1
J
•-f . .J


DELOVNEGA LJUDSTVA
eto XIV
Številka 44 (454)
Velenje, petek, 3. novembra 1978
Cena 4 din
artizanska Bočna je slavila
krajevni skupnosti Bočna so v soboto slavili krajevni praznik — Številne nove "dobitve — Z novo cesto so povezali Zadrečko in Savinjsko dolino in si uredili vrtec —
Ogromen prispevek krajanov
se jih je umaknila. Selitev je tako propadla, vendar so Nemci nekohko kasneje zaradi izdaje ujeli precej domačinov in jih postrelili, njihove družine pa izselili. Vsi, ki so se okupatorjem uspeli izmakniti, so nadaljevali oboroženi boj v partizanskih enotah.
Po tel dogodkih je organizirano delo v Bočni zamrlo in ponovno oživelo leta 1944 ob prihodu 14. divizije na Štajersko. Partizani so v tistem času v Gornji Savinjski dolini prevzeh pobudo v svoje roke in položaj na bojiščih se je seveda bistveno spremenil. Nemci so podivjali in ob enem izmed napadov na osvobojeno ozemlje Gornje Savinjske doline so Bočno skoraj do tal požgali.
In v teh najtežjih trenutkih so prebivalci Bočne dokazali kako velika je njihova moč porojena v skupni nesreči. Po osvoboditvi so se lotih obnove porušene vasi in si zgradili nov, lep kraj, na katerega so lahko resnično ponosni. Trpljenje med vojno jih je združilo in jih združuje še danes, zato ni naključje, da pri svojem delu dosegajo zares lepe uspehe. To je pomembno tudi zavoljo tega, ker je Bočna mlada krajevna skupnost, komaj štiri leta šteje, pa tudi zaradi tega, ker krajani s svojim delom in uspehi na najboljši način zavračajo vse pomisleke, kijih ob ustanavljanju
(nadaljevanje na 2. strani)
Otvoritev „Ceste zbora aktivistov" Zadnjo soboto so slavili pre- po letih strahot druge vojne še
Pred centralnim spomenikom NOV Velenje je bila komemorativna svečanost v ponedeljek popoldne. Učenci osnovne šole Anton Aškerc so pripravili recital, vsak pa je ob spomeniku prižgal svečko.
POČASTILI SPOMIN PADLIH BORCEV IN ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA
Ob dnevu mrtvih so bile v naši občini številne žalne slovesnosti, s katerimi smo počastili spomin padlih borcev ter žrtev fašističnega nasilja. Ob spominskih obeležjih v Velenju, Pesju, Podkraju in Škalah so bile žalne slovesnosti v ponedeljek popoldne, pripravili pa sojih zveza zdmženj borcev NOV Velenje, krajevne organizacije Zveze borcev ter šolska mladina. V Šoštanju je bila osrednja žalna slovesnost v torek, Šmartnem ob Paki pa v sredo popoldne. Učenci RŠC so pripravili komemorativno svečanost pri spomeniku Štirinajste divizije na Graški gori v torek opoldne. Žalne slovesnosti so bile tudi pri drugih spominskih obeležjih v naši občini, pripravile pa so jih krajevne organizacije ZB in šolska mladina.
0 nadaljnjem sodelovanju na gospodarskem, kulturnem in športnem področju
Delegacija občine Velenje na praznovanju v Splitu — Med drugim spregovorili o pripravah na mediteranske igre v Splitu in o srečanju borcev in mladine prihodnje leto
na Graški gori	_
Invalci krajevne skupnosti Sočna in - kot vedno - so davili s številnimi in nadvse pomembnimi delovnimi zmagani. Bočna je partizanska vas in ni prebivalci so svoj praznik etili obletnici strahotnega dka med narodnoosvobo-o vojno, ko je 83 poslopij v tju zagorelo kot bakla. V oto so torej počastili letnico dne, ko so prebival-a Bočne, že na pragu svobode, zgubili vse kar so imeli in kar je
SEJA PREDSEDSTVA
Danes popoldan bo redna »ja predsedstva OK ZSMS Velenje. Mladi bodo obravnavali poročila o predlogih programov od oktobra do maja prihodnjega leta za posamezne komisije in konference pri OK ZSMS. Spregovorili bodo o pripravah problemske konference ter sprejeli plan potreb občinske konference ZSMS za pri-liodnje leto.
ostalo. Bočna je za ideale, ki jih danes uresničujemo žrtvovala vehko. Življenje je za svobodo žrtvoval vsak deseti krajan, vehko jih je občutilo vse trpljenje koncentracijskih taborišč, vas je bila požgana ...
S pripravami na oboroženo vstajo so v Bočni pričeli že v avgustu leta 1941. Delo prvih aktivistov je kmalu rodilo sadove in že v novembru so v Žmavčevi žagi ustanovili odbor Osvobodilne fronte. Med nalogami, ki so si jih zadali so bile najpomembnejše ustanavljanje trojk, ustanovitev vaške zaščite, mladinskih odborov in podobno. Kmalu so se zvrstile tudi akcije. Borci iz Bočne so sodelovali pri prvem napadu na Ljubno in na Nazarje, bili so poleg pri rekviziciji v Šmartnem ob Dreti in opravili še vrsto drugih akcij. V juniju leta 1942 so krajani iz gornjegrajske pošte prejeli sporočilo, da bodo okupatorji izselili vso vas in večina
26. oktobra praznuje občina Split svoj praznik — dan osvoboditve. Letošnjega praznika so se iz občine Velenje udeležili Tone Šeliga, Ferdo Kukovec in Martin Slatinšek. Udeležili so se svečane seje skupščine, spreje-
Kje je mali Edin?
Od torka, 31. 10. pogrešajo Edina Huremoviča iz Tomšičeve v Velenju. Mah Edin, ki je 5. julija letos slavil drugi rojstni dan, je bil v varstvu pri svojih starih starših v Škalah.
V torek okoli 10. ure dopoldne je bil Edin skupaj s svojim starim očetom Ivanom Jevševarjem, Škale 103, pred hišo. Stari oče je urejeval pot k hiši, fantek pa se je zraven igral. Ko je oče odšel v hišo naložiti drva v štedilnik in se po kakšnih 5 minutah vrnil, fantka ni bilo nikjer. Stari oče in sosedje so preiskali okolico hiše, vendar zaman. V akcijo so se takoj vključili delavci postaje milice Velenja, ki so v sredo organizirali veliko akcijo iskanja, v kateri je sodelovalo okoli 50 miličnikov in gasilcev Velenja in Škal ter krajani Hrastovca in Škal. Preiskali so širše območje okoli domačije, vendar brez uspeha. Do včeraj — četrtka dopoldan — malega Edina še niso našli. Akcijo iskanja nadaljujejo.
TUDI LETOS KVIZ TEKMOVANJE
Komisija za ljudski odbor in družbeno samozaščito ter komisija za ohranjevanje tradicij NOB pri občinski konferenci ZSMS. Velenje razpisujeta natečaj za občinsko tekmovanje Mladost v pesmi, beseti in spretnosti. Kviza se lahko udeležijo ekipe vseh osnovnih organizacij zveze mladine v občini.
Občinsko kviz tekmovanje bo v soboto 25. novembra, prijave za tekmovanje pa sprejemajo na OK ZSMS Velenje do 9. novembra.
Tema kviza bo tokrat Samoupravljanje naša sedanjost in bodočnost.
ma pri predsedniku skupščine občine ter položili vence k spomeniku osvoboditeljem mesta. Poleg tega pa so prisostvovali tudi svečanosti ob podpisu listine o pobratenju osnovne šole Anton Aškerc iz Velenja in Bruno Jovanovič iz Sphta.
Kot je povedal Tone Šeliga so predstavniki občine Split delegacijo Velenja zelo prisrčno sprejeli. Podrobno so jih seznanili s pripravami Sphta na mediteranske igre, ki bodo v tem mestu prihodnje leto. Pogovarjali pa so se tudi o možnostih nadaljnega sodelovanja na kul-
turnem športnem in gospodarskem področju. Poleg tega pa so se predstavniki naše občine v Splitu pogovarjali s predstavniki Splita in s splitom pobratenih mest o programu srečanja borcev in mladine Jugoslavije, ki bo prihodnje leto na Graški gori.
Splitčani so delegaciji iz Velenja naročili, da prenese njihove pozdrave vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ter izrazili željo, da se mediteranskih iger, ki bodo drugo leto v Splitu udeleži kar največ Velenčanov.
Za večjo varnost v jami
Pod tem nazivom so v rovih velenjskega premogovnika preteklo soboto pripravili vehko prostovoljno delovno akcijo, ki je uspela izredno dobro, saj se jo je udeležilo kar preko osemsto delavcev Rudnika lignita Velenje. Lotih so se čiščenja jame in vseh tistih del, ki jih v času rednega obratovanja ne morejo opraviti, so pa nujno potrebna za varno in nemoteno delo predvsem transportnih naprav. Podobne akcije so v velenjskem rudniku že organizirali, vendar so bile mnogo manjšega obsega in znotraj posameznih temeljnih organizacij. Te največje akcije doslej, ki so jo
posvetili kongresoma Zveze sindikatov Slovenije in Jugoslavije pa so se podstopili s skupnimi močmi in vehko pripravljenostjo prijeti za tista dela, ki so širšega skupnega pomena.
Pobuda za nadvse uspešno sobotno akcijo se je porodila v temeljni organizaciji združenega dela Jama Pes je, in se nato prenesla še v tozd Jama Škale ter tozd Jama Preloge. Odziv je bil nepričakovano velik, ob koncu pa so vsi skupaj izražali pripravljenost, da bode še v večjem številu sodelovali na podobnih akcijah, ki naj bi odslej postale stalna praksa.
J. K.
DELEGACIJA DELAVSKIH KOMISIJ IZ KATALONIJE V VELENJU
Zelenju mudita delegacija delavskih komisij iz španske Katalonije, ki je prisostvovala delu 9. kongresa Eveze sindikatov Slovenije v Mariboru. Delavske komisije v Španiji so mla lelom pričel ššele pred dobrim letom dni, po dolgih letih ilegalnega boja proti fašistični diktaturi.
Pred dnevi se je na obisku v isostvovala delu 9. kongresa lad sindikat, ki je z zakonitim
Delegacija kataalonskih delavcev se je po končanem kongresu odzvala vabilu Občinskega sindikalnega iwta Velenje iin med enodnevnim spoznavanjem Velenja obiskala tudi Rudarski šolski center Velenje na sliki).
Suho vreme se bo zadrževalo tudi ob koncu tedna. Nočne temperature bodo okoli nič, dnevne pa od 10 do 15 stopinj.
Rudarji so zadovoljni zapuščali garderobe po uspešno opravljeni delovni akciji.
2i\=
številka 44 (454) — 3. novembra 11
Partizanska Bočna je slavila
(nadaljevanje s 1. strani)
krajevne skupnosti pred štirimi leti ni manjkalo. Ob krajevnem prazniku so torej upravičeno slavili, nove moči pa jim vliva tudi spoznanje, kaj in koliko so zmožni doseči združeni in enotni.
V soboto so najprej prerezali trak na dva kilometra dolgem cestnem odseku med Podho-mom in Otokom, s katerim so povezali Zadrečko in Savinjsko dolino s sodobno cesto. Ta je velikega gospodarskega in turističnega pomena, največ pa seveda pomeni prebivalcem ob njej. Ti so se resnično izkazali. K predračunski vrednosti 144 starih milijonov so jih sami zbrali 87 in prispevali še udarniškega dela za nadaljnjih deset. Novi cestni odsek so poimeno-
vali s Cesto zbora aktivistoi spomin na zbor aktivistov, ki je na tem področju v jeseni 1945 vodil prvi komandanti venskih partizanov Fra Leskošek-Luka. Poleg tega s soboto izročili namenu še ne posodobljenih lokalnih cest kraju samem, za katere so kra ni prispevali še 35 starih mili nov. Več kot pomembna dobitev je tudi novi vrtec, ki ga preuredili v prostorih bi osnovne šole. Tod okrog bod prihodnje zgradili še šport igrišča in nekaj drugih obji tov, ki bodo služili za delo združevanje starih in mla< Tudi sicer jim načrtov ne ma ka in zagotovo jih bodo ures čili, njihovo dosedanje delo porok za to.
JANEZ PLESNI
Most prijateljstva
V	dneh, ko je občina Split praznovala dan osvoboditve mesta Split, se je kolektiv osnovne šole Anton Aškerc ponovno srečal s kolektivom splitske šole Bruno Jovanovič. Na svečani proslavi, v domu JLA so 26. oktobra podpisali drugi del listine o pobratenju med obema šolama. Svečanosti so poleg obeh kolektivov, prisostvovali številni družbenopolitični delavci občine Split in predstavniki družbenopolitičnega življenja občine Velenje.
V	času bivanja v Splitu smo si organizirano ogledali šolo, se seznanili z organizacijo vzgojno izobraževalnega dela, sestali pa so se tudi strokovni aktivi obeh šal, si podrobneje ogledali opremljenost učilnic in izmenjali svoje izkušnje. Konkretizirali smo tudi program nadaljnjega sodelovanja. Sodelovali bomo na pedagoškem področju v okviru pionirske in mladinske organizacije ter kluba OZN. V okviru sindikata bomo izmenjavali letovanja, sodelovali pa bodo tudi samoupravni organi obeh šol.
