubljane, boste lahko presodili sami, kaj pomeni beseda cenejše. Sicer pa vam želim veliko sreče. Zdravja ne. Pravijo, da so onega davnega dne vsi potniki na Titaniku bili zdravi, samo sreče jim je nekako zmanjkalo.
Pomanjkanje je na splošno huda reč. V Medijskih Toplicah jim menda manjka denarja, da bi plačali upnikom. Celo o stečaju tega sicer uspešnega podjetja se nekaj govori. Mi jim seveda držimo pesti in upamo, da ne bodo kar čez noč zaprli bazena. Tja do poletja tega sicer tako ali tako ne bi opazil. Ko pa bi pritisnila vročina in bi se človek malo namočil v vodi ali spustil po toboganu, bi se z nostalgijo spomnili vseh vodnih užitkov, ki jih ostali zasavski bazeni ne nudijo.
Pa kaj bi govorili o vročini, če smo sredi zime in zimskih radosti. Sneg je skopnel in teh so deležni samo tisti, ki si lahko privoščijo kakšno smučanje. Tisti, z bolj prazno denarnico, se lahko zabavajo v nedeljo z ogledom skokov v Kisovcu. Menda bo pestro. Ali pa si pri sosedu sposodijo Zasavca in ga prelistajo.
'V
"v.. _ .
fla obishu u Kostreuici Postaja u Renhah Uidmar odstopil
Težave mažoretk U ogledalih Dam Hren Anketa
Pogovor Dlojca Fink Okrnitev bolnišnice Trbovlje tlašli denarnico
• 60 iz cmm pts mm tolar
•	Tfiflvt mmw toplic
•	ppiioGfl: mmm mm
16.	januarja - ETI Elektroelement obišče predsednik GZ Slovenije, mag. Jožko Čuk. Ni presenečen, ko gostitelji predstavijo svoje poslovne uspehe, saj se celo strokovne službe v zbornici strinjajo, da je to podjetje slovenska makroekonomija v malem. Da pa tudi tako bleščečim podjetjem, kot je ETI, ne gre vse po maslu, povedo vodilni, ki se trenutno najbolj pritožujejo nad carinsko coklo.
17.	januarja-Niprednovoletno srečanje, temveč ponovoletno. Pa kaj, saj se med prazniki ni nič bistvenega zgodilo. Trboveljski Občinarji namreč k pogovoru povabijo zasavske novinarje, da skupaj povzamejo že uresničeno in še načrtovano.
18.	januarja - S težavami se sreča VVZ Trbovlje, saj se mora k dolgoletni varčevalni politiki zateči zaradi novih republiških normativov. Bogatih vrtcev v bogatih občinah to ne prizadene, trboveljsko pa zagotovo. Malčki že nimajo več nekaterih dejavnosti izven rednega vzgojnega programa. V vrtcih zagotavljajo, da sc bodo potrudili, da bo ukinitev začasna.
19.	januarja - Tudi hrastniško vodstvo se predstavi. Bolje rečeno, predstavi delo minulega leta in načrte, ki jih nameravajo uresničiti letos.
20.	januarja - Planinski kotiček vrtcev vendarle ostaja dejaven še naprej. Mali pohodniki se odpravijo na Kum. Ne ustavi jih niti jutranji snežni preplah.
21.	januarja - Najbrž nihče od mladih
planincev ni obtičal na Kumu, a nekateri se na nedeljo Sv. Neže na Kum odpravijo namenoma. Da proslavijo danzaščitnice - ali pa, da nalicitaciji odprodajo ali odkupijo kračo.
22.	januarja - V Trbovljah je 465 urejenih parkirišč, a kaj, ko so razdrobljena na osemdesetih lokacijah, in jih ni vsako leto več, tako, kot vozil.
Mateja Grošelj
Tjpm:
B
13ii©I@S>!|j©I$S zažiite^e.
Veliko je bilo povedanega in napisanega o zapiranju treh slovenskih premogovnikov, med njimi tudi zagorskega, da vse tisto, kar še bo, lahko pomeni pisarjenje v prazno, ali pa: skozi eno uho notri, skozi drugega ven. Videti je, da bo potreben čas, če ne drugače, celo lomiti kopja: kot stvari zdaj stoje, pomeni obtičanje na pol poti, ko nismo ne krop ne voda.
Pritožujejo se ne le pri nas doma, marveč tudi na Senovem in v Kanižarici. V obeh premogovnikih zahtevajo, tako kot v Zagorju ob Savi, dorečenost proklamirane politike oziroma uresničitev tega, kar so terjali. Zahtevah pa so toliko sredstev za zapiranje oziroma razvoj, kot so izračunali v strokovnih krogih. V obeh občinah, Krškem in Črnomlju opozarjajo, daje skrajni čas za ustrezne akcije, ki bodo vlado primorale v izpolnitev obljub. V vseh treh občinah seje utrdilo prepričanje, da je bilo zapiranje rudnikov že na začetku bolj naravnano predvsem socialno, ne pa razvojno.
Prav v tem grmu torej tiči zajec. Brez razvojnega denarja ne bo mogoče uresničiti nobenega predloga, programa ah projekta. Če je obveljalo prepričanje, da teh predlogov ah programov ni, že nekaj časa velja, da so, resda ne povsem stoodstotni ah popolni, so pa, in zdaj je že skrajni čas za začetek njihovega izpolnjevanja, vsaj tistih, ki niso sporni. Žal je vseskupaj daleč od teh začetkov. Niti najmanj bosa ni trditev, da, če ne bo razvojnega denarja, ne bo razvoja niti v najmanjšem obsegu in na
obzorju se še riše, kaj drugega, kot mrk ah celo propad. Prav imaj ovZagoiju.kosodijo, daje zapiranje jame povsem tehnična stvar, ki občinepravzaprav ne zadeva, razen zastran tehnično povsem neoporečnih posegov. Za občino je pomembno vse drugo, zlasti pa zagotavljanje tistega obsega sredstev, ki naj vsaj približno omogoči razvoj tam, kjer brez njega ni nobene perspektive. Žal je to popolnoma res.
Milan Vidic
Odstranitev vozil
Z novim letom je v okviru Oddelka za okolje in prostor občine Zagorje ob Savi pričelo delovati Komunalno nadzorništvo, katerega naloga j e nadzor nad spoštovanjem komunalnih odlokov občine.
Glede na to, da se v mestu in naseljih občine nahaja večje število raznih opuščenih vozil, ki kazijo videz kraja in zavzemajo prepotrebna parkirna mesta, je Komunalno nadzorništvo izdalo odločbo o odstranitvi sedmih vozil, katerih lastniki so neznani. Vozila, brez registrskih tablic, brez veljavne registracije, huje poškodovana ah pa za njih nihče ne skrbi, se po novem Odloku o komunalnem urejanju, vzdrževanju javne snage in zunanjem izgledu mesta in nasehj, ne sme puščah na javnih površinah, sicer bodo odstranjena.
Voznik bo imel sicer pravico, da v 60 dneh vozilo prevzame ah pa bo odprodano ah oddano kot surovina na odpad. Pred prevzemom pa bo moral lastnik povrniti nastale stroške. Ker si večina prizadeva za urejeno mesto in naselja, brez zarjavele pločevine na parkiriščin in zelenicah, smo mnenja, da bodo lastniki tovrstna vozila odstranili.
T.P.
Načrti za razvoj
Upravni odbor Območne obrtne zbornice Zasavje je vponedeljek, 22. januarja, pripravil svojo četrto sejo. Pregledali in potrdili so zaključke tretje seje UO, razpravljali o delu OZZ v letu 1995 in o programu dela za leto 1996. Največ časa so posvetili pregledu načrtovanih razvojnih namer zasavskih gospodarskih družb v letu 1996.
Omenjeni pregled prikazuje zbrane podatke na osnovi vprašalnika, ki so ga poslali gospodarskim družbam v Zasavju decembra lani. Vprašalnik so poslali osemdesetim podjetjem, in to vsem velikim in sred njim, pa tudi nekaterimmahm. Na vprašalnik je odgovorilo 32 podjetij in s tem sporočilo svoja načrtovana vlaganja v razvoj v letu 1996.Gledena velikost in pomen podjetij, ki so sporočila vrednosti svojih razvojnih namer, so podatki relevantni. Nekatera podjetja, ki niso sodelovala, so pojasnila, da imajo razvojne strategije v pripravi, in da v tem letu ne načrtujejo vlaganj v posmezna razvojna področja.
N ačrtovani skupni obseg vlaganj v razvoj znaša 38,7 milijonov DEM, po posameznih občinah pa znašajo vlaganja: Hrastnik 9,4 milijonov DEM, Trbovlje 11,7 milijonov DEM in Zagorje 17,5 milijonov DEM. Kar 48 odstotkov je namenjeno vlaganju v razvoj tehnologije, 13 odstotkov vlaganju v razvoj izdelka, 10 odstotkov vlaganju v razvoj trga, 9 odstotkov vlaganju v razvoj kadrov in ostalih 20 odstotkov vlaganju v druga razvojna področja. Načrtovana letna amortizacija znaša približno 26 milijonov DEM. Anketa jepokazala, da se bo ta amortizacija uporabila za obnovo in razvoj v 27 podjetjih, lev štirih podjetjih jo bodo uporabiti za reševanje likvidnostnih težav.
Razvojni oddelek ima 14 podjetij, v katerih je zaposlenih 77 razvojnih inženirjev. Nekatera podjetja so pojasnila, da imajo razvojno funkcijo vključeno v nosilce posameznih poslovnih funkcij . Podjetniško strategijo vključevanja v Evropsko unijo pripravlja 18 podjetij. Člani UO OZZ so načrtovani obseg in strukturo razvojnih namer oceniti za obetavnega.
Anita Cesar
Peto leto EKOS-a
Zasavska ekološka skupina EKOS Zasavje je ob koncu leta 1995 praznovala 4. obletnico delovanja. Ob tem jubileju seje v prostorih KS F. Fakin v Trbovljah zbral naj višji organ EKOS Zasavje - zbor EKOS Zasavje. Predstavili program dela v svojem petem letu delovanja.
Aktivnosti dela so: organizacija spomladanskega in jesenskega ekološkega seminarja za mlade, izpelj ava morsko biološko raziskovalnega tabora v Piranu ter gorsko ekološkega tabora v
Bohinju, delavnica ob svetovnem dnevu Zemlje, priprava štirih predavanj na ekološko tematiko v DD Trbovlje, prav tako se bodo poskušati posvečati pereči ekološki lokalni problematiki, kar bo odvisno od financ.
Člani EKOS-a Zasavje ocenjujejo, da je bilo leto '95 kljub problemom uspešno, saj so uresničiti več kot polovico zastavljenega programa. Leto so sicer zaključili negativno. Kljub temu, da v organizaciji EKOS-a Zasavje vsi opravljajo delo prostovoljno, so z delom delno zadovoljni. Moti jih le, da organizacija ne more normalno poslovati, kar je značilno za večino nevladnih organizacij. EKOS Zasavje nima denarja niti za najemnino, kaj šele za tekoče poslovanje. Pri tem si pomagajo s sponzoiji, pri čemer je včasih tako, da morajo kakšen projekt tudi odpovedati. Kljub temu, da ljudje verjamejo v prihodnost EKOS in ostalih eko gibanj, se zastavlja vprašanje, kako naprej. Upajo le na razumevanje države.
Aleš Matko
Občinska priznanja
drugače	V~
...............................................
Trbovljah Se posebno zaslužni, dajala plakete pwidjeya„ja priznanj kulturnikom, v sklada z novo Tončke Čeč. Kasneje so k term. dodali še priznanja	|okalno s;imollpravtt V ta namen so pripravili nov
Tončke Čeč. Sprejel) so poseben pravilnik o	ybM odlok, k( ga bo sprejemal občinski svet.
podeljevanj«, akademski slikar Franc Kopitar pa	todeljeVilujebodo poenotili in vsakoletna priznanja
je i/ddal grafično oblikovano listino« podeljevanju najzaslužnejšim občanom izročali na posebnih teh plaket. Na temelju pravilnika so vsako teto v prircdi[vah z večjim poudatkotn na teh priznanjih.
kraji vendarle ponovno oživeli? Krajani vidijo rešitev nastalega problema v ureditvi železniške postaje v Renkah. To pa bi bil hkrati tudi temeljni pogoj za razvoj kmečkega turizma.
R.F.
V Renkah agregat
Renke - V minulem obilnem snegolomu, ko je precej zasavskih krajev ostalo brez električnega toka, seje Elektro Trbovlje nadzorništvo Zagorje še posebej izkazalo. V Renke, kjer je moker sneg pretrgal vse napajalne vode, so v pičlih štiriindvajsetih urah dostavili električni agregat ter tako vaščanom tako omogočili prijetnejše življenje. Ti so bili nato nanj priključeni še dober teden, dokler niso ponovno vzpostavili električne zveze z Litijo.
R.F.
Asfaltirali peš pot
Trbovlje - V krajevni skupnosti Center predvidevajo, da bodo od letošnje 20-milijonske pogače, namenjene vsemkrajevnim skupnostim v trboveljski občini, uspeli pridobiti od dva do tri milijone tolaijev. S temi sredstvi naj bi jim uspelo opraviti manjša dela na cesti Klek-Vasle ter na Rudarski cesti. V obeh primerih naj bi uredili cestno razsvetljavo v skupni dolžini dobrega kilometra. Načrtujejo tudi, da bodo v tem letu asfaltirali cesto oziroma peš pot, dolgo približno sto metrov. Gre za pot, ki v strogem centru mesta vodi mimo Bergerjeve hiše in ki postane v poletnem času po vsakem hudem nalivu velika razvalina. V krajevni skupnosti naj bi tudi, kolje pri njih že v navadi, nadaljevali z rednimvzdrževanjemotroškihigrišč, in sicer za osnovno šolo A. Hohk-rauta na Trgu svobode ter ob stolpnicah pri zeleni hiši. Skrbeli bodo tudi za zelenice, na celotnem področju hriba Tončke Čeč ter ponovno za osnovno šolo; preostale zelene površine pa naj bi, vsaj tako pričakujejo, zgledno uredili krajani
$a obisku pri Strmijanovili
Cesta s Konjščice
Renke - Krajani Renk so že večkrat razpravljali in ob tem izražali svoja negodovanja glede ceste s Konjščice in njenega vključevanja na glavno zasavsko cesto. Glavni problem je v tem, da na magistralki za Savo ni nikakršnih opozorilnih znakov, daje na cesti, še posebej v šolskem času, veliko otrok. Hkrati ni tudi nikakršnih omejitev, ki bi voznike opozorile nazmanjšanje hitrosti, kaj šele prehoda za pešce čez to tako zelo obremenjeno cesto. Vaščani, ki že dobrih petnajst let opozaijajo na pretečo nevarnost, katera grozi vsempešcem(med njimi pa še posebej starejšim krajanom) ne razumejo, da se stvar še ni premaknila. Nerazumevanje je še toliko večje, saj sejena tem mestu že pripetilo precej nesreč.
R.F.
Prebivalstvo upada
Polšnik - V krajevni skupnosti Polšnik, katere predsednik je Lado Ribič, zgroženi ugotavljajo, daje na tem področju v preteklih nekaj desetletjih prebivalstvo nenavadno upadlo. Po nekaterih podatkih celo za več kot tretjino. Mladi se odseljujejo v mesta, tako so kmetije prazne. Vztrajajo le še starejši. Vse to kaže, da Polšnik počasi izumira. In kaj naj bi storili, da bi ti hribovski

Ob novoletnih praznikih sem obiskal kmečko družino Strmljan v Kostrevnici. Zadnje dni preteklega leta so dobili v vas novo asfaltno cesto, na katero so ponosni. Krajanom je še posebej v ponos, ker so prostovoljno zbirali finančna sredstva in sodelovali pri gradnji.
V vasi je že nekaj let urejena telefonska zveza z zunanjim svetom, po novem pa še asfaltna cesta. Življenje pri Strmljanovihje kot povsod drugje. Gospodar Žane, star 52 let, je že 27 let zaposlen pri Elektro Trbovlje, njegova žena Štefkain hčerka Jani sta doma na kmetiji. V pomoč so jim traktoiji z vsemi priključki, pridne roke in seveda občasna pomoč bližnjih sorodnikov (ob večjih kmečkih opravilih). Imajo novo gospodarsko poslopje s privezo 11 govedi, v glavnem pitancev in krav - molznic. Vzredijo tudi nekaj prašičev za zakol, kajti mesa mora biti kar precej za njihovo veliko "dimnico", v kateri od novembra do konca februatja sušijo meso. Že vrsto let ohranjajo staro spretnost domačega prekajevanja. Štefka v zimskih mesecih skrbi, da v prekajevalnici nikoli ne zmanjka dima, pa tudi preveč ali premalo ga ne sme biti. "Dimljenje", kot prekajevanju največkrat rečemo, ni tako preprosto opravilo. Tako Štefka to "zaupano ji" opravilo opravlja že več kot 15 let in pravi, da je že osvojila svoj postopek dela. V zimskem času vsak dan visijo sveže meso, klobase, salame in druge dobrote v dimnici, ki je ravno pravšnja, da lahko v njej dimi do 200 kosov mesa. Dim - takšen od bukovih drv je najboljši, mora namreč zaj eti vse meso oziroma vse tiste kose, ki visijo v dimnici. Kljub vsemu temu pa Štefka od časa do časa vse preloži. In da mesnih dobrot ne zmanjka, poskrbijo sorod-niki-sosedje. Ko j e postopek dimljenja opravljen, gospodinja Štefka, odstrani prekajeno meso in ga obesi na zato odrejen prostor, da se nekaj časa na zraku "suši".
Tekst in foto; Jože Novak
Prekajeno meso se mora nekaj časa sušiti na zraku.
sami oziroma lastniki tamkajšnjih trgovin. Del finančnih sredstev bodo namenili še posipanju prometnic, ob tem bodo nekaj peska priskrbeli tudi krajanom, ki skrbijo za ceste.
Očitno je, da omenjeni načrti po obsegu sredstevinaktivnosti ne bodo pretirano obsežni. Ostale, večje investicijske vložke, pa naj bi uspešno ralizirala občina s svojim proračunom, kjer pa je žal še vedno precej denarja namenjenega poravnavi starih grehov.
R. F.
Očiščena zasavska cesta
Trbovlje - Sredi januarja so se delavci CP Litija lotili tudi temeljitejšega čiščenja zasavske ceste od Zagorja mimo Trbovelj do Hrastnika. Snežne padavine in žled so tudi na tem delu zasavske ceste povzročile veliko škode s polomljenim drevjem, snežnimi plazovi, padajočim kamenjem itd. Škoda je bila zelo velika, bodisi na polomljenem drevju ali pa na cestiščih ter obcestnih zaščitnih ograjah, seveda pa seje marsikomu poznalo tudi na motornih vozilih.
T. L.
Razmah turizma
Čemšenik - Krajevna skupnost Čemšenik in z njo tamkajšnje turistično društvo v teh dneh že pospešeno pripravljata načrte za projekte, ki naj bi jih uresničiti v
pravkar začetem letu. Tako naj bi prav kmalu organizirati razstavo dobrot zasavskih kmetij v sodelovanju z Zasavsko kmetijsko svetovalno službo. Ta razstava naj bi služila kot nekakšen predizbor za prireditev na Ptuju. Toda večino naporov bodo nameniti počastitvi 700-letnice prve omembe Čemšenika in 400-letnice njihove župnije. Glede na to, da bodo 700-letnico omembe v potrjenih pisnih virih praznovati tudi v Zagorju, se nameravajo povezati z zagorsko občino ter tako pripraviti nekakšno skupno proslavitev teh obletnic. V Čemšeniku poleg omenjenih projektov pripravljajo še predavanje etnologa Vita Hazlerja, in to na temo Kako turistom predstaviti krajevne znamenitosti?", predvidoma še v pomladanskih mesecih, saj bi bilo takšno predavanje najesenin zimo neučinkovito. Hkrati bodo v krajevni skupnosti skrbeti še za urejeno okolje ter si ob tem prizadevati za plombiranje razvalin gamberskega gradu, ki še naprej razpadaj o ter tako krajane navdajajo s še manj optimizma, da bi bil grad vendarle nekoč obnovljen. O obnovitvi je bilo sicer že nekaj govora, toda poprej je potrebno kot predpogoj sanirati same razvaline, ki danes še opominjajo, daje nekoč na tem mestu stala graščina; vprašanje je, kako dolgo še?!
R.F.
Znano je, da v Renkah vlaki že dalj časa ne ustavljajo. Natančneje se je to zgodilo novembra 1992, ko je Sava uničila tamkajšnji viseči most. Tako je bila pot do vagona, ki so ga dolga leta uporabljali kot nadomestilo za železniško postajo, pretrgana. Z izgubo mostu pa so krajani kmalu ostali tudi brez tega vagona, četudi se je litijska občina že v letu 1993 odločila zgraditi nov most in projekt tudi uspešno končala.
Vlakv Renkah drvi naprej, kot bi nihče ne opazil, da ga tamkajšnji krajani še vedno čakajo.
Krajani so po končani gradnji mostu, ko vlak še vedno ni ustavljal v Renkah, začeti biti plat zvona. Do sedaj, na žalost, brezuspešno. Odgovorni jih namreč neprestano obsipavajo z izgovori, da investicija v gradnjo nove železniške postaje za peščico ljudi, živečo na tem območju, ne bo rentabilna. Ta "peščica" je drugačnega mnenja. Iz preteklih let so zbrati podatke o železniškem prometu med Zagorjemin Ljubljano ter presenečeni ugotoviti, da je bilo v Renkah nenavadno veliko prometa, saj so le malo zaostajati za neprimerljivo večjo Litijo.
Zavedajo se, da kakšnega velikega profita zaradi majhne populacijeres ne bo, vendar pa se navzklic temu ne sme in ne more pozabiti na krajane, ki se morajo v Ljubljano voziti z lastnimi prevoznimi sredstvi namesto tako zaželjenega vlaka. Občani ne razumejo, čemu vlaki na tem mestu ne morejo ustaviti za bXe pol minute, ko pa peljejo ravno tod mimo. Ne odobravajo ravnanja občine, katera ne najde denarja za gradnjo železniškega objekta, ki bi naj (spričo skromonsti krajanov) ne bil pretirano sodoben in moderno opremljen. Skratka, na potezi je občina, kajti železniško podjetje se z zahtevami krajanov povsem strinja.
Rado Fele
H
Petrol oAnvt
Vidmu oAstoBii
Prva stranka je zapeljala na črpalko takoj po otvoritvi.
Gradnja trboveljske bencinske črpalke na Trgu oktobrske revolucije je končana. V četrtek, 18. januarja, jo je svečano odprl trboveljski župan Janez Malovrh.
Na otvoritvi so se poleg predstavnikov delniške družbe Petrol in nekaterih povabljencev, zbrali tudi
vsak dan od šestih zjutraj do desetih zvečer. Še zanimivost: črpalko so gradili šest mesecev in jo odprli le tri dni po napovedanim datumu. Takšna točnost je v zadnjem času pravzaprav prava redkost!
Tekst in foto: Jure Nagode
Na izredni seji Upravnega odbora Združenja podjetnikov Zasavja (UO ZPZ) v petek, 19.januarja, je odstopil dosedanji predsednik Janez Vidmar. V obrazložitvi za svoj odstop je poudaril, da se osebno ne strinja z delom in politiko predsednika in članovUO Združenja podjetnikov Slovenije, ker je po njegovem mnenju UO ZPS preveč zašel v osebne interese članov.
Poudaril je tudi, da je bila večina članov UO ZPZ neaktivnih ter da so se slabo udeleževali sej. UO je po njegovem mnenju dobro deloval in opravil precej nalog, posamezni člani pa so bili pasivni. Za izboljšanje aktivnosti članov je predlagal, da spremenijo strukturo in število članov UO ZPZ. Prevladovati mora interes in pripravljenost za izboljšanje podjetništva v Zasavju in ne osebni interes članov. Tretji njegov razlog za odstop pa je v tem,
Ekipa, ki bo na novi črpalki poskrbela za kupce.
vsi trije zasavski župani in njihovi sodelavci. Zgornja bencinska črpalka, v katero je Petrol vložil okrog dva milijona nemških mark, bo močno razbremenila do pred nekaj dnevi edino črpalko v Trbovljah. Ob tem lahko dodamo, daje v trboveljski občini registriranih 6255 avtomobilov.
Sama gradnja črpalke je bila precej zahtevna zaradi prostorske utesnjenosti. V novi črpalki bodo prodajali pet vrst goriva - tri vrste bencina, nafto in kurilno olje. Voznikom in ostalim kupcem pa je odslej namenjena tudi precej dobro založena trgovina, ki meri kar 52 kvadratnih metrov. Črpalkaje odprta

Brez naložb ni razvoja
ga
nalaganju denarja ne tolik,P v zidove, kot v naprave in
da je ZPS kot "tujek" v GZS. Sam osebno vidi v bodočnosti podjetnike kot člane GZS, vendar današnja situacija tega ne obeta. Vidmar bo sicer še naprej ostal član UO ZPZ saj se zaveda, kako pomemben je nadaljnji razvoj podjetništva v Zasavju.
Janez Vidmar je za novega predsednika UO ZPZ predlagal Slavka Stošickija, kar so vsi prisotni člani soglasno sprejeli. Stošicki seje po izvolitvi zahvalil za zaupanje in povedal, da ima namen nadaljevati z zastavljenim programom, ker je po njegovem mnenju dober. Načine uresničevanja pa bodo po potrebi spremenili. Glede UO meni, da mi ta moral biti številčno manjši in bolj fleksibilen v tem smislu, da bi po potrebi povabili k sodelovanju več ljudi.
Na seji je bil prisoten tudi Štefan
S.	Mi oč, sekretar ZPS, ki je člane UO ZPZ pozval, da čimprej pripravijo program dela in izpostavijo teme, ki jih najbolj pestijo. Prosil jih je še, da naj na ZPS pošiljajo čim več obvestil o kokretnih dogodkih, zapisnike sej in jim sporočajo svoje probleme.
Na seji je govoril tudi Rado Perger, direktor OZZ. Poudaril je, daje za uveljavljanje podjetniškega interesa potrebno definirati prioritetne cilje podjetništva in naloge, ki jih je potrebno rešiti. Meni, da ima GZS vrsto strokovnih služb, ki bi lahko podjetnikom neposredno pomagale. Tudi sam je ponudil pomoč. Po njegovem mnenju je potrebno pripraviti jasen operativni program, določiti novo strukturo članov UO ZPZ in čimprej sklicati zbor podjetnikov ter določiti konkretne naloge.
Anita Cesar

