225. številka. Ljubljana, v soboto 2. oktobra 1897 XXX. leto Uhaja vsak dan t.\W-«t. izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman la avst ro-ogerske dežele za vse leto 15 tfld., za pol leta 8 gld., z.i četrt leta 1 pld., M jeilrn mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto \3 gld., za Četrt leta d gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poliljanje na dom tlAuu so po tO kr, na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor p« stnina anala. Za oznanila placnje se od Stiristopne pctit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrut tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po -i kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se irvole frankova i. — Rokopisi se ne vračnjo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stv.iri. Budgetna predloga. V včerajSoji seji državnega zbora je predležil finančni minister dr. It pl. B i 1 i n s k i državni proračun za leto 1898. Is tega proračuna je raz vidno, da znašajo vae državna potrebščine za leto 1898. skupaj 715,020 000 goldinarjev, vsi dohedki 719,900 000 gl., in da maša torej prebitek 3 979.000 gld. Pnbitek je torej skoraj za 3 milijone višji od lanskega. Seveda se ta prebitek po poznejšem ustavka zahtev za nekatere skupno potrebe de nekoliko zniža. Bndgetna predloga je sestavljena torej tako-le: Državni izdatki za 1. 1898. Najvišji dvor..... 4,050.000 gld, Cesarska kabinetna pisarna . . 7G.864 B Državni zbor..... 1,30G2G2 „ Državno sodišče..... 23 300 B Minhtrr.-ki svet..... 1,330.021 „ D.neski h sknpnim potrebam . 122.GuG.440 „ Notranjo ministerstvo . . . 26.623 441 „ Ministerstvo za deželno brambo 24,072 081 „ Ministerstvo za nk in bogočastje 29,17 7.140 „ Ministerstvo financ .... 112,651.806 B Trgovinsko ministerstvo ... 49 445.049 „ Železniško minisfcratvo . . . 96,525.500 „ Poljedelsko ministerstvo . . . 18,585.231 „ Justično ministerstvo . . . 23,065 037 „ Najvišji riičunski dvor . • . 176.600 „ Penzijski etat..... 22 898.800 „ Subvencijo in dotacije . . . 6,449 505 „ Državni dolg...... 170,553 910 a Uprava državnega dolg* . . 650.190 , Skupaj: 715,920 827 gld. Državni dohodki 1. 1898. Državni zbor..... — Ministerski svet .... 791 300 gld. Notranje ministerstvo . . . 1,870.906 . Ministerstvo za deželno brambo 408 679 „ Ministerstvo za uk ia bogočastje 6,851.733 „ Ministerstvo financ .... 518,889.842 „ Trgovinsko ministerstvo . . . 52 452 150 „ Železniško ministerstvo . . . 113.829 800 „ Poljedelsko ministarstvo . . 14,572 7 IS „ Jdstično ministerstvo 1,073 231 1 311 297 Subvencije in dotacije . 2G4.300 1.048 280 Uprava državnega do'ga 10.850 Dohodki iz predaje nepremičnega državnega posestva . . 170.000 Del plačila jnžne ž 1 /ni. o . 1,846 100 Skupaj: 7 19 900 282 gid. Ozirtje se najprej na posamične točke potrebščin, kaže mej prvimi petimi točkami (najvišji dvor, cesarska kabinetna pisarna, državni zbor, drž. sodišče in min.s 'erski svet) le poslednja za 13 004 gld. višjo zahtevo, ki se razlaga z bo dočim zstemizovanjem dvcrnosvetn.ških mest in z imenovanjem senatnega predsednika txtra statum. PotiebSčioe skupnih del so se zvišale neznatno Nf.fr; nj< ministerttvo kažo za 2,1 12.566 gld. višje potrebe; takisto se je etat deželnobrambcvskega mi-nisteratva vsled pomnožitve deželne brambe in žandarmerije povišal za 320 000 gld. Pri et&tu min sterttva za uk in bogočastje je c menil finančni minister, da je moral žal, mnogo zahtev črtati, da pa kaže proiačnn vendarle nekaj važnih napredkov. Potrebščine so se zvišale na 1 256 475 gld., ki ss razdt'e* sa ien(ralo, t. j. na z'tĐtfmizovsnje novih meet pri centralnem vodstvu, na povišanje šolskega nadzorstva, povišanje dotacije dunajski ikad. znanosti, na povišanje podpor za prospeh umetnosti, nakup starih umetnin in na ustanovo avstr. arhooh gičnega instituta. Pri ku'fusu eo Ee pcvištJi stre ški s pc viša njem dotacij, zlasti pa radi popolnitve Lvovske medicinske faku te. Ped ■aslcvom srednje šole se omenja posebej podržavljenju Opaveke priv. sredrjq šole. V fafn finančnega miuisteretva se kaže na-rastek stroškov za 8 805 129 gld., ki se razligajo :'.'t«8t; s personalnimi pemnež,tvarni tb piiliki justičee in davčne lefcrme, s splešrjim blsgajnišk.m uprav-ništvom, s stroški uprave direktnih davkov, užit-ninekega davka in z nekaterimi dobredelnimi napra vaui za delavce. Trgovinsko ministerstvo izkazuje za 2,118 745 gold. več ettclkov, VZraScajOČih iz ziatemizovanja novih meet, pespf sevanja obrti in kupčije, iz izvrševanja privilegijskoga zakona, iz pripravljanih stroškov za par što svtcvao rarstivo, ia p. dpoi* za trgovinsko moniarico, la s ioškov zi poštno hranilnice in iz m katari'j umujših podpor. 2alesnilko ministerstvo ima za 2,550.790 gld. večje potrebščinp, ki Bfl razlagajo iz zidanje nekatera novih prog in i/, pomnožitve persoaala. Tudi se je v interesa prorreto- va nosti poyišal dosedanji pio račooi PoljrdelsVo ministarstvo iara večje potrebšč ca za 705 614 gU. Tudi justičeo ministeietio ima za 3 028 279 gld. više i Loška nego lani. V^rok povišanju jo ožvotvor« njo ro; egn civilnopravdoega reda, zistemizovanje novih sodniških in aancelijskih shižb, ustanovitev novli B d Jh dvorov v St. yi, v Š-bs-nku in v Marbcru, pa ustanovitev okrajnih sed šč v OMyoiji in v Po'IwVoc7yiki. Prt zaglavju ;ub; poviša! p.; se je crT. dolg vsled posojil kimisija pro.*t*Uih dol na Dunaju in vale d poplačevanja investicijskega posojila. Skatn) [ok it; ;e proračurijano z 719,900.282 gold, ki je ia 30715.143 gli. višji od lai skega. Dohodki nsultirajo pc najvoi iz aUta finančnega (zlaeti direktni davki, ož'tninski davek in koleko-vina), trgovinskega (dohedki pošte, brzojava in peštce branifnic ). železniškega (vzvieanja premeta, dcrastek covih prog 'n de'cž dobička severne ž"?eznice). N tranje, naučno, finančno in de-želnobrambovsko i ; (• r hu pa izkazujejo izLris nekaterih točk. Manjše ilolio 1! o pri loterij jo razlagal finančni minister s tem, ker se opuste polagorri manjše igrsk« zbirke. Minister je zajedno povedal, da se mala loto-gra — kakor na Odrskem — tudi Cislitvaniji opusti. Seveda j« termin še do cela nedoločen. Tudi glode odprave časnikarskega in koledarskega koleka nima vlada principijalno nob3r.1g.