|=wg M o j k o z e 1. CfcrAi/^' tore' n's'e Pozna'' moj6?3 kozla? Škoda, Q>-L^" gfotovo bi vam še sedaj smeh uhajal, da ste CT*j, ga kedaj videli. Oče so ga kupili od sej-¦¦'M^fcjjj marja Pusta ter ga izroiili meni v oskrbo. SfsS/I^S Pa seni 'uc^' skrbel zanj, kolikor je bjlo le J^K niogoče. Dokler je bilo zunaj premrzlo, sem ^S^>. nlu no^'' v hlevček krme in vode, a tudi §3$M&M. soli je dobil slednji dan polno pest. Ko je |^^^^ pa jelo sijati solnce topleje, takrat sva šla f^^ pa na pašo. Hej, to je biloveselje! Vsi so-sednji otroci, moji součenci, so naju spremili, in kozel, videč, kako čast rnu izkazujemo, je vzdigni! glavo vi-soko, da mu je bvada prosto migljala, in korakal je ponosno kakor general pred vojaki. Ko smo pa prišli do gozda, nas je zapustil ter šel obirat grmovje. Pu-stili smo ga in se šli skrivat. Pa smo se kmalu nave-ličali, kajti ko je zaklical Potrpinov Jože: ,,lgrajmo se vojake", smo bili že vsi za to. Jože je bil izvoljen po-veljnikom, kajti on je znal po vojaški poveljevati, ker ga je naučil njegov brat Francek, ki je prišel lansko leto od vojakov. Mene so pa izvolili za trobentača, ker sem imel trobento, katero mi je prinesel preteklo — 125 — leto Miklavž. Vsi drugi so bili vojaki in vstopili so se v vrsto. Jaz seveda sem stal ob strani. ,,Desno kre-ni!" zakliče Jože in kakor eden smo se obrnili vsi na desno. nRegiment sto-paj!" in odko-rakali smo po travniku pri gozdu. nTrobenlač!u se je glasilo zopet povelje in za-trobil sem, kar se je dalo. Kar priteče kozel do mene in prične korakati z nami. Začetkoma sicer ni stopal tako kakor mi, pa vedno bolj in bolj; nedolgo — in že je stopal pravilno kakor mi. Ej, (o je biloveselja! Kotarjevemu Tinetu je tako ugajalo, da se je od smeha valjal po travi, posebno še, ko je videl, da je na po-velje ,,Regiment, stoj!" tudi kozel obstal kakor pribit. Tudi povelje: »V tek!" je poznal, kajti takrat je tekel z nami boljše kakor Šikovčev Jernejček, kateremu je zmanjkalo sape vsakih deset korakov. Odslej smo pa vsak dan težko čakali, da je mi-nula šola. Naloge smo doma še izvršili, potem z kozlom v gozd, kjer smo ostajali do večera. Nekega dne pa si domisli Potrpinov, da mora kozel tudi ,butati". ,Saj res! Dobro! Le naučimo ga!" stno klicali in takoj smo ga vzeli v uk. Začeli smo ga suvati v glavo. Kozel se je ogledoval začetkoma začudeno, potem pa je jel nastavijati giavo, a naposled se je začel še zaganjati in — to smo hoteli. Sedaj je znal vse! Četudi je tega ali onega vrgel po travi, kaj to? Nasmejal se, vstal je in skakal dalje. Ej, lepo je bilo življenje tam na paSniku poleg gozda v bližini svežega studenčka! Nekega popoludne, ko smo se naveličali korakati, in smo se skrivali, jo je pa kozel popihal domov. PogreSili smo ga šete, ko je nastopil večer. Skrbeč pridem domov. Še danes, ko je že vendar več let tega, nisem pozabil, kako so me oče sprejeli. ,Tako čuvaš kozla? Tako?" so se hudovali, ,,tako ga varuješ, da je pohrustal in polomil po vrlu vse ¦ zeljnate glave?" ¦ Ko sem začul besedo zelje, mi je postalo Vtoča, I kajti vedel sem, kako skrbe oče za zelje in kako radi I ga jedo. Jel sem jokati. I - 126 — ,Naj bo!° so rekli oče, ,,za sedaj ti bodi odpu-ščeno." — Oh, oče! Ljubi, najdražji oče, kako dob/i, usmiljeni ste bili vi! ,Toda", so nadaljevali, ,če ti pa še enkrat uide in naredi kako škodo, ga prodam." Zazeblo me je po vsem životu, kajti dobro sem vedel, da oče to brezpogojno tudi storž, kar oblju-bijo, in zatrdno sem sklenil čuvati in čuvali svojega kozla. Pa čez štirinajst dni je zopet — prišel pred menoj domov. Zopet smo korakali — kozel scveda z nami — in ko smo se pričeli skrivati, sem ga pczabi! pri-vezati, kakor je nasvetoval Štihov Janez. To pot je pa snedei zadaj za liišo tri lepe, cvetoče vrtnice. Nič ni pomagalo, ne jok, ne stok in ne prošnja. Ko smo prišli čez nekaj dni spet pri gozdu skupaj, se nam ni Ijubilo igrati se, kajti ni ga bilo več: mojega modrega, uče-nega in — snedenega kozla ... Mihael R.