ZGODNJA URA. OBZORJE
ALBOR. EL HORIZONTE ENTREARBE SUS PESTANAS ;S
Y EMPIEZA A VER.QU ESTAN SOMBRELAPi
DELACOSAS.
RADIO TRBOVLJE 98.1MHz

4■ ni ipi m	pb bb
NA POL ODPIRA SVOJE VEKE I ijjT IN ŽEGLEDA. KAJ? IMENA. NAPISANA SO NA PATINI

TRBOVLJE
fUKV	^ Trg »obode 1 la, 61420 Titovi je
Le«. Ufi j HU7 tel.: +386 601 26 333,26 056 lFM	21 358, hn: +386 601 26 228
STVARI.
RADIO TRBOVLJE 98.1MHz
VB
Korakajo, vrtijo palice, držijo zastave. V tujini so profesionalke in starejše. V Sloveniji delujejo mažoretke bolj ljubiteljsko. V trboveljski plesni skupini mažoretk zdaj več plešejo kot korakajo."Naveličale bi se, če bi samo korakale in vrtele palice," pravi njihova mentorica Ema Zalezina, "zato se učijo tudi plesnih
korakov, od valčka, polke, do stepa."
Že trinajst let...
Skupina deluje že od leta 1983. V njej je sedaj štirideset deklet od petega do osemnajstega leta. Razdeljene so v tri starostne skupine. Nekatere so v skupini že enajsto leto.
Petinosemdesetega leta so v Trbovljah priredile prvo srečanje slovenskih mažoretk. 19881etasoza celovečerno predstavo Pika nogavička, ki so jo predvajati celo na nacionalni televiziji, prejele kulturno priznanje občine Trbovlje, plaketo Tončke Čeč. Mažoretke nastopajo na številnih prireditvah v Trbovljah in po Sloveniji. Sodelujejo še na vsakoletnem srečanju mažoretnih skupin na Madžarskem in na Hrvaškem. Tudi letos načrtuj ej o sodelovanje na teh prireditvah. V začetku pomladi načrtujejo tudi celovečerno predstavo skupine v Trbovljah. Mentorica Ema Zalezina je že oddala prijavo za prireditev srečanja slovenskih mažoretk, ki naj bi se zgodila ob občinskem prazniku. Poleg omenjene skupine vodi Ema Zalezina še skupini mažoretk v Hrastniku in na Jesenicah.
Na začetku je bilo bolj veselo...
...ko ni bilo finančnih težav," poudarja Ema Zalezina. Vsaka starostna skupina je nastopala s tremi točkami. V saka točka pa j e zahtevala drugačna oblačila. Tako je letno pripravljala do devetintrideset koreografij. Sčasoma pa so se zmanjšala sredstva za oblačila, ki predstavljajo njihovo glavno
opremo. Lani jim je ZKO namenila le štirideset tisoč tolarjev. Kar je očitno premalo, saj so morati le za nekaj zgornjih del uniformin čevljev za step plačati okrog sto tisočakov.
S članarino, ki znaša sedemsto tolarjev, se ne morejo preživljati. Premaloje tudi drugih sredstev. "Prej sem lahko 'nafehtala' pri podjetjih. Zdaj jih ima večina težave!" mi je razložilaZalezinova, "za kulturo ne dajo, za otroke pa sploh ne! Šport še podpirajo, ker je pač večina moških na takšnem položaju, ki lahko pomagajo, in moški so za šport...!"
Kaj pa mladi
Mažoretke bi rade večkrat nastopale. A možnosti za razvoj v skupini ni. Kako bi nastopale brez kostimov? Huda predlanska ujma je povzročila škodo tudi v garderobi Delavskega doma. Voda je uničila večino njihove opreme. Nimajo več uniform za celo skupino. Sredstev ni.
Vendarle, po vsem lem mentorica trboveljskih mažoretk upa, da bodo v Trbovljah le spoznali, kako pomembno je podpirati vse vrste ljubiteljskih dejavnosti. Še posebej velja opozoriti na razvoj mladih, ki se z ljubiteljskimi dejavnostmi (za zdaj) še radi ukvarjajo.
Potrebno je vztrajati
Zdravko Pestotnik, tajnik ZKO Trbovlje, meni, daje pomanjkanje finančnih sredstev vseslovenski problem. Ta se vsekakor občuti tudi na kulturnem področju. Kakšnih večjih vsot denarja od sponzorjev ne
gre več pričakovati.
TajnikZKOjedodal, da bi morala mentorica skupine mažoretk pogosteje potrkati na njegova vrata, pa še na kakšna druga. Predložiti bi morala kakšen konkreten program dela, če ne zaleže prvič, je treba pač vztrajati. Pomembno je tudi sodelovanje tako z Zvezo kulturnih organizacij, kot z drugimi primemimr ustanovami. Po njegovemmnenjuje včasih tudi potrebno, da je človek malo bolj vsiljiv. Zaključil je s stavkom, da bi morati biti mladi bolj
Mentorica Ema Zalezina
prodorni in starši bolj aktivni. Za primer je še dodal, da si kakšne predstave mažoretk niso ogledati niti vsi starši članic, kaj šele ostati.
Ghislaine Seifelislam
Najmlajše članice
Kakšna usoda čaka skupino mladih mažoretk?

ut
Anketa
planincev
PD Dol je pred svojim občnim zborom s voj im članom in neč lanom razposlalo anketne lističe, s katerimi želijo ugotoviti, kako so obiskovalci zadovoljni z oskrbo doma v Gorah. Anketiranci bodo lahko poleg kritičnih pripomb zapisali tudi svoje predloge za izboljšanje okolice doma.
F.M.
Poslikava
stekla
V	Hrastniku so ob dnevu šole tudi letos organizirali malo slikarsko kolonijo - slikanje na steklo. Udeležila sta seje po dva učenca z mentorjemizGabrovke, Šmartnega pri Litiji, Izlak, Trbovelj - OŠ I. Cankarja, z vseh šol iz Zagotja, Hrastnikain Dola. Slikanjena steklo že vrsto leto organizira Vid Herič, likovni učitelj.
F.M.
Plesno
tekmovanje
V	športni hali Hrastnik so v četrtek, 18. januarja tekmovali plesni pari sedmih in osmih razredov, ki so zaključili tečaj pri plesnem učitelju Albinu Šešku.
Plesne tečaje organizirajo na obeh šolah že vrsto let. Nastopilo je 29 parov, ki so jih spodbujali številni gledalci. Program tekmovalnih parov so popestrili plesalci plesnega centra Zasavje in učenki GŠ Hrastnik Urška in Lara Gornik. Prva mesta so zasedli: 7. r.: L Aleksandra Jerkovič, Danijela Pušic; 2. Saša Sodušek, Nina Stradar; 3.MitjaJelenc,TinaTuhtar; 8. razred: 1. Danijela Uranta, Peter Reberšek; 2. Petra Bratuša, Aleksej Bočko; 3. Urška Kreže, Andrej Brečko.
F.M.
Ure pravljic
V Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah vjesensko zimskem času že več let pripravljajo ure pravljic za najmlajše. Tudi letošnje leto to hvalevredno dejavnost nadaljujejo. Tako so v torek, 16. januarja ob 17. uri na Ulici 1. junija 19 pripravili
uro pravljic za mlade poslušalce od 4. do 10. leta starosti. Tudi v bodoče bo taknjižnicapripravljalapodobne ure za najmlajše.
T.	L.
B<im!867
DAMI HREN
Staranje je proces, ki poteka od rojstva do smrti. Vendar, kot pravi Dani Hren, je to tudi proces prijetnega in luštnega, saj tako preživljajo svoja pozna leta oskrbovanci v Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah, kjer je že šest let socialna delavka. Svojemu delu je predana z vso dušo, opravlja ga z velikim veseljem in zadovoljstvom.
Pred tem je enajst let delala na Centru za socialno delo v Hrastniku, kjer seje ukvarjala z najrazličnejšimi socialnimi problemi. Veselaje, da je lahko delala med dobrimi sodelavkami, kjer seje naučila delavnosti, prijaznosti in pristnih človeških odnosov. "Če ne bi preživela enajst let na Centru, mogoče danes ne bi bila to, kar sem," pravi. Njen delovni dan je zelo pester in vedno je osem ur premalo za vse tisto, kar želi storiti.
Vsak dan veliko časa posveti pogovorom z oskrbovanci, ki jih obišče v njihovih sobah, še večkrat pa jo ti poiščejo kar sami. Je tudi vodja treh skupin za samopomoč, ki v domu delujejo že štiri leta. Skupine se srečujejo enkrat tedensko in so namenjene pogovorom, odkrivanju, medsebojnemu spoznavanju, druženju in sprostitvi. Povedalaje, da se ob pogovarjanju vsi člani skupine bogatijo in osebnostno dograjujejo. "Neverjetnoje, koliko zakladov in modrih izkušenj premorejo starejši. Ob tem imamo stoodstotno korist vsi - oskrbovanci, zunanji sodelavci, tudi jaz," je še dodala. Zaveda se, da se oskrbovanci želijo zbližati, družiti in spoznavati med seboj. Ne glede na svoja leta imajo velike zmožnosti, potrebe po aktivnosti in pri uresničevanju tega jim uspešno pomaga. Med starejšimi se odlično počuti, čeprav je bil ob njeni odločitvi, da gre v dom, nemalokdo presenečen in začuden. Sama se ni ustrašila izziva, saj je imela izkušnje s starejšimi tudi na Centru. Pravi pa, daje za to delo potrebno neke vrste ljubiteljstvo in morda celo prirojen posluh do starejših. Prisiliti se v to nikakor ne da, ker ljudje začutijo, da odnos ni pristen in tega ne sprejmejo. Ne le poklicno, tudi osebnostno se ogromno razdaja, vendar ji tega ni žal. Za vsakega oskrbovanca najde čas in mu nameni prijazno besedo. Ve tudi, daje za starejše ljudi zelo važen fizičen kontakt, dotik in bližina, ker to ustvarja medsebojno zaupanje in povezanost. Njeno razdajanje vsekakor ni zaman, saj nazaj vedno prejme pozitivne odzive, vedno ji oskrbovanci želijo vračati še več, kot jim daje ona. To pa je tisto, kar daje smisel njenemu delu in je vodilo za njeno nadaljevanje.
Z oskrbovanci v domu je tesno povezana, pozna njihovo življenje, osebnostne značilnosti, probleme in bolezenske težave. V stiski se mnogokrat obrnejo nanjo in vedno jim je pripravljena prisluhniti ter po svojih najboljših močeh pomagati. Še, ko pride domov ne more povsem izključiti misli na svoje delo. Večkrat pride tudi popoldne nazaj v dom, če jo potrebujejo. Oskrbovancem pa se pridruži tudi pri praznovanjih in in prireditvah, kjer se z njimi poveseli, zapoje in zapleše.
Danes je oskrbovancem v domu prijetno, ker jim ne nudijo le streho nad glavo, posteljo in hrano, ampak marsikaj storijo tudi za njihovo dušo in boljše duševno počutje. K temu nedvomno pripomore tudi Dani Hren.
Anita Cesar

Andrej Lapornik, turistični delavec iz Zagorja: "Čisto prav se mi zdi, da bi bilo več žensk v politiki. Osebno cenim poslanko Viko Potočnik, ki s svojim delom dokazuje, da so lahko tudi ženske uspešne. Mislim, da z večjim delovanjem žensk v javnem življenju, nista prizadeta ženski in moški princip. Krščanskih demokratov z njihovim zagovarjanjem stališča, daje treba ženske "vrniti” za ognjišče, ne podpiram. Bolje bi bilo, če bi naredili kakšen korak k enakopravnosti."
Helena Brdnik, dijakinja iz Kisovca: "Z vprašanjem žensk v politiki se ne ukvarjam veliko, ker ne spremljam politike . Kar pa ne pomeni, da ne podpiram spodbude, da bi bilo več žensk v strankah ali v parlamentu, torej tudi politično aktivnih.
Zdi se mi, da v politiki nasplošno še ni pravih učinkov s strani žensk, da niso dovolj vztrajne. Tiste ženske, ki se srečujejo z raznimi problemi, pa se premalo borijo in ne iščejo svojega "prav". Razlike med spoloma v sedanjem času mogoče niso tako očitne, se pa nekje poznajo že v šolah, kar sicer za svojo šolo ne morem reči."
Mirko Železnik,
v vladi premalo. Mislim pa, da bi bilo bolje, če bi moški toliko zaslužili, da bi bile lahko ženske doma in vzgajale otroke. S tem nekaterim spet krajšaš pravico, saj smo ljudje različni. Včasih smo bili bolj enakopravni, večje pravice smo si priznali in manj je bilo "bojev" med moškimi in ženskami. Dobro bi bilo, če bi imele ženske pravico izbire, torej naj se posamezne odločijo: med domom in zaposlitvijo, oziroma če želijo politično ali dmžbeno delovati. Morda smo malce krivični do njih, da jih po 8-urnem delavniku, doma čaka vsaj še toliko dela."
Miroslava Dolanc, ekonomistka iz Trbovelj:
"Na vseh področjih bi se morali pojavljati tako moški kot ženske, saj pravijo, da morata tudi na
upokojenec iz Trbovelj: "Žensk je
odru biti moški in ženska. Dosti stvari je namreč odvisno od človeka in ne od spola. Mislim, da se odnos do več - oziroma manjvrednosti določenega spola oblikuje že v dmžini.
Za žensko pa je včasih dobro, če zna misliti kot moški.
Rivalstva med spoloma osebno ne opazim, kot ne trdim, da so rivalski bodisi moški ali ženske. V politiki nimam vzornikov, so pa določeni ljudje, ki jim rada prisluhnem. Od poslank je to morda Danica Simšič, ker o ženskem vprašanju zanimivo razmišlja. Še vedno so pri nas ostanki preteklosti, ko so določena ženska dela slabše plačana. Ženskam pa sta nam skoraj prirojena odrekanje in trud, zavedamo se, da je treba vsak dan tudi skuhati, prati."
Franci Mastnak, elektrotehnik iz Hrastnika: "Nič ne bi bilo narobe, če bi bilo več žensk v politiki, morda bi na kakšnem področju to še bolj ustrezalo. Krščanskih demokratov sicer ne podpiram, saj so zdaj takšni časi, da se z eno plačo dmžina ne more preživeti. Pa tudi ženske imajo potrebo, da gredo v svet, da razmišljajo še o čem, razen o kuhanju. Do sedaj je bila sicer takšna praksa, da so bili moški glavni na vseh področjih. Vendar se mi je včasih zdelo, da tudi ženske kaj zmorejo."
Melita Žabkar, ekonomski tehnik iz Hrastnika: "Dejstvo je, da ženske enakih pogledov kot moški, nimamo. Je pa tako, da se z eno plačo dmžina težko preživlja.
Sicer so področja, kjer bi se tudi ženske lahko izkazale, napri-mer v sociali, kulturi, tudi v gospodarstvu je več managerjev moških kot žensk. Mislim, da smo vzpostavili neka merila za moške in ženske, ki dostikrat ne držijo. Morda so moški res bolj ambiciozni, nekatere ženske pa svoje ambicioznosti ne znajo uveljaviti. Prav tako danes pravijo, da otroci potrebujejo mamo in očeta, kar včasih ni držalo. Dosti stvari je stvar dogovora, kako si bodo razdelili vloge v gospodinjstvu, varstvu otrok."
V' ..........
-.v.-.v....................................
če bi zapisati vrstico: "Zamišljal,,,: sem si jih kot nekarafctema, pohotna bitja, nesposobna za gtobja občutja." bi morda stežka tigamlt, kateremu spolu je posvečena. Tako je tudi Plestenjakova Bilka med spoloma povsem zabavna, kut nikogar ne motijo Smolarjeve .p,\nc žel|< o h.mm[i / iieximik..hl-<. ljubicami V zgodovini so Ženske v službi /i vi |eii|<i izstopale s pnirgovanjcm, /.ipo.L.i\l|tini, m ..muh svh.1, / v\.ikd.ui|im s,inii>piciii,ieu ■■	sažneiM.- |.- bil,., da bil
dobre žene in matere, kot da bi imele i-ui tudi /ase Veliko i, bilo lpivmcua o Žrtvovanju žensk, deklet, daje dmžina
pisateljica Zolka Kveder. Morda so
načini izkoriščanja, zaposutvi...........
poniževanja razlikoval L dejstvo pa jv. da so žensko podcenjevali in zasramovali prav tisti, ki so zakrivili llllIEi m»nl vredni P##!	;:|f:
je (bila} kot nevidni boj z demonom,
lti.li ri.iu.išli|K-i ka/V. d.i K-ttokv še m-u lij povsem našle svojega prostora v družbi:,; kljub temu, da jim nihče no oporeka vloge v življenju naroda. Nek slovenski drjitegrivor sicer pravi: , jjxen<ir::m žetie vladarji Zemlje: a je na ženski račun u ,	na pikra kot L< at
vrag ne (z jmoto, mu baba pomore.. Ali; Skoraj ni prepira. ki od žene ne izvira.
misliti kot moški. Kdo bi sv sploh
kolektivnosti, ali je morda ženska .	|
občutljivejša in moški ne /rta izražata
naprimer moškim, ki imajo več tako imenovanih ženskih lastnosti. Pa saj so te itak izven kalupov, kajne?
Kdove, morda je poglavje žensk v moškem »vetu prav tako že poglavje SSjjKriijElm ženske m svetu:, komu torej:, ,, gospoduje denar, komu čast, kateremu ljubezen, S tem v zvezi pa je že/godba o (nti)tLspešnostizak(tnov. ki so še vedno največja loterija in nekje spet temelj novim žensko-moškim problemom in vprašanjem. Pa naj sjrivenaki reki o
.	u”d(’ »vok Kako bi *icer
h,!,: s poplav,,-m o sreč,.
Tekst m loto: Petra Rad«vic
niiiil
M
M
mi
M
mi
m
Jure Nagode
Kulturo
ijleiliiiijii
Tehnologija prinaša tudi v kinodvorane marsikatero spremembo. Že pred časom so zagorsko kinodvorano opremili z moderno stereo dolby opremo. Res, da ni prišla do izraza tako kot bi morala. Vendar je prav gotovo privabila na ogled filmov marsikaterega ljubitelja filmske umetnosti. Kinodvorane se počasi polnijo. Zaton velikih platen, ki ga je napovedoval boom videorekorderjev, je vprašljiv.
Ko so videorekorderji tam nekje v sredini osemdesetih let postajali vse bolj dostopni širšim krogom potrošnikov (tudi tistim s plit\’ejšimi Žepi) je marsikdo napovedoval konec kino dvoran. Dejstva so bila res na strani rekorderjev: v intimi lastnega doma si si lahko ogledal film kadarkoli, kateregakoli in s komerkoli si hotel. Slabe piratske kopije, s katerimi so slovenske videoteke začenjale svoje življenje, niso motile nikogar. Važno je bilo le, da si se pred prijateljem lahko hvalil, da si videl najnovejši film. Kinodvorane pa so lepo samevale.
Časi so se spremenili. Videoteke so morale najprej izločiti kasete s hrvaškimi podnapisi in piratske kopije. Spoštovanje avtorskih pravic je dobivalo vse večjo veljavo. In tudi svojo ceno. Nato so prišle banderole - neke čudne nalepkice na videokasetah. Kmalu so se izkazale kot nepotrebne in rahlo butaste. Pravzaprav v lep papir zavit davek državi. Tudi filmi v videotekah niso bili povsem novi. Najprej v kino, nato v videoteko je načelo, ki se ga držijo povsod po svetu. In to so pogoji, ki dajejo možnosti ponovnemu razcvetu filmskih platen.
Če hočeš videti najnovejši (v večini primerov ameriški) film, moraš v kino. Kljub vsem pomankljivostim (npr. če te pritisne na stranišče, ti filma ne ustavijo, čezflspiš, ti ne vrnejo denarja..,)pa imajo kinodvorane predvsem velike prednosti. Pri obisku predstave srečuješ ljudi. Torej ima kino družabno funkcijo. Tudi oči trpijo manj, kot če se trudiš brati podnapise na videokaseti. Ena izmed največjih prednosti kina pa so prav gotovo komentarji drugih obiskovalcev, ki ti v ušesa dežujejo z vseh strani. Ti ponavadi niso vračunani v ceno. Tudi kvaliteta zvoka je nesporno boljša v kinu kot doma. Vedno je v stereo tehniki, pa naj bo dvorana z njo opremljena ali ne. Na levi kanal ti vedno nekdo spusti zvokodpiranja vrečke čipsa, na desni kanalpa zvokgrizenja naravnost betonsko trdega bonbona. Ja, tehnika napreduje iz leta v leto.
Večjiobiskv kinodvoranah nikakor nipovišal nivoja kulture gledanja filma. V gledališču se še nekako obvladamo. V kinu ne. Vse motnje in šumi, ki smo jih deležni, so v prid videorekorderju. Treba je samo najti pravo razmerje med obema možnostima. Seveda to velja za prave ljubitelje filmov. Nekateri tako ali tako trdijo, da je obisk kino predstav, odkar so zaprli ljubljansko Slogo, nesmiseln.
Ivana Laharnar
ŽciisIbi v politiki
Enake možnosti za oba spola! Kje, kdaj, kako? Če trdimo, da enakovrednosti in enakopravnosti ni, kdo nam je stopil na pot - moški ali ženske same? Tiste, ki zagovarjamo pot enakovrednosti, trdimo, da je nujno, da se ženske glasneje borimo za enakopravno uveljavljanje Žensk v gospodarstvu, kulturi, javnem in političnem življenju. Torej brez ženske v politiki ni šlo in tudi v prihodnje ne bo moglo iti.
Saj ni nujno, da bi morala vsaka ženska delati politično. Možnosti delovanja je na raznih področjih toliko, da ni bojazni za izbiro. Pa si vendar večina žensk ne privošči uresničiti svojih nagnjenj in želja. Dopovedati ji, da mora biti dobra žena, mati in delavka, vse ostalo pa naj je ne zanima, to je bilo tisto, kar jo je "bogatilo" skozi razna Zgodovinska obdobja in jo ogradilo v njeno "zadovoljstvo."
Tega smo se navadili vsi, tudi ženske, skratka ljudje. Zato ženski masovno ne damo dovolj veljave, pa čeprav vsi priznavamo, da je boljša, vztrajnejša, odločnejša - na volitvah izvolimo moškega. Odkar so ženske v Sloveniji dobile volilno pravico, so bile zadnje lokalne volitve največji politični poraz slovenskih žensk doslej. Pa poglejmo Slovenijo, kamor šteje tudi naše Zasavje. V 147 občinah sta le dve županji, v občinskih svetih je manj kod 10 odstotkov svetnic, v večjih občinah celo nobene, v slovenskem parlamentu je le 14 odstotkov poslank, imamo le dve ministrici. Pa trdimo, da smo resna in
demokratična država. Žal z nazadovanji na mnogihpodročjih življenja, ob tem nazadovanju pa se pojavljajo razna individualna in maloskupinska vzpenjanja. Ustaviti nazadovanje! Kako? Tako, da tudi ženska poseže v vodenje krajevne, državne in svetovne politike, pravijo poznavalke. Izkušnje in pamet, preudarnost in še dolga vrsta Življenjskih razmer je žensko naučilo, da zna smotrno odločati. Razumevanje in tudi spoštovanje do skupnega, širšega, družbenega, jo tudi odvaja od tiste politike, kije nekak skupek majhnih osebnih politik zveliko vlogo prestiža, prezira, zaničevanja, zavisti, osebnega dobička. Vsa pretekla obdobja so družbe ženski privzgajale občutekpripadnosti, vzajemnosti, medsebojne odvisnosti, mehkobe, in vse to je politiki potrebno, ne pa osebna korist brez misli na potrebe ljudi, z obrazloženo tolažbo ljudstvu, da so na svetu pač spretnejši, ki se rodijo z zlato žličko v ustih in manj spretni, katerih življenje bo pač beda.
Poudariti moramo, da imamo ženske najpomembnejši skupni interes, to pa je sreča naših otrok. Prav o njih in njihovem življenju pa odloča politika. Vrsta je dolgotrajnih procesov, kjer bo v mnogih različnostih potrebno najti skupne interese zapremagovanje sedanjih, večkrat s strani moških označenihkot nepremagljivih ovir. Kotprimer navedimo novo šolsko zakonodajo, kijo je še mogoče izboljšati, zakon o političnih strankah inpredlog dopolnitve zavarovanja enakih možnosti z obveznim kandidiranjem najmanj tretjine žensk...
Politika ni mešetarjenje. Je sposobnost biti pošten, vsaj morala bi to biti. Žal po svetu ni tako. Zato pa ljudje radi pravimo, da je politika kurba. V večini sojo moški pač izkoristili zase.
m

m
lliiii
i
Mojca Fink seje pred šestimi leti, ko je v Trbovljah zak^učila 3. letnik gimnazije, odločila, da konča 4. letnik v Ameriki. To je bilo leta 1990, ko je Kompas prvič organiziral tak način študija dijakom. Naneslo je tako, daje Mojca še vedno v Ameriki. Živi v Springfieldu v državi Ohio, kjer je dokončala ekonomsko fakulteto na zasebni univerzi. Od začetka decembra do srede januarja letos je prišla domov v Trbovlje. Kako seje znašla, kako doživlja Ameriko? Vse to je zanimalo dolske sedmošolce in osmošolce, ki jih je v petek, 12. januarja, obiskala v razredu. Pogovarjali so se angleško in ušesa so napeli tudi tisti, ki pri navadnih urah niso najbolj pozorni. Povabila jo je njena teta Heda Šmuc, učiteljica angleškega jezika. Mojca je bila prijetno presenečena, da učenci dobro obvladajo govorno angleščino, oziroma amerikanščino, in da so ji znali zastavljati zanimiva vprašanja.
Kako je bilo v začetku?
Nekaj težav sem imela zjezikom, saj sem govorila z angleškim naglasom, pa tudi vseh besed nisem razumela. Domotožje sem premagala, kar vsem ni uspelo. Od 33 gimnazijcev, kolikor nas je prišlo v Ameriko, so se nekateri vrnili že po nekaj dneh, nekateri po nekaj tednih. Tudi z družino, kjer sem stanovala prvo leto, sem se ujela. Sicer pa so Amerikanci odprti in prijazni ljudje...
Kako se znajde tujec v ameriškem velemestu, če vozi avto?
Vsako mesto ima izdelano natančno karto. Lahko odtipkaš na računalniku in ti pokaže pot ali telefoniraš na naj bližjo radijsko postajo.
Je nasilje hudo?
Ne tako hudo, kot kažejo filmi. Je pa res, da že srednješolci nosijo v šole pištole. Tudi na križiščih ob rdeči luči se dogaja, da ti grozijo z orožjem in moraš izsiljevalcu izročiti ključe. Tudi ugrabitve so pogoste, posebno otrok. Sama sem doživela šok, ko mi je starejša prostitutka hotela izročiti svojega otroka...
Kakšne so ameriške plače in cene po trgovinah?
Povprečna plača je 25.000 dolarjev letno. Zdravniki, odvetniki... zaslužijo od 100.000 dolarjev dalje letno. Zaposlujejo se lahko tudi srednješolci, največ v trgovini s hitro hrano ali blagom, da imajo za bencin. Šoferski izpit opravijo že pri šestnajstih... Če primerjam
slovenske trgovine z ameriškimi, ni velike razlike, so pa cene v Ameriki veliko nižje. Copate NIKE se dobijo na primer že od 20 dolarjev dalje... So pa zelo draga stanovanja in šolanje otrok.
Kaj počnejo mladi v prostem času?
Gledajo videokasete, TV, ki ima preko 100 kanalov, filmi na prostem pa niso več tako popularni, kot v 50-ih letih. Alkohol je do 21 leta prepovedan, zato je nekaterim še bolj zanimiv. V Ameriki je znano tudi druženje ob koncu tedna, imenovano party. Tam imajo
dostop do alkohola in razidejo se ponoči, ko naročijo še pizze. Zal se te zabave velikokrat končajo s hudimi avtomobilskimi nesrečami s smrtnim izidom.
V čem se njihova šola razlikuje od naše?
Ocenjujejo s črkami: A je odlično, B prav dobro,... F je enka. Tem črkam dodaj ajo šepluse in minuse... Na srednji šoli si predmete lahko izbiraš sam - glede na to, kaj boš rabil na univerzi. Od tujih jezikov se učijo največ špansko. Zanimivo je tudi to, da vsi srednješolci odlično o b vladaj o raču nalništ vo. Pišej o