Dogovorili smo se, da bomo izmenjali plane šol, pravilnike in druge normativne akte, programe svobodnih dejavnosti, društev-in organizacij, organizi-
rali izmenjavo likovnih izdelki in raznih materialov za šolsl glasilo. V zimskih in letnih i čitnicah bomo izmenjali 30 50 učencev. Šola Anton Aške bo za učence šole Bruno Ivan vič organizirala srečanje, Sc Bruno Ivanovič pa za učence letovanja na moiju. okviru sindikata načrtujemoi ganizacijo dopustov v Vele oziroma v Splitu. Ustanovili odbor za sodelovanje med ot ma šolana in se dogovorili izdelavo medalje ..bratstva" sprejeli pravilnik za podeljei nje te medalje. Skupno s pn stavniki družbeno politič organizacij smo se udeležili to sprejema pri predsedniku obi ne Split. Seznanil nas je s p blematiko osnovnega šolstvi Splitu. Večina šol dela v izmenah, nekatere celo v štii Letno zgradijo dve osnovni k vendar ne sledijo hitremu razi ju občine. Vse šole delajo tu ob sobotah (imajo svobod dejavnosti), nimajo pa organi rane prehrane, ker nira ustreznih prostorov. Šola Bn Ivanovič ima tudi zdravstva in zobozdravstveno? ambulant V prostem času so si ogled nekatere znamenitosti Splita Trogira.
CVETA PUS
Pobrateni kraji -nova prijateljstva
Učenci osmih razredov iz Novega Sela pri Vrnjački Banji so nas v torek preteklega tedna navdušili s svojim obiskom. Na naši šoli so se sicer zglasili mimogrede, ker jih je pot vodila na njihovi ekskurziji po Jugoslaviji tudi mimo naših krajev. Vseeno pa je bilo srečanje, čeprav prekratko, zelo prijetno; rodilo je nove prijateljske vezi.
Skupina krajanov Šmartnega ob Paki je pred časom z avtobusom BRATSTVA IN ENOTNOSTI obiskala pobrateni kraj v Srbiji. Veliko so nam pripovedovali o gostoljubnosti, rado-darnosti in neposrednosti ljudi v daljni Šumadiji. Zatorej je dogovor, da učenci tamkajšnje osnovne šole obiščejo Šmartno, odraz veselja in želje po ponovnem srečanju. Že na vožnji domov so se Šmarčani dogovorih, da vsak po svoje prispevajo, da bi bil sprejem osmošolcev čim lepši. Tako so nam pomagale številne delovne organizacije, ki se jim za dobro voljo najlepše zahvaljujemo.
Torek, 17. oktobra, nekaj pred sedmo uro zjutraj. Naša šola ta čas običajno še spi, tega dne pa je slišati vrvež iz njene avle. Vadimo še zadnjič korake Užičkega kola, niti nismo preveč nerodni. Pesem „Če na svetu bi živeli v miru vsi" se lepo sliši iz mladih dekliških grl. Spretne roke izdelujejo drobna skromna darila, mošnjičke iz usnja, ki jih obogatimo z značkami in kemičnimi svinčniki.
Napetost v nas narašča, penimo po novih spozr morda celo prijateljstvih, dopoldan nismo kaj prida; ni pri pouku. Pričakovanje seže višek, ko dežurna pri' razred in v eni sapi na „So že tu!" Tovarišica ra čarka je pripeljala naše go učilnico. Prvi pogled, aplavz] znak dobrodošlice, na prve skromne besede. Nq vost traja samo nekaj tu kov. Kmalu se strnemo v gnifr vprašanja si sledijo; že so na Izmenjamo si naslove, slike, j nute pa neizprosno Tovariš ravnatelj po zvo povabi vse učence, naj se i jo v avli. Tu smo člani l ZSMS naše šole v vlogi j ljev, izvajalcev programa i organizatorjev športnega nja, ki je kasneje sledilo. ( vito doživetje je, ko Slovend Srbi skupaj zaplešemo kolo.
Preselimo se na nogomet stadion. Tekma poteka v f jateljskem vzdušju, tak je ti rezultat: 1:1. Šoferja sta i vozna, zaslišimo tisto, kar | najmanj želimo: „Idemo!" j
Se zadnji posnetki, zar pozdrav, stisk rok in avtobus i2| za ovinkom. V tem trenutku i nas porodi želja po ponovnem sn nju; veliko si imamo še povef Morda se nam želja vendarle 1 uresniči!?
V času, ko to pišem, pri prvi pozdravi od naših novih p ljev. Tudi iz njihovih pisem i pntajeno hrepenenje po snidenin|
NIKA TEVZ, 8.r OS Bratovi Šmartno obfi
Ob nenadni smrti Avgusta Je-rihe so poslali izraze globokega sožalja: predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit, predsednik Skupščine socialistične republike Slovenije Milan Kučan, predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije dr. Anton Vratuša, predsednik Republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič.
Skupščini občine Velenje in občinskemu vodstvu družbenopolitičnih organizacij so poslali sožalja tudi skupščine občine Subotica in njen izvršni svet, svet občin celjskega območja, samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino, medobčinski svet ZKS Celje, pokrajinski odbor za zahodno Štajersko, skupščina občine in izvršni svet Celje, skupščina občine, izvršni svet in družbenopolitične organizacije iz Šentjurja, skupščine občine in izvršni svet Slovenske Konjioe, skupščina občine Laško, komite občinske konference ZKS Žalec, izletnik Celje in upravljalci in delavci območne Zavarovalne skupnosti Triglav Celje.
Avgust Jeriha je prišel v Velenje leta 1956 in se vključil v delo na rudniku. Tu se je začela njegova ustvarjalna pot, ki je zapustila neizbrisne sledove v razvojni politiki naše občine in delovnih organizacij, kjer je bil zaposlen. V prizadevanjih za spremembo obstoječih razmer se je tovariš Jeriha izkazal kot daljnoviden vizionar. Bil je med redkimi pionirji, ki so začrtali sedanjo moderno podobo našega delavskega mesta in življenja v njem.
V svojem prostem času je aktivno sodeloval pri Partizanu in Svobodi. Bil je dolgoletni predsednik Svobode, njen idejni vodja, organizator dela, režiser in igralec. Velik osebni delež je tovariš Jeriha prispeval k razvojnim uspehom Gorenja, kjer je bil zaposlen od leta 1966 dalje in k splošnemu ugledu te delovne organizacije na domačem in tujem tržišču. Poleg velikih in odgovornih nalog na svojem delovnem mestu je tovariš Jeriha opravljal pomembno delo tudi na področju načrtovanja družbeno ekonomskega in prostorskega razvoja naše občine. Njegovo poklicno delo se je vseskozi povezovalo in prepletalo z njegovo družbeno politično aktivnostjo. Med drugim je bil podpredsednik občinske skupščine Velenje in njenega izvršnega sveta, predsednik družbenega sveta za finance in planiranje pri skupščini občine Velenje, član pokrajinskega odbora za zahodno Štajersko, predsednik odbora za samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino za pospeševanje izvoza, član odbora interesne skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino za izboljšanje in pospeševanje ekonomskih odnosov s tujino, predsednik odbora zbora občin za družbeno ekonomske odnose in razvoj, predsednik zbora delegacij industrijske rizične skupnosti in delegacij v organih upravljanja območne skupnosti Celje.
Za svoje nesebično in revolucionarno delo pri izgradnji naše samoupravne socialistične družbe je tovariš Jeriha prejel priznanje občine Velenje - nalogo Karla Destovnika Kajuha, predsednik republike pa ga je oblikoval z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Slovo od Avgusta Jerihe
Na žalni seji vseh treh zborov skupščine občine Velenje so z enominutnim molkom počastili spomin Avgusta Jerihe
Več tisoč delavcev Gorenja in drugih občanov Šaleške doline in občine Litija se je poslovilo v četrtek, 26. oktobra od Avgpsta Jerihe, pomočnika generalnega direktorja sozda Gorenja za ekonomska in finančna vprašanja, znanega dolgoletnega družbenopolitičnega delavca in nosilca najodgovornejših dolžnosti v občini Velenje, ki je nenadome preminil sredi ustvarjalnega dela, poln hotenj in načrtov.
V spomin na pokojnega Avgusta Jeriho je bila v sredo popoldne žalna seja delavskega sveta SOZDA GOrenje, v četrtek dopoldne pa so se sešli najprej na žalno sejo delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine in se z enominutnim molkom poklonili spominu Avgusta Jerihe. Na seji je o neutrudnem delu pokojnika spregovoril predsednik Skupščine občine Velenje Franjo Korun. Veliko število prebivalcev Šaleške doline se je zatem zbralo na žalni slovesnosti na Titovem trgu, kjer je besede slovesa od pokojnega Avgusta Jerihe izrekel sekretar komiteja občinske konference Zveze komunistov Slovenije Velenje Janez Miklavčič.
„Globoko pretreseni", je dejal Janez Miklavčič, „ob nenadnem slovesu dragega prijatelja in tovariša skoraj nikoli ne najdemo tistih pravih besed, s katerimi bi mogli izraziti vso bolečino, nakopičeno v nas. Odšel je sredi največjih naporov in s sposobnostmi, s katerimi ni nikoli varčeval, saj se je dobesedno razsipal. Bil je takega duha, da si je vedno nalagal
najtežja bremena, ker drugače preprosto ni znal. Življenje Avgusta Jerihe je bil en sam nepretrgan boj za novo, bistvenejše bogatejše", je poudaril Janez Miklavčič. Svoj poslovilni govor pa je končal z naslednjimi besedami: »Zapustil si nam bogato zakladnico vzgledov, misli, spoznanj, izkušenj, smernic za revolucionarni boj. Tudi za čisto navadno, preprosto vsakdanje življenje si nam oblikoval vzgled človeka, ki mora biti neomajen in brezkompromisen revolucionar, in zato nič manj skromen, preprost, človeški in ljudski. Takega smo te spoznali, cenili in spoštovali, te imeli radi in takega te bomo ohranili v svojem spominu."
Dolga kolona avtomobilov ter avtobusov, v katerih so bili najožji sorodniki pokojnega Avgusta Jerihe, sodelavci, delavci Gorenja in drugih delovnih organizacij Velenjske občine ter številni občani je s Titovega trga v Velenju nato krenila v Litijo, kjer so pokopali pokojnega Avgusta Jeriho. Na tamkajšnjem pokopališču so mu poslednjič izrekli besede slovesa predsednik občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Litija Miiko Kaplja, predsednik skupščine občine Velenje Franjo Koran in generalni direktor sozda Gorenje Ivan Atelšek.
„Kako kruto, kako nedoumljivo in dokončno je v torek zvečer planila med nas vest," je dejal Mirko Kaplja, da je za vedno obstalo tvoje plemenito srce, gospodarstvenika in družbenopolitičnega delavca, srce Litijana, ki si od nas odšel kot mnogi drugi, v sredino, kjer si vedel, da boš s svojim znanjem in neutrudnim delom lahko več prispeval k razvoju naše mlade socialistične samoupravne skupnosti. Toda vez med nami in teboj se ni nikoli pretrgala. Ostal si Litijan in tvoja ljubezen do domačega kraja, je stkala nove vezi med nami in Velenjem, med našimi in tvojim delovnim kolektivom. Te vezi moramo prav iz spoštovanja do tebe, tvojega dela, iz spoštovanja do človeka, ki je vse svoje moči, vse svoje življenjske sile posvetil razvoju Velenja in Gorenja, v srcu pa nosil neizmerno ljubezen do domačega kraja, tkati naprej," je dejal med drugim Mirko Kaplja v imenu občanov in družbenopolitičnih organizacij občine Litija.
»Polnih 25 let," so bile besede Franja Komna, „si bil v
Velika množica ljudi se je pošlo ga Avgusta Jerihe
središču socialističnega in samoupravnega preporoda Šaleške doline in vse naše družbene skupnosti. Skromen in poln človeške topline, vztrajen in dosleden pri izvrševanju sprejetih odgovornosti si si pridobil mnogo tovarišev in prijateljev ter velik ugled širom Jugoslavije. Bil si osrednja avtoriteta pri načrtovanju našega skupnega razvoja in sooblikovalec podobe našega mesta. Danes, ob slovesu težko odmislimo vso širino tvoje dejavnosti, vso globino tvojih snovanj, vse neštevilne ure in noči, ko si skupaj s svojimi najožjimi sodelavci in tovariši ob konkretnem delu potrjeval zamisel o nujnosti dostojnega dela in življenja našega obča-
„ „ u
na.
Svoj poslovilni govor je Franjo Korun končal z naslednjimi besedami: „Kadar koli bomo ocenjevali našo prehojeno pot in bomo znova prižgali luč tvojega življenja, boš vedno zaživel med nami kot svetel primer doslednega in poštenega borca za pravičnejše življenje, za humanejše medsebojne odnose in za naš lepši skupni jutrišnji dan."