-1 ugovora, ako se najde za nju primarno pokritje. Vlada hoče predlogo o rfgulaciji uradniških in drugih plač predložiti žo v t«h dneh, v dosego potrebnih evot — 18,450.000 LISTEK. Poglavje o pohujšanju. Vnovič so se dvignili sijorn-ki čuvaji, — vnovič doni stara peseu, da je vsa svetovnoznana morala ■lovenskega naroda v nevarnosti. — Dasi tem đon kišotskim junakom, ki se pojavljajo vsak hip kakor gobe po dežju, ni možno dokazati, da se bore le proti umišljenim strahovom, .eedar hočem spregovoriti pa? resnih beeedij o pohujšanji. Upam, rV ee mi to oprosH, ker je prvič in zadnjič. Napisane pa bodijo te vrstice onim Slove neona, ki 10 še dovolj samostojni in razsodni. Morda vsij nekoliko pripomorejo v to, da vc-j za hip poneha oim čudni d rndaj, ki nas lo osmeši pred vsem svetom. Ko so slavnemu nemškemu pisablju Anzen grnberju — prot« knteremn so naši veristi še deviško nedolžni — očIHII, d° pohujšuje v bvojih ep;n»h tedaj se je teki svojim nasprotnikom tako odrezal: aAli se mar bojite, da ntrpite Vi moralično Škodo? — Za bo ne, ali za druge ... — No, bili bi tudi prvi. Nikdar šo nisem izpoznal koga, ki bi se bal za svojo lastno moralnost, vsakdo se je le bal za druge. Torej mislim, da se lehko pomirite s ozirom na to vzajemnost, ki je človeški družbi v toliko čast. Nikdo namreč c e more smatrati dru-gtga za skrivnega lumpa, da ne bi i eam veljal ia takega." — Tako tud« pri nas. Na a ljuba mladina, to je ved~o izgovor, ali pa na5e nepokvarjeno ljudstvo. Pred vsem bodi konstatovana resnica — icj niča je ia ostane, naj bo še toliko H ji — da je i mhdina i ljudetvo pri nas v obče pevcem tako, kot povsod drugod. Mi nismo sami angelji, isto tiku kakor drugod niso rime propalice. In ako smo ljudje tu in tam — jednaki, potem pač za kreposti in za pregrehe iščimo vire drugod, nego v slovstva. Pa recimo, da i slovstvo odloči v tim oziru pri pciamezniku. Dolžnost izgojevalcev je, da of'ok ne dobi v roke knjige, ki ni zanj. Ali kje je kmet, ki čita n. pr. „Ljublj. Zvon"? Lahko razpišem zanj cekin dobil ga ne bom. Torej niii mladina niti Ijudbtvo ni pod uplivom a pregrešnih" pisateljev. Kdor se pobujšuje, on je že moralično po kvarje... — Čistemu je vbo čisto; on niti ne razume besedij in scen, ki vzbujajo pri drugem opolz-loet in poltenost. Ni se mi treba bahariti, a povem lehko, da ee ne čutim ne najmanje moralično slabšega, ako prečitam kako toliko klevetanih povestij. H-' *?m iibomo, katoliško vzgojen. A dola, ravno veronauk, mi je podal prvič sad spoznanja. Biblija podala je, dasi prikrojena in usua del-phini, le preveč kočljivih stvar.1 Morala nas je učila o najraznejš'.h pregrehah. Mir smo bili res propalico vsled tega? — Življenje, poki c me jo pr! vedel do tega, da sem videl in izpoznal propad nemoralnosti, da sem proučil najgrše človeške Btrasti. Ia vendar mi niti največji sovn>žaik ne more očitati, da sem propalica. Sklicujem sa iehko na izrek nekega Blavnega, svoj čas Ljubljančanom zelo priljubljenega piopo-vednika, o. jezuita. Govoril sem ž njim o temu podobnih stvareh in omenil, kako slabo sodijo nekatere pobožne dašice vsled tega o meni: aNe zmenite se za to, mi je dejal, niti vaša vera, niti morala vsled tega ni trpala ni najmanjša." Je li torej res tako grozno, ako pride i pri nas „8vobodoljubnou delo na dan ? Seveda, le razsodnim, zrelim ljudem je namenjeno. Kakor emrtonosno orožje ni za rabo blazniku, tako tudi taka knjiga ni za onega, ki no razume ločiti dobro od slabega. Ako duhovnik, ako jurist proučava razue pre-gajhe, ako občuje dan na dan s prepalimi ljudmi, ako od njih čuje najraznejue zlobnosti, bodeso li zaradi trga lo tronotek dvomili o tem, da jo on sam peštenjak ? goldinarjev — pa bo n pelje iiviianje kon-enotnega davka, davek prodaji žganja, piva ia sladkorja in transportni davek. Ako aprejaia drž. zbor te nove davke, more ae iivrsiti rega-lacija, h fer pa bi bila zopet odložena na nedoločen čas I) »včna r-f rma ee po izjavi ministrovi pri i r ivljii, zemljiški davek pa se iznova določi dele v mprcu 1898. R di novih davkov je povdarjal mi tiater tudi potrebo pomnožitve davčnega oaobja, ki ji Bfdaj preobloženo. Glade* železniškega minister-sva je omenil minister, da ee poskrbi za zboljšanje li «njp železniških nastavljencev, zlasti ču-ajev, ka t>rim s«! službene nre omeje. — Rizen tega je trrenil nrniater, daee je investicijski p r o-I i m i n a r i j d Jočil na okroglih 30 milijonov, ki Bi porabijo za regulacijo rek, zidanje šol, juetičaih e'ćub z« povečanje kolodvorov i!d. i ■.;>■ •'■ finančnega ministra, ia čegar obširnih točk s.- o nrgl: na kratko omeniti le najvažnejše, ji Bapravil v parlam nto vefik vtisk. M nister ob I ub'ja n t e davke, in to bo opoziciji dobrcdjšlo cro.e preti vladi. V IJ ubijani, 2 oktobra. Slovanska krščansko narodna zveza je sklenila v svoji zadnji seji to-le resolucijo: »Slovanska krščansko - narodna zveza izraža, vstrajajoč pri svojih pozitivno krščanskih načelih tudi v vprašanji dvoboja, svoje najodkritosrčnejše zadoščenje, • i l ee je vsled popusta kompetentnih cerkvenih in tržavnih ttktorjev dosegla zadovoljujoča poravnava B ere dvoboja ministerskega predsedn'ka, zagotavlja Nj. ekscelenco — najostrejše obsojajoč proti njemu in njpgi narodu obrnjene žalitve — svojih najod-kritosrčaejšib sočustev ter mu izreka srčno željo, da bi kmalu in popolnoma ozdravel." Kat jliško narodna stranka in kriza. Pred-loj, kateri je stavil „L;nzer Volksblatt", naj bi se i- 'il odsek, ki naj bi izdelal nekak „okvirni zakon" radi jezikovnega vprašanja na Češkem, je sad barona Dipaulija — ne pa EbenhocJha. — Katoliško-narodna stranka ga je sprejela za svojega i naznanila ostalim strankam desnicu. Predlog pride že v jedni prihodnjih sej na vrsto. , Neue ie Piesse" sodi, da ima predlog le namen, re-i Btranko vedno glasnejših očitanj volilcev, ki ugovarjajo sedanjemu vedenju stranke, „b^u tscb.es V -Iksblatt" pa meni, da bo kat. narodna stranka, nk » se njen predlog izjalovi, bržčas izstopila iz večine. Pristojbine prič v civilnih pravdah Ju- s i "no ministerstvo je predvčerajšnjim izdalo novo ni red ho glede pristojbin, katere smejo zahtevati priče in strokovnjaki pri pravnih preporih. V tej odredbi se določa, da treba zahtevati pristojbino tekom 2 1 ur pri sodišču ustmeno ali pismeno. Sodiš e poravna potne stroške za sem in nazaj. Ako se zasliši priča v kraju samem, povrniti mora sodišče tioške, katere je imela priča, vozeča se z ja nimi občii: z železnico, z omnibusom ali s t-am-vajem. Poseben voz plača sodišče le, če javnih 0 Vil ni. Plačajo se vadno troski najcenejih občil. Ia ako čitam še tako zlo, nemoralo popisu jo!o knjigo, bedem li vsled tega sbibši? Ako živa b seda in rreoično življenje ne pokvari j-dnega, naj li tiskovina drugega? Dozdaj sem govoril s pogojem, da je knjiga r-s „robujšljiva" in .slaba*. Ali je to pravo? e'o trdim, da knjiga sama ob sebi na po- 1 ujsa nikogar. Kakor medicej^ko Venero opazuje deseterica z največjim spoštovanjem do umetnika, ki ja v nji iz isil krasoto človeškega telesa, in 6ele jednajs'i ia jedini epazi samo to, da je brez obleke — p ne razume ničeear drnzega na nji — tako tudi j ri knjigi, pri popisa deseterica cbčuduje pisateljevo teLniko, izrazovitost, dubovitozt — a j^dnsjsti ni česir drugega nego kako spodtakljivost. Ta jedni js*i ni pohujšan vrled dela, on je žo piišel zloben obedovat si delo, kip ali knjigo, in le vsled te rlebnosti našel je, po čemur mu je b'epelo 8rce. Zlovoljnim in nemislečim ali celo osebno sovražnim bodo te besede — brez učinka ; dobro voljnim, poštenim pa morda vendar prietudijo ono neumno in nerodoljubno klevetanje ter ee overijo, da ni vse tako č no, kakir ta jim to nalašč riše. NaLšč pa se nioom spuščal v posameznosti in orreeil Ie splošncet, s j to velja za vse