Dekan univerze z Mojco ob podelitvi častnega priznanja za uspehe v šoli. Mojco so sprejeli v častno društvo
najboljših študentov ZDA.
tako spretno, da sploh ne gledajo pod prste...
Katero visoko šolo ste vpisali po gimnaziji?
Prvo leto šolanja so mi plačali starši, ker pa sem srednjo šolo končala zelo uspešno, sem dobila štipendijo mednarodne ekonomije in biznisa. Lani sem štiriletni študij na univerzi končala, in ker sem bila najboljša v oddelku, so mi na predlog profesorjev in dekana podelili visoko priznanje, s katerim sem v društvu najboljših študentov ZDA. Imenuje se PHI BETTA KAPPA, ustanovljeno leta 1776 in katere član je tudi nekdanji predsednik ZDA Bush. Čez pol leta bom vpisala doktorat in zdaj se še odločam za eno izmed znanih univerz v ZDA. Tudi ta študij traja 4 leta in prav tako bom dobila štipendijo. Omogoča mi jo to priznanje, pa še asistentsko delo, objavila sem tudi nekaj znanstvenih razprav. Študij na znanih univerzah znaša 50.000 dolarjev letno, na manj znanih pa 30.000 dolaijev letno.
Se ukvarjate s kakšnim športom?
V Trbovljah sem bila članica plavalnega kluba Rudar, kjer sem opravila tečaj za vaditelja plavanja, kar mi je prišlo prav v Ameriki. Prevzela sem skupino otrok, ki jih učim plavati. Sama pa sem se naučila igrati golf.
Poznajo	Amerikanci
Slovenijo? Mogoče v zvezi z dobrimi rezultati naših športnikov?
Smučanje in veslanje, kjer smo uspešni, v Srednji Ameriki ni tako pomemben šport, kot pri nas. Zato tudi ne vedo za Slovenijo. Poznajo v glavnem Evropo. Včasih so poznali Jugoslavijo po Draženu Petroviču in po jugotih. No, zdaj
vedo tudi za Bosno...
Kateri šport imajo najraje?
Živijo za NBA ligo, za košarko. Za Lakerse na primer so vstopnice razprodane za celo leto vnaprej. Stanejo nekaj tisoč dolarjev in pokupijo jih največ zvezdniki... Živijo pa še za baseball, konjske dirke, dirke s psi... Pri teh igrah imajo stave pomembno vlogo, saj se obrača veliko denarja. Draga in nevarna zasvojenost.
lahko le spodnje prostore, drugo nadstropje je namenjeno zasebnim prostorom. Bila sem tudi vkongres-ni dvorani, kjer zaseda ameriški kongres. V San Franciscu sem obiskala otok Alcatraz, kjer je imel Al Capone svojo celico. Sedaj je to zelo obiskana točka. Stala sem tudi na najvišjem nebotičniku na svetu, ki je v Chicagu. Peljala sem se čez celo Georgio, kjer še vedno vidiš stare bombažne plantaže iz suženjskih časov.
Če bi dobila primemo službo in tako pomagala svoji domovini z znanjem, ki ga bom še pridobila, bi bila zelo vesela. Z velikim zadovoljstvom bi sprejela ponudbo podjetja, kjer bi take kadre potrebovali.
Kaj boste počeli naslednjega pol leta?
Preko guvernerja države Ohio -Georga Vojnoviča, ki je bil pred kratkim v Sloveniji, se bom veijetno začela vpeljevati v ameriški poslovni svet. Oddala sem že spričevala in delovne izkušnje, dobila sem tudi dovoljenje zvezne države za zaposlitev.
Srečen povratek v ZDA, in da bi se kmalu spet vrnili v Slovenijo.
Hvala. Ob tej priložnosti bi se želela zahvaliti tudi mojim dragim staršem in skladu za Zoisove štipendije, ki so mi omogočili šolanje v Ameriki. Prav tako družini Stratton v Ameriki, pri kateri sem stanovala in profesotju Wishartu. S hvaležnostjo se spominjam tudi likovne sekcije Relik in plavalnega kluba Rudar.
Fanči Moljk
Ste že srečali kakšnega zvezdnika?
V Beverly Hillsu sem videla teči Madonno s svojim trenerjem... Bila pa sem tudi v Hollywoodu, kjer imajo zbrane filmske zvezde v predelu China Gate svoje podpise. V svež beton odtisnejo tudi svoje dlani in stopala. Chaplinov podpis je med naj starejšimi... Na šoli pa nas je enkrat obiskal Mel Gibson.
Katere znamenitosti ste že videli?
Kar precej. Poleg obeh Disneylandov mogoče še Niagarske slapove in Belo hišo. Tja sem šla lahko na osebno priporočilo poslanca zvezne države. Ogledaš si
Kakšno vreme prevladuje v Srednji Ameriki?
Sonca skoraj ne vidimo, ker je v zraku veliko sopare. Vsi objekti v Ameriki imajo klimo zaradi normalne atmosfere v bivalnih prostorih.
Imate fanta?
Da. Večkrat pride z menoj v Slovenijo, ker mu je zelo zelo všeč. Ljudje, pokrajina in hrana, predvsem potica moje stare mame Elizabete inč evap čiči moj ega strica Lojzeta.
Bosta prišla živet v Slovenijo?
Ničesar ne morem načrtovati, saj se vsestvarivživljenju spreminjajo.

II
*
Pred točno 14 meseci smo v Zasavcu že pisali o črnih oblakih, ki se zgrinjajo nad trboveljsko bolnišnico. Šlo je za osnutek predloga o kategorizaciji slovenskih bolnišnic, ki gaje pripravilo ministrstvo za zdravstvo. Osnutek predloga je zdaj zrasel v predlog, trboveljska bolnišnica pa je zopet na udaru.
Dr. Rudi Zupan
V Sloveniji naj bi se zmanjšalo število bolniških postelj. Tem zmanjševanju botrujejo ugotovitve, da je zdravstvo predrago. Ta ugotovitev je bila podana s strani svetovne zdravstvene organizacije. Zmanjševanje bolniških postelj pa naj bi bil le začetek. Trboveljska bolnišnica je poleg brežiške in ptujske, ena izmed najmanjših splošnih bolnišnic. Zakon o zdravstveni dejavnosti iz leta 1992 pravi, da naj bi imele splošne bolnišnice vsaj štiri splošne dejavnosti; to so kirurgija, interna ginekologija, porodništvo in pediatrija. Ne opredeljuje pa oddelkov. To ne pomeni, da morajo biti ti oddelkipopolnomasamostojni. Direktor Splošnebolnišnice Trbovlje dr. Rudi Zupanin njegovi sodelavci pa trdijo, da ti oddelki morajo biti samostojni, če se hočejo primerno razvijati. V vsakemizmed oddelkov mora potekati zagotavljanje specialističnih in bolnišnične dejavnosti 24 ur dnevno. Akt, ki je v obravnavi postavlja kriterije, kdaj oddelek kot samostojna enota ni več samostojen. To se zgodi na primer takrat, kadar število postelj pade pod 32. V Trbovljah je postelj 158, različno po oddelkih. Na internem 51, na kirurškem 47, na ginekološkem 41 in na pediatričnem 22. Na ginekološkem je 12 postelj za porodnice, ostalo za ginekologijo in nosečnice, ki imajo določene težave v času nosečnosti. V primeru, da
število postelj pade pod predpisano število postelj, pride do ukinitve oddelka in ustanovitve odseka, ki bi se po organizacijski plati pridružil drugemu oddelku. To pa pomeni ukinitev dežurstev in uvedbo pripravljenosti. Nekatere stvari se po strokovni plati prav gotovo ne bi več mogle delati tako kot sedaj. Težava je v tem, da bi to lahko pomenilo le začetek nekih sprememb, ki bi vodile v počasni proces ukinjanjabolnišnice. "Država je tako prefrigana, da ni izdala nobenega akta o ukinitvi, ampak je postavila druge mehanizme. Ta je lahko ekonomski, ki postavi takšne kriterije, ki jih kotmajhnainstitucija bolnišnica Trbovlje, ne more izpolnjevati."
Negovalna bolnišnica
Ena izmed opcij, ki lahko doleti trboveljsko bolnišnico, je tudi prekategorizacija v negovalno bolnišnico. Izraz je pri nas precej nov. Negovalna bolnišnica naj bi bila bolnišnica, v kateri bi mesto našli nekateri pacienti, čigar zdravljenje ježe končano, vendar jih na primer svojci ne morejo sprejeti domov in skrbeti za njihovo dokončno ozdravitev. Tu bi se bolniki
lahko zadrževali do treh mesecev na stroške zdravstvenega zavarovanja in bi se tu le negovali in ne več zdravili. Takšne bolnišnice so lahko dodane običajnim, lahko so tudi samostojne. V Trbovljah se bojijo, da bi postali takšnabolnišnica. Če bi se to z godilo, se ne bi več ukvarjali z nekaterimi dejavnostmi. Tudi očitki, da vsi delajo kar hočejo, ne držijo. Delajo vse tisto, kar od njih ljudje zahtevajo. Res pa je, darnorajo

to znati, torej, kar delajo, delajo za ljudi.
Krčenje dejavnosti
Med letom 1960 in 1970 se je trboveljska bolnišnica zelo razvila. Vzporedno se je razvijal tudi pediatrični oddelek. Takrat je bilo veliko porodov. V Zasavju je bila vedno velika zaposlenost obeh staršev. Zato so imeli otroci v bolnišnici veliko varnost, tako v dispanzerskem, kot tudi ležalnem pogledu. Takrat je nastal dogovor, da se splošni zdravniki ne bodo ukvarjali z otrokom kot z bolnikom, ampak se bo z njimi ukvarjal zgolj pediater, ki je zaposlen v bolnišnici. To pomeni, da seje z otroki vedno ukvarjal le specialist, ki je bil stalno dežuren. Če bi prišlo do sprememb, se bo to spremenilo. Ukinilo se bo dežurstvo, lahko pa se zgodi, da se bodo z otroci začeli ukvaijati splošni zdravniki. To pa pomeni upadanje standarda, ki je že dosežen.
Uri porodništvu jepodobno.Porodi so naravna stvar, ki jo ne moreš zreducirati na čas službe, ampak se dogajajo 24 ur na dan. Tudi tu se bo stvar, v primeru sprememb, močno zapletla.
Čas se izteka
Do 30. januarja bodo v trboveljski bolnišnici pripravili ugovore in pripombe k osnutku ministrstva za Zdravstvo. V njem naj bi nanizali dejstva, ki govorijo v prid ohranjanja bolnišnice takšne, kot je. "Mi smo za to, da bi bolnišnica funkcionirala tako, kolje zdaj - s štirimi oddelki, 24 urnim dežurstvom vseh ekip. Dosedanja praksa dokazuje, daje le tako mogoče zagotoviti maksimalno varnost bolnikov."
Kai ostane
Osnutek predvideva ohranjanje vseh dejavnosti. Vendar bi seštevilo samostojnih oddelkov skrčilo. Ostala bi le dva oddelka; splošna interna in splošna kirurgija. Obseg teh dveh oddelkov še ni definiran, to bi bila naslednja faza. V okviru teh dveh
oddelkov bi bila vključena še odsek kirurgijein ginekologije. S tem bi se začelo strokovno siromašenje. Bolnišnica ne bi začela zgubljati samo pacientov, temveč tudi strokovni kader. V primeru nove organiziranosti zdravniških služb obstaja nevarnost, da predvsem mladi strokovnjaki v Trbovljah ne bi več videli svoje prihodnosti. Možnosti za strokovno napredovanje bi bilo precej manj, zato bi si verjetno službo začeli iskati kje drugje.
Zmanjševanja
V Trbovljah se je vsake toliko časa država spomnila, da je treba nekaj ukiniti. Pred petnajstimi leti je bil to kirurški oddelek, zdaj bi se morali drugi oddelki. Skratka vedno so se načrtovalci politike ozirali na neke kazalce. V Zasavj u so se kazalci zdravja močno spremenili. Včasih je bilo veliko otrok, rudarjenje in industrija je povzročala veliko poškodb. Zdaj je vZasavju predvsem več starejših ljudi in stemobolenj.ki
so vezani na to obdobje. Ves čas se nekaj spreminja in temu primerno se odločajo, kje bodo posegli. Pri zmanjševanju bolniških postelj, ki jih je v Sloveniji menda preveč, je le poizkus najti neko nebolečo rešitev, s katero bi se zmanjšali stroški zdravstva. Manjše bolnišnice so pri tem vedno na prepihu. Pri vsem tem pa je čutiti močan vpliv politike, ki ni vedno v skladu s strokovno platjo. Konfrontacija med politiko in stro-kovnostjoje posebej obremenjujoča v predvolilnem obdobju. Ukinjanje, oziroma krčenje neke bolnišnične dejavnosti gotovo ne prinaša političnih točk. Dr. Rudi Zupan pravi, da so se zmanjševanju zmogljivosti vedno upirali. Vendar pa razumejo, dadozmanjševanjazaradi sprememb okolja, iahkopride.V zadnjih desetih letih se je število bolniških postelj od 240 zmanjšalo na 157. Toliko manj postelj lahko pogrešajo. Zdaj pa se mora to nehati, saj je v Zasavju tolikšno število prebivalcev, ki to število postelj potrebujejo. So proti takšnemu načinu, kot je sedaj, da ti
na skrit način povejo, da te bodo počasi onemogočili. So za kategorizacijo, ki spravi bolnice v neke skupine. So pa proti, da bi takšna kategorizacija ljudem odvzela varnost. Da obstaja kriterij, ali bodo dežurstva ali ne, število postelj, je nesmiselno. "Mi smo proti strokovnemu siromašenju. Dokument bolnico kot organizacijsko celoto samo siromaši. Če ti izdenamicevsakdanjemljejoin nič ne vračajo, je prej ali slej prazna."
Bodočnost
V primeru trboveljske bolnišnice ne gre za fizično likvidacijo. Gre za krčenje, ki lahko počasi privede do ukinitve. Tega se zaposleni najbolj bojijo. Pa ne samo zaposleni. V primeru, da do reorganizacije pride, bomo posledice čutili vsi prebivalci Zasavja. Marsikateri pregled, ki ga trenutno še lahko opravijo v Trbovljah, bi poslej potekal kje drugje, v Ljubljani ali Celju. Ukinjanje oddelkov in formiranje odsekov je po mnenju mnogih nesmiselno. Z ukinitvijo oddelkov, bi se namreč ukinila tudi nekatera dežurstva. Obstajala bi nevarnost postopne ukinitve teh odsekov. Čeje za nekoga na primer 588 porodov v lanskem letu premalo, da bi se porodnišnica obdržala, to ne pomeni, da jo v Zasavju ne potrebujemo. Prav tako kot manj delovnih nesreč ne pomeni, da ne potrebujemo kirurgije. Usoda trboveljske bolnišnice se bo torej začela razpletati v začetku februarja. Ali bodo odgovorni na ministrstvu za zdravsto pripravljeni prisluhniti pripombam, ki govorijo proti novi organizaciji, bo kmalu znano. Trenutno pa je znano, da bodo spremembe, kot so sijih zamislih v osnutku, pomenile za zasavsko zdravstvo, le strmo pot navzdol. Trenutno pa nam ostane samo še čakanje na dokončno odločitev o nadaljni usodi Splošne bolnišnice Trbovlje. Seveda pajevprašanje, ali je dokonča odločitev v zvezi s tem v volilnem letu sploh mogoča.
Tekst in foto: Jure Nagode
Uspešen krvosledec Muf
Sneg in žled v gozdovih
»SESEK
. '*"*«•< °lb" ,	»H*.......dL,«,.,,	Prvi letošnji izlet
Sifepi«ii|si	.^.,L ■	^	d,,*, 'Itbovljc
2r,traM5	JZ—±:l„
srcdri : 28. januarja, Odhod ;ix> ob glini pmgf«tinzy,vtoskkpovl9.,,,e januarja počvi z novimi teča„ zjutraj izpred Komunale, in 3,izredne s^e KXsprejeli bodo	družabnega :plesa, V šriboto, 13.	Predhodne prijave sprejema
1-ie.llv,. tinanOiKna načrta IMS žn	iamuni., ob 1 S. uri se je pričel tečaj	društvo v svoji društveni pisarni
leto 1996, obravnavali akiurtina	za odrasle pod geslom "Zaplešite z	do 23, januarja. Udeleženci izleta
vprašanja v zvezi z uveljavljanjem	ntumri V ponedeljek. 1S jiintut pa ob	se bodo morali: pri nierno obuti,
zakona o žrtvah vojnega nasilja.	17.30 uri se je pričel plesni tečaj za	obleči m nasploh primemo opremiti
pogovaujaU se l»do s predstavniki	učence; od tretjega du sedmega	zaradi zimskih razmer. Koča na
.......................:
						
Andrej Lesjak je član Lovske družine Gabrovka in s svojini psom bavarskim barvarjem Mufom Travnogorskim dosega zelo dobre rezultate. Pri delu s psom mu pomaga tudi njegova hči Eva. Muf je bil poležen novembra 1993, dobil je telesno oceno odlično, na specialni razstavi barvarjev oktobra lani v Kočevju pa je dobil naziv prvaka mladih. Septembra lani je v Lendavi na mednarodni razstavi dobil naziv CACIB in BOB - prvak pasme. Na preizkušnji naravnih zasnov oktobra lani v Kočevju je Muf dosegel 154 točk in tako prišel v prvi nagradni razred. Muf mora opraviti še tekmo in vzrejni pregled, tako bo dobil certifikat opravljanja za delo po krvnem sledu.
Sneg, ki je začel naletavati zadnji dan starega leta, je s svojo obilico in težo povzročil težave domala vsem. Skupaj z žledom, ki mu je sledil v začetku januarja, je pustošil tudi v gozdovih, ki jih pokriva Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana. Medtem, ko je sneg lomil in ruval drevje predvsem v nižinah, do 550 metrov nadmorske višine, je žled v večji meri prizadel gozdove v nadmorski višini od 550 do 650 metrov.
"Psu se je potrebno posvetiti najmanj dve uri na dan, ne moreš ga vzgajati sam. Tudi žena precej pomaga, saj skrbi za posebno prehrano psa, ki ne sme biti slana, mora biti vitaminska in vsebovati precej zelenjave. Pes, ki veliko dela',
potrebuje več vitaminov od drugih psov. Pes tudi ne sme biti predebel ali presuh, biti mora v dobri telesni kondiciji. Ni važno ali je dež ali lepo vreme, s psom moraš ven in se z njim ukvarjati," je v pogovoru dejal Andrej Lesjak. "Posebej se moram zahvaliti lovcem v naši LD, ki mi pomagajo in zbirajo kri, vodstvu družine in Aloj zu Ovnu, kije prevzemnik divjačine in mi zbira kri. Na teden tudi do sto kilometrov zaradi Mufa. Psa šolam po veljavnem pravilniku, veliko smo v lovišču in lovcem se zahvaljujem tudi za to, da ga lahko učim po vsem lovišču."
Krvno sled zaMufa pogosto naredi tudi Eva, id. ima prav tako veliko zaslug za vzrejo in šolanje psa. "Človek mora imeti za psa čas, delati mora z njim. Pomembno se mi zdi, da imaš svojega psa rad. Obenem ne smeš od psa preveč pričakovati in ga moraš imeti rad, tudi če ne naredi veliko." je povedala Eva.
Andrej si želi, da bi v prihodnosti lahko s svojim Mufom čimveč delal in predvsem pomagal lovcem pri iskanju zastreljene divjadi. Ko bo Muf opravil vse potrebne preizkuse,
bo v pomoč tudi lovcem iz drugih LD v Zasavju. Pes krvosledec je lahko pokazač, oblajač ali pa trgač. Za Mufa so kmalu ugotovili, da je pokazač. Njegova posebnost je ta, da ko nekaj najde, se vrne k lastniku in ga potem pripelje do cilja. Pri
Lesjakih so se za bavarskega barvar-ja odločili zato, ker so si želeli psa z velikimi ušesi, črnim smrčkom in prijaznim značajem. Ko so se odločili za Mufa, so začeli preučevati literaturo o krvosledcih, o njihovih delovnih navadah in šolanju.
BarbraRenčof
Da bi čimprej, učinkovito in zakonito odpravili posledice, poziva Zavod za gozdove Slovenije lastnike gozdov, naj čimprej pregledajo in ocenijo poškodovanost drevja v svojih gozdovih. Posebno pozorni naj bodo na polomljena drevja in veje ob strugah potokov in rek. Ob odjugi in močnem deževju bi namreč zaradi tega drevja in vej nastopila nevarnost zajezitve strug in s tem poplav, zato ga je potrebno čimprej odstraniti. V primerih, ko podrto in polomljeno drevje leži oziroma sega na stavbe, ceste, poti in ostale komunikacije, naj lastniki gozdov čimprej poskrbijo za odstranitev. Po razrezu je treba veje in vrhače iglavcev razžagati in zložiti na kupe tako, da prekrivajo svoje debelejše konce, ter razžagati in zložiti tudi veje listavcev. V navedenih nujnih primerih lahko lastniki gozdov dela opravijotudi brez predhodno izdanih odločb, id jih sicerizdajajo lastnikom revirni gozdarji (29. člen Zakona o gozdovih), vendar morajo o nameravani sanitarni sečnji in drugih preventivnih varstvenih delih predhodno pisno obvestiti revirne gozdarje.
V primerih, ko je v gozdu podrto drevje, ki pa ne ogroža komunikacij, in če je poškodovano stoječe drevje, naj se lastniki gozdov čimprej oglasijo revirnim gozdarjem Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Zagorje. V Krajevno enoto Zagorje
sodijo revirji Hrastnik, Kolovrat, Kum, Šentlambert in Trbovlje. Revirni gozdarji bodo označili drevje za posek in izdali lastniku Odločbo o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del v gozdu. Označeno drevje mora biti posekano, izdelano in odpeljano iz gozda čimprej. Priporočljivo je, da se to stori takoj po izdaji odločbe ali vsaj do začetka vegetacijske dobe. Rok poseka in spravila, naveden v odločbi, naj lastniki gozdov upoštevajo dosledno, saj bi sicer zaradi velikih količin poškodovanih iglavcev lahko prišlo do škodljive namnožitve podlubnikov. Pri spravilu je potrebno upoštevati občutljivost tal, ne sme se torej spravljati po mokrem, mehkem, saj bi sicer prišlo do velikih poškodb gozdnih tal, vlak in poti. Sortimenti bora naj bodo odpeljani v predelavo čimprej, ker sicer les zaradi modrenja izgublja svojo estetsko in s tem seveda tudi odkupno vrednost.
Naslov Krajevne enote Zagorje, kjer lahko lastniki gozdov vsak delovni dan med 7. in 8. uro ter ob ponedeljkih in sredah med 7. in 15. uro pustijo sporočilo oz. se ob ponedeljkih med 7. in 8. uro pogovorijo z revirnimi gozdarji je Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Zagorje, Ulica 9. avgusta 78/a, Zagorje ob Savi, tel. (0601)61-015.
Marija Tavčar