Ob odprtem grobu na pokopališču v Litiji pa se je od svojega sodelavca in v imenu blizu 20 tisoč članskega kolektiva Gorenje poslovil generalni direktor sestavljene organizacije združenega dela Gorenje Ivan Atelšek. „V naših vrstah je nastala nenadomestljiva vrzel. Bil si učitelj moderne zasnove poslovanja in planiranja. Vse svoje življenje si posvetil izključno delu in ustvarjalnosti in vso svojo pripadnost si vezal in dajal razredu, kateremu si pripadal. Vedno si bil na strani človeka, vedno si trdil, le, če sam pokažeš z delom, lahko zahtevaš delo od drugega, če sam znaš, lahko učiš in vzgajaš druge. To je rodilo sadove, to je rodilo Gorenje in takšno izgorevanje v delu je rodilo naše pristno prijateljstvo in spoštovanje. Nismo bili prijatelji samo zato, ker smo bili na odgovornih delovnih mestih. Naše prijateljstvo se je kalilo v delu, v skupnih ciljih, v trdem in poštenem dogovarjanju o naših željah, ki smo jih skupno ure-
ila na Titovem trgu od preminule-
sničevali. Nimam solza samo jaz v očeh, imajo jih vsi delavci Gorenja, imajo jih vsi tisti, s katerimi si sodeloval. Tvoje delo in tvoje snovanje je dediščina, ki nam jo zapuščaš in vem, da je tvoja želja, da še čvrsteje strnemo svoje vrste in delamo ustvarjalno dalje, da zgradimo najbolj vzgledno organizacijo na samoupravnih zasnovah in da pokažemo, da je naša pot prava pot."
in=3
Gospodarijo v težkih pogojih
V temeljni organizaciji Gozdno gospodarstvo Luče se spopadajo s težkimi naravnimi pogoji in se težavam skoraj ne morejo izogniti — Poiskati bo treba dolgoročno rešitev
Itevilka 44 (454) - 3. novembra 1978
Delovni GLIN - ovi borci
Aktiv borcev NOV v nazar-skem GLIN-u šteje 60 članov - Delavni so na vseh področjih - Pred nedavnim so obiskali Kozjansko in navezali nove stike z gostitelji na Planini pri Sevnici
V nazarski lesni industriji že vseskozi izredno uspešno deluje tudi aktiv borcev narodnoosvobodilne vojne. Aktiv šteje 60 članov, njihovo delo pa temelji na letnem programu, ki zajema številna področja. Borci svojo aktivnost usmerjajo zlasti v zagotavljanje pogojev za dosego boljših poslovnih rezultatov, v tvorno delo v samoupravnih organih in v sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Seveda v nobenem primeru ne zanemaijajo dela na njim lastnih področjih. Nenehno skrbijo za zdravstveno varstvo borcev in za druge oblike medsebojne pomoči, veliko pozornosti pa namenjajo srečanjem z borci po Sloveniji in izven njenih meja.
Pred nedavnim so borci iz nazarske lesne industrije obiskali
Proizvodne prostore Konfekcije Šoštanj bi bilo potrebno posodobiti
Visoka produktivnost v TOZD konfekcija Šoštanj
Obiskali smo TOZD Konfekcijo Šoštanj celjskega Topra, kjer smo se pogovarjali z direktorjem Francem Sivcem
Kozjansko in se največ časa zadržali na Planini pri Sevnici, ob vznožju partizanskega Bohorja. Cfeledali so si kraje kjer je 14. divizija v začetku leta 1944 bila najtežje boje, pozneje pa so se srečah z borci Kozjanskega odre-*da in z borci na Planini. K spomeniku padlih borcev in aktivistov so položili venec in prižgali sveče, gostitelji pa so jih sezna-Lirili z zgodovino Planine, z njenim prispevkom v boju za osvoboditev in še zlasti z borbeno potjo Kozjanskega odreda.
Po krajši slovesnosti ob spomeniku so se gostje in gostitelji zbrali na gradu in se tam zadržali na prijetnem tovariškem srečanju. Zapela je harmonika in med partizansko pesmijo so borci obujali spomine na slavne dni naše preteklosti. Obogateni za ■ nova spoznanja in poznanstva so se poslovili z iskrenim nasvidenje v Gornji Savinjski dolini.
J. P.
S 1. januarjem letos se je konstituirala temeljna organizacija združenega dela Konfekcija Šoštanj celjskega Topra. Reorganizacija dotedanjega. obrata pomeni za kolektiv bistveno preobrazbo, saj odslej sami samostojno razpolagajo z dohodkom. Kot je povedal direktor Franc Sivec posvečajo veliko pozornost izboljšanju družbenega standarda in delovnih pogojev, ki v tej temeljni organizaciji združenega dela kljub temu, da so v zadnjem času na tem področju veliko naredili, še vedno niso primerni.
TOZD Konfekcija Šoštanja zaposluje 120 delavcev. V proizvodnji zaposlujejo kvalificirane šivilje, pri-učujejo pa tudi dekleta s končano osnovno šolo. Doslej so izdelovali moške srajce in ženske bluze in zaradi enovitosti programa dosegajo izredno visoko produktivnost. Tudi v bodoče bo njihov program takšen, vendar pa bodo dali večji poudarek izdelovanju športne in klasične srajce, proizvodnjo pa specializirali
predvsem v izdelovanje športnih artiklov.
Največji problem TOZD Konfekcije Šoštanj pa so neustrezni delovni prostori. Predvsem imajo veliko pomanjkanje pomožnih prostorov. Tako predvidevajo v najkrajšem času ureditev garderobnih prostorov ter obrata družbene prehrane.
Tudi družbeno politično življenje je v tej temeljni organizaciji združenega dela zelo živahno in se je razvilo šele ob konstituiranju. V zadnjem času so sprejeli precej novih članov v ZK, zelo uspešno je tudi delo osnovne organizacije ZSS, aktivno pa delujejo tudi vsi samoupravni organi delovne organizacije.
Doslej je Toper Celje v šoštanjsko konfekcijo vlagal zelo malo. To so ob konstituiranju v temeljno organizacijo združenega dela uspešno rešili in zaposleni v tej TOZD bodo imeli v bodoče vse pogoje, da na osnovi akumulacije ustvarjene v preteklosti izboljšajo delovne pogoje in družbeni standard zaposlenih.	M. T.
Med temeljnimi organizacijami združenega dela, ki so ob poletju poslovale z izgubo je bilo tudi gozdno gospodarstvo Luče. To se v tej organizaciji ni zgodilo prvič zato je izvršni svet skupščine občine Mozirje ob analizi rezultatov gospodarjenja zahteval temeljito analizo pogojev gospodarjenja v tej temeljni organizaciji in njegovi člani so na predzadnji seji pripravljeno gradivo temeljito preučili.
Že kar na začetku je na mestu ugotovitev, da je nazar-sko gozdnogospodarsko območje glede naravnih pogojev v najtežjem položaju v Sloveniji. Če k temu dodamo še dejstvo, da nazarsko Gozdno gospodarstvo v razvoju vse bolj zaostaja, se težavam ne kaže čuditi. Manjka centralno skladišče, delovna oprema ni najboljša, šepa izgradnja gozdnih cest in podobno. Tudi temeljne organizacije združenega dela Gozdnega gospodarstva Nazarje gospodarijo v zelo različnih pogojih in v Lučah so pri tem na najslabšem. Težak alpski svet, daljše zime, nizka gostota cestnega omrežja, spravilo lesa po žičnicah in daljše transportne poti lučkemu gozdnemu gospodarstvu že vnaprej pripisujejo težave pri gospodarjenju. Le 8 metrov ceste na hektar nujno teija uporabo večjega števila žičnic, kar proizvodne stroške zelo povečuje.
Razlogi za slabše poslovanje so torej v največji meri objektivne narave, različne pogoje gospodarjenja pa predvideva tudi zakon o gozdovih, ki še posebej poudarja oblikovanje gozdnogospodarskih območij kot prirodno in gospodarsko nedeljivih celot, znotraj katerih se najustrezneje uresničujejo cilji gospodarjenja z gozdovi, še posebej pa obvezno ugotavljanje tistega dela dohodka temelj-
ne organizacije, ki izvira iz različnih naravnih in proizvodnih pogojev dela in uporabe teh sredstev za skladnejši razvoj posameznih delov gozdnogospodarskega območja.
I a in druga določila zakona o gozdovih zagotavljajo ekonomski obstoj temeljne organizacije v Lučah, po drugi strani pa je na dlani dejstvo, da samo s tem težave v Lučah še niso in ne bodo odpravljene in jih bo nujno potrebno razrešiti dolgoročno. 160 zaposlenih, ki letno posekajo 27.000 kubičnih metrov lesa, se bo še vnaprej borilo s težavami. Te so in bodo še zlasti izrazite v prvi polovici vsakega leta, o je delo otežko-čeno zaradi snežnih razmer, zaradi večjih transportnih stroškov in drugih razlogov, zato se slabim uspehom v prvem četrtletju in tudi polletju v celoti ne bodo mogli izogniti. Sezonska nihanja bodo tudi v bodoče skušali nadoknaditi s pospešeno
V	tri smeri vodi pot, po kateri naj bi v svojem nadaljnjem razvoju stopala temeljna organizacija združenega dela Mizarska dejavnost Rudnika lignita Velenje: modernizacija tehnologije za potrebe velenjskega premogovnika, rehabilitacijski center, kjer naj bi z ustrezno tehnologijo zaposlovali predvsem delovne invalide in opravljanje specialnih del po naročilu. Tako oblikovan razvojni koncept vsebuje potrebe in želje ne le temeljne marveč tudi delovne organizacije in je seveda usklajen z razvojem vseh organizacij združenega dela v dolini, ki opravljajo sorodne dejavnosti.
To in še marsikaj drugega je bila osrednja tema razgovora, ki smo ga pred dnevi vodili s Cirilom Grebenškom, vodijo tozd Mizarska dejavnost. Še prej pa smo posegli malo tudi nazaj, v leta, ko mizarstvo v velenjskem rudniku še ni bilo tako razvejano, kot je danes. Ciril Grebenšek je o tem pripovedoval:
„Naša mizarska delavnica je stara toliko kot rudnik, ustanovili pa so jo kot uslužnostno dejavnost mizarske, kolarske, tesarske, sodarske in steklarske stroke za potrebe v jami. S širjenjem rudnika se je širilo seveda tudi mizarstvo, na njegovo rast pa so vplivale tudi vse večje potrebe po stavbnem pohištvu v naši dolini. Za rudniške potrebe smo izdelovali nabijal-ne palice, podboje, zaboje, sidra in podobno, za zunanje naročnike pa kot že rečeno stavbno pohištvo, ostrešja, notranjo opremo in razna draga mizarska opravila. To dejavnost opravljamo tudi danes in sicer v štirih obratih: strojna, ročna in kolar-ska delavnica ter montaža.
V	temeljni organizaciji Mizarska dejavnost je zaposlenih 47 delavcev, ki bodo tudi letos, kot kažejo poslovni rezultati prvega polletja, uspeh uresničiti zastavljen proizvodni plan. Sicer pa so stari, premajhni in neprimerni delovni prostori poglavitna težava, s katero se srečujejo pri opravljanju svoje še vedno obrtniške dejavnosti. Zaradi utesnjenosti ni mogoče uvajati novih sodobnih tehnoloških postopkov, kar seveda zmanjšuje produktivnost in konkurenčno sposoonost na trgu"."
oddajo lesa v drugi polovici leta.
Konec koncev so problem tudi nizke prodajne cene. V prvi polovici letošnjega leta je v Sloveniji povprečna prodajna cena za hlodovino in ostalo oblovino iglavcev dosegla 984 dinarjev za kubični meter, pri nazarskem gozdnem gospodarstvu pa so dosegli le 940 dinarjev. Za letos načrtujejo proizvodnjo 119.000 kubičnih metrov lesa, pri tej količini bi razlika v ceni dosegla 5.230.000 dinarjev. Že v tretjem četrtletju se je prodajna cena na ostalih gozdnogospodarskih območjih povečala, tako da se bo do konca leta izdatno povečala tudi omenjena razlika.
Dolgoročna rešitev je torej nujna, še zlasti za gozdno gospodarstvo v Lučah, za to pa bomo morali na tem gozdnogospodarskem območju med drugim hitreje slediti razvoju tehnologije.
„Poleg tega nam jo večkrat zagode tudi pomanjkanje lesa, tako da včasih zamujamo z dobavnimi roki. Zaradi tega je naš rezvojni koncept naravnan
i
Gril Grebenšek — vodja tozd Mizarska dejavnost
tako, da bi ta vprašanja dokončno rešili. Zavedamo se, da bomo za njegovo uresničitev potrebovali precejšnja sredstva in upamo, da jih bomo uspeli dobiti. Še vedno pa nismo rešili dileme, kje locirati nove prostore. Elaborat, ki je v pripravi naj bi dokončno odgovoril tudi na to vprašanje. Začeli smo že razgovore s Slovenijalesom in Zavodom za rehabilitacijo invalidov iz Ljubljane, da bi delovnim invalidom, ki naj bi jih zaposlili v našem rehabilitacijskem centra, nudili z ustrezno tehnologijo kar najboljše delovne pogoje," je nadaljeval Ciril Grebenšek in pristavil: „V oblikovanje in uresničevanje razvojnega koncepta se tvorno vključujejo tudi naše družbeno politične organizacije, ki so sicer še zelo mlade, saj kot temeljna organizacija obstajamo šele približno leto dni. Čeprav smo torej nekako na začetku poti pa vseeno lahko učinkovitost naših samoupravnih procesov ugodno ocenimo, kar se je pokazalo in se še kaže zlasti pri uveljavljanju določjl zakona o združenem delu. Ob vsem tem pa se seveda trudimo tudi za čimboljše delovne rezultate, k čemer bo v veliki meri pripomogla uresničitev našega razvojnega načrta. Nedvorrno pa bo k temu ob rob potrebno še bolj usklajeno in enotno planiranje vseh delovnih organizacij v dolini, ki so nam po dejavnosti sorodne, kar bi doprineslo k večji socialni varnosti delavcev in preko enotnega nastopanja na tržišču tudi k boljšim proizvodnim dosežkom.'
J. KRAJNC
5 let ISKRE v Gornje Savinjski dolini
5 let ni tako dolgo obdobje, da bi ie lahko slavil poseben jubilej. Ven-lar pa je to razdobje, ki v dveh skrinih delovnih enotah v Zgornji Savinjski dolini že lahko pokaže adove resnega in konstantnega dela. ?o petih letih se tudi na novem ladnem drevesu pokaže, kako se je jrijelo in kako rodi. Tako nekako bi ahko rekli tudi o delovnih enotah la Ljubnem in v Solčavi, obe sta ;noti TOZD Feriti iz Ljubljane, ta ja del Iskrine Industrije elementov ta elektroniko.