slučaje. S e v e r i n. Ako pride priča peš ali s kolesom, ne dobi nobene odškodnine za pot Ako pa je pot dolga vsaj 15 km, nakaže se za porabo obleke in obuvala od 20 kr. do 1 gld odškodnine. Ako je pot daljša, se poviša odškodnina. Razen tega se pogrnejo troški bivanja, t. j. obed Odškodnina za izgubo časa se povrne le takim pričam, ki pri svoji vsakdanji službi utrpe izgubo. Ako potrebuje bolna ali mlada priča spremstva, izplača se odškodnina obema. Državni uradniki in služabniki ne dobe nobene odškodnina. Tudi odvetniki in notarji, odvetniški in notarski kandi-datje nimajo pravice do časovnih pristojbin. Ta določila dobe veljavo s 1. prosincem 1893. Padeo grškega ministarstva 30. septembra ee je sešla grška zbornico. Velikanska množica je zasedla vso zbornično okolico. Pristaši nidalje vanja vojne eo prišli z zastavo. Pndssdnik R b a 11 i s je v trpkih besedah omsnil zaključek nesrečne vojni češ, le kak norec je mogel ž de i, di se po premagi pri Larissi vojna nadaljuje. Imenoval je mirovne pogoje težke, moč dež-le presegajoče, ter napadal Nemčijo, češ, da ji bila sebična. M nis'ersti prvJ '•e in k je končno odklanjal vsako odgovornost mi-nister-.tva ter dej -iI, da ne zahteva, naj bi zbornica sprejela mirovna pogodbo, pač pa naj zboru c» izreče ni :im rdtva zaupnico K »r se to ni zgodilo, je ministerstvo takoj odstopilo. — Zatrjuje se, da ne-t i vi Deljannisov somišljenik Z tirni a nivj mi-nis'erstvo. Ministeraka kriza v Španiji. M.n:8terski predsednik in likratu vojni minister, general A z c a r-raga je podal demisijo svojega kabineta. Azcirraga je pošten človek, a slab politik, zlasti pa shtb vo^ja -.•k- konservativcev, ki so se začeli po umoru C inovasa cepiti. Kakor poročajo časopisi je glavni vzrok demisije ta, da je kraljica regentinja — v nasprotju z zagotovili Aicirrage — izpozuala, da generala \V*ylerja postopanje na Kubi ne more biti kraljestvu ua korist. Kraljica je torej demisijo spre jela. Vodja liberalcev Sagasta je že poklican v Madrid, da sestavi nov kabinet. Sagasta sprejme težavno dedščino. Nezmožaost Weylerja, grozeče vedenje zjedinjenih držav, ki hočejo s svojimi bojnimi ladijami poseči v kubansko afero, velika liiinčaa stiska, naraščanje karlizma, vsa to podaja ogromno težkoč! Pred vsem bo moral Sigasta odpoklicati VVevderja, ki je spravil kraljestvo skoraj v konllikt z Ameriko, ter začeti z reformami, ki podajo Kubi avtonomijo. Dopisi* I/. Novega nicsla, 30. s pt robra. D rka „kluba dolenjskih bicifclistov vNjvem mes'.u", dne 26 neptsmbra 1897. obnesla 8« js čez vsi prida« kovanje sijajno! BI« ji prva kolessrika dirka na D.ldnjskera in zanimanje za ihto tako občno, da smo strmeli nad množico občinstva, k js ta diu prišlo na clj v prijazai Si. Jernej. V nedeljo, dna 20 septembra ob 7 uri zjntcaj odpeljala ne je dolga vrsta dolenjskih kolesarjev, pnšlih iz vseh 8'rani Dolenjske, v Brezico. C>li glavni trg novomeški bil js poln domačih in tuj h gledalcev. Oj 10 uri dospeli smo brez vsake nezgode v lepa Bre žice, kjer smo v M Narodnem domu" obedovali. Točno ob 3. nri popoludne bilo je 8 dirkačev ni startu pri km 108 blizo Krškevasi, pripravljenih za dirko do km 88 v St. J-rneju. Na cilj v Št. Jir-nejn dospol je prvi g. Zooagosi&v Bohinc iz Ljub Ijane, ki j« progo 20 km preletel v 33' 48r,/f,". Gls' đa'c bo strmeli nad elegantno ui-> in skoro neve rcj"t i.") naglostjo, s katero fia je ta »lavnozuaai dirkač kranjski na cilj pripeljal. Is uebrojnih grl klicalo se mu je mej sviranjem godbo novomeške navdušeni .Ziviof". Ko se je razglasilo, da je rabil za progo Krškavas St Jernej sumo 35', je marsikateri konjerejec, ki je že večkrat podil svoe konje po konjskem dirkališču v St. Jerneju, vzel uro v roke ter računaje zmajeval c glavo. Z sap>t!m za nimanjeai smo čakali na drugega dirkvča, ki je dospel ni clj v 37' 03*bil ia g. J^kob Drol iz Krškega. Tretji je prišel g. Valentin Urban:ič* iz Ljubljane v 37' 232/r", četrti Rosp. F^anc Kend i iz Novega mesta v 38' 50'-' r>", neti gosp. Adoif Guitin iz Novega mesta v 43' 50' šeati g. Ad. Grom in Novega mesta v 40' 10a6". Dva dirkača nista dlij pogosto opažalo, di potrebni zdravniške pomoči ali ni bilo dobit', ali pa se je ista kar narav* co8t odrekla. M stni zlravniki aa nikakor ne morejo prisiliti k stalni inspekcijski služoi, zarad tega ču-jejo sa mnogokrat popolnoma opravičena pritožba, :v , r m je nujno treba odpomoči. K-r mora mestna občina skrbčti za to, da le znninji ranj mci in bolniki, ki dospejo v Ljubljano, prenesti ali prepeljejo b kolodvora ali iz hiralnica v P'ecij oddaljeao bolnišnico in ker ss v d d popolnem neizvežbanega oaobja ta prenos vrši mnogokrat v kvar bolnikov, tir na nevoljo navzočih, izdržavanje izSolanih Btrežajev za take jedenkrat ali dvakrat na teden se vršeče prenosa pa bi bilo predrago, bilo bi ustanovitev splošnega rešilnega društva ne le želeti, murveč iz ekonomičnih oai-rov celo priporočati. M h'na obSini namerava namreč sadaj zgraditi „Oasiini dom". Če bi se v tem poslopji odkaaalo stanovanje jedoema mestnemu sanitetnemu slugi, dalo bi se s pripomočjo stalne gasilske straže prenos bolnikov s kolodvora ali a mesta nesreče ali [s pogoršča ne le pravilno in človikoljubno, nego tudi hitreje izvršiti, zlasti, ker bi se projektovani BGa-oilni dom" itak zvezal s tehf mom. Rtzen potrebnih nosilnic in vozov za bolnike, moral bi biti v primeruem lokalu tudi potrebni aparat za prvo pomoč, ko se sme z vso gotovostjo računiti na to, da bi p*č večina, če ne vsi zdravniki Ijub^anski proti primerni dotaciji Loescbnerjeve ustanove od strani mestna občine bili pripravljeni prevzeti inšpekcijsko službo izmenično na ta načia, da opravljajo 24 ur sUižbo pri rezilni družbi; za ta čas b; morali seveda nazianitt kraj, kjer bi biii aa slučaj nujne potrebi dobiti. Di bi bil tak, če tudi primtiven zavod za občinstvo, ki mora ob obolelosti zlasti po noči pogosto zaman iskati zdravniške pomoči, velike vrednost, ji jasno, in bi li na ta način zamogla mest ca občina prevažanje in prenašanje bolnikov iz in v bolnico točno in primerno, pa bnz posebnih stroškov oskrbovati. Kolikokrat ss zdaj pripeti, da naznani kaka občina upravi deželne bolnice v L^ubljaui brzojavna prihod kakega težko ranjenega z železnico, ter za prevoz istega v bolnišnico prosi. Zidjji trenutek pred dohodom vlaka vroča se dotična brzojavka stoprav mestaemu magistrata. Z laj se pričns iekati šelo sanitetoi Blaga, ta zopet inscenira lov na mistna &9QT Dalja v prilogi. delavca, katera doaedaj oskrbujeta preooi bolnikov, ali pn, če j« potreba, tadi na postresč^ke, ki pro--raročajo na kolodvorih v navz encsti potujočega ob činatva ona barbarične prizore, ki so že pogOBto bili povod opravičenim pritožbam. Končno ae mora račnmti tndi z okolncstjo, da mjde txka institucija tukaj, kakor je to bilo tudi drugod, prijatelje in pcspešf vatelje, kateri prvotno pohlevnemu poakneu pripomorejo k nadaljaemu, vsem zahtevam odgovarjajočemu raavoju. (Dalje prih.) Slovensko gledališče. („Trgovec