1*1
E
111111111 . , lil
Snrpmpmhp hnrin bprememne douo
Pustimo ob strani že dlje časa sporne poračune. O njih so ta teden odločali v parlamentu. Ker smo sestavek pisali prvi dan v tem tednu, niti ne vemo, kakšna je bila odločitev. Smiselno bibilo, da bi jih upokojenci obdržali, četudi nasprotna stran zatrjuje, da so nesmiselni, ker da so bili uvedeni v času, ko je inflacija znašala okoli 20 odstotkov.
: Nas zanimajo poleg tega tudi nekatere bistvenejše spremembe pokojninsko-invaiidskega zakona. Pravijo, da so neizbežne, takorekoč nujne, in da že predolgo odlašamo z njimi. Znabiti to drži, še zlasti zato. ker spremembe zakona iz leta '92 vsebujejo resnično nekatera dotočila, ki ta čas postajajo najmanj, kar lahko rečemo, sporna. Vzemimo, da zasebni sektor, pa še nekateri drugi, utegnejo sami izbirati pokojninsko osnovo oziroma plačilo prispevkov. To že zdavnaj n; več v skladu 2 realnostjo, kajti dobro je znano, da::
: so ta določila nastala v času, ko se je Zasebni sektor šete začel razvijati. Zdaj je že dcspgel večjo strpijo, ki |i||!|||| izenačenje plačevanja pokojninskih prispevkov z vsemi drugimi.
Tudi izbira najboljših desetih tet ob odmeri pokojnine dejansko ne ustreza več, ker smo tudi na tem področju doživeii spremembe, spričo katerih je potrebno najti ustrezne rešitve. Popravki tega. in še nekaterih drugih spornih določil, b i: nam re č omogoči ti ob I iko van j e u strez n ej šeg a medgeneracijskega sporazuma. Ali če gremo korak naprej; celovitejša reforma sistema bi omogočila vsakomur minimalno pokojnino.
Ni res, da še ni čas za oblikovanje tiste vrste sprememb, kib; omogočile,da. vzemimo vdova, ki sicer dobivapokojnino. prevzame moževo višjo pokojnino, vendar 100%, ne tako, kot dosiej ie 75%. Enkrat smo že povedali, pa ne bo napak ponoviti: tak sistem poznajo celo v manj razvitih državah, kot je naša. Ne nazadnje: s tem bi resnično izenačili žensko z moškim, kar je za zdaj ie še proklamacija, ki pa v praks,: pogrne. Skratka: prav bi bilo, da bi obiikevali takšna dopolnila k obstoječemu pokojninskemu sistemu, ki bi zagotavljal takšno socialno varnost upokojencem, ki velja tudi v razviti Evropi.
M.V.
Izlet na Podmejo
Planinska skupina PD Trbovlje pri Društvu upokojencev Trbovlje je v četrtek, 18. januarja, izpeljala svoj prvi letošnji planinski izlet. Na to pot so se odpravili v jutranjih urah od doma Svobode preko Golovca, mimo Katarine, Vrharja do Jagra na Podmeji. Vreme je bilo kljub mrazu zelo primerno za hojo. Glede na zimski čas se je bilo potrebno temu primerno obuti in obleči. Na cilju seveda ni manjkalo dobre volje. Skupina se je vrnila domov v zgodnjih popoldanskih urah. Tudi tokrat jih je, ob pomoči drugih usposobljenih vodnikov, vodil Vinko Pfeifer.
VIS je nastopil
Člani Vokalno instrumentalne skupine, ki deluje v okviru Društva upokojencev Trbovlje, je oskrbovancem doma v Tisju v Šmartnem pri Litiji popestril popoldanske urice. Obiskali so jih v četrtek, 18. januarja. Kot že nekajkrat doslej, so pripravili oskrbovancem in osebju tega doma prijetno vzdušje. Ta ansambel tvorijo skupina tamburašev in kitaristov ter ženski tercet. Vse prisotne so
Prijetno leto 1995
Oskrbovanci Doma upokojencev Frač Salamon Trbovlje se še vedno radi spominajo preteklega leta. Doživeli so marsikaj in vedno znova so ugotavljali, kako lepo jim je in kaj vse še zmorejo storiti. Predvsem pestro je bilo v njihovih skupinah za samopomoč, saj so jih obiskali različni gosti: cicibani, osnovnošolci z učiteljicami, zdravnik, predstavniki Karitasa,
novinarji, ansambel Duo Dom s pevko Marijo in še mnogi drugi zanimivi gosti, ki so popestrili njihova srečanja.
Skupine so obiskale Dom Impoljca in Dom starejših v Hrastniku. Skupina Komet je gostovala s svojim glasbenim programom v Domu Tišje pri Litiji in v Trubarjevem domu v Loki pri Zidanem mostu. Odšli so tudi na kopanje v Zdravilišče Laško. Udeležili so se tudi jabolčnega piknika pri družini
Kurnik, obiskali pa so tudi domačijo Zakonjškovih. . Večkrat so obiskali tudi trboveljski ribnik, kjer je za prijetno vzdušje poskrbel harmonikaš. Ogledali so si tudi fanazarijo v Retju. Prijetnega počutja in veselja ni nikoli manjkalo. V nepozabnem spominu pa je oskrbovancem ostal izlet v Logarsko dolino.
Leto jim je kar prehitro minilo. V novem letu bo zopet kup novih dogajanj in pričakovanj. Želijo si, da bi jim bilo zopet tako lepo.
A.C.
razvedrili in na koncu so tudi skupaj z njimi zapeli.
T.L.
Višje premije
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije se je odločil, da od 1. januarja dalje zviša plačevanje premij za zdravstveno zavarovanje. Zvišali so jo za 11,63 odstotkov in sedaj znaša 28.800 tolarjev letno oziroma 2.400 tolarjev mesečno. Za upokojence velja določena olajšava, tako da od pokojnine odtegnejo za zdravstveno zavarovanje vsak mesec po 1.608 tolarjev. Prvič bodo to upokojenci opazili pri izplačilu pokojnine konec januarja. Na zavodu so se za zvišanje premij odločili zaradi slabega finančnega uspeha oziroma izgube, ki jo prikazujejo v poslovanju za lansko leto.
T.L.
Članske obveznosti
Od 3-januarja dalje poteka pri Društvu upokojencev Trbovlje akcija plačevanja članarine za letošnje leto. To lahko zainteresirani storijo do 31.januarja. Doslej je članarino poravnalo že okoli dve tretjini članov. Članarina za DU znaša 500 tolarjev, za ljubljansko Vzajemno samopomoč 500 tolarjev in za Sklad posmrt-ninske solidarnostne samopomoči Trbovlje 1.600 to-larjev.Ob tej priliki je mogoče plačati tudi članarino Delavski godbi Trbovlje.
T.L

= ©mlBiLl teOTills?
V četrtek, 18. januarja, se je v Delavskem domu Zagorje v okviru abonmajskih gledaliških iger predstavilo Slovensko ljudsko gledališče Celje. Igralska zasedba, ki seje tokrat ponašala z novima članicama, luno Ornik in Barbko Cerar, ter s posebnim gostom, Pavletom Ravnohribom, je presenetljivo polni dvorani predstavila Anouilhovo melodramo Skušnja ter s tem za dobri dve uri izpostavila etični in moralni problem ljubezni v tradicionalnih družinah.
Igra, kije nastajala v času strme vzpenjače Camusove filozofije absurda, prikazuje trdo vkore-ninjeno formo tipično "preutrujene" aristokratsko -meščanske družine, ki jo lahko brez večjih obotavljanj prenesemo na globalno civilizirano
družbo tedanjega časa.
Le-ta temelji nanekakšnicontrat social, ki v zameno za podreditev določenim paragrafom zagotavlja uspešen in zanesljiv družbeni razvoj, hkrati pa ohranja zunanjo stabilnost družine kot potrebnega segmenta družbene strukture. Pravilo družbene pogodbe, ki gaje oblikovala zvita težnja po kratki ter vseh iztrebkov očiščeni stezi do uresničitve ideala, jekruto, dejansko pa nedvomno gospodovalno: Družbeno dopuščeno je vse, čemur je moč nazdraviti z enostavno ter razumsko dokazljivo računico!
Ob spogledovanju z dano zapovedjo se pripadniki višjega družbenega sloja, v tem primeru ugledne stare aristokratske družine, brez posebnega truda soočijo z
njenimi zahtevami ter jo sčasoma privzamejo kot plod nezavedne samoumevnosti. Oblikujejo se nenavadni, a družbeno priznani medsebojni odnosi, ki temeljijo na zadovoljevanju vsakdanjih potreb ter izkoriščanju danih prednosti. Grof in Grofica "zaposlita" v svojem življenju ljubimce, ki potisnejo ljubezen kot vrednoto v kot, dokler se v Anouilhovi melodrami ne pojavi v o bliki mlade vzgojiteljiceLucille, ki simbolizira nedolžnost, zaradi otroške čistosti pa najvišjo Ljubezen.
Kontrast, ki ga aristokratska družina zaradi navidez produktivne simbioze z družbo ni sposobna preživeti, je toliko bolj roteč, saj predstavlja Ljubezen za cinične utilitariste tujek, neznanko X, kije ni več moč definirati in lahko zaradi
moralne moči poruši gnil, a kompakten most družbenega gnojila.
Edina rešitev, ki bi zanesljivo odpravila naraščajočo zadrego ter preporod čustev, se kaže Heroju v zverinskem moralnem pohabljenju Lucille, ki jo zaradi njene naivne občutljivosti tudi etično razčetveri.
Konec Skušnje ostaja navidez odprt; nadležni virus je uničen, njegova popolna nebogljenost pa sme izb irati med dvema umazanima potema: prva vodi do takojšnje pogu bitveupanja, slednja se močno približa spužvastim vrednotam družbene pogodbe. Prišepljena Anouilhovaideja, ki spodbijarealno sliko družbenih razmer začetka 20. stoletja, pa nakazuje brezkompromisno, anevsiljivo vztrajanje Ljubezni; v prvotni ali modificirani obliki.
Jaša Drnovšek
Prosvetno društvo Čemšenik je preteklo nedeljo zopet navdušilo s svojo vsakoletno predstavo. Tokrat je že poznana, povprečno precej mlada zasedba,
Igrali so:
Tone, kovač: GregorCelestina Tilka, njegova žena: Nataša Zupan
Tomaž, Tonetov oče: Marko Polc
Barbara, njegova žena: Anica Rozman
župan: Matej Juvan županja: Irena Zupan Korenka: Janja Ludoviko Šipar: Izidor Klopčič Šiparica: Ksenija Zupan Čipck: Marko Mal Čipkova: Janja Razboršek Žakar: Karli Drobež Šepetalki:
Vida Kuder in Katja Klopčič
izvrstno odigrala Pohlovo komedijo Zakonci stavkajo. Vanjo so, kar je bilo ves čas umetniško odigrane in za amatersko gledališče nadvse dovršene predstave, vložili precej truda - pripravljali so se že od oktobra.
Ni naključje, daj ih že vabijo tudi drugam; tako bodo spomladi gostovali na Mlinšah, v Podkumu, Preddvoru, na Trojanah in Izlakah, za zaključek pa ponovno v domačem Cemšeniku. Zagotovo bodo tudi te predstave dobro obiskane, tako kot premierna prejšnjo nedeljo. Dvorano Prosvetnega društva Čemšenik je namreč napolnilo toliko gledalcev, daje zmanjkalo prostih sedežev.
Igro si vsekakor velja ogledati. Morda nekoliko moti skoraj pretirano dosledna izgovorjava zbornegajezika. Vendarle ta poskrbi za specifičen priokus predstave v najboljšem pomenu besede.
Rado Fele
Kozole v Vegradu
Za samostojnega slikarja in kiparja Karlija Kozoleta pravijo, da ne želi ustvarjati samo zase, svojo sliko oziroma skulpturo želi pokazati tudi drugim, predvsem tistim, ki umetnost ljubijo.
Odzivi na to so različni, vedno pa dobrodošlim spodbujajoči. Kozole je vsake kritike vesel, pa naj bo takšna ali drugačna. Prav zaradi tega pogumno razstavlja. Njegova dela izvirajo iz čistih ljubiteljskih in notranjih nagibov, predanih barvam, čopiču, oblikam, motivom in izrazju.
23. januarja je otvoril razstavo v galeriji Vegrad v Velenju. Razstavljadelaizzadnjegaobdobja svojega stvariteljstva.Predstavljajih v oljni tehniki, deloma v akrilu, pa tudi v mešani tehniki. Kozole seje
dalj časapredstavljal kot krajinar, v zadnjem času pa seje lotil abstraktne umetnosti.
Njegova dela si lahko v galeriji Vegrad ogledate do 23. februarja.
T.P.
Slovenski
oktet
Slovenski oktet j e bil ustanovljen pred več kot štiridesetimi leti. V vzorni obliki naj bi gojil slovesnko fantovsko petje. Pevci so hitro osvojili srca poslušalcev doma in v svetu. Danes pojejo vse od korala do del sodobnih skladateljev, folkloro z vsega sveta in seveda predvsem še vedno slovensko pesem.
V Delavskem domu Zagorje bo Slovenski oktet nastopil 26. januarja ob 19. uri.
T.P.
ZABEUO
Hrastnik
Dohodnino, dveurno predstavo MGL Ljubljana so videli obiskovalci abonmaja v ponedeljek, 15. januarja. Avtor komedije, sicer Francoz, vendar sta Dohodnino prevajalec Aleš Berger in režiser Vinko Moderndorfer uspešno presadila na slovenska tla. Duhoviti zapleti se zagrinjajo okrog glavnega junaka Paula, direktoija reklamne agencije. Živahno ga je odigral Slavko Cerjak v navezi z umirjenim in na trenutke ciničnim strežajem Fernandom - Zlatkom Šugmanom. Vse se vrti okrog tega, kako bi preslepili davčnega inšpektorja, ki z vso birokratsko natančnostjo preverja pravilnost podatkov. S posebno pozornostjo so gledalci spremljali nastop manekenke Ingrid - Tanja Ribič, ki nas zabava zadnje čase v TV Paradižniku.
V Hrastniku bosta letos še dve gledališki predstavi. Partljičev Štajerc v Ljubljani, ki gaze nestrpno pričakujemo, bo predvidoma v tnarcu.
F.M.
Plesni venček v KRC Hrastnik
sta v četrtek, 18. januarja, pripravili OŠ Hrastnik in Dol pri Hrastniku. Veljal je kot zaključek plesnega tečajazaosnovnošolce, ki gaje vodil plesni učitelj Albin Šeško. Vrsto družabnih plesov je pokazalo 30 mladih parov plesalcev.
T.L.
Trbovlje
Sklad dobro delo so nedolgo tega ustanovili v Ljubljani, kamor se stekajo dohodki od prodanih umetniških del, ki jih poklanjajo slovenski likovni umetniki namensko za pomoč žrtvam prometnih in drugih nesreč na področju Slovenije. Letos je svoj delež prispeval tudi akad. Slikar Janez Knez iz Trbovelj. Daroval je oljno sliko Akt v izmeri 65 x 58 cm, njena izklicna cena je 100.000 tolarjev. Interesenti, ki jih slika zanima, so sodelovali v licitaciji, ki je potekala do 17. januarja. Del izkupička je bil namenjen ponesrečeni devetletni Sari Durovič iz Ljubljane, ki jo je s kolesa zbil pijan voznik.
Iztok Kovač, po rodu Trboveljčan, je 13. januarja v CD
Parnasova pota
Ureja Franci Lakovič
Ana Povše
Kadar mi reče
Kadar mi reče, da sem lepa, si še bolj želim živeti.
V srcu čutim, da sije sonce, da listi breze trepetajo, da ptice žvrgolijo, da vsi ljudje srečno živijo.
Zato, veš, zato si želim živeti, še živeti, oh, nikdar umreti.
Rože
Prinesel mi je rožo, eno samo rožo, a nič zato,
kajti vem, da v njegovem srcu cveti jih zame vsaj še sto.
L
Ljubljana nastopil v svoji novi plesni uprizoritvi: Strunaje želo - prvi dotik, v izvedbi mednarodne plesne skupine EN-KNAP, ki je bila ustanovljena leta '93 v Leuvenu v Belgiji. Nastalo je v produkciji zavoda EN-KNAP iz
16. februarja, pa bodo pripravili v domu Svoboda v zgornjih Trbovljah koncert vseh treh ansamblov, ki bo veljal kot osrednja kulturna prireditev DU Trbovlje v počasti te v kulturnega praznika. Na seji so med drugim
Ljubljane v koprodukciji CD ter še dveh ustanov iz Nemčije in Anglije. Glavni pokrovitelj pa je bila Nova LB, LB HIPO. Sceno za to uprizoritev je naredil trboveljski rojak Samo Jurečič, sicer pa je pri izvedbi sodelovalo še več drugih sodelavcev. Iztok Kovač je k svojim prejšnjim delom dodal novo ubrano struno v verigi svojih avtorskih plesnih stvaritev. Znano je, da mu je bila leta '94 za dosežene uspehe podeljena Prešernova nagrada.
Komisija za kulturo pri DU Trbovlje, ki pokriva tako moški kot ženski pevski zbor ter VIS - Vokalno instrumentalno skupino, je pred kratkim pripravila kratkoročni program dela. Tako je VIS 18. januarja nastopil s koncertom priljubljenih vokalnoinstrumental-nih del v domu oskrbovancev v Tisju,
izrazili začudenje o odločitvi občine Trbovlje, da ukine podeljevanje plaket Tončke Čeč.
T.L.
Zagorje
Duhovnik (Priest), ameriški film v režiji Antonia Birda, je bil v okviru filmskega gledališča na sporedu v torek, 23. januarja ob 21. uri. Kombinacija človeškosti in duhovnosti se ne zdi tako zmotna, da tudi religiozna tematika s priokusom vaških tegob in nadlog, ne bi bila zanimiva.
Slovenski oktet, nastopajoč že 40 let, današnji pa poj oč vse od korala do del sodobnih skladateljev in slovenskih pesmi, bo nastopil v petek, 26. januarja ob 19. uri v DD Zagorje. Umetniški vodja je Anton Nanut.
P.R.
Knjižne novosti
Hrastnik: 1. Voglar: Palček miška in dva slona; 2.
Evolucija človeka; 3. Disney: Pepelka; 4. Makarovič:
Coprnica Zofka; 5. Novak: Arne na potepu; 6. Slikovni slovar Zemlje; 7. Veliki slikovni atlas odkritij; 8.
Evropske ujede in sove; 9. Holt: Sreča opoteča; 10.
Košir: Otrok in mediji.
Trbovlje: 1. Steam: Edgar - speči prerok; 2. Vogrinc:
Televizijski gledalec; 3. Studen: Stanovati v Ljubljani; 4. Vodovnik. Slečena scena; 5. Zgodovinski parki in vrtovi v Sloveniji; 6. Badegruber: Učenje brez prisile; 7. Arko: Odkletev : sentištorije; 8. Redfreld: Celestinska prerokba; 9.
Glasser: Kontrolna teorija za managerje; 10. Burger: Saj se itak ne da nič narediti.
Zagorje: 1. Waddell: Pojdiva domov, mali medo!; 2. Gomboli: Zemlja - modri planet; 3. Mackee: Elmer; 4. Mrvar: Škrat Spančkolin; 5. Palčič: Ukaželjnabuba; 6. Waddell: Pujs v mlaki; 7. Reba: Kraljična Žužika; 8. Hill: Slovo od plesa; 9. Hill: Baletna pepelka; 10. Rainer: Ježkova frizura.
Podbregar domačine po uspešno izvedenem protinapadu znova popeljal v vodstvo - 29:28. Še večje presenečenje je z zadnjim golom 30 sekund pred koncem preprečil Puc. Gostitelji so imeli zadnji napad, ki pa ga niso uspeli izkoristiti. Že po izteku igralnega časa so imeli še devetmetrovko, Senčarjev strel pa je zadel le zunanji del mreže. Ne glede na to seje takoj zatem v Trbovljah začelo slavje, navdušeni gledalci pa so še dolgo ostali na svojih mestih in z aplavzom nagradili domače igralce za neverjeten uspeh.
S.F.
Visok poraz
Dobova-Inžcniring Šarbck 34:24 (12:12)
Športna dvorana v Dobovi, gledalcev 300, sodnika Tomič (C E) in Skubic (LJ).
Dobova: Kostrevc, Dapo 2, Begovič 6, Mijačinovič 8, Voglar 1, Ocvirk 7, Žibert, Glaser, Leve, Medved 4, Stojakovič 6, De nič.
Inž. Šarbek: Ulčar, Papež 7, Kralj, Bilbija5, T. Kogovšek 3, B. Kogovšek, Gradišek 5, Lubej 2, Dobravec 2, Privšek, Verbajs, Doblekar.
Litijski igralci so odlično odigrali srečanje v prvem polčasu. Vodili so 3:1 :ji 12:11. Vendar je bilo srečanje v L polčasu dokaj izenačeno. Začetek drugega dela je pripadel domačinom, ki so si ustvarili lepo prednost in jo večali iz minute v minuto. Nič ni bilo pri Šarbkih tako, kot v prvem delu, ko so zdisciplinirano igro držali ravnotežje v igri. Samostojne akcije, prehitro zaključevanje napadov in ne vračanje
Z
Senzacionalni uspeh
Rudis Rudar - Pivovarna Iraško 29:29 (14:16)
Trbovlje, dvorana OS, gledalcev 600, sodnika Wutej (Mb) in Tomšič (Ej).
Rudis Rudar:	D.Lipovšek,
Podbregar 6, Gričar, Šikovec, V rbnjak 6, Kosec, Senčar 5, Čop 5, Voglar 7, Drobnič, Teržan, Randželovič.
Pivovarna Laško: Strašek, Šafarič 5, Vugrinec 5, Načinovič, Pajovič, Stefanovič 3, Pungartnik 7, Tomšič 1, Leve 5, Puc 3, Podpečan, Perič.
Kakšno presenečenje! Trboveljčani, ki sojini mnogi prisodili boj za obstanek v ligi, so z izjemno borbenostjo in bučno podporo gledalcev dosegli velik uspeh in kot prvi v tej sezoni odščipnili točko državnemu prvaku. Gostitelji so tekmo fantastično začeli in v 5. minuti povedli s 4:1. Zovkova četa, v kateri so sicer manjkali poškodovani Šerbec, Jeršič inlvandija, je nato obrambo 3-2-1 zamenjala s 5-1 in v 11. minuti prvič povedla (6:5). Odličnih domačinov pa to ni zmedlo in so držali neodločen izid, pa čeprav je v prvi
polovici prvegadelacelj ski vratarPcrič ubranil dve sedemmetrovki in še nekaj stoodstotnih priložnosti. Nadrugi strani seje večkrat izkazal tudi domači čuvaj mreže Randelovič, kljub temu pa je bilo doseženih veliko zadetkov, saj je bila izjemno hitra. Ekipa novega trenerja in velikega motivatoija Iva Jckoša pa ni popustila. Učinkoviti krožni napadalec Voglar je z dvema zaporednima zadetkoma takoj Ra začetku drugega polčasa izid izenačil in vnel se je ogorčen boj za zmago. Lepih akcij, asistenc in golov ni manjkalo, v sicer športnem srečanju pa so nekajkrat popustili tudi živci.
Zaradi preglasnega ugovarjanja na sodniško odločitev je tako najprej ''porumenel” gostujoči pomočnik trenerjaMiro Požun, natopaše domači strateg Ivo Jckoš. V 47. minuti so si Celjani znova priigrali prednost (23:21). To pa je bilo tudi njihovo zadnje vodstvo, saj so fenomenalni "rudarji” odgovorili s tremi zaporednimi zadetki in povedli s 24:23. Nato so bili v prednosti še petkrat, v tem času pa sta tudi najbolj mirne gledalce na noge s "cepelinom" spravila Vrbnjak in Senčar. Natanko minuto pred zadnjim znakom sirene je mladi
v obrambo, so domačim omogočili serijo protinapadov in tokrat kljub 34 prejetim golom solidni vratarDoblckar ni mogel storiti več.
S. K.
Poraz doma
Inženiring Šarbek-Kodeljevo 20:24 (8:15)
Športna dvorana Litija, gledalcev 700, sodnika Krasna in Vodopivec, oba Ajdovščina.
Inž. Šarbek: Ulčar, Papež 6, Bilbija, T. Kogovšek 5, B. Kogovšek. Gradišek, Lubej 2, Sotenšek 3, Dobravec 1, Privšek 3, Verbajs, Doblekar.
Kodeljevo: Valič, Bavčar 3, Simon 7, Vrtovšek 2, Denac 5, Jelčič 2, Kranjec, Bizjak, Vujičič, Makovec, Ficko, Šiftar.
V	dokaj slabi rokometni predstavi smo videli dvapovsem različna polčasa V prvem navdihnjeno ljubljansko ekipo, kije takoj na začetku dala vedeti, po kaj je prišla v Litijo. Po vodstvu z 2:0 so sicer dovolili domačinom, da izenačijo na 2:2 v 7. minuti. Potem pa je pravzaprav na igrišču bilo videti samo goste. Domačim je obrambna postavitev gostov delala obilico težav, saj enostavno niso prišli do strela, medtem, ko sogostje zlahkoto dosegali gole. Brez borbenosti in medsebojne pomoči se pač ne da dobro igrati. Po vodstvu gostov v 33. minuti pa so le-ti nerazumljivo popustili. V 14 minutah so domači z borbeno igro in veliko boljšo igro v obrambi naredili delni izid 8:1 in v 47. minuti izenačili na 17:17. Domačim je po izenačenju zmanjkalo moči, posledica pa je bila kopica napak, predvsem v napadu in dve zgrešeni sedemmetrovki v odločilnih trenutkih. Kapetan gostov Ficko je ob pomoči izvrstnega vratarja Makovca zapečatil usodo domačih in popeljal svojo ekipo k zasluženi zmagi.
S. K.
Prijateljska tekma
Dol-Delmar 31:30 (13:15)
Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 100, sodnika Rižnasr in Teršek, oba Hrastnik.
Dol: Sikošek, Logar, Selak 1, Maček 5, Piškur 4, Moljk 3, Kolar 3, Kreže, Pavlič, Šterbucl, Špacapan 3, Jagodič, Raušl 11, Sedeljšak.
Delmar: Klobas, Vidmar 5. Lončar 2. Mičovič 6, Slama, Matjašcvič 2, Ipša 7, Roglič 8, Dokič, Rosa.
V	srečanju drugoligašev z vzhoda in zahoda so bili boljši gostitelji, ki pa so naredili preveč napak, da bi bila njihova zmaga lahko izražena z občutnejšo razliko. Gostom iz Izole se je poznalo, da so fizično še preslabo pripravljeni, saj so jim v nadaljevanju očitno pošle moči. Roglič, Ipša in Mičovič pri gostih ter strelsko razpoloženi Raušl pri gostiteljih so
zapustili najboljši vtis tega zanimivega srečanja dokaj enakovrednih nasprotnikov.
J. P.
KOŠARKA
Visoka zmaga
Zagorje - Koper 111:59 (55:26)
Hrastnik, dvorana na Logu, gledalcev 100, sodnika Tomas (NM) in Rom (LJ).
Zagorje: Draževič 27, Galič 22, Murn 5, Rojko 13, Čop 26, Kofol, Koren, Poznič 10, Kranjc 8.
Koper: Bubala2, Vide 2, Badovinac 12, Mahovič 13, Bursič 14, Ritoša 2, Kladnik 6, Vučenovič 1, Hrabar 4.
Koper se s pomlajeno ekipo ni mogel resno zoperstaviti odličnim Zagorjanom. Takoj po prvih minutah so prevzeli vajeti v svoje roke in hitro napravili razliko. V 7. minuti je bil rezultat 20:9. .Z odličnim metom iz razdalje Čopa in Draževiča, Id sta občutno povečala razliko. Koprčani so si slabo pripravljali ugoden položaj za čisti met, odbite žoge po zgrešenih metih so bile lahek plen visokih Zagorjanov.
V nadaljevanju ni prišlo do sprememb na igrišču. Zagorjani so še naprej igrali v velikem slogu proti nemočni gostom. Tudi s cono niso preprečili večanja razlike iz minute v minuto, zato pa so si pridno nabirali osebne napake. Ko je bilo že vse odločeno, pri razliki 38 točk, je srečanje postalo dolgočasno. V 33. minuti je bil rezultat 86:53. Preostanek srečanja so Koprčani nadaljevali samo z mladinci, ker so iz igre odšli trije izkušenejši igralci s petimi osebnimi napakami. Zagorjani so dosegli svojo najvišjo zmago v tem prvenstvu.
Hvala, sodnik
GD Hrastnik-Kemoplast 79:86 (73:73 - 38:32)
Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 250, sodnika Kmetec (Miklavž) in Vehovar (MB).
GD: Štefane 15, Durmiševič, Deželak 8, Kellner 11, Isoski 8, Baloh 27, Golotič, Lazar, Majes, Grmšek.
Kemoplast: Knez 4, Cerar, Madžarac 42, Šošter, Maček, Gajšek 14, Grajžl, Urbanija 15, Kovač, Potočnik, Tkalec, Vego 11.
Favorizirani gostje iz Šentjurja se imajo le sodnikuKmetecu izMiklavža, ki je bil tokrat zanje resnično pravi "Miklavž”, zahvaliti zadve novi točki. Domačini, čeprav brez kaznovanega Leskovarja so z odlično in predvsem borbeno igro prekosili samega sebe in bili boljši nasprotnik, ki bi si zaslužili zmago. Žal sta bila sodnika, predvsem omenjeni Kmetec, preveč naklonjena gostom. Ob številnih nepravičnostih
bo ostala najbolj v spominu tista 36 sekund pred koncem, ko je sodnik Kmetec pri rezultatu 73:73 po prvem neuspešnem prostem metu Deželaka njegov drugi met, ki je bil uspešen, razveljavil zaradi navideznega prestopa. To pabi bila, kot seje izkazalo kasneje, zmaga gostiteljev, ki so bili vse dotlej boljši nasprotnik in bi si, kot rečeno, zaslužili zmago. Prav čudi nas tako pristransko sojenje, ko pa sta sodnikaimela na tribuni superkontrolo. Zato bi bilo prav zanimivo videti ocene Džordževiča. Upamo, daje bil vsaj ta objektiven, čeprav krivice domačinom tudi to ne bi popravilo.
J. P.
KEGLJANJE
V nedeljo finale
Trbovlje - V nedeljo popoldan (pričetek ob 13.uri)bodolahko ljubitelji kegljanja znova spremljali največje mojstre in mojstrice tega športa. Na trboveljskem kegljišču bo potekal zaključni del 3. odprtega prvenstva Trbovelj. Med sodelujočimi bodo tudi trije predstavniki domačega kluba: Uroš Stoklas in Saša Burja bosta štartala s 3. položaja. Zvone Izgoršek pa se je na finale uvrstil kot druga rezerva. Ljubljančan Pintarič (poškodba) in Zagrebčan Vučak (tekma v S plitu) sta namreč morala odpovedati nastop na finalnem tekmovanju.
Gledalci bodo zares prišli na svoj račun. Predvsem v zadnji, najboljši skupini moških in žensk se za veliki finale obeta sijajno kegljanje. Pri moških bodo na stezi Boris Benedik (1006 v predtekmovanju), Boris Urbanc (994), Uroš Stoklas (983) in Franc Kirbiš (966), pri ženskah pa Tončka Urbanc (468), Marika Kardinar (455), Saša Burja (442) in Elda Sinovič (438). Skupno bo nastopilo najboljših 12 moških in 8 žensk iz kvalifikacij kjer sta Benedik in Urbančevapostavilarekordakegljišča. Se lahko meja Rudarjevega kegljišča v
nedeljo pomakne še za kakšen kegelj navzgor?
S.F.
ATLETIKA
Odlični mladi
Trbovlje - V avstrijskem Kajnachu so se trboveljski atleti na Novoletnem teku odlično uvrstili. Med mlajšimi dečki je zmagal Vulnct Misimi, med ml. deklicami je zmagala Zečija Misimi, pri starejših pa Maruša Misimi.
Murska Sobota je privabila na mednarodni kros za pokale obmejnih mest veliko tekačev. V kategoriji ml. deklic j e na 1400 m dolgi progi Zečija Misimi osvojila 4. mesto, pri starejših pa je bila Maruša Misimi 12. Aleksandra Tomovič je po odličnem teku v samem finišu padla.
Dejavnost AK Rudar bo v letu '96 v glavnem ista kot v preteklih letih. 21. aprila bo gorski tek Trbovlje '96, za občinski praznik po Prvojunijski tek. Olimpijski tek pa bo 17. junija ob 18. uri, med počitnicami pa bo Pionirska atletska šola in v začetku oktobra še množični jesenski krosi.
Želja članov AK Rudar bo, da se vseh množičnih akcij udeleži čimveč občanov, saj je športna aktivnost eden izmed glavnih virov zdr avega načina življenja. Redna vadba in rekreativna dejavnost bo možna za vse občane tudi med letom, saj bodo na stadionu omogočili udeležbo na Cooperjevih testih, ki bodo od marca dalje vsak ponedeljek.
P.K.
Balinarji ne počivajo
Trbovlje - Trboveljski športni balinarji so se na sestanku dogovorili, da bo na predsedniškem mestu v naslednjem letu dni ostal dolgoletni član kluba in odlični tekmovaleclgnac Sluga. V balinarskem klubu se ukvarjajo predvsem s finančnimi težavami. Načrtujejo, da bodo v
D.G.
Startajo tudi drugoligaši