ZAKAJ JE ISKRA USTANOVILA LJUBENSKI IN SOLČAVSKI OBRAT?
V letu 1966 so ustanovili zaradi [skrinih potreb tovarno feritov v Ljubljani. Ferite so sicer proizvajali aboratorijsko in delavniško že prej, rendar sedaj je stekla proizvodnja industrijsko. Kmalu pa se je pokaza-o, da zahteva proizvodnja mnogo tehnološkega znanja in izkušenj, ki ja jih ni bilo. Zato so tudi slabše joslovali. Zaradi tega so prevzeli lodatni program navitih kompo-lent. Obenem so začeli z resno anacijo feritne proizvodnje in leta 1973 prvič dosegli pizitiven finanč-li rezultat, da so dvignili proizvod-ljo za 100 % letno in začeli z zvozom. Ob tako nagli rasti pro-zvodnje in vse večjem zaposlovanju » so ugotovili, da imajo zaposlenih ise več delavcev, ki niso imeli ureje-lih stanovanjskih razmer. Posledica » je bila cela vrsta stanovanjskih jroblemov, visoki odstotki „bolni-ike" in še kopica drugih težav. Tako *> leta 1973 ob razširjanju tržišča z 'edno novimi izdelki začeli raz-nišljati o zaposlitvi novih delavcev, a pa bi imeli urejeno stanovanjsko iprašanje. Sedanji finančni direktor lože Šurc je opozoril, da je na Ljubnem v Savinjski dolini precej irostih žena in deklet, ki bi se rade aposlile. Obrtnik Jeraj v Ljubnem, d je v tem času ponujal tovarni cooperacijo na plastičnih izdelkih je amisel zelo podprl in dal korajžo za iresničitev. Na občini je misel o lovem Iskrineim obratu doživela lober sprejem. Takratni predsednik »O Jože Debeiršek in načelnik za [ospodarstvo. sedanji predsednik
občine Mozirje Hinko Čop z ostalimi dejavniki so pokazali interes in pospešili postopek za potrebna dovoljenja. Tako so najeli prostore mizarske delavnice obrtnika Podles-nika in tu je stekla leta 1973 proizvodnja navitih komponent.
Zanimanje za zaposlitev je bilo veliko. Mnogo ljudi se je zaradi pomanjkanja dela v bližini že odseljevalo in na prvi razpis se je prijavilo kar 80 kandidatk. Na podlagi testov so izbrali 15 najboljših, ki so začele v novem obratu z delom junija in julija 1973 na Ljubnem. Začetek ni bil lahek-Manjkalo je industrijske tradicije, ni bilo strokovnjaka za vodstvo dela, usposabljanje pa je bilo možno le z intenzivnim uvajanjem in strokovnim izpopolnjevanjem v Ljubljani. Predvsem pa je manjkalo izkušenj.
Zato so delali le najosnovnejše faze montaže navitih komponent. Počasi, nekako v dveh letih pa so pridobili izkušnje in delo je steklo kar normalno.
IZ SADIKE MOČNO DREVO.
Proizvodnja v tovarni Feritov pa je vse bolj rastla, uvajali so se vedno novi izdelki. Kolektiv v Ljubnem je rastel do 35 delavcev, kar je bil maksimum za najete prostore. Na občini Mozirje so želeli in TOZD je
tudi v srednjeročni plan 76-80 zapisal, naj bi se obrat razširil in v letu 1980 zaposlil od 80 do 100 ljudi. Vendar so vse bolj ugotavljali, da toliko prostih delavk ni v Ljubnem. Tako je iz delavnice nastajala enota. Zato so ob reorganizaciji gradbenega podjetja Gradbenik odkupili njihove poslovne prostore, jih adaptirali in za 25. letnico TOZD Feriti leta 1977 je stekla proizvodnja v novih prostorih v Ljubnem, kjer je možnost dela za 80 ljudi, čeprav je zdaj zaposlenih 60. Tudi delovnih izkušenj je bilo drugo in tretje leto toliko, da so se lahko lotili tudi zahtevnejše proizvodnje navitih komponent ne le posameznih ne-zahtevnejših delovnih operacij.
DELOVNA ENOTA SOLČAVA.
Višje od Ljubna v Solčavi pa je vse bolj rasla potreba po zaposlitvi žena. Možje so bih zaposleni pri gozdnih delih in v lesni industriji, za žene pa ni bilo dela. Vožnja v Ljubno skoro ni prišla v poštev zaradi slabih zvez. Ljudje so se tudi od tu vse bolj izseljevali in zato je občina želela nekaj narediti za ustavitev tega odliva z okoliških hribov in Solčave Zato so se srečali direktor Feritov Dušan Dolničar, predsednik SO tov. Šavb Franc in podpredsednik skupščine SRS Vladimir
Iskra Ljubno: Montaža navitih komponent.
Logar, ki je bil tudi član Odbora koroških borcev. Koroški borci so hoteli pomagati Solčavi iz več razlogov do hitrejšega razvoja in do boljšega kosa kruha. S krajevno skupnostjo so ugotovili, da bi bilo možno v veliki solčavski šoli, kjer so uporabljali le dva razreda, najti prostor za proizvodnjo manjše delovne enote. Ker je istočasno tekla akcija za adaptacijo novih prostorov v Ljubnem, so se obrnili krajani tudi na predsednika SZDL tov. Mitja Ribičiča. V taki družbeni klimi je TOZD lažje pridobila dodatni kredit za uresničitev investicije v Ljubnem in adaptacijo ter opremo v Solčavi.
Tako je lani začelo delati v solčavski šoli meseca aprila 16 Jjudi. Delajo oziroma montirajo enostavne delovne operacije in se uvajajo v zahtevnejše delo, proizvodnja namreč še ni stekla kot je treba, saj še vedno manjka industrijske miselnosti in delovnih izkušenj. Posledica je še vedno vidna na kvaliteti in rokih, ob vsem tem pa si tudi v Solčavi prizadevajo, da bi delo steklo po običajnih industrijskih normah in poslovnih navadah, kakršne dosegajo v matični tovarni v Ljubljani. Letos so zaradi potreb proizvodnje zaposlili še 15 delavk in delavcev, tako, da jih je vseh zaposlenih 30. Imajo pa še težave s strokovnostjo kadra, ki se mora piliti sproti ob delu in si pridobivati delovnih izkušenj od ustreznih služb.
Na sestanku družbenopolitičnih aktivov in samoupravnih organov, vseh delov TOZD, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, SO Mozirje, KS Ljubno, KS Solčava so ugotovili, da delovni enoti še nimata pogojev za samostojno formiranje v TOZD v krajšem časovnem obdobju. Zato začasno deluje vsa samouprava v okviru TOZD FERITI, Kjer imata obe enoti svoje predstavnike. Obe enoti skupaj pa imata lastno osnovno organizacijo sindikata. Člani ZK pa so se vključili v osnovno organizacijo v krajevni skupnosti, prav tako pa je družbena samozaščita in narodna obramba vključena v krajevni skupnosti.
FRANC KOTAR
Pester razvojni koncept
V tozd Mizarska dejavnost Rudnika lignita Velenje pripravljajo razvojni načrt, ki naj bi rešil problem zastarele tehnologije in prostorske stiske ter nudil možnosti večjega zaposlovanja delovnih invalidov
4 i\5
Številka 44 (454) - 3. novembra 19i
V vrtcih knjižnice
100-urni program za otroke, ki redno ne obiskujejo vzgojno varstvenega zavoda - V vrtcih knjižnice za vse otroke - Plavalni tečaj za otroke rojene leta 1972
Tudi letos organizira vzgojno varstveni zavod Velenje za vse otroke rojene leta 1972 in 1973 in ki redno ne obiskujejo vrtcev za mestne krajevne skupnosti, Šentilja, Pa-ke, PleSvca in Cirkovc, potujoče vrtce. Letos so program razširili na 100 ur. Poleg programa, ki so ga sami izdelali in zajema vsa vzgojna področja, so si zadali tudi program izobraževanja staršev. Tako pripravljajo jeseni roditeljski sestanek na temo, kako približati otroku knjigo. Istočasno bodo pričeli v vrtcih delovati knjižnice, kjer si bodo otroci, ki redno obiskujejo vrtec in tudi vsi ostali lahko izposojali knjige. Knjiž
—------—— " "j —.j O '
niče bodo uredili v enoti Njdihojca, Tinkari, Vrtiljaku, v Pesju in v Skalah. Posebno veliko pozornosti bodo posvetili temu, da bi v te knjižnice pritegnili tudi otroke iz oddaljenih krajevnih skupnosti.
Decembra bodo ob knjižnicah pripravili v sodelovanju z mladinsko knjigo tudi prodajni kotiček.
S potujočimi vrtci bodo v jesenskem obdobju v oddaljenih krajevnih skupnostih zaključili te dni, v mestnih krajevnih skupnostih pa sredi decembra, nadaljevali pa aprila. Vendar pa to ni vse. Vse do novega leta bodo pripravljali občasne vzgojne dejavnosti, ki bodo zajemale lutkovne igre, ure pravljic ter likovne zaposlitve.
Vzgojno varstveni zavod Velenje si prizadeva, da bi njihovi redni varovanci osvojili kar največ telesnih veščin. Tako bodo letos izvedli plavalni tečaj v sodelovanju s plavalnim klubom Velenje za vse otroke rojene leta 1972. Z velikim zagonom pa izpolnjujejo tudi zadnje naloge tekmovanja za športno značko.
24 oktober -dan OZN
Ob dnevu organizacije združenih narodov smo se pogovarjali s predsednico konference klubov OZN pri občinski konferenci ZSMS Velenje, Metko Krajnc — Klubi dosegajo lepe uspehe — Sprejeli akcijski program za nadaljne delo
24. oktober je dan Organizacije združenih narodov. Ta organizacija je dosegla v 33 — letnem obstoju mnogo pomembnih uspehov. Članice Organizacije združenih narodov z različno politiko iščejo v korist miru in svetovnega napredka skupne rešitve. V zadnjem času pa prihajajo pred njo s svojimi največjimi problemi. Ta organizacija je bila ustanovljena leta 1945 na temeljih društva narodov in v teh 33 letih je bil svetovni mir mnogokrat ogrožen. Brez Organi-
J \ Predsednica konference klu-
<	> bov OZN pri občinski kon-\ \ ferenci ZSMS Velenje Metka
Krajnc
zacije združenih narodov bi ga težko obdržali. Poleg tega pa ta organizacija rešuje tudi probleme sodobnega sveta kot so beda, naraščanje šte-31 vila prebivalcev, črpanje <> neobnovljenih naravnih vi-o rov, nespoštovanje človeko-
<	► vih pravic, neupravičeni eko-T nomski odnosi in podobno,
zelo veliko pa prispeva tudi k reševanju mednarodnih ptoblemov.
Pozitivne ideje organizacije združenih narodov pa pre-. našamo tudi na mladi rod. <> Kmalu po ustanovitvi so v JI različnih državah pričeli
<	> ustanavljati klube OZN v ka-3; terih se mladi seznanjajo z
<	► delom te organizacije. Tudi 11 v naši občini delujejo klubi J J OZN. Imamo jih kar sedem. * Vsi so zelo aktivni, združujejo pa se pri konferenci klubov OZN, ki deluje pri ob-
^ činski konferenci ZSMS Ve-
<	> lenje.
Ob dnevu organizacije združenih narodov smo se pogovarjali s predsednico konference klubov OZN pri občinski konferenci ZSMS Velenje Metko Krajnc, ki je uvodoma pohvalila delo klubov OZN, ki delujejo na petih osnovnih šolah, gimnaziji in Rudarskem šolskem centru. Delo klubov temelji na izobraževanju. Vsako leto se člani klubov udeležujejo tudi politične šole, ki jo organizira za člane klubov OZN republiška konferenca klubov OZN. Kljub temu, da je delo v klubih zahtevno in teija precej časa, pa število članov stalno narašča. Dosegajo lepe rezultate in zato želi v njih sodelovati vedno več mladih.
V želji, da bi bilo delo klubov tudi v bodoče uspešno in da bi dosegli še več uspehov, so ob letošnjem dnevu OZN sprejeli akcijski program, ki izhaja iz programa smernic desete skupščine Organizacije klubov OZN Slovenije, navezuje pa se tudi na delovanje klubov OZN v preteklem obdobju ter na akcije ZSMS in ostalih družbeno političnih organizacijah, ki se ukvarjajo s problematiko s področja inter-nacionalistične vzgoje in izobraževanja. Organizirali bodo kviz tekmovanje, ter razpisali natečaje na aktualne teme. Tudi bodoče bodo uporabljali razne oblike protesta v primerih imperialistične agresije, rasne diskriminacije, kolonialističnega zatiranja in neizpolnjevanja narodnostnih pravic ter izražali svoje nasprotovanje taki politiki. Veliko pozornost bodo posvetili pomoči men-toijem klubov OZN ter večji povezanosti med klubi. Več časa bodo posvetih tudi informiranju širše javnosti o delu klubov. Preko republiške konference klubov OZN se bodo povezali in razširili sodelovanje z naprednimi mladinskimi organizacijami v svetu. Seveda pa čaka konferenco klubov OZN pri občinski konferenci ZSMS Velenje še vrsta drugih nalog, sodelovali pa bodo seveda tudi v vseh akcijah, kijih bo organizirala občinska konferenca ZSMS Velenje.