beneški", veseloigra v petih dejanjih, spisal W. Shakespeare.) Nova sezona slovenskega gledališča se je začela sinoči. Otvorila se je s predstavo, katera je prekosila naša pričakovanja, otvorila se je častno in dostojno in želeti je le, da bi bile vse predstave slovenske drame na tisti umetniški višini, kakor je bila včerajšnja predstava „Trgovca beneškega". Odličen litararni zgodovinar je rekel, da tako, kakor se imenuje „Romeo in Julija" visoka pesem ljubezni, sme se „Trgovec beneški" imenovati visoka pesem prijateljstva. To je najboljša kritika „Trgovca beneškega". Shakespeare je spisal „Trgovca beneškega" po nekih trivijalnih italijanskih novelah, katere je bil Giovanni Fiorentino izdal pod skupnim naslovom „11 Pecorone", a ustvaril je iz njih umotvor, kateri občuduje ves svet. Shakespearova vodilna misel pri „Trgovcu beneškem" je bila, da nravne vrednosti moža ni presojati samo po njegovem razmerju z ženskim spolom, ampak največ po tem, kako ravna z denarjem. Shvloek in beneški trgovec Antonio sta si ravna po imetji, različna pa so pota in sredstva, po katerih sta obogatela. Antonio upravlja svoje imetje, kakor da mu je bilo poverjeno v svrho, da izkazuje siromakom dobrote, da posoja denar, ne da bi jemal obresti, da reši iz rok oderuhov njih žrtve in v svoji plemenitosti gre tako daleč, da postavi v nevarnost svoje življenje, samo da reši prijatelja iz stiske. Shvlock pa je utelešena lakomnost in hudobnost, v katerem je pohlepnost po imetju udušila vsa boljša čutila in ga odtujila lastnemu otroku. Pesnik pa ni zašel v ekstrem, Shvlock ima dosti uzrokov, da sovraži trgovca, in ta ostane vsled tega pri vsi svoji plemenitosti vender le človek. Okrog teh dveh zanimivih značajev razpostavil je pesnik celo vrsto drugih tako poetično Porcijo, o kateri pravi Brandes, da je „eine Glanz-gestalt", vrlega in simpatičnega Bassania, prešir-nega Graziana, ljubeznivega Lorenza in mično Je-siko, kateri značaji so v interesantnem kontrastu s čudopolnim, na pravljice spominjajočim dejanjem. Predstavljanje Shakespeareovih iger ni lahko in prirediti dobro predstavo „Trgovca beneškega" je še posebno težko, zlasti ako je treba delati tudi z diletanti, ker mora vsaka najmanjša malenkost priti do popolne veljave, za kar pa treba samih umetnikov. Na nemških provinc jalnih gledališčih se navadno niti ne upajo predstavljati Shakespear-jevih iger, ker so nj»h igralci sposobni k večjemu za predstavljanje kakih bedastih burk, spisanih po ukusu dunajskih fijakarjev in peric, ali pa še za tiste ne, kakor ta klaverna družba, ki prireja v Ljubljani take nemške predstave, da ljudje kar beže iz gledališča ali pa mej predstavo zaspe. Toliko večje priznanje gre potem slovenski drami, da je svojo težavno nalogo, četudi ne povsem dovršeno vender lepo in dostojno rešila. V prvi vrett je to zaeluga režiserja g. I ne manna, kateri je igro za g'edališče priredil in kateri sme Sbylccka šteti mej najboljše svrje uloge, kar jih je doiedej krejiral ua naše« odru Izražal je vaa, v duši ShyIockovi p deča se čutil« naravno in neprisiljeno in ves značaj izdelal b tisto diskretnostjo, katera je njemu lantna in kateri smo ee že mnogokrat divili. Niegov St.vlock je bil ka rakteristken v maski, v kretanji in v irgovarjanji, Eoeebo v velikem prizoru pred sodiščem. Morda je kdo v nekaterih momentih pričakoval večje ostrosti, a to je stvar uknea, vzlic temu smelo trdimo, da niti v Pragi niti na Dunaji nimajo dosti boljšega Stylocka, kakor je naš Intmaun. Takisto všeč nam js bila gospč. Ter ševa, katera se je zlasti odlikovala v prizoru pred sodiščem, kjer je prišel njen pate8 do popolne veljave, in pa v zadnjem pristnega humorja polnem dejanji. Trgovca Antona je igral g. Verovšek in ustvaril iz svoje nloge simpatičen, nekoliko premil značaj, pa tudi z gg. Danilom in Lovšinom smo bili, čeprav ne v vsakem oz m, zadovoljni. Prav dobro nam je ugajala gospč. Slavce v a zlasti v šegavih momentih, pri gospč. Ogrinčevi in g. Kranjcu smo se overili, da nista bila zaman na Dunaju, da imata zdaj sigu^ea nastop in sigurno kretanje, da vesta, kaj nočeta napraviti iz svojih ulog in se trudita, to tudi pogoditi, kar je vsekakor znaten napredek. Tudi pri gospč. Biten -če v i se kažeta ambicija in napredovanje. Zado Btoval je g. Perdan, dasi je Lunzelota nekoliko drugače igrati, kakor ga je oa igral, iu zadostovali so za silo tudi predstavljale! drugih ulug. V celoti je n*ša sodba, da je bila predstava lepo zaokrožena in tako dobra, da si le želimo, naj bi jej bile podobae vse. Gledališče je b lo dobro obiskano. Dnevne vesti. V Ljubljani. 2. oktobra. — (Slovansko-krščanska narodna zveza) je včeraj popoludne izjavila parlamentarni komisiji nastopno: Mi hočemo vstrajati v parlamentarni večini, sodelovati pri ustanovljenju urejenih parlamentarnih odnošajev, nastopiti statuarno organizacijo desnice po načelih vzajemnosti, trdno pričakuje, da nam večina pripomore praktično izvesti v programu naše zveze izražene, načelu adresnega načrta nikakor ne nasprotne zahteve. Pripravljeni smo tudi podpirati vlado, toda le s tem pogojem, ako je pripravljena vladati v smislu večine in ako glede najnujnejših potreb od nas zastopanih narodov administrativnim potom brez odlaganja potrebno ukrene, kar nas more prepričati, da ima vlada trdno voljo, na vseh poljih javnega Življenja odstraniti sedanje nedostatke. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Prav danes je 27 let, kar imamo Slovenci redne gledališke predstave v Ljubljani. Prva redoa predstava v dež. gledališči je bila dne 2. oktobra 1870. leta. Program predstave je bil skromen, kakor je bil ves začetek skromen, in če primerjamo, kako je naše gledališče daces in kako je bilo pred 27 leti, moramo priznati, da smo prav na tem polju umetnosti čudovito napredovali. — Jntri se bode predstavljala ljudska igra „Stari kor p oral", katero imajo starejši obiskovalci našega gledališča izza prejšnjih čauov v najboljšem spominu. Minulo je že precej let, kar se ta dobra in zanimiva igra ni predstavljala na našem odru, zato bode aa ve liko večino občinstva povse nova. — Intendanea nam poroča, da bode za torek naznanjena opera „Karmen" pela šele v četrtek. Uzrok tej pre membi so težave i vojaško godbo. Personal je povBera pripravljen in bi lahko danes pel, toda or kester mora imeti zase vsaj ša jedno temeljito vajo, predno bi mogel sodelovati, temveč, ker je „Karmen" prav za orkester jako težka opera. Za to vajo pa orkestra ni dobiti niti danes, ko je nemška predstava, niti jutri, ko bode dirka, niti v ponedeljek, ko je vojaška parada. Občinetvo raz vidi iz tega, 8 kakimi nepričakovanimi ovirami in težavami se je intendanci često boriti. Vsled te ovire ne bo v torek predstave in ee porabi ta dan za glavne skt šnjo za opero. — (Okrajna bolniška blagajna) Zgodilo se je, kar ae je v irtereBU okrajne bolniške bla gajne moralo zgediti. Mastni magistrat je naredii konec „gospodarstvo" čestitih gospodov „krščanskih Bocijalistov" in je prevzel začasno vodstvo okr. bolniške