t;:;:;:
Dol V soboto se bodo ioW-t rn IU pr S olrgafero v flstotjcVTOju prvenstva pridružili tudi drugoligaši. Najbolj zanimiv bo vsekakor boj za prvih 6 mest. ki vodijo v enotno 2. ligo, ki bo stekla v naslednji sezoni. Na vzhod«, kjer nastopajo tudi rokometaši Dola, bo zanimiv predvsem boj zatx mesto, za katerega se bodo več alt manj enakovredno : potegovale z izjemo Kroga vse preostale ekipe iz drugega dela
,,r tzzzsz
"tŽBtrS?*	,e«.
gostovali v Brežicah, nato pa gostili bivšega prvoligašaiz Ptuja. Seveda računajo na IDO odstotni izkupiček, kajti vsaka izgubljena točka rut tu bi verjetno že pomenila atovo od uvrstitve v enotno 2. ligo.
'IllIllSlll
:*tar£u

11
kratkem (ob prvi otoplitvi) pripravili zimsko prvenstvo Trbovelj v dvojicah. Glavni pokrovitelji turnirja bodo Zlatarstvo Trbovlje, Termoelektrarna in Rudnik.
V Trbovljah pa že dve leti poteka liga v rekreativnem, "gostilniškem" balinanju. Vodstvo tega tekmovanja naproša vse ekipe (starein nove), da se zasodelovanje vletošnjem letuprijavijo do konca januarja v Bistroju Cerar.
S.F.
MALI NOGOMET
"Mini" dvoranska liga malega nogometa
Litija - Organizator tokratne lige malega nogometaje okrepčevalnica V & R. Ob sicer skromnem številu ekip je zaslediti precej igralcev v "letih", ki so nedolgo tega blesteli na igriščih velikega nogometa. Zato je občasno videti res prave nogometne poteze, ob katerih gledalci ne ostajajo ravnodušni. Mlajši pa se lahko ob starejši mojstrih naučijo kakšno ukano več. Dosedanji rezultati so v mejah pričakovanja.
1. in 2. krog: K. Č. Brodar - C Klub Jevnica 0:0, Dolina - Trgovina Mojca 0:3, C Klub Jevnica - Veterani 2:0, Bistro Lipa - KMN Šentlambert 2:2, Dolina - K. Č. Brodar Stavbe 3:2, Veterani Litija - AMKO Izolacije 1:3, KMN Šentlambert - Trgovina Mojca 1:7, AMKO Izolacije - Bistro Lipa4:3. 3. in 4. krog: Veterani - Dolina 0:3, K. Č. Brodar Stavbe - Trgovina Mojca
1:6, Dolina - Bistro Lipa 2:2, KMN Šentlambert - AMKO Izolacija 1:2, K. Č. Brodar Stavbe - Veterani 0:5, Bistro Lipa - C Klub Jevnica 0:2, Trgovina Mojca - AMKO Izolacija 1:1, C Klub Jevnica - KMN Šentlambert 1:2. Lestvica: 1. Trgovina Mojca 10, 2. AMKO Izolacije 10,3. C Klub Jevnica 7,4. Dolina?, 5. KMN Šentlambert 4, 6. Veterani Litija 3,7. Bistro Lipa 2 in 8. K. Č. Brodar Stavbe, 1 točka.
S. K.
PIKADO
Preobrat v Senožetih
Trbovlje - Naj zanimivejše srečanje 12. krogazasavske lige v pikado je bilo v Senožetih. Ekipa Okrepčevalnice Zupan iz Trbovelj je v tej tekmi že vodila s 7:2, nato je sledil velik preobrat: domačini so dobili vseh sedem preostalih posamičnih dvobojev in slavili z 9:7 ter tako še drugič v tem prvenstvu premagali "Zupana". Na osalih prizoriščih so bili doseženi pričakovani izidi, v gosteh pa sta zmagala le Jolly bar in vodilni Mojčin hram.
Rezultati: Gostišče Rajka -Gambrinus 10:6, Čipo- Jolly bar 3:13, Viktorija - Okrepčevalnica Zupan 9:7, Bar 91 - Jevnica 12:4, Amadeus -Mojčin hram 5:11, Condor - Mane bar 13:3.
Vrstni red: 1. Mojčin hram 22, 2. Condor in 3. Jolly bar po 19, 4. Okrepčevalnica Zupan 15, 5. Bar 91
14, 6. Okrepčevalnica Viktorija 13, 7. Gostišče Rajka 12, 8. Gambrinus 10, 9. Amadeus 8, 10. Čipo in 11. Mane bar po 6, 12. Jevnica 0 točk.
V današnjem (četrtek) 13. krogu bodo igrali: Condor - Gostišče Rajka, Mane bar - Amadeus, Mojčin hram -Bar 91, Jevnica - Viktorija, Okrepčevalnica Zupan - Čipo, Jolly bar - Gambrinus.
S.F.
ŠAH
Šahovsko prvenstvo Zagorja za OŠ
Zagorje - ŠK Zagoije je organiziral tri turnirje za najmlajše šahistke in šahiste Zagorja. Na prvenstvu nižjih razredov do vključno 5. razreda je postal prvak Miran Burgič (OŠ I. Skvarča) s 6 točkami, drugi je bilMatej Kos (T. Okrogar), 5 točk, tretji pa Boris Tominc (I. Skvarča), 4 točke. Nparej pa so se razvrstili takole 4. Edis Turanovič (T. Okrogar, Kisovec) 5.
Elder Bajraktarevič (I. Skvarča), 6. Vensan Jusič (T. Okrogar), 4 točke.
Naprvenstvu višjih razredov je med fanti postal prvak Aleš Zaletel (I. Skvarča), 8,5 točk, drugi je bil Domen Anžur (T. Okrogar), 8 točk in tretji Izak Regancin (I. Skvarča) 7,5 točk. Na peto in šesto mesto sta se uvrstila Tomaž Rozina (T. Okrogar) in Boris Sitar (T. Okrogar).
Naprvenstvu deklic je bila najboljša Renata Anžur (T. Okrogar), druga je bila Karmen Drnovšek (T. Okrogar, Kisovec), tretja pa Jana Lebeničnik (T. Okrogar).
Prvi trije na vseh turnirjih so dobili medalje, prvi trije v posameznih starostnih kategorijah pa bodo dobili diplome in bodo tekmovali na Zasavskem prvenstvu 8. februarja v Zagorju na Srednji šoli za elektrotehniko in gostinstvo.
Nekaj let nazaj je bila izlaška šola šahovsko najmočnejša, žal pa se letos Izlačani prvensta niso udeležili.
R.R.
PrlboAnost llitjiteSB Šport*
Litija - Ob koncu leta pridejo na vrsto proglasitve najboljših športnikov. Tudi v Litiji smo imeli do pred treh let podobne razglasitve, vendar je bilo vedno več kritikov, ki niso bili zadovoljni z rezultati. Tako se je ŠZ Litije odločila, da bo vsako leto podelila samo priznanja najbolj perspektivnim mladim športnikom. Kriterij, ki so ga morali doseči mladi športniki, je bil naslednji: uvrstitev med prve tri na občinskem prvenstvu, doseči odmevnejši rezultat na regijskem ah državnem prvenstvu ah biti celo reprezentant v svoji kategori-ji. Po besedah predsednika ŠZ Litija Alberta Pavhja je bil vedno tudi v letih nazaj največji problemkriterij. Čeprav, tako pravi Pavli, ne smemo pozabiti, da si priznanje zaslužijo vsi trije litijski prvoligaši, ki v večini primerov nastopajo z domačimi igralci. Ne smemo pa pozabiti tudi na Lilijane, ki
nastopajo v dragih prvoligaških klubih (Hauptman, Špende...). Z mladimi športniki, ki so prejeli priznanja, je bila posneta oddaja na lokalni televiziji. Zaslužena priznanja jim je podelil župan Mirko Kaplja v polčasu košarkarske tekme IskraLitus-Interier. Ker je bilo na tem srečanu precej gledalcev, je bilo to toliko večje doživetje za športnike.
Priznanja so prejele: košarkarska ekipa deklet z OŠ Gabrovka za uvrstitev polfinale državnega šolskega prvenstva ter tri njene igralke Simona Voje, Marjeta Kotar in Karmen Perko, ki je dosegla 14. mesto na državnem prvenstvu v krosu. Z iste šole sta priznanje prejela tudi Marko Gracar (občinski prvak v metu težke krogle) in Matjaž Kotar (2. mesto v skoku v višino). V Jevnici že nekaj časa uspešno delujejo lokostrelci. Iz njihovih vrst prihajata tudi Marko Parkelj in Bojan Rajšek, ki sta kar nekajkrat posegla na prva 3 mesta na državnih in regijskih tekmovanjih. Oba
tekmujeta v olimpijskem slogu. Naslednji, ki je prejel priznanje, je Andrej Jakopič za sodelovanje v reprezentanci medobčinske nogometne zveze Ljubljana in nogometni šoli Braneta Oblaka, s katero je prepotoval dobršen del Evrope. Na šmarski OŠ imajo odličnega tenisača Gašperja Pavlija, ki je trenutno na jakostni lestvici teniške zveze Slovenije v svoji kategoriji do 121et med 20 v Sloveniji. Ob tem pa je na državnem prvenstvu v krosu osvojil 11 mesto. Za dosežke na atletskem tekmovanju in državnem prvenstvu je priznanje prejela tudi Mojca Hostnik. Za podobne dosežke sta priznanja prejela tudi učenca OŠ Litija Jani Kunc in Mitja Tori. Z iste šole pa prihajajo državni prvaki v malem nogometu in vice prvaki države v košarki. Ob bok košarkarski ekipi so priznanje prejeli tudi košarkarjiGrega Kolman in dvaigralca, ki sta sicer tudi na širšem spisku kadetskega selektorja Urban Hauptman in Mario Japič. Da z mladimi že nekaj časa dobro
delajo tudi v kegljaškem klubu, dokazujejo pravzaprav iz tekme v tekmo. Zato niso razočarali niti v lanskem letu. Dobro si poglejte njihove rezultate in vsi so prejeli zaslužena priznanja:	Ivan
Matijevič, 2. mesto v državi v kategoriji 9-11 let in državni prvak skupaj s Primožem Premkom. Klemen Selovski, prav tako 2. na državnem prvenstvu v kategoriji 13-14 let. Njegov brat David pa skupaj sKlemnom Mahkovicem v kategoriji 11-13 let prav tako vice prvak države. In zadnji, ki je še ostal, je pravzaprav po rangu najvišji in tudi najstarejši. Član državne mladinske rokometne reprezentance Filip Gradišek.
Za konec torej ostane le to, da vsem nagrajencem čestitamo in jim želimo čim več športnih uspehov v njihovem nadaljnjem športnem udejstvovanju.
Trg svobode f !a, 614201
DESIDERIO DELLE TUE MANI

NELLA PENOMBRA BELLA
iSr
&
mi
SAPEVANO Dl ROVERE
Dl MORTE. ANTICO INTERNO
RENAULT 4, VUGO 55, VW POLO, VW GOLF JX
mm \3M9m
mmmšm
61410 ZAGORJE
tel.: 0601/63 206 telefaks: 0601/63 206
MOBITEL: 0609/61 0057
VW GOLF 3, R-5, VW TRANSPORTER, MERCEDES BENZ C
d.0.0.
podjetje za založništvo, marketing in trgovino
Cesta 20. julija 2 c, 61410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Išče ulične prodajalce
za območje
ZAGORJA
jiP“...
lili::
»iSfaSI;;
::X

'Pisne prijave pošljite no naslov'Zasovc d .o o.: Docfbtne informacije na telefon:
: : " ' ■■■______________■ ■ - -::

Nimm
i/vJvJ
Najmlajše manekenke so bile prav prisrčne in... gibčne.
Otroška modna oblačila in prijetne deklice. 0 tremi ni bilo ne duha ne sluha.
Najstniška moda in techno glasba. Zanimivo, zabavno in vredno ogleda.
Trboveljski Dom Svobode. Sobota je, 20. januar. Pet čez osemnajsto goste z odra pozdravita voditelja prireditve Nataša Skrlep in Stašo Butkovec. Show se prične. Igra ansambel Interval, posebna gostja je pevka Viki. Plešejo plesalci plesnega centra Fredi in posavskega plesnega kluba Lukec. Manekeni in
manekenke so člani modne skupine Meka - Trbovlje. Odlično so se odrezali. Za poslastico pa še...
Tatjana Polanc foto: Branko in Iztok Klančar
Naj manekenka Slovenije ‘95 Tatjana Tutan z organizatorjem in pobudnikom prireditve Bojanom Manenico. Goste sta na koncu prijetno presenetila s svojim pozdravom.
V modni reviji so se predstavili Butik Manuel, Zagorje, Cenrnks d.o.o., Dob pri Domžalah, Optika Cestnik, Trbovlje, Make up Nataša
Eberli«, Trbovlje; pričeske pa sta manekenom oblikovala Studio "M' in moško frizerstvo Valentin - Trbovlje. Aranierslvo: Mojca Starman,
Trbovlje, Cvetličarstvo in svečarstvo Lenarčič, Cvetličarstvo: Ana Guzej, M”*' Pokrovitelji p.i.edite IV U 10, TrW|„, .,»»»„
Forum d.o.o., Zagorje. Sponzorji: Tednik Zasavc, Revija Sara, Zepler Biro Trbovlje, Panacom, d.0.0. PE Celje, Šetisk d.o.o., Žalec, slikar Karli Kozole, Trbovlje, Meka Celje. Scenarij in režija (styllng): Bojan
Manenlca, TV snemanje: Kanal 10.
Trboveljčana Tamara Žibert in Robert Hubert iz plesnega centra Fredi sta že prava profesionalca.
M
Nedelja po 17. januarju, dnevu, ko praznuje svetnik dneva, sveti Anton Puščavnik, je zaznamovana kot Antonova nedelja. Sveti Anton je namreč z dvajsetimi leti po smrti svojih staršev ostal sam s svojo sestro. Dobesedno je vzel Jezusove besede: "Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš in daj mnogim in imel boš zaklad v nebesih." Razdelil je vse premoženje, ki gaje podedoval po starših ter odšel v puščavo, kjer je v globoki povezanosti z Bogom in strogim postom v popolnosti živel svoje življenje.

	H • |
M	m
Veselo razpoloženje pri licitaciji.
nedeljo je bilo razširjeno po večjih podružnicah v zagorski župniji. Najbolj množično pa je bilo ravno v Kotredežu, saj je sv. Antonu posvečena tudi cerkvica. Starejši Zagorjani se tega še spominjajo, po
Veljalo naj bi, da krače prinesejo dobri ljudje, okoliški kmetje kot svoj dar. Tudi letos seje nabral poln koš krač.
Prijetno vzdušje, veselje, razgovori starih znancev, obujanje
Krač ni mnn|knlo, lidtotorju pa tudi ne dela.
Sv. A tona ponavadi upodabljajo oziroma ga prepoznamo, če ima na sebi prašička. Ko so leta 561 odkrili njegov grob, seje njegovo čaščenje povečalo in razširilo na vse krščanske kraje. Sv. Antonu so posvetili številne zavode za umsko prizadete. Ljudje so v te zavode radi dajali živež, zlasti prekaj eno svinjsko meso in klobase. Darovalcem so bili zagotovljeni posebni odpustki in blagoslov pri
reji domačih Živah in jih varovali pred boleznimi.
Takojepostalsv. AntonPuščavnik zavetnik vseh domačih živali. Licitiranjekrač na god sv. Antonaje lahko zelo dobro delo, čejenarejeno v pravem duhu. Predvsem naj bi v dobrem razpoloženju med seboj povezalo vso sosesko. Tako so ta običaj poznali že pred 2. svetovno vojno. Licitiranje na Antonovo
Kulturni program |e poskrbel za vzdušje.
Tudi maše se je udeležilo veliko ljudi.
2. svetovni vojni se je vse to prekinilo, ker povojna oblast temu ni bila naklonjena. Običaj je navidezno tonil v pozabo, vendar je bil v resnici še vedno prisoten med krajani, saj so ga pred nekaj leti v Kotredežu spet obnovili.
Tako je bilo tudi letos. Že pri sveti maši seje zbralo veliko ljudi, ki so kasneje prisostvovali in sodelovali pri licitiranju.
prijateljstev so nedeljsko licitacijo še dodatno zaznamovali. Denar, nabran z h citacijo, pa bodo namenih potrebam cerkve. Kajti ljudje v Kotredežu želijo obnoviti in postoriti razna dela pri svoji cerkvici. Upajmo, da bo prispevek od krač pripomogel in doprinesel k hitrejši uresničitvi njihovih načrtov.
Karmen Pograjec foto: Tomo Brezovar

Po spletu okoliščin se je zgodilo to, kar sem nekje v podzavesti verjetno tudi upal in želel. Vračam se nazaj v Indijo, da še z dvema članoma odprave posnamem nekaj iz življenja te zanimive dežele. Tako bo za kamero RTV Kanala 10 Trbovlje skrbel snemalec Marko Kapi, njegov pomočnik Ernest Kotar iz Zagorja pa bo imel na skrbi tehnično plat snemanja (maska, luč, scena). Moja izlaška malenkost pa ima na skrbi logistični del odprave, novinarsko poročanje za Radio Trbovlje in tednik Zasavc ter navezovanje stikov z domorodci.
Na pot gremo 27. januarjaiz Rima	Madras, od tam najug vTrivandrum,
proti Bombayu, preko podceline v nadaljevali bomo pot v Gojo,
Varanasi in Delhi. Od tam se bomo 3. marca vrnili nazaj v Slovenijo. Ker smo časovno omejeni, bomo večino poti opravili kar z avioni indijskih družb, ki se v ta namen pospešeno pripravljajo na naš prihod in pregledujejo letala. Ker je naša pot strogo profesionalna (iz posnetega gradiva bo narejenih kar nekaj oddaj), ne bo časa za sprejeme na raznih veleposlaništvih in ambasadah, kot