ImnH^P^HHl
Z „rdečim petelinom" so se najprej spoprijeli dežurni gasilci
Dobro so usposobljeni
Ob tednu požarne varnosti so se izkazali tudi gasilci v Gornji Savinjski dolini — Zaključna občinska vaja je bila v soboto v Nazarjah — Svojo pripravljenost so pokazali tudi gasilci v GLIN-u
Ob tednu požarne varnosti je bilo živahno tudi v Gornji Savinjski dolini. O bogati in nenehni dejavnosti posameznih društev ne kaže dvomiti, v minulem tednu so svoje uspehe le tako ali drugače delovno in svečano obeležila. Društva so pripravila številne vaje, svoje delo in opremo so predstavila občanom in zlasti osnovnošolski mladini in v skladu s svojimi programi pripravila še vrsto drugih akcij. Osrednja in zaključna prireditev ob tednu požarne varnosti v mozirski občini je bila v soboto v Nazaijah. Na občinski verižni gasilski vaji so se pomerila skoraj vsa društva iz doline in s svojim delom dokazala, da so dobro pripravljena in usposobljena.
Svoj prispevek v splet prireditev je dala tudi industrijska gasilska enota v nazarsld lesni industriji. Letos niso preverjali le usposobljenosti v svojih vrstah in so k sodelovanju na vaji povabili tudi člane nazarskega društva, čeprav ni odveč pripomba, da so pred leti k vaji pritegnili kar pet okoliških društev. Redni spremljevalci vaj so tudi pripadniki narodne in civilne zaščite.
Prejšnji četrtek je „zagorelo" v proizvodnih prostorih stavb-
nega pohištva. Ogenj je izbruhnil na treh mestih v strojnem oddelku in na montažni liniji. Z ognjem so se takoj spopadli dežurni gasilci, v izredno hitrem času pa sta jim prihiteli na pomoč še industrijska enota in enota gasilcev nazarskega društva. Upoštevajoč velikost in pomembnost objekta je vaja zahtevala velike telesne napore in obilo iznajdljivosti sodelujočih. Z uporabo vseh tehničnih in osebnih sredstev so gasilci požar najprej omejili in ga zatem tudi pogasili.
Tehtna analiza takoj po vaji je pokazala, da so gasilci dobro pripravljeni in usposobljeni in da ob sodelovanju sosednjih društev ne bodo zatajili, če bo morda kdaj šlo zares.
J. P.
naročeni na
naš tednik?
Čestitka šoli, šolarjei in šolnikom osnovne šole Gustav Šilih Velenje
Slovesnosti v počastitev 15—letnice osnovne šole Gusti Šilih Velenje 5. oktobra se je udeležil tudi pesnik Ton Pavček in jim napisal pesem: pesmico, ki jo resda ol javljamo z nekaj zamude, vendar smo pripričani, da boste kljub temu radi prebrali
Spoštovani znanci
in znavci raznoraznega znanja!
Rekli ste mi: Pesem prinesi
in jo raztresi med nas na dan praznovanja
v dokaz,
dobil tudi to reč na ukaz! In zdaj sem tu, kjer ste zbrani, učenci, učitelji, učenjaki, in pravim: na vaši sem strani kar zmeraj, no le ob slavnosti taki! Zares: na vaši sem strani: drhtim za vas,
bojim se za vas, občudujem vas
in se sprašujem ves čas,
se veselite ali trpite,
predvsem pa, kako to zdržite?
Vse te ure in avanture,
vse stihe in štihe,
ikse neznane in znane kikse,
bukve, berila, opravičila,
minuse, pluse in šuse,
kako se znajdete,
da ne zajdete
med vsemi temi predmeti
tabljami, sabljami, zvezki in zrezki,
zvonci in lonci, redi razredi,
ko sonce svetina strehe Velenja,
kako ste kaj
vekomaj
sredi učenja,
sredi fezikov, držav, pokrajin, slovnic, šahovnic, rebusov, rim že petnajst zim, že petnajst pomladi vi, tako mladi in čisto nič leni?
Joj, koliko volje, truda, uspeha, le kje se to neha!?
Mislim modrujem, tako premišljujem: Stari Slovani niso hodili v šolo, pa so prišli do našega sinjega morja. Tudi partizani niso hodili v šolo, šli so v boj in včasih v patrolo, pa so prinesli nam svetla obzorja,
vi pa.....
Pa kaj bi vam pravil
znane resnice
in laskal vam v lice
na vaši proslavi!
Vi veste, kam greste
in preste nebeške vam padajo v dlan.
Zato vam čestitam
in malo zavidam ta vaš današnji in jutrišnji dan!

■i
u
Najboljše desetine so prejele pokale
Za konec
se_______________
'i
Ob zaključku tedna požarne vsi nosti v velenjski občini je bilo nedeljo dopoldne v Šoštanju obči sko gasilsko tekmovanje članskih i ženskih desetin. Tekmovanja v iT delnem napadu in gasilski štafeti je udeležilo 14 molkih in štiri žet ske desetine.
Med ženskimi desetinami so prn n] mesto osvojile gasilske iz Tovarn usnja Šoštanj, ki so zbrale 636 točk, 2. Salek 628, 3. Šentilj I 622, * Šentilj II 581 točk.
Med člani do 30 let so bili boljši gasilci Industrijskega društvi m REK-Velenje 876. točkami, 2. Ve jienje II 870,5, 3. Gaberke 859,5,1 Salek 857, 5. Pesje 845, 6. Senti| 845, 7. Skale 844, 8. Bevče 842,5 L Smartno ob Paki 838, 10 Tovarn* usnja Šoštanj 800,5 in 11. gas Paske vasi s 782. točkami
Med močnimi desetinami nad .. let pa je bil vrstni red naslednji: I GD Velenje mesto I - 874,5,2. Tovarna usnja Šoštanj I 864, 3. Soši mesto 847,5.

'Uka 44 (454) - 3. novembra 1978
..In zveste straže krog in krog postavi
Od 5. do 7. avgusta 1978 sta velenjska alpinista Ivč Kotnik in Ivo Avberšek preplezala slovito Severno steno Druja v Francoskih Alpah.
Vodnikova smrt. Ko sem udobno sedel v naslonjaču in občudoval dogajanje na ekranu, še sanjal nisem, da bo doživel in ne vem po kakšnem čudežu tudi preživel tako neurje.
Obvisimo vsak na svojem prostorčku in čakamo jutra. Zvijem se v črva, glavo naslonim ob steno in skušam malce zadremati. Že spet se silno za-bliska in v trenuktu mi skozi
glavo šine taka napetost, da se primem za usta, ker imam občutek, da bom izpljunil vse zobe. Pod menoj zavpije Viki in potem je zopet vse mirno, preveč mirno. V strahu kličem prijatelje, oglašamo se drug drugemu, slabotno, a vendar odločno, dovolj odločno, da preživi-
m°" Vihar v nekoristnem svetu okoli nas besni do jutra. Dan nas najde odete v snežni plašč.
ki se še vedno vztrajno veča. Grmi pa ne več. Ko poslušam to neskončno tišino, ki jo moti samo rahel šum snega, sem za trenutek potešen, srečen. Tudi tisti moreči, do kosti se zažira-joči bzzzzz je potihnil, odšel je s strelo.
Toda časa za srečo ni, ukrepati moramo hitro, da se rešimo poledele in zasnežene stene, saj nas potem čaka še dolg in nevaren sestop z gore, ki še zdaleč ni lahek.
Z japonci se združimo v eno navezo, nad nami sta še dva raz-težaja, v teh razmerah težkega plezanja in potem smo zunaj na vrhu. Toda nič običajnega veselja, stiska rok, le kje je še dolina, rešitev? Nazaj, čimprej in čimhitreje.
Veter za trenutek razgrne megleni svod pod nami in daleč spodaj zagledamo ledenik, ki je naša rešitev, če ga ne dosežemo, bomo ostali ovenčani z vrhom nekje v steni. Neutrudno in še močneje sneži. Začne se maratonski spust.
Nekje sem prečital, da se, če imaš srečo spustiš ob vrvi le dvakrat, drugače pa normalno sestopaš do ledenika. Toda sedaj so to le neuresničljive sanje.
Spusti so naporni, po vrvi curlja voda, ki nas počasi a vztrajno zamaka. Bolj ko se spuščamo, bolj se med sneg meša tudi dež, tako da smo kmalu premočeni do kože.
Ob sedmih zvečer na pol živi dosežemo ledenik Sharopoa in ob enajstih ponoči smo spet v Chamonixu.
Utrujeni, mokri a vendar bogatejši za vzpon, ki ga v takih razmerah ne bi želeli ponavljati nikoli več.

čita padla na izpitu — Pri izbiri nočnih čuvajev smo malo skrbni, preveč površni, morda tudi neodgovorni — In kdo bo kriv?
Irak je že davno legel in lo je bilo, ko smo prejšnji n odšli, pomočnik koman-l milice, požarni inšpektor, Istavnik občinske gasilske e in novinar, na nočno jo. Zanimalo nas je, kako so m času zaščitene naše de-e organizacije, kako nočni iji pazijo našo skupno imo-in kako so kaj pripravljeni učajen požar.
obili smo se pozno, ko ve-luči po domovih začne iti in s svojo omamnostjo nočno življenje, »licijski avto je skozi Penk al k našemu začetnemu ci-
Kaj pa družbena samozaščita?
aspanost in lenobna tišina egla nad Šmartno. Ulice so itele in le sij svetilk se je idal v temo. Tu in tam Dtnež, ki hiti proti domu in [jiv pogled na štiri neznane e. Toda policijski avto je j al.
no Šmartno ob Paki. Zače-laše akcije in prvo razoča-i. Zgradbe delovne organi-e, ki stojijo tik ob cesti Velenju so ponoči brez ;ga nadzora. Zlahka bi po-plen zabave željnih objest-v ali piromanov ali. ..; na ropotanje, žvižganje in kli-s namreč ni bilo odziva. In bi tudi vstajal sredi noči h nepotrebnega hrupa? >t nadaljujemo v Gorenje v no Keramike. Mlad vratar,
ki nas ustavi, je brez potrdila za nošenje orožja in tudi požarno varnostno premalo usposobljen. Delo in naloge pozna, vendar vsaj teoretično vseh dolžnosti ne obvlada najbolje. In vendar smo kar zadovoljni.
Kdo bo tebe pazil?
Tudi Šoštanj se je prepustil nočnemu mrtvilu. Bližal se je čas tatov, ura, ko le redki za-poznelci bolj ali manj okajeni kolovratijo domov.
V	Šoštanjski Lesni je bil vra-tan na obhodu po tovarniških prostorih, vhodna vrata pa so bila odprta. Malo smo čakali in se hudo vali nad to nepazljivostjo. Potem je prišel. Nekoliko starejši mož, ki je bil požarno varnostno kar podkovan je slabše obvladal druge dolžnosti.
Na stranskem vhodu v tovarno usnja Šoštanj je nočno delo opravljal starejši invalid. Kaj stežka bi se ubranil vsiljivcev; težave pa bi imel tudi, če bi želel poklicati gasilce ah policijo. Telefon je namreč zvezan preko centrale.
V	Galipu se nas je vratar že davno ne več rosnih let, zelo razveselil: ,,Lej jih no, lej jih fante. Kaki fejst fantje; in kar štirje." Prijazen možak je povedal, daje bil včasih tu vratar, da je sedaj v pokoju in da v teh dneh samo nadomešča vratarja, ki je na dopustu. Pa le ni bilo vse tako, kot bi si želeli. Mož
Tudi on nam zatrjuje, da še nikoli ni zaspal in da je bilo tokrat prvič. Sicer pa je svoje naloge v glavnem poznal in tudi požarno varnostno je bil dovolj usposobljen. In vendar, tako pomembno družbeno imovino bi moral čuvati skrbneje.
Z elektrarno se je naš obhod po šoštanjskih delovnih organizacijah končal. Naj ob tem omenim še to, da vratarji, oziroma nočni čuvaji v glavnem niso vedeli na pamet številke gasilcev in postaje milice, da so imeli stare telefonske imenike in da številke šoštanjskih gasilcev ni poznal, razen vratarja v termoelektrarni, nihče.
V Velenju vse dobro
Zrahljano zaupanje v delo nočnih čuvajev smo popravili v delovnih organizacijah v Velenju. Delo so ob našem obhodu opravljali mlajši ljudje, ki so precej dobro poznali svoje dolžnosti. Predvsem pa, nihče ni spal. Obiskali smo Gorenje, ter tri Vegradove tozde.
Ob koncu pa tole. Naša skupna akcija je res uspela, a vendar bi bili bolj srečni, bolj zadovoljni, če bi lahko napisali — delovne organizacije tudi ponoči dovolj vame. Žal ni tako. Ne le po krivdi čuvajev, ampak tudi tistih, ki so često neprimernim in zdravstveno nesposobnim ljudem namenih ta delovna mesta. In vendar smo mnenja, če se bo po vsem kar smo zapisali kaj spremenilo, kaj izboljšalo, tudi naše delo ni bilo odveč, ni bilo le zanimivo branje in gradivo za „obiranje", ampak koristen nasvet.
BORIS ZAKOŠEK
je bila jedilnica, v kateri je manjša peč, naravnost idealno urejena za nastanek požara.
V Mizarstvu, obratu Lesne, je vratar opravljal istočasno tudi dolžnost kurilca in čistilca. Popolnoma nelogično, nesprejemljivo in prepovedano. Da poleg tega ni bil usposobljen za delo vratarja, je ob tem postranskega pomena.
Sred' noči se mož zbudi
Ura je že odbila polnoč in več, ko smo se pripeljali na obrat Žaga šoštanjske Lesne. Obrat, ki je tudi drugače premalo zaščiten, je sameval v nočni tišini. Čuvaja nikjer. Iščemo po barakah, najprej potiho, potem zmeraj glasneje, vendar ne najdemo nikogar.
Kakšnih deset minut smo ropotali po obratu gor in dol, potem pa smo ga odkrili. V mali sobici je zadremal in ker tudi sliši slabše, ga naše ropota-nje ni nič motilo.