blagajne ljubljanske. To se je zgodilo radi nepravilnostij, katere je storilo zadnje načrlništvo in nadzorstvo s tem, da bo se izvrševali pri sejah sterjeni nepravilni sklepi in zlasti s tem, da je načelnik nadzorništva, Josip Turk bolniško kontrolo na nedopusten način izkoriščal ter se po večkrat na teden v družbi z blagajniškimi slugami vozaril po deželi, za kar sta si Turk po 5 gld. 50 kr. in vsaki sluga po 2 gld. za popoldan zara čunila in tudi prejela I! Vrh tega je tndi nadzorstvo revizijo blagajniških knjig do 18. septembra 1897. prepuščalo nadzorstvu iz lata 181)6., kar je bilo povsem protizakonito. Z oah-om na te nered nosti, na storjene protizko, kakor nobeden drugi narod, posrečilo se je vendar „Giasbeni Matici", zbrati deloma pri zavednih požrtvovalnih narodnih rodbinah, deloma z lastnimi novci za srečkanje namenjenih 300 dobitkov. Razven za srečkanje naraenjc-ega glasovira, kateri si je društvo kup do pri svetovno znani dn naiski tvrdki J. Csapka & sin in ki se te dni pri pošlje v Ljubljano, razstatljeni eo vsi dobitki v dvorani „Glasbenega doma" v Vegovih u1 ah. Od ne delje, dae 3 oktobra, počenši more si to velezani mivo razstavo brez vstopnine vsakdo ogl> diti. Vstop je dovoljen (b nedeljah cd 10 do 12. ure dopo-ludne in od 2 do 4, ure popoindne, c b delavnikih pa od 3- do 5 ure popoludne. Po posebni prijiz noBti imeli smo priliko, ogledati si že danes to razstavo, in reči moramo, «1* nas je bogata zbirka uprav presenetila. K. j ob vhodu v dvorano prnzen-tujeta se obiskovalcu dve vel> nevi pivovarni, na katerem brde voliti stalni odbor. — (Promenadni konoerti) Vojaška godba svirala bo meseca oktobra dne 3, 10., 17-, 24. in 30., vselej cb polu 12 uri dopoludne v „Zvezdi", a le če bo vreme ugodno. — (Cipe in ljubljanski oiparji) so pričeli ta teden na ljubljanskem barji svoie — tičarske „operacije". Kdor gre zdaj nekoliko po Ižanski okrajni c-nti (proti Iškemu mostu), čuje na obeh straneh — od ranega jutra pa do mr ka — brliz-ganje e zapeljivo „ciparicn" iz raznih večjih in manjših vejnatih „šotorov", ki vni so obdani od „ragelj", te pa polne iimanic, Prijatelji cip bodo prihodnji t- i-"- na trgu že našli zvezaue šnpke teh „naslad" — seveda ša koBmatib, — po dva groša ali ceneje na razpolago, kdor pa si želi ob prostem času kaj zibava, obišče lahko naša slavne ciparje na barji, ki mu bodo vso teorijo in prakso teme Ijito obrazložili v svojih ageneralštabskih" — Šotorih. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani i Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 19. do 25 septembra kaže, da je bilo novorojencev 18 (=20 73°/oo). mrtvor jenec 1, umrlih 11 (=3 16 34 °/t0), mej njimi je umrl za vnetjem sopiln h organov 1, za .VI >donim katarom 2, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 6. Mej njimi so bili tujci 3 (=27 2°/,) iz zavodov 9 (=8 18°/,). Za infekcijozmmi boleznimi je obolela, in sicer: za škarlatico 1. za vrst tu 1 oseba. — (Opozarjamo) na današnje oznanilo do mačina in rodoljuba g 1'ana Pibernika, ki je prevael znano gostilno .pri avstrijskem cesarju" na Sv. Petra cesti. — (Iz Idrije) s^ nam poroča: Prihodnji četrtek, dne 7. oktobra, bs bo vršilo v Idriji raakritje nagrobnega spomenika pokojaemu os. kr. učitelju Antonu Levstsku s petjem in nagrobnim nagovorom. Takoj po tei slavnosti ob 11. nri bo občni »bor „društva učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega". — (Požar) Z Rakeka 83 num poroča 1. okt : Danes oknlo 11 ure dopoludne prikazal se je ognnj v sklndiščih oglja, firme C Piva & C >rop. iz Trat«. Lesene barake ko pog< relo do tal in ž nym do 30 vagonov oglja. Sedaj še gori. C rkniški egnjegasci BO bdi Čudovito hitro na lici mest* Domnfii ognje gasci so ta li z brizgalaicimi tukaj, a kaj pomegi — ko ni nob<-n ga poveljnika — torej tudi nobe nega radal V kratkem imamo dragi večji požar takaj na Rakeka — dve brirgalni — požarno brambo in nikogar, ki bi ogeej pasil! — (Mestna hranilnica v Novem mestu) V mesecu »eptembru 1897 je 183 strank vložilo 26.129 gld. 91 kr., 70 strank vzdignilo 12.550 gld. 13 kr., torej več vložilo 13 579 gld. 78 kr, 12 strankam posojil se je izplačalo 4820 gld., stanje vlog 417 238 gld. 50\, kr, denarni promet 78 335 gld. 19 kr. — (Mestna hranilnica v Radovljici ) V meseca ss^rembru 1897 jo 78 strank uložilo 20 281 gM. 8 kr, 43 strank mdigoilo 6628 gld. 62 kr., 19 strankam se je izplačalo posojil 9750 gl , stanje nlng 298.551 gld. 68 kr., denarni promet 61.24G gld 31 kr. — (.Pedagogiško društvo") imelo bo dne 7. oktobra v lUdeuab pn Zidanem mostu ob lll/a uri predpo'udna zborovanje. Vzpored : 1. Oiborovo pore čilo 2 „U/cd v perspektivo s praktičnimi po jasnih* — razlaga pred.?dn k J Bezlnj. 3 ,Ko!e Barsko pctovarje k Plfvi« kun jezerom in v Ddma-c jo". — Porrčevslec Fl. Rozman. 4. R*rgr»vor o važnih šolskih zadevah. 5. Predlogi. OJbor uljudno vabi tudi goste k obilni cdnležbi. — Po zborovanju bode skupui obed v gostilni g. Patriča, vsak ude leženec naj r-e t«m pravočasno oglasi — (Nov izvod „Hišne postile Martina Lutheria itd'.) Kolikor znano, ohranili so se od te nabožne knjige (Tubinga, 159."») samo trije izvodi : jeden v \VolfenbiittIu in dva v licealni knjižici v Ljubljani, od katerih je jeden nepopoln. (Jahrbuch der Gesellscbaft fi'ir die Geschichte des Protestantismus, XIV., str. 130.) Knjiga je izšla sicer v 10O0 izvodih, a menda je le malo teh prišlo na Kranjsko. Tem čudnejše je, da je našel mar-11 a vi preiskovalec cerkvenih starin, g. učitelj K. Crnologar začetkom avgusta v podružni cerkvi v Malih Pecah pri Višnji gori kakih 40 listov omenjene postile, ki so bili kot lepenec sprejati in porabljeni za platnice katoliškega misala, tiskanega 1. 1598. v Benetkah. Prav zanimiv je predgovor te postiln, ki pripoveduje da je „en dejl teiste Primož Trubar sam s svojo lastno roko sapisal, en dejl pa skusi nekatere svoje krajnske Landstshmane inu Shribarje pustil aapisati." — Mej temi poslednjimi tndi Andrej Sovinec, župnik v okocjanu pri Turjaku. — (Jažnoštajerska hranilnica v Celju) ima mej sodniki na-^rotoikov. Poro a ae da sn slovenskih duhovnikih oglasijo ia znanim irodeot'vcem in ionegatom hrt t obrnejo. V Kanfauarn p ur inje Ante Mišan vulgo Filipan, v Jtrši'ih g. J / Velikanje, župnik (pošta Dgaeno) S^nji k svojim! — (Hrvaščina v mornarici ) Občevalni jezik pri c kr. avstrijsai mornar ci je doslej italijanščina, da si je moštvo hrvatske narodnosti. Zdaj ee poroča, da ja dobil admiralat v Pulju strogo naročilo, da se morajo vsi častniki mornarice učiti hrvatski. V ta namen je admiralat nstanovil dva tečaja, na katerih učita vojaška kapelama gg. Pejčć in 1 'ti j. ia katere obiskujejo vei, v Pulju mudeči se častniki. Govori se, da hočs vojna uprava italijanščino polagoma odpraviti iz mornar ca in mesto tega tujega jenka uvesti hrvaščino kot občevalni jesi k. — (Razpisane službe) Na trorazredni dekliški šoli v Novem mestu mesto nadučiteljice, eventuvelno kako drugo učno mesto na tej šoli. — Na dvorazrednici v Mirni