Taj Mahal
tudi ne za prekomerno uživanje v senci šelestečih palm in lenaijenja na peščenih plažah zahodnoindijskih obal. Delali bomo, delali!
Zaenkrat predvideva scenarij snemanje tipičnega življenja Indijcev, njihove ‘običaje, ašrame, templje, skratka vse, kar nam bodo pustili posneti. Oddaje naj bi na potopisni način poskusile pokazati Indijo, na kar najbolj prisrčen način, za kar se bo potrudila vsa naša ekipa.
Zahvala vsem, ki so nakakršenkoli način prispevali k uresničitvi snemanja in potovanja, resnično hvala, v življenju se menda vse povrne!
Trenutno znani sponzorji: Ultra Kisovec, Agencija za Razvoj Zagorje. ETI Izlake, GRAFEX Izlake. Občina Zagoije, LB Zasavje, Marjan Trebušak d.o.o., Saloon Caffe. G & EKS Kisovec, Eurotrade Zagorje, Rent a car Juvan Zagorje,, PotrošnjaZagorje, Frizerstvo Mateja Izlake, Slavi Ivnik Kisovec. KZ Izlake, Občina Trbovlje, Avtotehna Stik Trbovlje, Market Maja, Gostišče Brin, Čistilstvo Lamovšek Izlake, Tehnohit Trbovlje in tednik Zasavc.
Peter Brečko

Knjiga Helmuta Wandmakerja Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem! je povzročila v Sloveniji pravo malo prehrambeno revolucijo. Prva in druga izdaja knjige sta pošli v zelo kratkem času. Ljudje so začeli spreminjati svojo prehrano in s tem tudi svoj način življenja. Nekateri so se ozdravili bolezni, ki so se jim vlekle že dolga leta in nad katerimi so zdravniki že dvignili roke. Nenavadno in najbrž se vam zdi kar malce neverjetno, ampak zgodbe ljudi, s katerimi sem govorila so me, moram priznati, kar precej prepričale.
Ljudje, ki so prešli na presno, sadno prehrano so si ozdravili lažje oblike sladkorne bolezni, revmatizem, kronične angine in nagode, poapnenje žil, ženskam pa se je uredilo mesečno perilo.
Skoraj vsi, ki so prešli na presno hrano pa so precej shujšali.
V današnjem članku vam bom predstavila nekatere trditve Helmuta Wandmakeijao običajni hrani, s katero se danes prehranjujemo ljudje in kako ta
deluje na naš organizem.
Vitalnost naj bi dala človeku čista kri, ki se nemoteno pretaka po žilah. Krvni obtok, ki je poln sluzi, je kakor zamašen dimnik, ki ni bil nikoli prečiščen. V naši krvi se nabirajo odpadki od beljakovin, maščobe in škroba. Vse to se lepi na naše stene žil. Helmut Wandmaker svetuje, da svoj organizem najprej razstrupimo s postom. Prve tri dni posta, ko telo izloča strupe in usedline, se počutimo nekoliko slabše. Nato pa vsak dan bolje, telesno in duševno. Med
postom pijemo vodo, v katero si stisnemo sok limone. Prve tri dni posta je bolje, če dovolj počivamo, saj se mora telo takrat posvetiti raztapljanju strupov in usedlin, ki so se nabrali v našem organizmu.
V Združenih državah Amerike so postne klinike nekaj povsem običajnega in ljudje jih obiskujejo, se očistijo in ozdravijo neprijetnosti našega običajnega načina prehranjevanja.
In kakšni so učinki posta: pomladitev telesa in daljše življenje,
telo je razbremenjeno in se zdravi, okrepijo se naše miselne moči, normalizira se tlak. Po postu začnemo uživati presno hrano, kije sestavljena izraznih vrst surovega sadja in zelenjave. Helmut Wandmaker meni, da škrob in mleko zelo slabo vplivajo na naš organizem. Škrob povzroča prezgodnje poapnenje žil in staranje. Mleko in mlečni izdelki, ki so homogenizirani, sterilizirani in pasterizirani že zaradi same obdelave slabo vplivajo na nas. Mleko nam nabira tudi sluz v dihalnih poteh in tako je obdobje, ko smo nahodni mnogo daljše, če uživamo mlečne izdelke.
Izbira o tem, kaj boste jedli in kako boste živeli, je seveda vaša. Pravico imate, da jeste tisto, kar vam je všeč, obenem pa ste tudi odgovorni za vse bolezni, ki si jih boste nakopali.
BarbraRenčof
mm
s
Čeprav je minilo kar nekaj časa, odkar sem sc vrnila iz Nepala, v mojih mislih še vedno žive neštete čudovite in včasih zelo tragične podobe te dežele. Največkrat pomislim na nasmejane in preproste ljudi, ki sem jih tam spoznala ali samo bežno srečala, na visoke zasnežene gore, ki so se kazale v daljavi in sc ob večerih obsijane z zadnjim soncem izgubljale v temi.
Glavno mesto Nepala -Kathmandu
Mislim na deroče reke, ki so si izdolble poti po dolinah, slapove, ki so strmo padali s pečin in na nešteto riževih teras, s katerimi so bila prekrita pobočja. Pomislim pa tudi na nesnago in revščino, v kateri živijo najnižji sloji prebivalstva v središču Kathmanduja. Pa tudi na razcapane komaj štiriletne, petletne otroke, ki so prosjačili za denar in na nosače, ki so tujim gornikom za minimalno vsoto denarja nosili strmo v hrib težke tovore. Vse to je Nepal. Orjaške zasnežene gore, vrvež na ulicah Kathmanduja, težko, preprosto življenje ljudi, njihova potrpežljivost, mirnost in sproščenost.
Oktobra lani sem se namreč udeležila Irekkinga v Nepalu, ki je potekal okrog skupine Annapurn in ga je organizirala Planinska zveza. Leteli smo na progi Trst - Rim - Delhi - Kathmandu. Iz Rima do Delhija smo leteli osem ur, iz Delhija do Kathmanduja pa kaki dve uri. V Kathmandu smo prispeli okrog šestih popoldne naslednjega dne. Najprej smo morali urediti formalnost v zvezi z vizo, ki je stala 25 ameriških dolarjev. Ker je bila turistična sezona, se je na letališču gnetlo veliko ljudi, tako da smo morah kar nekaj časa čakati.
Prevoz do hotela smo imeli urejen. Ko smo zagledali avtobus, se z njim prvič zapeljali po ulicah Kathmanduja, smo spoznali, da smo resnično na drugi strani zemeljske oble, in da smo prišli v popolnoma drugačen svet in način razmišljanja.
Drugačnost Kathmanduja
Kako se odvija promet v Kathmanduju smo občutili šele zvečer, ko smo se po nastanitvi v hotelu odpravili po ulicah. Vsi so neprestano hupali, izsiljevali prednost, včasih je bil med dvema avtoma ali med avtom in kolesom le milimeter, vendar seje vedno nekako
izšlo. Dobrih avtomobilov je bilo zelo malo. Večino prometa so sestavljale "rikše", kolesa s pokrito prikolico za prevoz turistov po mestu, motorna kolesa z enako pokrito prikolico in taksiji. Pešec na teh ulicah ni bil ravno varen.
V Kathmanduju smo se nastanili v predelu Thamel v hotelu Thorong Peak. Po vedah so nam, da so v tem hotelu pogosto nastanjeni Slovenci, predvsem alpinisti. To se je poznalo tudi natakarju, saj je že obvladal
nekaj slovenskih besed. Dober večer in dobro jutro nam je vedno zaželel v slovenščini.
Zvečer nas je vodja popeljal po ulicah Kathmanduja do Durbar Squara, ene glavnih znamenitosti mesta. Uhce so bile ozke, natrpane z rikšami, avtomobili, kolesarji in ljudmi, na obeh straneh uhce pa so bile druga zraven druge stisnjene majhne trgovinice, v katerih so prodajali v glavnem oblačila in alpinistično opremo. Prodajali so nešteto majic, na katerih so bili našiti ah naslikani razni simboli Nepala. Prodajali so tudi veliko dolgih in kratkih hlač vseh barv. Če so ti bile hlače predolge sploh ni bilo problema. Prodajalec je samo pomeril kohko blaga je odveč, ga odrezal in na šivalnem stroju, ki gaje imel kar v trgovini, hlače na hitro zarobil. Ko smo stopili na uhco, so
nam dečki začeli ponujati razne stvari, predvsem kitajsko mast, piščalke, nože in razne obeske.
Prekupčevanje, znamenitosti in feferoni
Zvečer smo se le po eni izmed uhčic prebili do Durbar Squara. Tako seje imenoval prostor, na katerem so bili postavljeni najpomembnejši in naj večji templji njihove vere in nekaj mogočnih pagod, lesenih stavb s kamnitim temeljem kvadrataste oblike, ki so se vzpenjale v višino stožca. V temi in zaradi miru, ki je zaradi pozne ure že zavladal na trgu, so pagode izgledale še bolj mogočne.
Drugo jutro smo se že navsezgodaj zapodih na ulice. Trgovci so ponujah vse vrste sadja, predvsem mandarine in banane, čaje in lešnike. V oči so mi padle predvsem njihove mesnice. Meso so imeli razstavljeno kar na lesenih pultih na ulicah. Ponujali so le piščančje in kozje meso, saj govedine ne jejo. Po mesu so svobodno brenčale muhe. Pred templji so bile prižgane sveče, bili so posuti s cvetjem in na nekaterih mestih prebarvani z živo rdečo barvo. Ob jutrih so se ljudje s prsti dotikali te rdeče barve in si jo nanašali na čelo. Rekli so, da to prinaša srečo. Tudi nam so nekateri hoteh narisali rdečo piko na čelo. Nekateri med nami so pustih, drugi pa nismo.
Na trgu Durbar Square je bilo precej bolj živahno kot prejšnji dan zvečer, ko je bil trg zaradi pozne ure že skoraj popolnoma prazen. Od blizu smo si lahko ogledali mogočne lesene pagode in templje. Tisti, ki so jih delali, so bili res mojstri v rezljanju lesa, saj so bili v les izrezljani razni
vzorci do najmanjših podrobnosti. Pagode so bile tudi zavetišče za golobe.
Pred templji so pozirali berači, oviti v pisane kose blaga in ovešeni z raznimi ogrlicami. Fotografirati so se pustili le za denar. Obkrožili so nas tudi dečki, ki so nam ponujah razne ogrlice. Treba je bilo ves čas barantati, saj bi drugače vse preplačali. Eno izmed pravil pri barantanju je bilo, da si moral ceno, ki ti jo je postavil trgovec takoj prepoloviti, ker je bila že polovična cena tako in tako previsoka. Drugo pravilo pa je bilo, da si se moral, če trgovec ni hotel sprejeti cene narediti, kot da hočeš oditi in potem je popustil ah pa si popustil ti, če ti je neka stvar zelo ugajala.
Hrana je bila za moj okus zelo dobra. Imeli so pestro izbiro zelenjavnih juh. Za glavno jed si ponavadi lahko izbiral med rižem pripravljenim na različne načine in kombiniranim z različnimi vrstami zelenjave, makaroni politimi z različnimi omakami in krompirjem, pečenim ah kuhanim. Od mesa si lahko naročil piščanca, pripravljenega na različne načine ah ribo. Če si videl pri mizi koga, ki so mu po licih tekle solze, in ki je globoko dihal z odprtimi usti, si vedel, da je naletel na pekoči feferon.
Prva dva dneva potovanja, ki smo jih preživeli v Kathmanduju sta bila v znamenju pohajkovanja po mestu in ogledovanja znamenitosti. Ob koncu drugega dne pa smo se že pričeli pripravljati za trekking, ki je nato trajal petnajst dni.
Alenka Trpin

©mm iw 9macm mi iml? ©mm Bmm©©
Za tako gosto meglo, da bi jo lahko rezal, stoji dvorana. To ni navadna dvorana, saj enkrat mesečno v njej prebiva KUD Zgaga. Na odru najprej nekaj zaropota, v feršterkeriji nekaj poči, šele nato se prikaže prva skupina.
19.	januarja je bila prva skupina v dvorani na Stavbah Vaginel. Kot vedno, so organizatorji (beri organizatorja) poskrbela, da publiko ogreje vsaj ena (beri dve) neznana skupina. No, tokrat so bolj trdo rockersko usmerjeni Ljubljančani Vaginel ogrevali predvsem ledeno hladne zidovedvorane. Polka je bilo le za vzorec. Njihov nastop je bil
vreden ogleda. Energičen vokal in bolj statični ostali muzkontarji so svoje odigrali precej dobro. Med in po njihovem nastopu, sejev dvorano nakapljalo nekaj več ljudi. Tako je skupina Ground Zero imela pod odrom že kar solidno publiko. Vse skupaj je bilo že kar živahno, še posebno, ko so se fantje ogreli na delovno temperaturo. Zvok Ground Zero ni bil tako trd, kljub temu pa je šlo za pravi Rockerski šok. Lilijani so pokazali, da držijo s svojimi. Pevec, ki je iz Litije bi se že skoraj lahko vrgel med publiko in si pri tem ne zlomil vrat. Toliko ljudi se je nabralo.
Glavni večera pa so bili Baby Can
		§S§I I	H					IS^ii i	
lil! ;			1					S	
Dance. Kvartetima za seboj žeprecej nastopov. To se pozna tudi njihovi glasbi, ki zveni zrelo in precej izpiljeno. V glavnem soigrah skladbe z njihovega zadnjega (ki j e kakopak tudi prvi) cedeja. Na plošči izstopa njihov pravi hit - It's so unreal. Je pa skupina Baby Can Dance ena izmed tistih, katerih glasba na koncertu zveni precej boljše, kot na plošči.
Naslednji žur v Litiji se obeta februaija. In naslednji marca, aprila ... in tako naprej. Vsekakor je vztrajnost prirediteljev vredna pohvale. Tudi tokrat ni nič škripalo, žal pa ni bilo brezplačne NVrestling predstave.
Jure Nagode
V Sloveniji imamo ogromno dobrih pevk. Zato so prepiranja in razglabljanja o tem, katera je najboljša, že vnaprej obsojena na propad. Okusi so pač različni in nekomu je všeč ta, drugemu ona. Nedvomno dejstvo pa j c, da v sam vrh najboljših sodi tudi Damjana Golavšek. Po poklicu sicer učiteljica, je širši slovenski javnosti postala znana predvsem kot pevka skupine Hot bot bot. Z njimi je posnela tri albume, ogromno nastopala, potem pa so se razšli. Damjana je s seboj vzela Čarlija Novaka, legendo slovenske glasbe. Ali pa on njo. Saj ni važno.
Od takrat dalje sta, kot pravi sama, "koruznika", ki ustvarjata skupno glasbo. Čarli jo piše, Damjana prispeva besedilain seveda prepeva. Njun prvi skupni izdelek je bila odlična pop plošča. N ato sta posnela
kaseto otroških pesmic. Ker imata oba rada jazz, rhythm & blues glasbo ter soul, je seveda sledila plošča priredb teh glasbenih stilov. Pred nekaj meseci pa je izšel njun naj novejši album. Nadaljevala sta tam,
kjer sta prenehala pred nekaj leti. PloščaRime po mojem mnenju sodi med najboljše pop izdelke lanskega leta in (vsaj zame) ne bo nobeno presenečenje, če bosta na letošnji Zlati noti pobrala kakšno nagrado.
Zaslužita si jo.
Glasbo za vse pesmi (razen ene), je napisal Čarli, besedila pa so tako ah tako že od nekdaj Damjanino delo. "Pesmi nastajajo ena za drugo," pravi Damjana, "Čarli jih piše, jaz jih potem preposlušam in se odločim za tiste, ki so mi všeč. Vendar pa tudi tistih, ki jih ne uporabiva, ne vrževa stran. Tako da imava pravzaprav posnetkov za naslednjih nekaj albumov." In katera pesem z najnovejšega albuma ti je še posebej pri srcu? "Te pesmi so kot nekakšni najini otroci. Vse po vrsti imam rada. Mogoče katero malce bolj, recimo Solze." Prav ta pesem je tudi na vrhu praktično vseh lestvic pri nas. Če tudi vi radi poslušate malce bolj zahtevno pop glasbo, je plošča Rime, kot nalašč za vas.
Tomaž A. Štojs
Išče se:
PRAVA ljubEZEN
(Love potioiN, No. 9, ZDA --1992, Cenex & Boinum)
Klasična zgodba. Dva prikupno zmedena znanstvenika nimata sreče z nasprotnim spolom. Paul Matthews (Tate Donovan), predani biokemik po prigovarjanju prijateljev obišče cigansko vedeževalko MadameRuth (Anee Bancroft). Ko se slednja poglobi v njegovo dlan, ji je vse jasno. Ponudi mu Ljubezenski napitek št. S, ki omogoča, da se katerikoli osebek nasprotnega spola v trenutku zaljubi vanj. Po uvodni skepsi Paul slučajno opazi, da napitek (vsaj na njegovem mačku) deluje in se zato odloči, da ga bo sintetiziral v laboratoriju.
Skupaj s kolegico Diano (Sandra Bullock), ki proučuje obnašanje primatov in je v igri odnosov med spoloma prav tako (ne)uspešna, kot on, najprej preizkusita napitek na
šimpanzu in prideta do več kot zadovoljivega učinka. Zato se odločita, da se bosta za dobrobit človeštva žrtvovala in na sebi poskusila, kako napitek deluje na ljudi. To znanstveno ocenjevanje delovanja seveda uide z vajeti in povzroči obilico bolj ali manj duhovitih zapletov.
Zgodba je zrasla na zelniku Dalea Launerja (njegove scenarijske reference lahko najdemo v filmih: Blind Date, Ruthless People in My Cousin Vinny) in je hkrati njegov režiserski prvenec. Večkrat je v ozadju podložena & popestrena z ustreznimi komadi (Love Potion #9 v izvedbi skupine the Clovers in Carole Davis, I need a man v izvedbi Annie Lennox), vendar je v celoti precej predvidljiva. Še za konec: v odjavni špici se pojavi več kot 300 ljudi, ki so v zaključnih scenah preganjali prostitutko Mariso (Mary Mara) po mestu. OK, glede na to, da jo lahko stlačimo med lahkotne komedije, ji poklonim oceno: ***.
Tommy

~r!f.IMlSllii
.. ■	..v.......verjetno rapfeam deluje naprej, njihov
■.vvli pi.-dvsem obožvvdu novi CD pa naj hu/šcl prihodnji Jam, Plestenjaka Posnel je. mesec. Če iiMkuadtrapglasbo, namreč novo pesem, kibogolovo bo tale napotek kol nalašč. Jure postala velik hit. Njun naslov & oo. so sprcmetuli ime. Zdaj jih Pogrnil r<> l>un posvetil pa j„ naideh-pod imenom l*a<ji kar-j«	n.-miiuil.-rmi	« Prv, |~n, ti „ jo p**
. VldeU!^ .K rvžual Vinc; m je nubjem, ima naslov Naj prja. d .
pravo male rcmekdcio. Na žalost	je pes. Po smučanju zdaj repajo   
pa singl CD ne bo v prosti pro* o psih. Logično, kajne?
daji. lan ga je poslal nnmmc.... /a konec današnjega branja
samo na radijske, postaje. Tako	vam ponujamo še nekaj
se boste morali (če posnetek	podatkov,; kdo vse je pred
seveda želite imetij prislužiti kratkim iždientiVetBDidktišč&eaSt
dobro starti avdio kasete. 	MZ Hektor (beri Matjaž, Zupan
Zavsetjste.kisosespr&ševali, - Otlifomia). Njegova plošča Je i\Yi k) prireditev Zlato noto	sevčdattarejeita v stilu uspešnice
potekala Uidi letos, jo tule Energtja.MajdaArhjeobnovih odgovor;definitivno bo. Vendar	posnetkih M CD uvrstila tudi
je ^enkrat Še vse skupaj zavito . shuvjše uspešnice. Tudi Marto vtančicoskrivnostLZapoktišimr 'Zore, ki postaja vedno bolj IlliB verjetno K. potekala pod popularna, je izdala novo kaseto d,uvu.un.,i imenom mgan./u- in CD. Pa Alenk« Gorite, tu.ji so uvedli nekaj novih Regina, Adi Smolar. Orlcki, kategorij, finale pa bo (skoraj Rcqiiiem... zagotovo) v Celja. Če bomo
Žrkven tudi mi. potem dbsež-	,AS
Rock’n’rolI
obeti
Nedeljski koncert legend britanskega trdega metala Iron Maiden je minil dokaj neopazno. Mogoče bo drugače v torek, 6. januarja, ko bo v Ljubljani nastopal David Bowie. Rock kameleon,.kot ga imenujejo nekateri (na vsaki plošči nas preseneti z drugačno glasbo, da o njegovi garderobi ne govorimo), bo igral v hali Tivoli. To bo njegov prvi obisk Slovenije. Pred dobrimi šestimi leti se je na svoji Sound & vision turneji ustavil na Hrvaškem. Takrat je bilo v Zagrebu tudi precej Slovencev. Njegov zadnji album sicer ne doživlja pretiranega uspeha. Vendar je obisk koncerta nadvse priporočljiv. Če ne zaradi drugega, vsaj zaradi njegovega večnega hita Heroes.
Koncert organizira Škuc ROPOT, vstopnica v predprodaji stane 3650 tolarjev. Na dan koncerta boste zanjo odšteli okrogle štiri tisočake. Samo naj še kdo reče, da nismo v Evropi.
J.N.
:::::
I
ii
Sun Ra ve
§!L
Party
Vsirvjva |t, kar vas je. imate v
diskoteki Dakota bo tega dne prččej Vfoče. Štirje vodilni italijanski dideji bodo poskrbeli za zabavo kakršne v bližnji rejverskim daljni okelim že dolg« ni bilo. Domačo ekipo bosta Zastopala DJ Umek in DJ P-Twin.
užival še v showu animatork skupine Night Fashion, ki bodo z erotično UansagrvMvmm lookum
poskrbele za popolno ekstazo...
i t iikc obljubljajo organi/alo::;.!
Torej, red bule v žepe, ekstazi v straniščno školjko in pot pod avto. »o Ljubljane jv vsekakor bližje kot d« kakšne Italije ali Hrvaške.
J.N.
lil*

Peugeot 306 XR z opremo tango vabi v svoj kovinski objem tiste kupce, ki si želijo udoben avto, še vedno pa zanj niso pripravljeni ali sposobni odšteti preveč denarja. Testni peugeot je imel serijsko zatemnjene šipe, daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik prednjih stekel, prednje meglenke, po tretjini deljiv naslon zadnje klopi z dvema vzglavnikoma, po višini nastavljiv voznikov sedež, voznikov sedež nastavljiv tudi v ledvenem predelu, po višini nastavljiv volanski obroč, servovolan in zračno vrečo za voznika.
Peugeot 306 XR tango
Motor v testnem avtomobilu ni bil najšibkejši iz palete (1360 ccm, 55kW/75KM), vendar si izbire šibkejšega motoija nikakor ne bi upal privoščiti. 55 kilovatov zadostuje za solidne pospeške in neproblematično doseganje hitrih potovalnih povprečij na avtomobilskih cestah. Ne lagodnost servovolana, ne mehko podvozje in ne motor ne dovoljujejo, da bi postal cestni dirkalnik. Podvozje dolgo časa skrbi, da zadnji del avtomobila "kar sam" pomaga v ovinek, vendar pri prehitrih ovinkih mehko podvozje in servovolan močno zmanjšata "voznikov stik" s cestiščem. Nelagoden občutek v prehitro voženem ovinku bo zato pametnega voznika prepričal, da bo popustil pedal plina (seveda ne sredi ovinka!).
Avtomobil je udoben, vendar bodo tisti, ki želijo UDOBEN avto,
morali s seznama dodatne opreme dokupiti vsaj še klimo, ABS zavorni sistem, električni pomik stekel zadaj in še kakšno malenkost. Spisek nikakor ne bo dolg, saj jecelakopica teh "malenkosti" že vštetih v serijsko opremo. Pred sovoznikom sta dva zaprta predala za malenkosti, večji se celo zaklepa. Poleg glavne luči za osvetljevanje kabine se nahaja še gu mb za pomožni lučki, ki osvetlita le voznikov ali le sovoznikov prostor. Zelo koristen pripomoček, saj svetloba ne moti voznika, če mora sovoznik na nočnem potovanju malo pokukati na zemljevidali pobrskati po denarnici. Druga zelo koristna "malenkost" so meglenke. Ko se znajdemo v megli "da bi jo lahko rezali", je meglenke sevedane bodo razblinile. Omogočile pa nam bodo, da bomo tistih nekaj metrov pred nosom vozila videli neprimerno bolje, kot
.OOP
Pregleden In uporaben voznikov prostor. Če je avto opremljen z zračno vrečo za voznika, so volanske prečke tri, položaj rok na volanu pa ni več tako "idealen" kot pri dveh prečkah. Vendar pri dilemi boljši položaj rok ali večja varnost, dileme ni -varnost je vedno na prvem mestu. (Na fotografiji ni testni avto.)
z zasenčenimi lučmi.
Vse ročice ob volanskem obroču in stikala na sredinski konzoli so lahko dosegljivi in ko se navadiš tudi njihove razporeditve, znaš z lahkoto vključiti pravo stikalo ne da bi odvrnil pogled s cestišča. Na sredinski konzoli so nameščeni tudi gumbi za (zelo učinkovito) gretje. Gumb za ventilator ima na izbiro pet različnih hitrosti delovanja, poleg izklopa pa še možnost, da povsem preprečimo zunanjemu zraku vstop v vozilo. Tamožnost je še posebej uporabna pri vožnji skozi daljše neprezračene tunele ali pri daljši vožnji za večjim tovornjakom. Zelo šibka pa je lučka, ki nas opozarja na "sušo" v rezervoarju za gorivo, ki je nameščena na polju kazalca količine gori va in kaj zlahka se zgodi, dajo spregledamo. Zato je pametno pogledovati na kazalec količine goriva, vsaj dokler se ne navadimo na porabo goriva.
Med manjše slabosti tega avtomobila bi še vedno lahko prištet francoski posebnosti (rezervno kolo pod zadnjim delom avtomobila in gumb za trobljo v obvolanski ročici). Pretikanje v vzvratno prestavo zahteva nekaj potrpljenja in včasih tudi vmesno popuščanje sklopke v prostem teku. Kakšno pikro na račun udobnosti, pa bi po dolgi vožnji nemara rekel tudi peti potnik v vozilu, ki na sredini zadnje
klopi sedi "na hribčku". Če bi se oblikovalci odrekli okrasni letvi na zadku avtomobila, bi se lahko vrata prtljažnika odpirala še nekaj centimetrov bliže zadnjemu odbijaču. Sicer pa je prtljažnik v osnovi velik 338 litrov in povečljiv na 1146 litrov.
Všečno krhro stranska linijo vozila
Tekst in foto:
Jože Ranzinger