,Prvič je bilo," je zatrjeval, ,Je za hip me je zmanjkalo. Verjemite, ne bo se več primerilo." Morda je res bilo prvič, morda tudi ne. Toda mož je opravljal odgovorno osemumo nočno delo, in kaj če bi se prav takrat dogodilo kaj nepredvidenega? Izgovor, da vsak vratar vsaj enkrat zaspi na delovnem mestu, mu mikakor ne moremo šteti v prid.
Hitimo dalje. Naš naslednji cilj je elektrarna. Brez luči se pripeljemo pred glavni vhod in spet naletimo na zaspanca. Naslonjen na okensko polico vratarnice, se je prepustil sladkemu dremežu, iz katerega ga ni prebudil niti blesk fleša.
mzi najde prostorček, kjer
0	poskušali preživeti 10 noč, kjeir bomo kljubo-leusmiljeni sstreli, mrazu in tovosti. Po<časi se zavem ostaja ta vellika tura v teh itkih le še obupen boj za mek, borbai, v kateri ima-e malo možnosti, da pre-io. Toda zai te niti upanja žim z nadčiloveško močjo je sile, ki b>i me lahko od-
1	od njih. S> Hanzijem zle-v skupno biivak vrečo in se tih, čeprav :sva oba bolj ali
brez poslurha, treseva od a, pa tudi ood napetosti, ki In o ne popuusti.
iz besed stnmim v sneg, ki Jter vrtinčii okoli nas, da kmalu le še : del zimske na-
ilim si le, dda ne bi grmele rugo človek< še zdrži, dale ije pojenja..
sončki bivahkirajo na polič-d nami.
sdili smo si i skromen dom ičasi se umniijamo. Zdi se
Plezalni detajl iz Severne stene Druja (Foto: I. Kotnik)
Tokrat je zmagal spanec
nikakor ni bil več sposoben opravljati delo tako, kot bi bilo potrebno, neodgovorno pa je predvsem to, da ga nihče ni seznanil s spremembami, ki so nastale v delovni organizaciji in so pomembne pri opravljanju njegove službe.
Tako npr. ni vedel, da lahko kliče postajo milice in gasilce le preko centra-
le. Le kaj bi revež storil, če bi kje zagorelo?
Na Vegradovi žagi v Metlčah je nočni čuvaj delno poznal svoje dolžnosti, kljub temu pa kot invalid ni bil sposoben opravljati zahtevanih nalog.
Precej pripomb sta imela tudi ostala člana naše „odprave", saj
'aljeva nje in konec
reška povsod, tako danima la iskati zavetja, le to vemo, : bivak neizbežen, saj na vrh cem ne smemo, tam bi nas alo brez milosti.
har dosega višek, sneži ta-tot pri nas sredi zime in tu-;mni se v trenutku. Komaj rav zavem je okoli mene i zimska panorama. Zdi se ot v pravljicii.
mi, da je grmenje mimo, že s od srca oddahnem in za trenutek me niti mraz in sneg ne motita več. Potem pa spet poči. da se gora strese, je mar tudi njo strah. Spomnim se filma
Številka 44 (454) - 3. novembra /|
f ,

J
m
SP0MM.
-
• -
mm, ■ -
R^HIkL^r. .v
Obramba Rudarja je v nedeljo (podobno kot napad) gotovo prikazala eno svojih najboljših iger
Nepričakovano visoka zmaga Rudarja
V	nedeljo gotovo nihče ni pričakoval, da bodo doživeli nogometaši zrenjan'nskega Pro-letarja pravo katastrofo v Velenju. To še toliko manj, ker so gosti v lanski tekmovalni sezoni odnesli obe točKi z igrišča pri Jezeru.
Nogometaši Rudaija so v nedeljo nastopili brez kapetana Janeza Hudarina (kapetanski trak so na nedeljski tekmi zaupali Rusmirju), ki pretekli teden tudi ni treniral. Kaj je vzrok njegovega netreniranja, nam ni uspelo zvedeti od njega.
Nedeljsko srečanje je bilo zelo kvalitetno; to velja predvsem za prvi polčas, ko so Velenjčani povsem nadigrali goste, jim vsilili svoj način igre ter ob veliki borbenosti in želji po zmagi kar trikrat zatresli njihovo mrežo. V drugem polčasu so domačini nekoliko popustili, vendar so s pametno igro preprečevali gostom, da bi morebiti omilili poraz. Deset minut pred koncem pa so nogometaši Rudaija dosegli še četrti zadetek in s tem najvišjo zmago, odkar tekmujejo v II. zvezni no-gmetni ligi.
Prvi zadetek so Velenjčani dosegli v 14. minuti. Vratar gostov Šarenec, ki je bil najslabši igralec srečanja, je zgrešil žogo v svojem kazenskem prostoru, na katero je poletel skupaj s Šuico. Nato je z rokami zadržal Šuico in sodnik Delalič iz Sarajeva je upravičeno pokazal na belo točko. Strelec je bil Miljkovič. Tudi za drugi zadetek ima največ zaslug Šuica. Po prekršku nad Miljkovičem je Šuica izvajal prosti strel. Njegov udarec z leve strani je bil zelo močan, žoga se je spet odbila od vratarja Šarenca do Mujiča, ki mu ni bilo težko zatresti njegove mreže. V tem delu smo bili priče izredni igri domačih nogometašev in tretji gol je dobesedno visel v zraku. Občasne nevarne napade gostov pa je domača obramba uspešno zaustavljala. V 43. minuti je spet sledila lepa akcija domačega napada. Pri žogi je bil znova Šuica. V kazenskem prostoru je pre-igral nekaj nasprotnikovih igralcev, podal žogo prostemu Kus-tudiču in vrater gostov je bil že tretjič premagan.
V	drugem polčasu so si gostje sicer prizadevali, da bi poraz vsaj ublažili, vendar je domača obramba z vratarjem Blagusem
na čelu v nedeljo igrala resnično odlično. Med njimi je treba še posebej omeniti W;iča, kije v nedeljo igral skon.jda brez napake.
V 80. minuti so domači igralci še četrtič razveselili svoje navijače, ki jih že dolgo niso
tako bodrili na tem srečanju. To pa je tudi razumljivo, saj so nogometai Rudaija zaigrali borbeno, in homogeno in ne tako brezvoljno kot v nekaterih prejšnjih kolih.
Vs
USPEŠNI V DERBIJU
V derbi srečanju zadnjega kola prvega kroga tekmovanja v Slovenski nogometni ligi— vzhod je preteklo nedeljo selekcija Šmartnega premagala ekipo Lendave z rezultatom 2:0 (2:0). Šmarčani so zaigrali dobro zlasti v prvem polčasu, ko sta padla tudi oba zadetka. V prvih minutah je bila igra enakovredna, brez pravih priložnosti za zadetek. V 30. minuti pa se je mreža gostov prvič zatresla. Krajnc je pobegnil po levi strani in lepo zaposlil Gorska, ki je budno spremljal akcijo in z izvrstnim strelom premagal vra-taija Lendave. Le dve minuti kasneje so se domači igralci in navijači spet veselili. Akcija se je, podobno kot pri prvem zadetku, začela na levi strani, od koder je Krajnc ,,poslal v ogenj" Meha, kije spretno izkoristil priložnost in povišal na 2:0. Tudi začetek drugega dela igre je več obetal borbenim domačinom, ki so imeli nekaj zrelih priložnosti za zadetek. Ko pa je v 60. minuti sodnik Čelan zaradi grobe igre izključil napadalca Šmartnega Deželaka, so gostje izkoristili prednost igralca več in prevzeli pobudo. Toda nogometaši Šmartnega se niso pustili presenetiti in so se uspešno branili do konca srečanja.
ŠMARTNO: P. Podgoršek, F. Omladič, Kralj, Nežmah, G. Omladič, A. Podgoršek, Gor-šek, Završnik, Meh, Deželak, Krajnc.
J. KRAJNC
• ROKOMET
POLAN A-VELENJE 8:20(2:9)
Pričakovanega	derbija
vzhodne slovenske rokometne lige v Veliki Polani ni bilo. Igralke Polane so že od vsega začetka igrale podrejeno vlogo, saj so Velenčanke zlahka dosegale zadetke. Vendar so v nadaljevanju igralke Polane zaigrale mnogo bolje, ter ublažile poraz. Najboljše strelke: za Polano Hojzan 3, in Žižek 2, za Velenje pa Bolha 7, Špoljar 5, Planine in Dordevič 3. Srečanje si je ogledalo 50 gledalcev, sodila pa sta Štros (Maribor) in Stregar (Selnica ob Dravi)
SINIGAJDA
TOČKI V GOSTEH
Rokometašice Šmartnega so v zadnjem prvenstvenem sre-
čanju jesenskega dela zabeležile pomembno zmago v gosteh. V Brežicah so premagale istoimensko selekcijo z rezultatom 15:13 in se s točko zaostanka za tretjeuvrščenim Mariborom utrdile na 4. mestu. Igralke Brežic so prvi del srečanja za tretjeuvrščenim Mariborom v nadaljevanju pa so Šmarčanke z učinkovito igro uspele rezultat izenačiti in ob koncu zasluženo osvojiti obe točki.
ŠMARTNO: Pevnik, Tajnik, Meh 4, Ostojič, Krevzel 1, Omladič, Smerc 8, Resnik, Gril 1, Jeraj 1, Bole, Tajnšek.
• KOŠARKA
DOBER START ELEKTRE
Prejšnjo soboto se je začelo tekmovanje v slovenski košarkarski ligi, ki je letos razdeljena na pet tekmovalnih skupin. Prvouvrščene ekipe iz vsake skupine pa bodo dobile pravico nastopa v super ligi, ki se bo začela 12. januaija prihodnje leto. Skupaj z Elektro iz Šoštanja so v skupini E še kranjski Triglav, Cerknica, Zagorje, Litija in Sen-tjur.
Kljub temu, da košarkaiji Elektre nastopajo v tem prvenstvu oslabljeni, saj so na odslu-ženje vojaškega roka odšli najboljši igralci Udrih, Breznik, Jošt in Keblič pa upajo, da se bodouvrstili v slovensko super ligo.
V	prvem kolu preteklo soboto so se igralci Elektre sestali v telovadnici solidarnosti z ekipo Triglava. V prvem delu igre so domačini kljub pomlajenemu moštvu zaigrali odlično in vodili kar s štirinajstimi koši razlike (51:37).
V	nadaljevanju igre so gostje zaigrali mož na moža in domači dolgo časa niso našli prave obrambe proti takšni igri. Tako so igralci Triglava kmalu znižali rezultat na koš razlike (59:58) in celo povedli (59:60). V pravem času pa se je razigral Hliš in z nekaj zaporednimi zadetki spet privede! svoje moštvo v vodstvo. Gostje so ponovno izenačili dobrih pet minut pred koncem (72:72), vendar so si domačini v zadnjih minutah z umirjeno igro - temu je precej prispeval trener Jerič, ki je zadnje minute vstopil-v igro, vendarle zagotovili zmago z rezultatom 82:77.
VELENJSKI ŠPORTNIKI V SPLITU
V	okviru praznovanja osvoboditve Splita, so se v dneh 27. - 29. 10. 1978 mudili v Splitu ŠPORTNIKI OBČINE VELENJE in skupaj s športniki KRAGUJEVCA, MOST ARJA in SPLITA odigrali tekme v
ODBOJKI (predstavniki TVD Partizan Šoštanj - odbojkarska sekcija Topolšica, kot predstavnik KS) in dosegli 1. mesto,
KEGLJANJU (predstavniki DO občine Velenje kot REKREACIJSKA SKUPINA) in dosegli 2. mesto in
KOŠARKI (ženska ekipa-pred-stavnice osnovnih in srednjih šol kot ŠŠD), kjer so dosegli 3. mesto.
V	skupni uvrstitvi so bili Velenjčani drugi.
Naslednje leto bo srečanje v Kra-gujevcu.
Obenem je bila v Splitu tudi delegacija OTKS in ZTKO Velenje, ki so sestavljali Rudi BAJEC, Jože MELANŠEK in Vera ZUPANČIČ. Na srečanju telesnokulturnih delavcev, skupaj s predstavniki Kragujevca in Mostarja, so nas Splitčani seznanili z aktualnimi problemi izgradnje in vzdrževanja telesnovzgojnih objektov, samoupravno organiziranostjo telesne kulture, nadaljnjim možnostim sodelovanja med pobratenimi mesti in o možnostih prenašanja izkušenj. Domačini so nam pokazali objekte za sredozemske igre, seznanili z organizacijskimi nalogami Splita itd.
Ker celotna zadeva sovpada v naši občini z volitvami v vodstva v KS in SZDL bo predsedstvo ZTOK Velenje v naslednjih dneh obravnavalo navedeno problematiko in jo skušalo akcijsko vplesti med perspektivne naloge telesne kulture v občini
Velenje.
J. M.
Velenjčanke in Šoštanjčani na vrhu
V soboto se je končal jesenski del tekmovanja v republiški rokometni ligi za moške in ženske. Ekipe velenjske občine so dosegle v tem delu tekmovanja lep uspeh, saj so tako Velenjčanke kot rokometašice Šoštanja jesenski prvaki, igralke Šmartnega ob Paki pa so osvojile četrto mesto.
Rokometaši Šoštanja so v jesenskem delu tekmovanja osvojili kar 17 točk in so edina neporažena ekipa. Le z Minervo v Grižah so igrali neodločeno. Na drugem mestu je Minerva, ki za Šoštanjem zaostaja dve točki. Prav to moštvo pa bo v spomladanskem delu tekmovanja najbolj nevarno Šoš-tanjčanom v boju za končnega prvaka, saj ekipa Brežic, katero so Šoštanjčani v zadnjem kolu kot gostje premagali kar za pet golov, zaostaja za štiri točke.