peči mesto nadučitelja. Prošnje za obe službi so vložiti do 10. oktobra okr. šol. svetu v Novem mestu. * (Zanimiva razsodba.) GraSko sodišče ie te dni imelo priliko, pretresati vprašaoje, so li ured ništva dolžna vračati rokopise. Rizsodilo je, da ne, tudi če na čelu 1 s a ni zapisano, da se rokopisi ne vrač ijo. * (O najmanjšem krala.) Spanj<)ki kralj Alfonz je dobil pred kratkem od madridskega škofa svetinjo, katero je papež blagoslovil. „Čemu mi bode to?" je vprašal mladi kralj. — .Obvarovala vas bode vseh nevarnosti", — je odgovoril škof. — „Li res, li res V" „Da, gotovo". — ,Iz dna svoje duše se vam zahvaljujem", je vzkliknil veselo kralj Alfonz. Dva tedna pozneje pa je dobil škof 20 zabojev ponarejenih svetinj, katere mu je poslal kralj ter pismo, iz katerega je izvedel škof, da je dal kralj te svetinje skrivoma napraviti. »Ker obvarujejo človeka vsake nezgode, dal sem jih narediti za vojake na Kubi ; blagovolite prositi papeža, da jih blagoslovi", je pisal najivni vladarček. Škofje seve nslišal to prošnjo in zaboji so že na poti v Rim. — Tudi sledeče je značilno za mladega kralja: Ko so došle zadnje neprijetne vesti iz Kube, je dejala kraljica-mater: „GI-j toliko ljudij more za te umreti", — na kar je ves prestrašen vzkliknil kralj: „0 mati, zakaj umrjo, naj bi raje živeli zame!" * (Možje, oženite se!) Predstojnika glavnega oddelka, avstrijsko ogerske banke na Dunaju, 68 let starega samca Evgena \Vinklerja, ni bilo dva dni nikjer videti. Hišnim ljudem, kjer je stanoval, se je to čudno zdelo; šli so poslušat na njegova vrata in slišali so tiho ječanje. Vlomili so vrata, in našli so Winklerja onesvesčenega na tleh. Zdravniki so konstatovali, da ga je zadela kap ter da je moral že več dnij ležati na tleh, — ker ni mogel klicati na pomoč, — kajti hrbet mu je bil že ves v ranah. Prenesli so ga v bolnico, a upanja ni, da bi ozdravel. — Ta slučaj je baje zopet nov dokaz, da „človeku ni dobro samemu biti". * (Atentat na duhovnika) V Parizu je neka ženska v cerkvi napadla vikarija Renarda in ga z nožem opetovano zabodla tako, da je Renard v emrtni nevarnosfi. Napadaika je nekoliko prismo jena in je Renarda že večkrat oadlegovala s svojo ljubosumnostjo. * (Kje so pevci doma?) Neki angleški operni pevec, ki je v svojem življenju mn go potoval, trdi v angleškem glasbenem časopisa, da je lo v narodih, ki ne jedo rib, ampak ki jedo poljske s »dove, sadje in zaleajad dobrih pevcev. Tako so Neapolitanci in Genovfaai slabi pevci, prav tako tudi Norvežani; a Sredi, zlasti Irlanici pa so izborni pevci. Osobito ni kaset h je dobiti krasnih grl. * (Nagon živalij ) V neki vaei v Pruaiji so umorili postnega voznika Fritza Kadar pripeljejo sedaj koaji posto blizo mesta, kjer se je to agodilo, začno dirjati, da j-h je prav težko vzdržati. Clo veku se zdi, kakor da bi hoteli uiti nesreči, katera je doletela tam njih voznika. * (Visoka starost živalij ) Najvišjo starost dosežeta največia sesalca: slon živi do 400. kit pa 300 let. Skoro jednako starost doseže tudi hbod Sploh ptice jako dolgo žive, Tako postanejo vrani, srake ia orli 100 let stari. Tudi zeha živi tako dolgo, čaplja Živi do 60, gos in pelikan 50, kragulj 40 in ftkrjanec 30 let. Starost 24 do 25 lat dosežejo: konj, vol, kanec, pav in kanarče«. Vrabec živi lehko 23 let; medved, lev in golob pa 20; slavec 18, mačka, Lzaa, črnjevka, jerebica in kalin 15 Psi doiežejo le 14 let; kosi in taščice pa 12. O ci papiga in droseg ž>*e do 10 let, veverice 8 in nonki prAŠički 7. Najmanjši ptiček v E'ropi, t. j kraliiček h-t pa I« 3 let a Darila i Za uboge šolske otroke v Šiški ja na brala grspa Anka Juvančičeva, enaua domo-rodkinja in podpornica nežne šolske mladine po-vodoai razstave grozdja, katero je priredil nje soprog g. J. C Jnvančič nedavno v Ljnbljani v raestavljeni nabiralnik lepo svoto nad lo gld., katera ae je naložda v mestni hranilnici ljurjl|anski do Božičnice. Bog živi vrlo nabiralko in mUdiao Ijnbne darovalce! Naj bi našli mnogo pos lemov- Icev I Književnost. — „Ljubljanski Zvon*. Na čelu 10. štev. čitamo veledramatično romanco Laščana: .,I/, vsakdanjosti" (IV.) Liščan je priprost, v malem slovenskem trgu živeč obrtnik, in ne moremo ee načuditi nežnosti njegovih čutil in plastični krepkosti njegove dikcije. „Liščan" se utegne vpričo svojega talenta dvigniti na odlično mesto mej slovenskimi epiki Aleksandrova: „Narodna pesem" bo zopet hvaležen tema našim komponistom. Karol Dolenc nadaljuje svojo psihološko, vedno jednako zanimivo povest „Kum plove m o?" Nova moč „Zvonova" pa je g. Ivan Z, ki seznanja Slovence s slovanekim filozofom s češkim socijo-logom Ma8arykom. Nadejamo se da g. Ivan Z. poda se vtč jednakih, zlasti s socijologijo bavečih se člankov. Ljubka, narodni pesni slična je „Ribica" Aleksijeva Nikolajeva. H. Perušok slika žalostno usodo zapeljane Mare Rendida, najivne bosenske devojke Zvonoslav je zapel šegavo „Pesem". V. II—z. opisuje po Progarjevih pismih Sikstinsko kapelo in Rifaelove „atance" v Rimu Velenadarjeni Premec pa lepo nadaljuje „Zenit no ponudbo", zajeto iz resni'nega življenja notranjskega. Dr. Fr. Zhašnik je začel pisati „Gledališka pisma", v katerih hoče zasledovati v kritičnih študijah tek slovenske dramatike — V „Listku" sta pol-g manjših beležk zlasti zanimivi oceni urednika V Bežka o „Drugom berilu in slovnici za obče ljudske šole" in o „Salonski knjižnici". Kot jeziko sloveč ozira se kritik le bolj na jezikovno stran, kataremu želi še večjega bogatstva in raznoterosti. Na platnicah začenja objavljati uredništvo po Go-vejkarju in Bežku sestavljene točke bodočega lite-rarn ega shoda. Bzzo] a,T7\fcco. Dunaj 2. oktobra. Cesar se je danes vrnil iz Budimpešte. Od kolodvora se je najprej peljal k ministerskemu predsedniku grofu Badeuiju, pri katerem se je dlje časa mudil, in šele potem v cesarski dvorec. Dunaj 2 oktobra. Parlamentarna komisija desnice je določila načelnike desničarskih klubov, da se začasno konstituirajo kot pododsek, kateri naj pregleda zahteve desnici pripadajočih strank in naj se glede njih dogovori zjgrofom Badenijem. Dunaj 2. oktobra. Nemška katoliška-ljudska stranka predloži v torek poslanski zbornici svoj predlog, naj se voli poseben odsek, ki naj določi načela, po katerih je urediti jezikovno vprašanje. Dunaj 2. oktobra. Po pričah je kon-statovano, da je \Volf v včerajšnji seji pravosodnega ministra grofa Gleispaclia res psoval nJustitzmorder", katero psovko pa je minister ignoriral. Budimpešta 2. oktobra. Tukajšnji listi trde, da porablja ministerski predsednik Banih svoj upliv na korist nemške opozicije v Cis litvanski in da se je napram cesarju izrekel neugodno o rastočem uplivu Slovanov. Atene 2. oktobra. Policija je prijela dva ino/a, pri katerih je našla dinamitne bombe. Aretovanca sta priznala, da sta nameravala političen atentat. Narodno-go8podarske stvari. Letni računi slovenskih posojilnic Spisal J. Lapajne. (Konec.) Kolikor zdaj ostane, je dobiček, ki pride v rezervni fond. Sicer ao je pa pri tem postopanju v prvi vrsti ravnati po pravilih, katera morebiti drugače velevajo, n. pr. da se „dobiček" prej izračuni in prej dene gotova, v pravilih določena svota v rezervni fond, potlej se šele dele nagrade in darila. Dalia v pniogA Priloga „Sloveimkemn Naroda" št. 225, dne" 2. oktobra 1897. Pri sestavljanja blanc« je posojilnici vezana : 1) na svoja pravila 2.) na trgovska načela, pa katerih trgovski evet bilanci sestavlja in ."