Pooblaščeni prodajalec in
IIP Ilir
ti
$iwS
serviser Avlohisa Kisovec
Cena: okrog 25.008 DEM

_____________

g?
Promet
Zagorje -16. januarja ob 06.30
je avtobus, ki vozi v Trbovlje, pripeljal na zagorsko postajo. Ko vozilo še ni povsem ustavilo, se je P.R. skušal v gneči tik ob avtobusu prerinili bližje vhodu. Pri tem mu je avtobus zapeljal čez stopalo in mu stisnil nogo.
Zagorje -17. januarja ob 21.50
uri so bili policisti obveščeni, daje prišlo na Kidričevi cesti do prometne nesreče. Na kraju so ugotovili, daje Č,J. na mestu, kjer ni varnostne ograje, zapeljal čez pločnik in z avtomobilom vred padel 5 metrov globoko. V trboveljski bolnišnici so pri Č.J. ugotovili samo rahel pretres možganov in precejšnjo dozo alkohola.
Hrastnik -18. januarja seje pri transformatorski postaji, blizu TKI zgodila prometna nesreča. V.I. je pravilno zavijal levo. Takrat je za njimpripeljalG.B. zmotorjeminse zaletel v levi bok vozila.
Zagorje-20. januarja ob 05.10, je voznica K.M. peljala iz Slačnika proti Zagorju. V levem ovinku joje zaradi prevelike hitrosti začelo zanašati, zaradi tega je zapeljala v obcestni jarek. Voznica ni bila poškodovana, škoda na avtomobilu pa je precejšnja - kar 400.000 tolarjev.
Kradejo
kot
srake
Hrastnik - 15. januarja je
uslužbenec kopališča na P P sporočil, da neka obiskovalka pogreša potni list in čeke. Koga zanima potavanje v tujino, policisti še ugotavljajo.
Trbovlje -19. januarja je T.M. na policijsko postajo sporočil, da mu je nekdo vlomil v avtomobil. Neznani vlomilec ni iz avtomobila vzel ničesar. Verjetno je hotel odpeljati kar avto.
Zagorje - 21. januarja so z osnovne šole Ivan Skvarča spročili, da je nekdo vlomil v to šolo. Vlomilecj e razbil več oken in končal svojo pot v kuhinji. Tam si je postregel s hrano. Da ne bi napravil premajhne škode je za nameček pustil odprta še vrata zmrzovalnika.
Zaradi tega seje pokvarilo še nekaj mesa.
Delal bo klobase
17. januaija je Zagoijan C.M. policistom sporočil, da mu je neznanec vlomil v vikend na Podkumu in odnesel okoli 150 kilogramov mesa.
Prerezane
zračnice
V Zagorju je neznanec v noči na 17. januar, prerezal vse štiri gume na vozilu, kije last H.Z. in mu steni povzročil za štirideset tisočakov škode. 22. januarja pa so bili policisti obveščeni o še šestih prerezanih gumah. Ponoči je neznanec z rezanjem gum na parkirišču pri mizarski delavnici v Kisovcu, napravil lastnikom za 70.000 tolarjev škode.
Kjer je dim...
20. januarja dopoldan so stanovalci Ulice Hermana Debelaka v Hrastniku poklicali policijo in povedali, da v enem izmed blokov na tej ulici gori. Policisti in gasilci so pohiteli na kraj dogodka.
Ugotovili so, da je dim povzročal počen dimnik. Dimovod je bil precej dotrajan; škode je za 500.000 tolarjev.
20. januarjazvečer vZagorjtt sicer ni gorelo, bil pa je ogenj v strehi, kot se temu reče. Tega dne je J.D. precej globoko pogledal v kozarec. Ko je prišel domovje začel pretepati sestro. Njen fant jo je skušal ubraniti, zato sta se z J.D. stepla. Pri tem je J.D. vzel v roke kuhinjski nož in se porezal po zapestju. D.A. mu je skušal preprečiti hujše poškodbe. IM temjeJ.D. proti njemu zamahnil
z nožem in ga porezal po obrazu. Zgodba seje končala v trboveljski bolnišnici.
Aufbiks
Morda mislite, daje Rambo frajer. Če boste prebrali naslednje vrstice, boste prav z lahkoto ugotovili, daje Rambo v primerjavi z našimi aufbiksarji pravi smrkavi amater.
18. januarja je v stilu terminatoija na zgradbo Elektro A Trbovlje jurišal P.M. Namesto bomb je uporabil pesti,
namesto strojnicejezik. Vesoljni soseskijejasno in predvsem glasno dopovedoval, da bo obračunal z uslužbenci Elcktra, ker so mu odklopili elektriko. Iz stavbe, kjer elektriko plačujejo redno so uslužbenci kmalu dobili okrepitve. P.M. je našel zavetišče v razsvetljeni sobici PP. Do streznitve.
jk Devetnajstega je v prazno buljil Hrastničan P.I. Na mestu, kjer je še pred kratkim stal njegov ficek, ni uzrl ničesar. Saj tudi ni mogel. Š.A. sije lička sposodil in se šel malo peljat naokoli. Se pač ni mogel upreti skušnjavi, ki mu jo je povzročil odklenjen avto s ključi.
jk V sam vrh tekmovanja Slovenec leta se je dvajsetega A januarja prebil še en P.M. (Ni tisti, kije denar za plačilo elektrike porabil za plačilo bolj oprijemljivih substanc.) S svojo enkratno nesebičnostjo pri dodeljevanju udarcev predstavnici nežnejšega (predvsem pa lepšega) spolaje naravnost šokiral žirijo, ki je prišla na kraj dogodka takoj, ko je bila obveščena. V primeru, da P.M. v aufbiksarskem tekmovanju za Slovenca leta zmaga, mu bodo podarili videorekorder. Da se mu zanj ne bo več treba pretepati.
*	Malo pred enajsto zvečer je bildvajsetega januarja pred
nekohrastniškopicerijo(imenapicerijenalaščncobjavljamo. saj imajo baje tako dobre pice, da se ljudje tepejo zanje) vzgojno varstvenega ukrepa deležen mlad Hrastničan. Verjetno je pozabil doma povedati, kam gre. Očeta je to tako razhudilo, da mu jih je, ko ga je našel, pošteno nahrulil. Ali sta oče in sin družinske zadeve lahko uredila samo z besedami, ali pa sta si natrosila še kakšnih drugih argumentov, ni znano.
N Z S V A
RPC#
Al

# Z/wi
11 ...
Dan
za
zaljubljene
Tudi letos se z velikimi koraki prav hitro približuje februar in z njim tudi Valentinovo - dan vseh zaljubljencev. Ali ste mogoče med njimi tudi vi?
Če ste in bi radi svojemu naj dražjemu oziroma svoji najdražji podarili nekaj nepozabnega, lahko svojo čestitko, misel, željo, pesmico,... pošljete na naš naslov, katerega že prav gotovo znate na pamet, pa naj ga vseeno še enkrat napišem: Zasavc, Cesta 20.julija2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "za Krvavice", mi pa vam bomo seveda vse vaše izdelke objavili. Zato brž svinčnike v roke in pišite nam.
Pa tudi če nam ne boste pisali, se vseeno spomnite na svojega princa ali princesko in mu podarite ali posvetite nekaj lepega, romantičnega,..., kajti potem boste lahko celo leto živeli z mislijo, da ste za vajino skupno ljubezen storili nekaj lepega (pa tudi koristnega).
S.G.
ne/	(fuAi...
Zopet so se nam oglasih naši skrivnostni poročevalci, ki nam vedno postrežejo s kakšno novo novičko iz ljubezenskega področja. Tudi danes je nekaj prav zanimivih novičk iz sveta ljubezni in romantike. Res, da so nekateri parčki že prav "oguljeni", vendar je lepo, če se imata dva rada in sta si zvesta. No, najbolje pa bo, če bomo kar prič@3^avajanjfflčn novihin starih parčkov.
Eden izmed iKtiboy\Syežrnparakcmsta prav gotovo Maša J. (Gim.) in Sergej SAEu.).lwj|i Kj|(Eu .jje rneruja zelo simpatičen Miha V. (Elek.), ptt tudi 'vjjmii/D. (Em) mrrramenda novega obožbvjjLa. MetfSgjjljene partike | >otovo sMlata HtegisZ. (Eu.) in Teja (O.SjpjsUudi ŠptSKP. (Bu.j in Marasta žeJaolgcJpkupaj. V VrtinsH=sG=Bt$st^Š£6<žter Vk^EŠfeiNi^Uaibi (Gim.) Jv kino pa
udi Miljam di Janez
^elikokrat skupaj odidg
*>). in SeraflHlfsta že c
Srp^Toma^’
s. (E„.) vMfc pojavila s^vojim nmjm sprejrej|g|Pein MaW Svpžcpcčcni parčektudi Jožjnr. (Eu.bJfi Felc§(Gmr.), z dolgcbfjubezensko zvez^^sgjflti^pohvahtčtflatahjajHuEthHn tiaiiTjlmdC. Polom S. (Trg.) je menda všeč^den od zagorskih plcharjs^, kdo, tfega pa še nismo izveofeh.UjgaL. (l|u.) in Sašo K\.(Str.)Xe ševbdnQsreciva sprehajata pofeagŠ^u, medtem paPetra E. (Gim.) še vednoTšč^ princa iz sanj.	k tj	\J
Tako, to bo za danes vse, svpetfpa vas bomo sproti obveščali o novih prigodah in nezgodah naTjubezenskem področju. Pazite se poledice in ne pozabite na praznik zaljubljencev - Valentinovo, ki ga praznujemo 14. februarja.
Picko in Packo
Sedaj boste gotovo pomislili, da gre za napako, saj to ni stran Žuriramo. Ampak to ni napaka. In za kaj sploh gre?
Med zasavskimi srednješolci smo
naredili anketo o popularnosti zasavskih glasbenikov. Drži, da v Zasvju res nimamo velike izbire, toda tudi iz naših logov prihaja vse več dobrih glasbenikov, pevcev,
skupin,...Inkdojezmagovalec naše ankete?
Med štiridesetimi anketiranci so štirje menih, da v Zasavju ni dobrih glasbenikov, štirje so mnenja, da so
najboljši člani skupine Hiša in kar dvaintrideset srednješolcev meni, da so najboljši v Zasavju člani
skupine...ORLEK (nekaj takšnega
smo lahko pričakovali). Med najpopularnejše pesmi Orlekov pa so uvrstile naslednje skladbice: Vinska trta, Henrik in Rozika, Če si brezposeln. Dekle iz šohta,... pa tudi druge pesmi so jim pri srcu.
Orleki so poštah res popularni bend, toda njihov vodja Vlado Poredoš je povedal, da so začeh v Zasavju, in da ga v srcu vedno "nosijo" s seboj in ne bodo poslali nekljubljanskibend. Oni gredo igrati v Ljubljano, vendar imajo v žepu vedno povratno vozovnico za Zasavje. Tako je tudi prav, kajne?
Mi pa vam bomo v naslednji številki Zasavca postregli z zanimivim, ampak res zanimivim prispevkom o nekaterih članih skupine Orlek. Zato, ne zamudite naslednje številke Zasavca.
S.G.
M
jr	/■
!l!l:|!l!l!ll!E!i
*
,,ri,„„<,v»mo. da si preberete razgovor dolskih osnovnošolcev
Mladim
Zasavcem
zdela zanimiva. Zanimiva j« tudi Lucija, ki si dopisuje
z vrstniki v svetu - celo i/ daljne Kitajske dobiva prisrčna pismu. TudioniistjepndiiluvKvcI-k.daziiciikrctt prek« pisem.
/AlJ. i, pr,„tod,.d,.,i ,,pWil, il.un.Na »k	s. k
podaja v svet - z jezikom. Dobila bo dobro osnovo za tuj jezik.
x 9 VV,ZL a.	«JV-	9
■>«*•	* - *» - F-*. -4	'">

Vsekakor pa zasluži Gregor za svoj vztrajni treni«« in odlične dosežke na področju kajakaštva iskrene čestitke.
-fr t

Prijateljstvo po pošti
Ob prostem času pišem pisma in si dopisujem z vrstniki iz Slovenije in tudi iz drugih držav. Naslove sem našla rta Teletekstu, pisala pa sem tudi v Pen friend club, kjer sem dobila mnogo naslovov iz tujih držav.
Izbrala sem si tri dopisovalce. Eno iz Velike Britanije, eno iz Guadeolupe, tretje pismo pa sem poslala na daljno Kitajsko. Zelo sem se razveselila, ko sem dobila odgovore na vsa tri pisma.
Dopisujem siv angleškemjeziku. Ker pa še sama ne znam dovolj, mi pri tem pomagata starša. Najbolj redno mi piše dopisovalec iz Kitajske. Ime nnije Wei-Ja in je star 14 let. Doma je iz trinajst milijonskega mesta Shanghai. V vsakem pismu mi pošlje kitajski kovanec ali razglednico. Najbolj sem vesela, ker se potrudi in na vsako pismo prilepi drugačno znamko. Ve namreč, daje moj konjiček zbiranje znamk.
Jaz sem mu v pismih predstavila družino, svoje konjičke in opisala
lepote Slovenije. Poslala sem mu tudi nekaj razglednic, znamk in kovancev.
Upam.dasibovadolgodopisovala in ostala dobra prijatelja. Ko bom bolje obvladala angleški jezik, bom sama sestavljala pisma in si povečala krog dopisovalcev.
Lucija Štaut, 5. b, Dol
Zelena kapica
V prelepi hiši nekjena Dolenjskem živi deklica po imenu Zelena kapica.
Ime ji je dala babica, kije članica Zelenih. Prejšnji teden je imela prometno nesrečo. Vnučki je to sporočila po mobitelu. Zelenkica se je hitro odpeljala s svojim gorskim kolesom na več prestav pogledat, kako je z babico. Nameravala je v bolnišnico.
Na poti jo je ustavil policist, ki je bil v resnici preoblečen gangster. Prisili 1 jo je, da mu je povedala, kam gre. Babica je hranila namreč zelo pomembnen tajni dokument. Želel je priti do njega.
Toda doktor Polde Korenček, njen prijatelj, je to preprečil. S karate udarci gaje spravil na tla, ga zvezal in poklical prave policiste. Ti so brž prispeli in bili zelo veseli, saj so kriminalca že dolgo iskali.
Zelena kapica, njena babica in zdravnik Polde so si zadovoljno čestitali. Skupaj so odšli na zeliščni čaj v bolnišnično restavracijo.
Žiga Pokorn, 5. a, OŠ IK Izlake
"Vse šole bi zbrisal s sveta..."
Kaj bi vzel na samotni otok, zakaj trenira kajak, kaj bo počel v svojem življenju, kaj počne sedaj, si preberite v intervjuju z Gregorjem Laznikom,učencem?, b razreda OŠ Trbovlje in šestkratnim državnim prvakom.
Zakaj, kako in kdaj si se odločil za ta šport?
Trenirati sem začel pred petimi leti. Za to me je navdušil stric, pa tudi veselilo meje.
Koliko časa že treniraš in katere uspehe si dosegel?
Treniram pet let in v tem času sem šestkrat osvojil naslov državnega prvaka. Bil sem tudi prvi v skupni razvrstitvi slovenskega pokala.
Katera od lovorik ti je najbolj
všeč?
Naslov državnega prvaka.
Kaj si želiš doseči v športni karieri?
Želim priti v slovensko reprezentanco in biti uspešen.
Imaš vzornika?
Nimam.
Kaj meniš o športu na naši šoli?
Ta šport je na naši šoli premalo poznan.
Kako bi bralcem predstavil te šport?
Šport, kot je kajakaštvo, je dokaj nevaren. Biti moraš močan, da se upiraš brzicam, "rolam" in drugim rečnim nevarnostim.
Koliko časa v tednu porabiš za
treninge in tekmovanja?
Trening imam vsak dan po eno uro in pol, tekmovanja so ob sobotah in nedeljah, ampak ne vsak teden.
Katere vode ti najbolj ustrezajo in zakaj?
Bolj mi ustrezajo deroče vode, ker je veslanje še večji užitek.
Bi se kdaj preizkusil v raftingu ali kakšni drugi veslaški panogi?
Da, v raftingu bi se. Preizkusil pa bi se rad ševrodeu, kjer delaš piruete in salte.
Kako izkoriščaš prosti čas?
Če nisem na treningu, grem v kino ali pa sem zunaj s prijatelji.
Si sc že preizkusil v moštvenem tekmovanju?
Da. Osvojil sem naslov državnega prvaka.
Kako se razumeš s prijatelji iz kluba?
S prijatelji se razumem dobro, čeprav se včasih skregamo.
Kaj najraje ješ in piješ?
Najraje jem pico in pijem gosti sok.
Kaj bi vzel na samotni otok, če bi lahko vzel samo tri stvari?
Vzel bi kajak, televizor in punco.
Verjameš v horoskop?
Da, malo že.
Kakšni so kaj načrti v šoli?
Ja, da bi bil v osnovni šoli odličen ali prav dober, potem pa bom šel na športno gimnazijo.
Kaj bi spremenil na svetu, če bi imel nadnaravno moč?
• V se šole bi zbrisal s sveta in otroci bi bili več doma.
Kaj ti je pri človeku najbolj všeč in kaj ti ni?
"Fajn" je, če je za zabavo, ni parni všeč, če je človek zaprt vase.
Kako pa kaj ljubezen?
Ja, zaenkrat nimam nobene punce.
Še veliko divjih vod in državnih naslovov.
Metka Logar, Antitalenti

1

.... M
3Jh£jJ
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate lel - priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta _ I ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I I besed), kjer bb napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo ■ I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I Izpišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM garsonjero, 28 m2, tel.: 27-321.
PRODAM garažo z urejeno dokumentacijo, v Trbovljah, tel.: 22-762.
NAJAMEM garsonjero v Trbovljah. Tel.: 27-060 (med 18. in
20.	uro)
AVTOMOBILI
PRODAMR4TL,l.'82, ohranjen.
prodam za 1.200,00 DEM, tel.: 41-081.
PRODAM Opel Kadett 1200C,1. '77, tel.: 42-292.
RAZNO
UGODNO prodam kompresor z raznimi priključki, tel.: 75-134.
UGODNO prodam lok compound hoyt za levičarja, s popolno opremo, tel.: 63-486.
PRODAMkoloRUDV PROJECT
s SHIMANO opremo in krom molibden ogrodjem, tel.: 61-829.
PRODAM nerabljen pletilni stroj PFAFF 6000. Cena po dogovoru. Tel.: 27-060 (med 18. in 20. uro)
PRODAM motorko znamke STIHE - DOLMAR, malo rabljeno, cena po dogovoru, moj naslov: Roman Strmljan, Okrogaijeva 6, Zagorje.
PRODAM etažno peč za centralno ogrevanje - raztezna posoda, črpalka, cevni termostat, tel.: 42-150, po 17. uri.
PRODAM poročno obleko za visoko, vitko osebo in dva zimska plašča, oba skupaj za 15.000,00 SIT. tel.: 76-321.
PRODAM otroško posteljico z jogijem, športni vozičekin termoakumulacijsko peč, tel.: 24-965.
PRODAM avtosedež, hodalico, stajico, otroški voziček, tel.: 42-275.
PRODAM dve postelji (lmx 2m) in omari, ugodno, tel.: 44-332.
IŠČEMO klaviaturista, tel.: 64-285.
INŠTRUKCUE
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719.
INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, slovenski jezik, MA in FI za srednjo šolo, tel.: 64-285.
INŠTRUIRAM angleščino za OŠ in srednjo šolo, tel.: 64-610.
INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščino in
francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00 - 14.00 ure.
INŠTRUIRAM MA in FI za OŠ in srednjo šolo ter za 1. in 2. letnik fakultete, tel.: 061/1261-282, Oto, študentski dom, soba 136.
INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in srednjo šolo, tel.: 26-671.
STORITVE
IŠČEMO ulične prodajalce za območje Litije, tel.: 64-250 ali 64-166, dopoldan.
DELO v gospodinjstvu, doma ali v tujini, išče mlajša upokojenka, tel.: 63-129.
NEGO in pomoč na domu nudimo starejšim, slabotnim osebam in invalidom, tel.: 26-624.
RENT-A-CAR osebnih vozil, non-stop, tel.: 27-386.
PEAL - Trbovlje
Raznašanje reklamnih letakov in plakatov, učinkovito in hitro. Cene konkurenčne, preverjeno naj učinkovitejši in najcenejši način obveščanja kupcev o Vaši ponudbi... Vse dosedanje in bodoče stranke obveščamo, da imamo novo tel. štev. in faks: 21-477 -PEAL, Perme Aleš, s.p., Šuštarjeva kol. 14,
T rbovljc.
j
_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________I
Podjetje za založništvo, marketing in trgovino
Cesta 20.julija 2c, Zagorje ob Savi Tel.: 64-250,64-166; brc 64-494
135 DEM
ena stran
75 DEM

45 DEM
30 DEM
so danes dobrodošli vsaki instituciji, organizatorju prireditev, vse™, ki »A
iSSSsi.
: /
pa za uresničitev projektov nimijo dovolj sredstev.
Vsem, ki Vam finančno ali kakorkoli drugače	Naročniki ima*
-—i- .—!-is——i—i-‘—objavi zakraič:
pomagajo pri uresničevanju Zjtotavljenih nalog se lahko zahvalite tud. preko našega tedmka.
____________ J

Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopigndn mnenja bralcev o življenju in dogajanju v ZasavjuTNepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina piseru^jp zaradi prostora omejena na največ 36xtipkardh/vrefici^Urednfetvo si pridružuje^pfavico skrajšautekšt ali pa objaviEhdajjšega, če OMmrda bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
Odgovor no odprto pismo g. Milanu Amonu
Ni moja navada (tako, kot vaša) polemizirati in napadati po časopisih, vendar, ker ste me Vi, g. Amon, že drugič (tokrat v j avnem medij u) napadli, se čutim dolžnega odgovoriti Vam in pa bralcem Zasavca. Ti naj potem ocenijo, kdo in kakšen človek ste Vi oziroma jaz in kdo se gre pravilne igre fair-play.
Moje sodelovanje v športu je res nekaj krajše od vašega, s tem da sem sam sodeloval le kot aktivni igralec. Do sedaj pa še nisem bil v nobenem klubu zadolžen kot funkcionar oziroma predstavnik kakšnega kluba. Edini razlog tega je moje prepričanje, da le tako najbolj objektivno poročam z vseh športnih dogodkov v naši občini in nisem zaslepljen s klubsko obarvanostjo.
Kot prvo, že Vaša ocena, da sem komentator, je nepravilna (KOMENTATOR - kdor sestavlja komentarje, razlagalec, pojasnjevalec, kdor obširneje s svojimi pojasnili in pripombami poroča o čem. Vir - Slovar slovenskega knjižnega j ezika, str. 417). Moje osnovno delo je obveščanje poslušalcev o vseh športnih dogodkih, ki jih dobim preko svojih "informatorjev". Za tak prispevek, ki ga preberem oziroma napišem, ali preko lokalne televizije ali preko
preostalih medijev, ne morem reči, da je stvaritev (STVARITEV - umetniško'delo, kot rezultat ustvarjanja. Vir - že omenjen, tokrat na str. 1329, ki ga je izdala DZS L '94).
Med spremljanjem vseh športnih dogodkov v našem kraj u je seveda tudi kegljanje. Res je tudi, da nekaj rezulatov (ponavadi samo kegljanje) dobimo v uredništvu ATV Signala preko faxa (ki ni moja last), preostalo pa zberem sam s svojo prisotnostjo na prizorišču. Moj "informator" z dogajanj na kegljišču v Litiji in z nastopov kegljačev na gostovanjih, v kolikor jih ne pokrijem sam, je gospod Ludvik Novak in občasno tudi gospod Milan Šijakovič (katerima se ob tej priliki zah valj u j em in upam na nadalj no sodelovanj e), kar lahko omenjena tudi potrdita. Tako imam rezultate zbrane po telefonu najkasneje v nedeljo zvečer, če je nek dogodek odigran vkasnej šem terminu in ne šele dva, tri dni kasneje, ko pride ponavadi Vaš faks. Torej so moji prispevki napisani bistveno prej in zaradi tega ne more priti do prepisovanja Vaših podatkov. Dejstvo pa je, da so rezultati in imena tekmovalcev v mojem poročilu prav taki, kot v vašem, kakor bi bili tudi, če bi to pisalo še deset, dvajset poročevalcev, saj je rezultat vedno isti, le prepisati ga je potrebno s table ali semaforja, tekst pa prav gotovo
ne more biti enak. Kraja (po slovarju na str. 445 - jemanje česa s prisvojitvenimi nameni, naskrivaj in brez dovoljenja), g. Amon, je zelo huda obdolžitev in dobro pazite na to besedo, da se Vam ne vrne kot bumerang. Zgoraj omenjena gospoda mi rezultate sporočata izredno natančno in predvsem TOČNO. Zakaj sem poudaril TOČNO? Omenjeni članek, ki ga izpostavljate, je res prišel na vse naslove, ki ste j ih omenili. Spodaj lastnoročno podpisan Milan Amon (ne s pisalnim strojem). G. Amon, v uredništvu Zasavca je samo Vaš članek (z delno napačnimi podatki) in ne moj, kar seveda lahko preverite. Da pa so spodaj moje inicijalke, nisem kriv jaz. Domnevam, da ob številnih mojih člankih (rokomet, nogomet, tenis...) in seveda tudi drugih, pri urejanju strani nenamerno napako naredi še kdo drug. Zato pa, upam da se strinjate, nisem kriv jaz. V tem članku pa Vi, g. Amon, zavajate bralce in poslušalce (in ob tem delate krivico mlademu keglj aču) na vseh omenjenih naslovih (Zasavc, ATV, Radio Trbovlje, župan Litije, SZ Litija). V predpredzadnji in v predzadnji vrstici st e napisali, da sta 2. mesto na državnem prvenstvu zasedla Klemen in David Selovski. Napaka, g. Amon. V paru z Davidom je metal Klemen Mahkovic. Ker je ta Vaš podatek odšel tudi kot predlog ŠZ Litije za proglasitev perspektivnih športnikov naše občine, bi Klemen po Vaši zaslugi ne dobil zasluženega priznanja. Poklical sem predsednika SZ Litije, g. Pavlja, ob tem obvestil tudi g. Novaka, in le-ta je pravočasno popravil Vašo napako. In še drugo
Vaše zavajanje bralcev Zasavca. Če si sposodim Vaše besede: javno Vas obtožujem zavajanja bralcev in dajanja netočnih podatkov. Kako TOČNE podatke imate, se vidi v tem, da stemi podarili trgovino. Napaka za napako. Lastnik trgovine je podjetje Iskra Prins iz Ljubljane, to ve vsa Litija, samo Vi ne in sam sem tam že nekaj časa zaposlen kot poslovodja. Torej mi mo j o eksistenco ne zagotavlj a niti trgovina, niti dopisovanje. Za svojo in prihodnost moje družine, sem poskrbel že pred časom. Skoraj bi dejal v mladih letih (in naj Vam povem, da je zelo lepa) in mi ne bo potrebno skrbeti na stara leta, tako, kot to mogoče delate Vi, oziroma naj bi to počel jaz. Torej zagotovo ne potrebujem Vaših prispevkov, kajti tudi plačo imam lepo. Če pa Vam že hodi kakšen tolar preveč: žiro računi humanitarnih organizacij so večkrat objavljeni in veseli so vsakega prispevka.
Za konec samo še tole: Moje dopisništvo v javne medije ne sloni samo na Zasavcu in Delu. Temveč še v veliko drugih, ki jih Vi mogoče niti ne poznate. Ena izmed njih je tudi STA, kamor potujejo tudi kegljaški rezultati iz Litije, kot tudi vsi drugi rezultati. Ta agencija pa rezultate pošlje po vsej Sloveniji.
Res je tudi to, da živiva na različnih bregovih. Živimo v času demokracije in vsak ima danes pravico objaviti, zapisati, povedati,... nek javni dogodek (sem spadajo tudi športna tekmovanja) in ne tako, kot v časih nedolgo nazaj. Zato mi, najmanj Vi, g. Amon, ne morete prepovedati obveščanja javnosti.
S spoštovanjem!
Stane Kokalj
DALMATINSKI KRAJ NA HRVAŠKEM MED STAAIGRADOM IN JABLANCEM
KRATEK
POŽIREK
TURŠKI
VELIKAŠ
1666 m VISOKA PLANINA NAD SELŠKO DOLINO
PREBIVALEC
KRAJA
MATfHATicm i Pojeri
L? a.*~
• i? o ^ / j< e
UriruCjc
•j s icrVi čo
* Ja42- -fjrtkctjč
SESTAVIL
DAMJAN
KOVAČ
POTOMEC ČRNO IN BELOPOL-_ TEGA ČLOVEKA
JAPONSKI P0UT1K, MINISTER ZA FINANCE (HAJATO)
KLOVN IZ FR.RISANKE
RUSKA
DINASTIJA
(1613-1917)
ZAH.FRANC. POKRAJINA
JAP. PESNIK (TADAMINE)
PREBIVALEC
ITALIJE
ANGL.KOME-
DIOGRAF
(WILLIAM)
DVORNI
VITEZ
NAJLEPŠI PREDSTAVNIK KUR
PESNICA
NEGRI
OZVEZDJE V RIMSKI CESTI
PREBIVALKA
IRSKE
STAROSLO-
VANSKA
ČRKA
(JOR)
MINERAL Z AVALE
TURŠKO MESTO NA OTOKU KHIOS
VODORAVNA
PREGRADA
MED
NADSTROPJI
EGIP.BOG
SONCA
DOBESEDNI
NAVEDEK
OTOK MED ITALUO IN
SARDINIJO
LOJZE
IPAVEC
SLOVENSKI LUTKAR (EDI)
POSODA ZA KUHANJE
DEMETRIJ
ZEBRE
GRŠKI VODJA ARGONAVTOV
RUSKI
VLADARSKI
NASLOV
SLOVENSKO
ZENSKO
IME
ČUSTVENA
RAZGIBA-
NOST,
ČUSB/O
NAPLAČILO,
ARA
INDON.OTOK
POLEG
TIMORJA
VELIKO FINSKO JEZERO
NATRIJ
ŠPANSKO
MESTO SEVERNO OD BARCELONE
ANTIČNO IME REKEANIENE
JANlŽlh
H20
KOSTUMO-
GRAFINJA
VOGELNIK
OTOŠKA DRŽAVA V TIHEM OCEANU
«1
HR.ROKOME-TAŠ( "
grška
črka
S (IZTOK)
OZNAKA ZA AVSTRIJSKI ŠILING
KOPNO, STREH STRANI OBDANO Z MORJEM
DARJA
ALAUF
NEMŠKA
DENARNA
ENOTA
DJURO
SALAJ
JANEZ
TRDINA
DEL
BESEDILA Z NAPOVEDJO TEME POGOVORA
SLOVENSKA
SLIKARKA
POTOKAR
SPOSOB-
NOST
HITREGA
PRIDO-
BIVANJA
ZNANJA
RISBA
JK
VZHAJANJE
SONCA,
SVITANJE
LATINSKO IME ZA JANEŽ
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 31.1.1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada:	Trimesečna
naročnina na časopis Zasavc
2.	nagrada:	Trimesečna
naročnina na časopis Zasavc
3.	nagrada:	Trimesečna
naročnina na časopis Zasavc Izžrebanci nagradne križanke
1/96
1. nagrada: Praktična nagrada v
vrednosti 2.000 SIT, Vinkotisk Radeče, Janez Cirar, Kotredež 23, Zagorje
2.	nagrada: Praktična nagrada v vrednosti 2.000 SIT, Vinkotisk Radeče, Primož Lukšič, Sallau-mines 5A, Trbovlje
3.	nagrada: Praktična nagrada v vrednosti 2.000 SIT, Vinkotisk Radeče, Anamarija Ceferin, Trg svobode 27, Trbovlje
4.	nagrada: Praktična nagrada v vrednosti 2.000 SIT, Vinkotisk Radeče, Marjan Dolanc, Pot Vitka Pavliča 12, Hrastnik
5.	nagrada: Praktična nagrada v vrednosti 2.000 SIT, Vinkotisk Radeče, Slavica Golobič,
Partizanska 3, Zagorje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 1. 2. 1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočitepo telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 2/96:
APARTMA, SVAK, REKVIEM, VENO, METKAKLEVIŠAR, SZ, TIARA, RIŽANA, ALDRIN, ZID, LAN, KORANA, SRAKA, AST, IVANO, AMONAL, REVA, MATE, IMENO, ANN, KAIRO, KESON, KIPARSTVO, STEVE, RACINE, ŽELELNIK, ALA, TARN,REMI,ZE.LILIEV,LIČILO, OTRIN, TRON, JAREK, RATKA, TAHI, ANIKA.
mm;
m ajMiilkd, tmateta) to tispzte
Cesta 20.julija 2c Zagorje ob Savi Tel.: 64-250,44-166
N
J


.
»lil!
M
Naša bodočnost
V trboveljski bolnišnici so se od 12. do 21.januarja rodili:
20.1. Nina Prah - Žibert, Trbovlje, sin Žan;
21.1. Mojca Kmetič, Trbovlje, sin Nejc; Andreja Medvešek, Zagorje, sin; Mojca Jurečič, Zagorje, sin Samo.
Iskreno čestitamo!
4r
Zjutraj pride policist v službo s kolajno okoli vratu. Vsi so radovedni, zakaj si jo je prislužil. "Udeležil sem se našega internega tekmovanja in bil drugi." "V čem pa si tekmoval?" "V matematiki." "Kaj so te pa spraševali?" "Nič posebnega, samo to, koliko je tri krat sedem." "In kaj si rekel?" "Ja, dvaindvajset, pa sem bil z najbližjim rezultatom gladko drugi."
Policisti so dobili nove službene digitalne ure. Čez nekaj dni jih komandir povpraša, kako se kaj obnesejo. Vsi jih hvalijo, da so točne, zato enega vpraša, koliko je ura. "Sedemnajst deljeno s petnajst," je natančen policist.
Policist med osebno preiskavo najde v osumljenčevem žepu nož. "O. kaj pa je to? Nož! Orodje za umor nosiš s seboj. Torej si morilec!" "Potem pa napišite, da sem tudi posiljevalec," je odrezav osumljenec. "Zakaj pa to?" "Zato, ker tudi orodje za posiljevanje vedno nosim s sabo."
Dva policista med patruljiranjem: "Ali veš, da je na Marksu življenje?" "Ti si pa res lakaj, to ja
zaenkrat samo hipotenuza," je strokoven drugi.
Policista merita lestev. Eden jo drži pokonci, drugi pa z metrom v roki pleza nanjo. "Sta pa res trapasta. Ali ne bi bilo lažje, da bi lestev položila na tla in jo zmerila?" ju pobara tretji. "Butec neumni. Saj naju ne zanima, koliko je dolga, ampak koliko je visoka.
Policist poroča, daj e kaznoval voznika osebnega avtomobila, ker je imel v vozilu štiri sopotnike. "In v kakšnem vozilu so se vozili?" zanima komandirja. "Audi quatro!" je natančen policist. "Že prav, ampak vedno pa ne smeš biti tako strog. Jaz imam unota, pa včasih tudi peljem ženo v njem," prizna komandir.
Prijazen poli cist prime pijančka pod rokoin ga spremi do doma. Ta ga povabi v stanovanje, češ da bo videl, kakšno stanovanje ima. "Vidite, to je naša kuhinja, to je kopalnica, to je sekret, to je dnevna soba, to je spalnica, tista gospa, ki leži v postelji, jemojažena, tisti moški poleg njesempa jaz..."
OVEN Pred vami so dnevi, v katerih boste zares uživali. Čaka vas vse, kar skromnemu in zadržanemu Ovnu nekaj pomeni: spoštovanje, ljubezenske izjave, družabni uspeh. Št.: 18.
BIK Doživeti boste nekaj, kar vas bo zdramilo iz prijetne otopelosti in vas postavilo v središče dogajanja. Če bo v službi kaj narobe, pa vam v ljubezni še nikoli ni bolje kazalo. Št.: 9.
DVOJ ČKA Pravico imate, da o nekaterih stvareh mislite drugače kot drugi. Nekaj obzira pri tem vas nebo osiromašilo, nasprotno, to bo imeniten kapital za vaše nadaljnje ukrepanje. Št.: 30.
RA K Za okolico ste mirni in zbrani kot ponavadi, v resnici pa prekipevate od navdušenja. Kdo panebi, saj je Amorjeva puščica to pot zadela v črno. Št.: 25.
LEV Malo bolj boste morati pohiteti. V službi vas priganja zaostanek, zato čimprej nadoknadite zamujeno in seveda ne pozabite, da vas tudi doma čakajo nujne dolžnosti. Št.: 4.
DEVICA Na poti so dobre novice, prijetni dogodki, denarna nakazila. Partner bo z vami ljubezniv kot že dolgo ne in pozoren na vsako vašo željo. Rojeni ste pod srečno zvezdo. Št.: 10.
TEHTNICA Nekdo je zaradi vas silno vznemirjen in v skrbeh, vendar ne pokažite, kako vam to prija. Bodite raje malo skrivnostni. Glejte, da ne presežete denarnih sposobnosti. Št.: 12.
ŠKORPIJON Nikar se ne predajajte malodušju, kadar se vas bo polastilo, raje pomislite na nekaj dobrih prijateljev, ki so vam pripravljeni pomagati. Tudi na partnerja ne pozabite. Št.: 24.
STRELEC Se zavedate, da ste premalo kritični, posebno takrat, kadar gre za vas? Pazite, da se zaradi tega ne boste komu zamerili. Partner vam bo pri neki zadregi v veliko pomoč. Št.: 6.
KOZOROG Malo manj govorite, pa boste bolje voziti z okolico. Marsikaj se bo dogajalo, kar vam bo všeč ali pa tudi ne, vendar svoje mnenje o tem lepo obdržite zase. Št.: 19.
VODNAR Ob tistem, kar se vam je zdelo pred časom nadvse pomembno, ste zdaj čisto neprizadeti in vas sploh ne zanima več. Potovanje bi vam koristilo, odločite se zanj. Št.: 20.
RIBI O neki zadevi se morate čimprej zjastni ti, torej ne čakajte več. Bolj ugodne priložnosti zlepa ne boste več imeti. Pozorno prisluhnite, kaj vam sporoča srce. Št.: 1.


»llls..
psp&s)
HRASTNIK
25. 1. - 28. 1.: ROMANCA V MIAMI.TU (rom. kom.), čel. in ned. ob 19. uri, pet. ob 17. uri; 26.1. - 28. 1.: OPIČJE NORČIJE (kom.), pet. in ned. ob 17. uri, sob. ob 17. in 19. uri; 29. 1. - 2. 2.: NI KINO PREDSTAVE; 31. 1.: MED PRIJATELJI (kom.), sre. ob 19. uri;
DOL PRI HRASTNIKU
27.1.: ROMANCA V MIAMIJU
(rom. kom.), sob. ob 18. uri;
TRBOVLJE
25. 1. - 29. L: DREDD (akc.), čet., sob. in ned. ob 17. in 19. uri, pet.
ob 19. uri, pon. ob 17. uri; 30.1. - 1. 2.: DOLGA POT DOMOV (drama), tor., sre. in čet. ob 17. uri; 30.1. - 1. 2.: PLITVI GROB (grozlj.), tor., sre. in čet. ob 19. uri; 2. 2.: NIMAŠ POJMA (grozlj.) pet. ob 17. uri;
ZAGORJE
25. 1. - 28. L: CORRINA CO-RRINA (am. kom.),čet., sob. in ned. ob 19. uri; 26. 1. - 30. L: JUDGE DREDD (am. akc.), pet., pon. in tor. ob 19. uri, sob. in ned. ob 17. uri; 31. 1. - 2. 2.: NORA LJUBEZEN (drama), sre., čet. in pet. ob 19. uri;
IZLAKE
28. L: JUDGE DREDD (akc ), ned. ob 19.15 uri;
Razstave
Trbovlje- V prostorih S design še vedno razstavlja Bogdan Barovič. Razstava je prodajna.
Trbovlje - V Knjižnici Toneta Seliškarja je na ogled razstava fotografij narodnih parkov jugozahodne Amerike absolventke geografije Simone Solina.
Zagorje - V DD so do zadnjega januarja na ogled grafike akademskega slikarja Bojana Klančarja.
Velenje - V galeriji Vegrad je odprta likovna razstava slikarja Karla Kozoleta. Raztava bo odprta do 23. februarja.
Prireditve
Trbovlje - V dvorani pod Loško cerkvijo bo 4. februarja ob 11. uri avdicija za manekenke in fotomodele. Tečaj bo vodilaestradna agencija Meka iz Celja. Vabljeni vsi stari od pet do 25 let.
Ljubljana - Februarja se bosta v Ljubljani na Gospodarskem rastavišču odvijala43. sejem MODA 96 ter 11. sejem KONTRI.
Koncert
Zagorje - V DD Zagorje bo v petek, 26.1. ob 19. uri koncert
SLOVENSKEGA OKTETA.
Tečaji
Trbovlje - V zdravstvenem domu Trbovlje bodo februarja znova organizirali tri mesečni tečaj hujšanja. Prijave zainteresiranih sprejemajo do 31. januarja v ZD Trbovlje.
RTV TRBOVLJE K10
ČETRTEK 25.1.1996
09.00 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI,20.00PRELUDIJ, 20.15 AVTO SVET (Mesečnaoddaja o avtomobilizmu)
PETEK 26.1. 1996
09.00	VIDEO STRANI, 10.00 AVTO SVET (p), 10.45 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00PRELUDIJ,20.15 ŽEBLJIČKI (Razvedrilna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom), 21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev)
SOBOTA 27.1. 1996
13.00	VIDEO STRANI, 16.00 MLADINSKA ODDAJA (p), 16.30 FILM TEDNA (p)
PONEDELJEK 29.1. 1996
09.00	VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI,20.00PRELUDIJ. 20.15 ŠPORT ZA ŠPORT (Gregor Kita predstavlja zasavski šport). 20.40 REZERVIRANO
TOREK 30.1.1996
09.00 VIDEO STRANI, 10.00 ŠPORTZA ŠPORT (p).10.30 VIDEO STRANI. 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (gost: Radio Ognjišče)
SREDA 31.1.1996
09.00 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI,20.00PRELUDIJ, 20.15 VRT ŽIVLJENJA
ČETRTEK 25.1. 1996
20.00 VIDEO BOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE
PETEK 26.1. 1996
20.00	INFORMATIVNA OD-DAJA.20.30PONOVITEV VIDEO BOOM 40
SOBOTA 27.1. 1996
10.00	VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER
■v,.-, y.y. .. |1~ ■ ■ *	'...........-v- • •
1,	- 5. TINA (remix) - Dominik Kozarič (2)
2,	-1. SIMPATIJA - Simona Weiss & Wemer (5)
3,	- 2. BOGNEDAJ DA BI CRKNU TELEVIZOR - Adi Smolar (3)
4,	-4. KAVBOJI IN INDIJANCI-Čuki (4)
5,	-/. TELESKOP-Avia Band (1)
m


m
.m



15. EARTHSONG - Michael Jackson (2)
2,	-1. GOLDENEYE - Tina Turner (4)
3,	- 2. THUIMDER - East 17 (5)
4,	-/. CELEBRATION - Fun Factory (1)
5,	- 4. WHEN LOVE & MATE COOLIDE - Det Leppard (3)

m
..
m
8
Glasujem za:
Moj naslovi
I » ___________________________________________________________________________________
■ Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode 11 a, 61420 Trbovlje I do torka v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45.


mam
NEDEUA 28.1.1996
10.00	VKLOP VIDEO STRANI,
16.00	TV KOPER
PONEDELJEK 29.1.1996
20.00	ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINDO,
20.30	INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH IN-FORMACU ZDOPOLNITVAMI
TOREK 30.1. 1996
20.00	IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATVŠPORT
SREDA 31.1.1996
20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE
ČETRTEK 25.1. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (p),	11.30
VIDEOSTRANI,18.00 TOREKNA ETV (p). 20.00 KNJIŽNI MOUI, 20.10 MINI PET, 20.30 EPP, 20.35 POZOR, SNEMAMO, 20.45 ZASAVSKI MAGAZIN, 21.15 NE ZAMUDITE
PETEK 26.1. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI,18.0QSREDA NA ETV (p).	20.00 ZASAVSKI
MAGAZIN (p), 20.30 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE, 20.35 3-2-1-START (p), 21.05 REPORTAŽA: SNOWBOARDERJIYO-YO;
SOBOTA 27.1. 1996
1-START, 20.30 EPP 20.33 NE ZAMUDITE, 20.35 KULT & URA
TOREK 30.1. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA (ANSAMBEL STOPARJI, FRANCI LIPIČNIK), 21.30 NE ZAMUDITE
SREDA 31.1.1996
8.30	VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 VIDEOBUM 40,20.45 EPP, 20.47 NE ZAMUDITE
ČETRTEK 25.1.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OB VEŠČA,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK. 16.45OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA. 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM
PETEK 26.1.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30GLASBENENOVOSTU6.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL,18.45 POROČILA, 19.00 NOČNIPROGRAM
SOBOTA 27.1.1996
"Zakaj ste v isto trgovino vlomili kar trikrat ta teden?" zaslišuje policist zmikavta. "Ko pa na vratih piše: Oglasite se še."
"Zakaj denarnice, ki ste jo našli, niste takoj prinesli na policijo?" zaslišuje policist. "Ko so se mi pa bankovci zdeli takšni kot moji."
Policist zaslišuje člane družine, ki so jim vlomili v stanovanje: "Je bil kdo doma, ko je vlomil?" "Ja, vsi smo bili doma." "Kje pa ste bili?" "V kuhinji pri kosilu." "In kako to, da ni nihče slišal vlomilca?" "Juho smo srebali."
Policija zaslišuje dve barabi, ker ju sumijo, da sta ukradla cisterno vina. "Ali sta ukradla cisterno vina?" "Da." "Kaj sta storila z njo?" "Prodala sva vino s cisterno vred." "Kam sta dala denar?" "Zapila sva ga."
Policist gre navadno vsak dan po levi strani ceste, se ustavi v pekami, in napoti do postaje, ki je prav tako na levi strani, poje žemljico. Nekega dne pa potem, ko kupi žemljico, prečka cesto in jo poje na desni strani, prečka cesto in vstopi v postajo. Začudeni kolegi ga vprašajo, čemu ta sprememba. "Pri zobozdravniku sem bil, pa mi je naročil, naj jem na drugi strani," jim razloži.
(Policijske šale smo izbrali iz knjižice Vicev na račun policije ni!)
Novo na ETV
ETV Zasavje vabi k sodelovanju vse, ki bi radi delali dober televizijski program. Še posebej dobrodošli sodelavci, ki želijo delati novinarske prispevke, sodelovati kot producenti programa ali pa imajo kakršnekoli ideje za odlične televizijske oddaje.
Prijave pošljite na naslov: ETV Zasavje, Izlake 3, 61411 Izlake, do konca januarja letos.
8.30	VIDEOSTRANI
NEDEUA 28.1. 1996
9.00	KNJIŽNI MOLJI (p), 9.10 MINI PET (p), 9.30 EPP, 9.35 POZOR, SNEMAMO (p), 9.45 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 10.15 NE ZAMUDITE. 10.20 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA ANSAMBEL VETER;
PONEDELJEK 29.1. 1996
8.30VIDEOS TRANI, 20.00 3-2-
8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA 'IEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNIPROGRAM
NEDEUA 28.1.1996
8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA.12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30 EPP, 1145 OBVESTILA,
13.00	ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNIPROGRAM
PONEDEUEK 29.1.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OB VEŠČA,15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00ODDAJAO KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
TOREK 30.1.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PRO-
GRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OB VEŠČA,16.1^ RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
SREDA 31.1.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA INOBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA. 19.00 NOČNIPROGRAM
:x*:*x*xNxNx
Je že tako, da so nam Ljubljano za prestolnico določili. Zato imajo tamkajšnje stolpnice kakšno nadstropje več, mestni avtobusi vozijo nekoliko pogosteje in v trgovinah s čevlji boste hitreje našli rumene osemdeset centimetrov dolge vezalke. Tudi kakšnega predsednika več imajo kot mi na periferiji, pa kakšna gostilna je odprta dlje v noč. Vendar, te razlikice nam res ne pridejo do živega.
Huje je, da imajo prestolnice grdo navado, da poberejo po podeželju vse, kar se jim tam zdi dobrega. Tako je vedrica z Vač v ljubljanskem muzeju, tja je odromala tudi vrsta naših odličnjakov in tja, intojenajbolj žalostno, roma večinanašega denarja. Tega pa že ne moremo mirno požreti.
Že dolgo je znano, da se uspešnost vladanja v veliki meri tudi po tem meri, koliko denarja naši oblastniki iz Ljubljane izmolzejo. Tamkajšnji proračun pač tehta nekaj sto milijard, naši pa tehtajo le nekaj sto milijonov. Zato morajo biti naši oblastniki čimbolj robinhudovski, čimuspešnejemorajo jemati tam, kjer je veliko in dajati tja, kjer je manj.
Njihovo uspešnost pri praznjenju ljubljanskih zakladnic bo ljudstvo že znalo nagradili, ko znova pridejo volitve v deželo zasavsko. In tudi mnenje o tem si bo samo ustvarilo.
Ker pa so v obnovo letnem času trije zasavski župani sklicali tiskovne konference, smo jih anketirali natanko o tem. O njihovih ljubljanskih razmerjih, o tem torej, kako hodijo naši župani v Ljubljano in kako v njej shajajo?
fr— '	-	---------
Leopold GrošeIj, Hrastnik:
v
Matjaž 5vagan, Zagorje:
Janez Malovrh, Trbovlje:
V Ljubljani imamo dva izvedenca za odpiranje vrat. Onadva torej odpreta, potem pa, navadno lepo sprejeti, vletimo.

.1
ffTffl fffff /
Pričakovanje bogate
ŽIVLJENJSKI KROG
Rentna zavarovanja Zavarovalnice Triglav
^== zavarovalnica triglav
m

11111^*1111«
iiiiii
ii
i
ii

11
1
I
|1
ii
I
ii
1
ii
/o
Celje - skladišče
Banka Zasai ^
Trbovlje
lil	Hilli	lil	II	III	Hill	II
5000003469,3	cobiss o						
Na bančnih avtomatih
v Trbovljah (ftg revolucije), Zagorju in Hrastniku
lahko tudi
plačate položnice
položite gotovino na svoj tekoči račun
PREPROSTO kot DVIG GOTOVINE
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi
m
i|
1
i
I
I
i
ii
i l l
ii
1
III
i
ii
m
1
m
1

NAROČILNICA
nnnvvikiiivn
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagotje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494	J
Naročam časopis ZASAVC
Ime in priimek..................... j
Datum rojstva .......................................
kraj ................ Poštna št.... j
ulica ■ ■ • • 'liiip. telefon......
datum...... . . . . podpis......... j
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
[	sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)	j