Tudi rokometašice Velenja so lahko zadovoljne po jesenskem delu prvenstva.
Jesenski naslov so osvojili 16. točkami, selekcija S| vinjske zaostaja za tri točk Mariborčanke so tretje dvanajstimi točkami, eki Šmartnega pa četrta z en stimi točkami.
Velenjčanke so osem si čanj dobile, edini poraz [ so doživele v Žalcu proti i lekciji Savinjske, za katei letos igra odlična Urankaij va, prej igralka Šmartne| Če bodo Velenjčanke tu spomladi nadaljevale tal kot v prvem delu - z novi trenerjem Ramskuglerjem Celja pa ni bojazni, da ne t potem se lahko tudi ob ko cu spomladanskega dela I kmovanja nadejamo najvi§ ga mesta.
Rokometašice Šmartne so po prvem delu četrte. K dobra uvrstitev glede na I da se na začetek prvenst niso pripravljale tako dob kot prejšnja leta in da ' ostale brez odlične Uranki jeve.
Tekmovalec v kartingu Ivan Banko iz Šmartnega ob Paki je v pravkar končani dosegel dobre uvrstitve — V novo sezono z novim vozilom
Na cesti v Šmartnem ob Paki od časa do časa vzbudi pozornost mimoidočih karting vozilo, ki je s svojo hitrostjo in spretnostjo zares prava paša za oči. Banko Ivan iz Rečice ob Paki se je lani odločil da postane tekmovalec v tej zanimivi športni zvrsti in tako mora vča-
Ivan Banko
sih pred tekmovanjem kar na domačih cestiščih preveriti zmogljivosti svojega vozila in seveda tudi sebe.
,.Zahotelo se mi je spretnosti in hitrosti za volanom in tako sem se lani odločil, da poskusim s kartingom. Navdušil me je, čeprav sem imel star motor in zato sprva seveda nisem dosegal kakih vidnejših rezultatov. Včlanil sem se v avto-moto društvo Moste—Ljubljana, ker v naši dolini karting dništva nimamo. Morda bom v naslednji sezoni nastopal za celjsko društvo Slavko Šlander, če bodo
ponudili ugodne pogoje, še raje pa bi zastopal barve kakšnega domačega kluba. Društvo Moste—Ljubljana, za katerega sem letos vozil drugo sezono, je med dvanajstimi ekipami zasedlo 1. mesto v državi."
Ivan Banko v lanski sezoni s starim vozilom seveda ni mogel okusiti slasti boljših uvrstitev in zato je v konkurenci 60 voznikov, ki nastopajo na državnih prvenstvih, zasedal mesta v spodnji polovici. V letošnjo tekmovalno sezono pa je startal z novim motoijem znamke Jamaha in seveda z dragocenimi izkušnjami z lanskih dirk. Tako se je letos v razredu do 125 cm3 z menjalnikom udeležil tekmovanj za državno prvenstvo v Ptuju, Novi Gorici, Mariboru in Postojni, poleg tega pa tudi številnih manjših tekem in mednarodne dirke v Ljubljani, kjer je zasedel odličn7. mesto.
,,Kljub novemu motorju nisem pričakoval tako dobrih uvrstitev. Čeprav je letošnja tekmovalna sezona pred nedavnim z dirko v Postojni bila zaključena, končnih uvrstitev za naslov državnega prvaka še niso objavili. Predvidevam pa, da bom pristal okrog 10. mesta, kar je zame seveda velik uspeh. Najbolje sem vozi) v Postojni, kjer sem osvojil 3. mesto, v Ptuju in Novi Gorici pa sem imel manjše težave z vozilom, kar je seveda za nekaj mest pokvarilo končno uvrstitev. Tudi to se zgodi, čeprav z mehanikom Dušanom Lešnikom redno

skrbiva za motor. Na tekmah pa sem se uvrstil v le. Pred vsakim tekmoval me je najbolj strah starta, četna hitrost je namreč tako lika ko pri formuli 1 in zal borbi za čelne pozicije vči pride tudi do hujših trčenj."
Kot je povedal Ivan Bac šofer v Tovarni gospodii opreme Gorenje Velenje, naslednjo sezono kupil vozilo. „Če hočem do; dobre rezultate, moram dosežkom sodobne tehi Jugoslovanski vozniki kart se po kvaliteti strojev enakovredno merimo s tek valci iz drugih držav, ne m o pa seveda toliko treni ker nimamo ustreznih dirka Društvo Moste-Ljubljana bo po vsej veijetnosti omo lo kredit za nakup novega la, ki ga bom potrebovi novo sezono. Na srečo tako draga, da bi vozil z skimi primerki, kot to mi na primer nekateri prikolii Stroške vzdrževanja in vse lo pa seveda krijem sam. pa moram reči, da sem z som društva do mene nadvi dovoljen. Zlasti pa sem li žen temeljni organizaciji ženega dela Avtopark Ton gospodinjske opreme Gorei' Velenja, ki mi omogoča p ze na tekmovanja. Upam, J bom ob vsem tem v sezonij pred mano, lahko oddolžil boljšimi uvrstitvami."
J.KRAl
S startno številko 32 nastopa Ivan Banko na tekmah za državno prvenstvo
evilka 44 (454) - 3. novembra 1978
11
vas
obveščevalec
koledar
»k, 3. november - Silva bota, 4. november - Drago delja, 5. november - Zahar aedeljek, 6. november — Lenart rek, 7. november - Zdenka sda, 8. november - Bogomir trtek, 9. november - Nevenka
dežurstva
RAVSTVENI DOM VELE-
II. 1978 od 7. do 20. ure dr. i Kralj
11. 1978 od 20. dr. Janez es
11. 1978 do 7. ure dr. Janez es
11. 1978 od 7. dr. Peter ršak
11. 1978 do 7. ure dr. Peter ršak
11.1978 od 7. do 20. ure dr. ez Poles
11. 1978 od 20. dr. Nada bar
11. 1978 do 7. ure dr. Nada bar
RAVSTVENI DOM Ša ANJ:
3. 11. do 5. 11. 1978 dr. an Stupar
TERBMARSKA POSTAJA:
3. 11. do 9. 11. 1978, dipl. srinar Franc Blatnik, Vele-, Stane tova 48
mali oglasi
MOŠKI išče stanovanje, ali na stanovanje k ženski ali lor koli. Ponudbe pod šifro >štenost"
MOŠKI s službo in premo-jem išče žensko za večkrat-snidenje v Velenju in tudi za pno življenje. Ponudbe po-:e upravi pod šifro „Stra-i".
ZAHVALJUJEM se Jožetu rajšku in Samu Šildenfeldu, ivcema postaje Milice Ve-e za uspešno opravljeno de-v noči od 24. na 25. 10. r8, katera sta na obhodu po tanju ugrabila dva nepridi-ra, ki sta vlamdjala v osebni rniobil last Miladina Ra-iviča, Šoštanj, Prešernov trg
4A STANOVANJE sprej-n dva poštena inteligentna a. Naslov v uredništvu. [UPIM hišo d(o III. faze v snju. Ponudb«e pod „111. i".
LUPIM rezervnte dele za lado rane Anželak, IKidričeva 17, :nje.
PAČKA, 19774, prodam, na kredit. Telefon (063) ^-974 po 15. uiri. JGODNO PRODAM otroški ček, hojco in : stajico. Tatja-Lukner, Ulica Janka Ulriha Pesje
IOTOR ZA AlUDIJA 60 ali rezervne dele ddobite po zelo i ceni - ILija i Dukič, Koro-25 a, Velenje.
GODNO PRODDAM garažo 'rešernovi cestiti. Informacije dan po 14. urri na Efenkovi 19, ah t po telefonu -415.
RODAM KA1TRCO letnik 5. Naslov v ureiedništvu.
Redni kino Velenje
3.	11. - petek ob 17.30 in 19.30 DIVJAK IZ PARIZA -francoska komedija. Režija: Jean Paul Rappeneau. Igrajo: Yves Montand, Catharine Deneue
4.	11. - sobota ob 17.30 in 19.30 MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO — ameriški avanturistični. Režija Guy Hamilton. Igrajo: Roger Moor, Maud Adame
5.	11. - nedelja ob 17.30 in 19.30 MARATONEC - ameriška srhljivka. Režija: John Schlesinger. Igrajo: Dustin Hoffman, Laurence Oliver
7. 11. - torek ob 17.30 in 19.30 DEKLE IZ HONG KONGA — zahodno-nemška kriminalka. Režija: Jurgen Roland. Igrajo: Joachin Fuchberger, Li Paelz
8.11. - sreda ob 17.30 in 19.30 DEKLE IZ HONG KONGA - zahodno-nemška kriminalka
9. 11. - četrtek ob 17.30 in 19.30 ČIPKARICA - fran-cosko-švicarski ljubezenski. Režija: Claude Goretta. Igrajo: Izabelle Huppert, Ywes Beny-ton
KINO DOM KULTURE VELENJE
6. 11. - ponedeljek ob 20. uri THOMAS - francoska melodrama. Režija: Jean Fran-cois Dion. Igrajo: Nicole Courecel, Michel Bouqet
KINO ŠOŠTANJ
4.	11. - sobota ob 19.30 THOMAS - francoska melo drama. Režija: Jean Francois. Igrajo: Nicole Courcel, Michel Bouquet
5.	11. - nedelja ob 17.30 in 19.30 MARATONEC - ameriška srhljivka. Režija: John Schlesinger. Igrajo: Dustin Hoffman, Laurence Oliver
6.	11. - ponedeljek ob 19.30 MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO -ameriški avanturistični. Režija: Guy Hamilton. Igrajo: Roger Moor, Maud Adame
8.	11. - sreda ob 19.30 ČIPKARICA - francosko-švi-carski ljubezenski film. Režija: Claude Goretta. Igrajo: Izabelle Huppert, Ywes Benyton
9.	11. - četrtek ob 19.30 DEKLE IZ HONGKONGA -zahodno nemška kriminalka. Režija: Jurgen Roland. Igrajo: Joachim Fuchberger, Li Paelz
KINO TOPOLŠČICA
4. 11. — sobota ob 16. uri MARATONEC - ameriška sdiljivka. Režija: John Schlesin-i. Igrajo: Dustin Hoffman, turence Oliver
HNO ŠMARTNO OB PAKI
7.	11. - torek ob 19. uri MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO -ameriški avanturistični Režija: Guy Hamilton. Igrajo: Roger Moor, Maud Adame
prebil
ŠOŠTANJ
Poročili so se:
Dragoslav ŽIVKOVlC, 1956, kontrolor, Šoštanj, Metleče št. 24 in Ida REZONIČNIK, 1957, kontrolorka. Bele vode št. 9/a; Branko JANEŽIČ, 1955, šofer, Silova št. 21 in Irena ZAJC, 1956, statistik, Šoštanj, Cankarjeva c. št. 10.
Umrli:
Vincencij FIJOLIČ, inv. upokojenec. Šentjur pri Celju, star 76 let, Doroteja IVENČNK. druž. upokojenka. Velenje. Kersnik 39. stara 70 let. Veselin LAČI-NIČ. upokojenec. Šoštanj. Lole
Ribarja 12, star 72 let, Jožef MEH, ključavničar, Velenje, Levstikova c. št. 5, star 54 let, Agata POVODNIK, druž. upokojenka, Polana št. 21, stara 80 let.
VELENJE
POROKE:
Jože GORŠEK, roj. 1952, gradbeni tehnik iz Velenja in Darinka TRDIN, roj. 1958, prodajalka iz Šaleka; Stanislav CUJEŽ, roj. 1954, avtoklepar iz Velenja in Majda ZABUKOV-NIK, roj. 1955, tehnična risarka iz Velenja; Drago POKLEKA, roj. 1949, diplom, ekonomist iz Šoštanja in Danijela ŠUMNIK, roj. 1952, ekonomski tehnik iz Šoštanja; Ivan KAJTNA, roj. 1956, strojni ključavničar iz Velenja in Sla-vojka STANKOVIČ, roj. 1958, delavka iz Velenja; Drago JUVAN, roj. 1957, delavec iz Velenja in Marija VERBIČ, roj. 1957, šivilja iz Velikega vrha; Jože ŠKOFLEK, roj. 1954, šofer iz Velenja in Ljubica KUBALE, roj. 1959, delavka iz Velenja; Rudi VIDMAJER, roj. 1960, avtomehanik iz Andraža nad Polzelo in Marjanca FINK, rcrj. 1959, prodajalka iz Velenja
SMRTI:
- Peter GRAH, kmetovalec iz Pesja, Rudniška 24, roj. 1890.
HINKO TRŽAN iz Velenja je zagrizen gobar, saj ta gozdni sadež nabira — kot sam pravi - od takrat, ko je lahko sam prvič odšel v gozd.
Pred dnevi se mu je sreča še posebej nasmehnila, saj je v gozdu v okolici Dobrne našel kar dvajset ajdovk takole skupaj. Tehtale so 2,20 kg. To pa ni bil edini „ulov" tistega dne. V dobrih dveh urah je nabral kar šestdeset gob (foto: LO)
PO SREDINI CESTE
Voznica osebnega avtomobila MB 11 2-284 Marija Bizjak je peljala 26. oktobra okoli 11. ure po cesti iz Velenja proti Slovenj Gradcu. V desnem ovinku ji je nasproti pripeljal voznik tovornjaka GO 477-34 Ivan Velikonja. Ker sta oba vozila po sredini cestišča, je prišlo do trčenja. Voznica osebnega avtomobila je zadela z levo stranjo vozila v sredino leve strani to-
vornjaka. Pri nesreči se je voznica osebnega avtomobila Marija Bizjak hudo telesno poškodovala. V vozilu so bih nameščeni varnostni pasovi, vendar jih ni uporabljala.