> ) na svojo veat Zadružni z;ikon n;.mr-č no navaja določb, po katerih bi bilo treba zadrugam sestavljati izkaz svojega imetja. Čisto pa molči ta zakon — molče tudi pravila naših in drngifa zavodov — <]-i bi bilo treba izdajati poleg bilance še III. del računa tj. račun o izgubi in dobičku. — Ce bi posojilnic ta oddelek svojfga letnega računa tudi opusti*, ne bi crešile z< ppr nijeden zakon. Običajno pa je, da se tndi ta račun sestavi, ker ga baje davčne gosposke želo; dobro je pa tudi, da se ga st stavi, ker se s tem računom prepričamo, ali smo bilanco prav sestavili. Truda nam pa tudi nič ne prouzročuje, ker za s stavo tega računa ne potrebujemo nobenega novega števila. Di sestavimo ta „konto dobička in izgube", treba je le iz prometa in bilance na jedno stran pod r>< 1 > 1 I-k »dobiček" zapisati tista števila, katera so bila v baš preteklem letu posojilnici v korist. Taka števila so : došle posojilnične obresti, zaost ale obresti, za dotično leto vzdignjene ali še nevzdignjene obresti naloženega denarja, povrnjeni upravni stroški itd. — Na drugo stran pod kolono „izguba" pridejo pa svote, katere so bile posojilnici v škodo v pretekli jednoletni dobi. V škodo so namreč : izplačane obresti deležev, hranilnih vlog in izposoji!, pripisane (kapitalizovane) obresti deležev, (dividenda), hranilnih vlog in na dolgu ostale obresti iz posojil; nadalje upravni stroški, predplačane posojilne obresti, nagrade, zaostale obresti prejšnje bilance itd. — Ako se sešteje svota „izgube" in svota „dobička", dobi se pri dobrem gospodarstvu nekaj več „dobička". Vsaj približno mora ta „dobiček" ali „prebitek" biti jednak številu istega imena pri bilanci. — V prvem letu ali pa tudi v drugem letu poslovanja utegne pa marsikatera posojilnica, katera ni imela pri krstu bogatega kuma (na Štajerskem deželni odbor pri nekaterih Reiff-^isenovih zavodih na Kranjskem stara kranjska hranilnica v Ljubljani), izkazati izgubo, ker je imela velike ustanovne stroške. V tem slučaju se pa zapiše „izguba" pri bilanci mej „aktiva", pri dobičku in izgubi pa v rubriko „dobiček" ; kajti posojilnica si mora v tem slučaju misliti: Če izkažem „dobiček", ta dobiček takorekoč ni moj, ker pride v „rezervni fond"; če pa izkažem „izgubo", je pa ta izguba nekako moja in mora priti mej .aktiva". — — Dobava za o. in kr. pomorski arzena 1 v Pulji V svrho zagotovitve potrebnih natf ijalij za c. in kr. pomorski arzenal v Pulji za 1. 1808 , vrši se dne 8. novembra 1897. 1. pri po*,elj Mttu c. in kr. pomorrkega arzenala prnndhen* obravca?- . Mej materijelijami, katere je zag toviti, so t d : deska od jrl.vega in meceanovega lesa, lat en > tl,e, rujavi) j n.lno milo, Irjave in stearinske sviče, m t'e in Štcrje, krtače in Čopiči, smola, aef*lt za ladje, konope-1, koci (odeje) itd Vbo podrobnosti se I« lik vpoglsdojo tudi v p sarni trgovske in obrtničke zbornice v Ljubljani. — Državne železnice) Glasom naznanila v „VViener Zeitung" se razpiše zgradba delne proge, vozoče se z BuštČhradsko železnico, od Cetlic do kolodvora Neurohlau železniške proge Karlove vari do državne meje pri Johanngeorgensstadtu Ponudbe je vložiti najkasneje do 23. oktobra 1897 opoludne pri železniškem ministerstvu. Pogoji in drugi dodatki se izvedo v departementu 18 železniškega ministerstva in pii stavbenem vodstvu v Karlovih vari h — Državne železnice. Dne 10 oktobra se otvori mej postajo Ktein-ilol'eostein in postaiico Seeburg pri kaa 18* 6 proga VVaidhofen a. d Yobs-Groes Hollecsttiu (Vbbetbal železnica) ležeča p stajica Waidacb ra obrat b ljudmi in a prtlitgo. Vožue listke in prejemnice ss dobe* pri 06eb;n vozečih vlakov.__ štev. 2. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.793. Zučetek ob 7. nri 1 Začetek ob 7. nri! V iseclello, ». olitobra 1897. V proalavo godu NJega Veličanstva oeaarja Frančiška Jožefa I ob »vodani razsvetljav) gledališča. Stari korporal. Igra v petih dejanjih, Bpisnla K. Juin in P. Roinchard, po slovenil Anton Leveč. Keliser g. R. Inemann. Hlagajnica se odpre ob ' , > nri. Začetek točno ob 7. uri. Konec ob 10. uri i 11 predstavi sodeluje orktstor hI. c. in kr. pcftpolka št. 27. Prihodnjn predstava bo v torek, dne 5. oktobra 1897. Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja po- trafievanja po „Mull-ovem francoskem žganja in soli" do-azujejo uspefini upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utefiiijoču, dobro znano antirevmatičuo mazilo. V steklenicah po 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOMj, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlaubeu 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 i97-13) ■ Voli /obolMiiii in ^ii|IIol»l /ob Izborno delnje Melusina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici l rabilnim navodom 50 kr. Jedinu k iil«»;..V H. lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta Št. I, zraven mesarskega moatu. (91—38) Važno oznanilo. V nobenem gospodinjstvu naj bi ii<* nedostajala izkušena sredstva : Dr. Roae balzam za želodec m Praika domača maat. Dobiva se v l tukajšnjih lekarnah. %%%V Današnji Številki nalaga 1'sta priložen je Zima akl vozni red, veljaven od oktobra domaja isv7 98, Poklanja J* d — > m — ^3 ca - ^ £ '§ * l s * I •-, -2 S rt Bi n ..Op K _= rt •rs- r3 o L) lp® —-—" nnjćislije luine poznate kas najbolje okrepljujuće piće, 1 kaa Izkošan llek proti trajnom kašlju plućevlaa I ieludca boleatl grkljana I proti mehuralm katara, III \ K B M ATTOMI V Giesshiibl Slatina. V. (14-6) V Ljubljani se dobiva po vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Matevž Kemperle •»'»dar v Podbrezju pri Podnartu na Gorenjskem prevzema vsake vrste dela, spadajoča v njegovo stroko, Izdeluje nove posode ter popravlja stare. Posebno se priporoča tovarnam. Dobro, suho blago. Za solidno in trpežno delo se jamči. (1347—8) Pouk na klavirju in citrah se daje temeljito po lahko umevni metodi. Križevniške ulice št. 2 (1476 — 3) II. nadstropje, na levi. vzprejme takoj (1512) Fran Btairtl, jermenar in sedlar v Ljubljani, Šelenburgove ulice. 