ZBIL VOZNIKA KOLESA Z MOTORJEM
Po Jenkovi proti križišču Tomšičeve ceste v Velenju je 27. oktobra letos ob 14.15 peljal voznik osebnega avtomobila CE 279-42 Franjo Arlič. V križišču s Tomšičevo cesto je vozilo ustavil ter pogledal levo in desno. Opazil je, da se mu z leve strani približuje voznik kolesa z motorjem, vendar je ocenil, da bo lahko križišče varno prevozil pred voznikom kolesa z motorjem. Zapeljal je v križišče in zaprl pot vozniku kolesa z motorjem Radivoju Koželjniku. Prišlo je do trčenja, pri čemer se je voznik kolesa z motorjem težje telesno poškodoval.
V soboto okrog 16. ure je voznik Milan Klavs iz Velenja vozil priklopnik Lj - 199-533 od Evrotransa Ribnica na Dolenjskem v smeri iz Slovenj Gradca proti Velenju. V bližini Hude
luknje je doslej še iz neznanih vzrokov zapeljal v reko Pako. Pri tem se je voznik rahlo telesno poškodoval, materialna škoda pa je seveda kar precejšnja (foto: LO)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubeče mame in omice
FRANČIŠKE KOROTACNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo v zelo velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, vence in izrazili soža-lje. Zahvaljujemo se pevcem, govornikom, duhovniku za opravljeni obred, posebna hvala še dr. Reberniku, ki ji je lajšal bolečine.
Žalujoči: hčerki Štefka, Anica in sin Franc z družinami ter ostalo sorodstvo.
ČIGAVI SO PREDMETI?
Delavci Postaje milice Mozirje so pri zbiranju obvestil ugotovili, da je C. P. v noči med 15. in 16. septembrom letos izvršil vlomno tatvino v osebni avtomobil znamke Škoda, ki je
stal pred servisom EI Niš v Velenju. Iz avtomobila je odnesel predmete, ki so na sliki. Delavci Postaje milice Velenje naprošajo lastnika predmetov, da se zglasi na Postaji milice Velenje, saj bo na ta način pripomogel k hitrejši razrešitvi tega kaznjivega dejanja.
ORADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
VEGRAD
VELENJE, PREftERNOVA 0
GIP „VEGRAD'J VELENJE TOZD„VEMONT"
PRODAJA
kombi Zastava 1300 v prevoznem stanju.
Cena: 5.000,00 din. Informacije vsak dan telefon 850-705 ali „VEMONT" Selo.
od 6.00 do 14,00 ure na osebni ogled na TOZD-u
OBVESTILO
ZGORNJESAV1NJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE obvešča, da bo RAZPRODAJA 2IVIH KOKOŠI od 3. do 12. novembra 1978 pri kooperantih:
1.	Jože RAKUN, Radmirje 24
2.	Maks SLATINŠEK, Radmirje 34
3.	Francka POLIČNIK, Gornji grad 151
4.	Ivan TESOVNIK, Dol 16
Ljubno ob Savinji Ljubno ob Savinji Gornji grad Gornji grad
Kokoši so srednje težke pasme (rjave), primerne za zakol ali za nadaljnjo rejo!
Razprodaja bo ves dan v navedenem roku. CENA: 40,00 din/kom
Informacije na telefon (063) 830-045 in 830-010
OBVESTILO
V preteklem tednu je pričel Petrol z redno dobavo zemeljskega plina na Železarni Ravne na Koroškem. Cevovod je pod pritiskom, zato obveščamo lastnike zemljišč, reko katerih poteka plinovod, da strogo upoštevajo navodi-in izjave, podpisane od investitorja ter lastnika zemljišča in sicer:
-	da v petmetrškem pasu na vsako stran plinovoda ne bom sadil trt in hmelja. Dreves in grmovja pa ne v taki oddaljenosti, da bi veje segale v ta petmetrski pas in da bom ta del zemljišča lahko uporabljal le za ostale kmetijske namene ali poljsko pot v okviru pogojenih omejitev;
-	da v petmetrskem pasu na vsako stran plinovoda ne bom opravljal nobenih gradbenih del, zlasti ne izkopov, v tridesetmetrskem pasu na vsako stran plinovoda pa ne bom gradil stanovanjskih in poslovnih objektov.
Istočasno obveščamo tudi upravljalce in uporabnike cest, elektrovodov, kanalizacije in podobno, da je potrebno pred kakršnimkoli posegom v desetmetrskem pasu pridobiti soglasje upravljalce plinovoda, enako tudi za ostale gradnje v tridesetmetrskem pasu.
Pri gradnji plinovoda so bili v več primerih uničeni mejniki, katere je dolžan investitor ponovno postaviti. Na željo investitorja obveščamo vse prizadete, da do 15. 11. 1978 priglasijo potrebe po ponovni izmeri in zaamejičenju.
Zahteve, ki bodo predložene po tem roku investitor ne bo upošteval. Prijave oddajte na Skupščino občine Velenje -oddelek za gospodarstvo
NAČELMK oddelka za gospodarstvo IVAN KOLAR. dipl. ing. gozd.



m
Pri avtobusni postaji v Šoštanju je pogostokrat zelo tesno - zaradi avtobusov. Če se boste slučajno pripeljali Šoštanj za avtobusom, se kaj lahko zgodi, da boste imeli pri postaji nepredvideni postanek. Avtobus se ustavi m zap
lpvn nnlnvim l^pctp Watn ninntp nn^al/^fi A^ n^tnil/i inrtnniln in .4-1....	J„ ::_ ------ U,. A------
zapre
šofer pobere denar za prekršek in zapeljati po oblastno.
Poleg dveh sej operativnega štaba občinske gasilske zveze, na katerih so obravnavali programe društev, obiskov društev, akcije, med katero so kontrolirali delo vratarjev v vseh večjih delovnih kolektivih, pregleda in kofl kletnih in drugih prostorov v posameznih objektih, so imeli gasilci velenjske občine v tednu požarne varnosti! veliko sektorsko vajo v TGO Gorenje Velenje, med katero so preizkusili njihovo sposobnost za gašenje morebi« požara v industrijskih objektih in reševanje ljudi. Na alarmni znak je v najkrajšem možnem času prišlo na improviziranega požara 98 gasilcev iz desetih društev občine. Vaja pa je tudi dobro uspela.
nudi veliko izbiro POHIŠTVA
vseh večjih jugoslovanskih proizvajalcev
OPREME ZA VAŠ DOM v blagovnici sodobna oprema
Stane Fidej zastrupljen s športom
2e več kot 30 let aktivno dela na področju telesne kulture - S šolskim športnim društvom osnovne šole Gustav šilih je dosegal številne uspehe
S tradicijo športa v naši dolini se tesno prepletajo imena mnogih posameznikov, ki so z aktivnim nastopanjem na športnih poljih, z delom v društvih, z vzgajanjem mladih športnikov ah kakorkoli drugače, vtisnili telesni kulturi neizbrisen pečat.
Stane Fidej je ime, Id je poznavalcem športa v Šaleški dolini bržkone zelo dobro poznano. Že več kot trideset let nastopa na tej sceni in posveča ji praktično ves svoj prosti čas. Zlasti pa ga dobro po-
sem se zaposlil kot hišnik na takrat še edini osnovni šoli v Velenju in v tem letu se začenja tudi moje delo v šolskem športnem društvu. Leta 1963 sem se preselil na šolo Gustav Šilih in med drugim prevzel tudi vodstvo rokometnega krožka. Takrat je rokomet že bil moja največja ljubezen in z učenci, ki sem jih treniral, smo dosegah zares dobre rezultate. Dolga leta sem bil tudi fant za vse v ekipi velenjskih rokometašev, saj sem poleg tega, da sem opravljal funkcijo predsednika, tudi pral ter likal drese in počel še marsikaj drugega. Toda, kot sem že rekel, nadvse rad sem imel rokomet in ni mi bilo težko."
Kot pove Stane Fidej, se je največ rokometa naučil iz literature, ki ji še danes redno posveča kakšno urico svojega vsakdanjika. Pa ne le športni marveč tudi leposlovni knjigi in predvsem križankam, ki so
poleg športa njegova največja strast.
,,V lanskem letu sem svoje udejstvovanje v šolskem športnem društvu moral omejiti", je nadaljeval Stane Fidej." Resneje sem se namreč lotil sojenja rokometnih tekem, oboje hkrati pa seveda ni združljivo. Pred dvanajstimi leti sem opravil sodniški izpit in od takrat dalje se kot sodnik redno pojavljam na srečanjih nižjih tekmovalnih stopenj. To mi pomeni veliko veselje in nenazadnje prijetno rekreacijo ter sprostitev. Čeprav imam na tem področju kar precej obveznosti pa še vedno zelo rad priskočim na pomoč mladim športnikom na naši šoli, če me le pokličejo. Telesna kultura je tisti del mojega življenja, ki bi ga resnično težko pogrešal. Aktivno se ji bom posvečal še naprej, dokler bom zmogel in dokler me bodo potrebovali."
J. KRAJNC
Stane Fidej
o in cenijo učenci osnovnih š<_, saj je prav delu v šolskih šj rrtnih društvih zadnja leta n menil največ moči. Sicer pa je Stane Fidej že skoraj petnajst k hišnik na osnovni šoli C stav Šilih v Velenju, kjer ga p inajo kot velikega prijateljja u- encev, ki jih s posebnim ve-s em vzgaja v prave športnike.
V neizmerno veselje mi je < ti na športnem področju", » i Stane Fidej, „še posebej z nuauimi. Preveč sem zastrupljen s tem, da bi lahko kar r_.enkr.it prekinil, čeprav sem že ma'o v letih pa tudi najbolj zdrav nisem več. S svojo športno aktivnostjo sem začel že lc i.alu p' 'ončani vojni, najprej k, t eden izmed ustanoviteljev nogometnega kluba Rudar. Takrat sem bil rudar in kljub težkemu delu v jami smo se vHno z veseljem podili za žogo. 1 gomet sem aktivno igral vse do leta 1954, ko sem prepustil mesto mlajšim. Pet let kasneje
V
Kot kaže posnetek nam je včasih zelo malo za varnost
Okroglih dvajset let mineva letos, odkar so pionirji velenjskega modelarstva s svojimi prvimi izdelki začeli pisati zgodovino društva „Modelar". V teh letih so člani društva, danes jih je upoštevajoč tudi tiste na osnovnih šolah že preko šestdeset, izdelali brez števila najrazličnejših modelov in s spretnostjo svojih rok pobrali na številnih tekmovanjih po vsej domovini marsikatero nagrado.
Pred dnevi so se člani društva Modelar iz Velenja zbrali na rednem občnem zboru, kjer so potegnili črto pod delo, opravljeno v preteklem letu in si zadali naloge, kijih bodo skušali uresničiti v naslednji delovni sezoni. Ugotovili so, da zadanega načrta niso uspeh v celoti izpeljati, predvsem zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in neustreznih delovnih prostorov, kar sta glavni težavi pri njihovem delu. Zaradi večstranskega pomena njihove dejavnosti, ki že davno ni več samo igračka-nje, kot so poudarili, potrebujejo seveda primerne delovne pogoje in sredstva za nakup dragih materialov. Kljub vsemu temu pa so ugotovili, da so v zadnjem času dosegali zavidanja vredne delovne rezultate, saj so zlasti njihovi najmlajši člani na mnogih tekmovanjih segli s svojimi modeli po najžlahtnejših odlič-jih. Z uspešno sezono se lahko pohvalijo predvsem Arpad Šala-mon (mlajši), Matjaž Šentjurc in Boštjan Pelko, skupaj pa so na srečanjih modelarjev v Sloveniji in drugod zasedli šest prvih in osem drugih mest. V boljših delovnih razmerah pa bi se seveda porodili še boljši dosežki. Prav to se jim obeta že v naslednjih letih, saj so pred kratkim dobili na voljo nekaj protorov v novem dijaškem domu Rudarskega šolskega centra, ki seveda še ne pomenijo trajne ali končne rešitve, predstavljajo pa pomembno in za vse modelarje nadvse dobrodošlo pridobitev.
Za naslednje leto so si začrtali pester delovni program, ki med drugim vsebuje izdelovanje letalskih, motonautičnih in brodomodelov, maket ter kombiniranih vozil in seveda sodelo-
vanje na najrazličnejših tekmovanjih. Največ skrbi pa bodo skušali posvetiti strokovnemu izobraževanju svojih predvsem mlajših članov. Izračunali so, da bodo za vse tO potrebovali približno 570.000 dinarjev in upajo, da jih bodo prav zaradi vse večjega pomena njihove
* i
T
dejavnosti, uspeh dobiti.
Na nedavnem občnem zb člani društva .Modelar" izvolili 1 novo vodstvo, funkcijo pred bo odslej opravljal Vinko Vui dogovoriti pa so se tudi, da l uradni otvoritvi novih prost domu Rudarskega šolskega pripravili razstavo, ki bo sk celoti prikazati njihovo za delo.

»

Mladim modelarjem pomagajo inštruktoiji
„NAŠ CAS", glasilo SO stične zveze delovnega ljud izdaja Center za informin propagando in založništvo lenje, Velenje, Titov trg 2, l „NAS CAS" je bil ustanovfji 1. maja 1965; do 1. janui 1973 je izhajal kot štirin dnevnik „ŠALEŠKI RUDA kot tednik pa izhaja „Ml CAS" od 1. januarja 1973 1 prej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Sti Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tai Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična uredili
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov t 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni našim Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev(| inozemstvo 300 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava ČZP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tislc „Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za „NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvraM sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februar 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.