4 stanovanja Ne o«i(lafc> n I, ii«ie m broni t. 1. nia I*o-I|i«iin1&I centi si. 79. Nattinčnpjc se izve* pri 101 ifI Preriovlć-u, na Poljanskem Irgu št. 5. (1238—13) Izvrsten letošnji prosekar se dobiva v gostilni „Monakovo" pri Lozarju in (1508) v izletovišči „Laverca" liter po 52 kr. Več dobro ohranjenih okusnih vinskih sodov različne velikosti Ima na proda] (1511—1) Frail TrČek, Sv. Petra cesta št. 74 v Ljubljani. Fran Rappold koncesijoniran vodnjaški mojster v Ljubljani se priporoča za vzprejeraanje vseh vodnjaških del od najmanjšo poprave do najvedjtb izvršb po najnižjih oenab. B*v" Naročila v/.prejema zastopnik W. Kerilsnlk v Spo.injl Šiški. (1484—1) X3. n. Vsled ugodnih nakupov izbornih ovčjevolnenih in pavolnatih prej mi je možno prodajati nogfovice in obujke po tako znižanih cenah, kakor se ne dobivajo v nobeni drugi prodajal niči. Ker moji izdelki niso tvorničko blago in se le iz najboljšega materijala izdelujejo doma, bode vsakogar poskudnja učila, da se poslužuje le doma izdelanih nogovic. Za dopletenje se vzprejemajo nogovice in obujke in se točno izvršujejo. Z vele8poHtovanjem Ana Haring, (1505) prvo Mtrojiio j ► 1« -1 < -11 i < ■, Židovska ulica st. 8. Mitnice . prt poroča „Jtfarodna J Iskamči". Učenec (1483—2) Čas, kr. avstrijske državne iđgglg se takoj vzprejme za špecerijsko trgovino. Vrč se izve v npravniŠtvu n'Slov. Naroda". Dve meblova ni sobi no •dđ»«Ui *»K«J (lf0J 11 v Grad.šći št 12, v I. nadstropji V najem se išče za več let večja ledenica v Ljubljani pripravna kot «1*lmlKč«* |>lvn neke pivovirre. Ponndhe pod ImiIIn^i* piva" na uprav-nifitvo „Slov. Naroda". (1499-8 Okrožni zdravnik Ivan Šuntar v Idriji cta.rn.-u.je sčLctj v Zfatropci-j«* vi lai.^i >it. *$0;"> pri novem železnem mosta, blizu sv. Janeza kapele pod gradom (1499) Na Starem trgu štev. 5 (poleg Glavnega trga) se ©čLciSL tstlcoj (1880-4) | ■velite loteeul za prodajalnico in skladišče. Izvod iz voznega reda r--»I*o.^^^•eflT«. od 1. oktobra 1337" Odhod It. I. j iiltijuue jof. kol I »ran« ftosTrbli, Ob 12. nri f> m po noči osobni vlak v Trbiž, lieljak, Celovec, Fraaaanfestei Ljubno; čez Selzthnl v Ausse, Solmi^rad; čez Klein Retfliog v St. yr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7 nri b m. Zintraj osobni vlak v Trbiž, 1'ontab 1, lieljak. Celovec, Franzostesto. Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v So n> ; rea amstetten Diuiaf. Ob 11, nri .r>'> »o. dopolnilna i sobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno. Bels-1hal. Dunaj — Ob 4. uri V m popoludne OSOhni vlak v Trbiž, i: i : k, Celo veo, Ljnbno; čez Selathal v Solnoirnut. Lana (iaiitein, Zeli ob je/ern, Inom st. Hregene, Curih, Oenevo, Pariš; čez Klein-Reifling v Stey, Line, Badejevfca, Plze.J, Maniine vare, Heb, Franrove vare, Karlove vare. Prago, Lip sko, Dnnaj via Amstetten. — 1'rouii v Novo naeato iu v Hol-et 1«». Ob H. nri 15 m ijntraj mešani vlak. — Ob 12. uri :>f> m. popoludne mešani vlak. — Ob li. uri 30 nt. ■večer nieeanl vlak — i*riho«l v izubijano, j. k. l*roK» i- lrl»i*a. Ob url f>2 ra. zjutraj osobni vlak z Danaja via Amblctten, iz Lipskega, l'rage, Francovih varov, Karlo vili varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Bolno-grada, Linca, Stevra. Anusepa, Ljnbna, Celovca, Bel aka, Fran-zensfesto. - Ob 11. uri 30 rn. dopoludne osobni vlak z Dana a via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Stcvra, Pariza. Genove, ('urina, Bregenca. Inornosta Zella ob jezeru, Lend Oastcina, Ljnbna, Celovca, Linca, Pontabla. - Ob 4. nri f>7 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer esobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Prog* is Novega ui*»«i» in is Kočevja. Ob H. uri 19 m. zjutraj m elani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popoludne mešani vlak. — Ob 8. nri 35 m. zvečer mešani vlak. — o,n,,, a i, i j ■■ 1.1 j m ne d. k. v Knuinlb. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri S m. popoludne, ob ti. uri 50 tu. zvečer, ob 10. uri 25 m. zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v mesecu oktobru. — JPrihod v Izubijano d. k. Is Kamnika. Ob 6. uri 5t> m. zjutraj, ob 11. nri 8 m. dopoludne, ob ti. uri 20 m. zvečer, ob y. uri 55 m. zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. J ff3T Fege i odpravi v 7 dneh popolnoma (12ii2-10) tir* f lir In t o IT-ti izborni neškodljivi Ambra-creme jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepfianje polti. Pristno v zeleno zapečaletiih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jon. Miiyr«jil lebarua v I . j 11 t • < :« n i. Tovarna za ovčjevolneno sukno JULIJ VV1ESNER 8 Co. v Brnu 345—1 »J) je prva na svetu ki na zahtevauje razpošilja brezplačno in poštnine pro sto vzorce svojih pridelkov v damskih lodnih suknih in prodaja blago na metre. Ker si Ogibljemo blago tako atraioa podrainjooemn pre-kupovanju, kupujejo naši odjemalci za najmanj 3"»°/0 ceneje, ker naravnost iz tovarne. Prosimo si naročiti vzorce, da se prepriča. Tovarna za ovčjevolneno nikno Julij VViesner & Co. Brno, Zollhausglacis 7 li-U. ISTaravncst iss tovarne. Notarski kandidat slovanskega j^ziha zmožen, se takoj namesti. Ponudbo 7. referencami in naznambo plače naj se po- Ivarolii Riebler (1481 notarju v Celovca. 2 stanovanji vsnk "> po 3 sobo, r kuhinjo, jedilno shrambo, drvar iiic» vrtnino deleiem, vporabo kopalne sobo in pr.lio knhinje se oddasti v najem s 1. novembrom nasproti rieielnohrambovski vojašnici (I30i—5) Resnica. Kj^ naj naročimo z\ bližajočo se sezono, kar rabimo vencev, buketov in rastlin za Rvoje stanovanju? Kje je najvrčji izbor in kje so najnižje one? Prepričan sem, da jo dobiti vse to najcenejše in najokusnejše pri (1445—2) Alojziju Korsiki umetnem in trgovinskem vrtnarju na, Tržaški cesti šte^r. ±0 ali v njegovi filijalki v Šelenbiirgovi ulici štev. 5 (tam, kjer je bil prej c. kr. postni in brzojavni urad j Tam je tudi vsakdo najh trejše postrežen. Samo nekoliko dnij ! Vstop prost! Naznanilo prijateljem cvetlic in posestnikom vrtov. Udano podpisana ei usojata naznanjati častitemu prebivalntvu tega mesta, da sta odprla (1501—2) zxa, IDuinaoslri cesti šte^r. IS (na dvorišča pri g. Ranzingerju) razstavo cvetlic za vrtove in za ekraš^nje stanovanj in vabita CRStito p. n. občinstvo da ju počasti, obiskav^i to njiju razstavo krasnih vzorcev: Phoenix Canarienis, Phoenix Reclinata, Phoenix Dactifera, Chamaerops-Excelsa, Pritchardia-Filamentosa-Cocos-Australis, Dracoena Indivisa, Phormlum-Tenax, Camelia-Japonica, Gardinia-Grandiflora. Pittosporum-Chinensis Jamčita najboljši vspeh vseh cvetlic ker so iste zdrave in jako krepke. Cene, ki so zelo nizko, omogočijo vsakomur, da more okrasiti svoje vrtove in stanovanjii. V nadeji, I Ji t't sezoni priporočam uvojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov, revolverjev itd. in vseh pripadajočih rekvizitov; posebno opozarjam na Novo! »trocevne puške' Novo priporočajohlJtlU Kftl"° ln katCrC SC radi 8VOJC ,ahkote in Pritocnoati vsakemu najbolje Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče nnročbe m poprave točno, solidno in najceneje. f««»jwu Z velespoštovanjem (1208_8) Pran Sevčih p ii« 1**1,1* v I^jitl>ljjLiii, Židovske ulice. Veliko množino brinovih jagod prav dobrih dalmatinskih in kraških ima na prodaj po najnižji ceni (mto-3) Anton a> Gleria v Dol. LLogal om1I|n. bruzplm^iio. Vrt se odda v zakup. Za čas od dne 26. Janavarlja 1808 naprej se odda v /.ikiip vrt, kateri se nahaja v varni legi in skoraj gredi mesta pri hiši v Ljubljani, GradliOO it. 18. Vrt je prostran, ima površine za Sest vrst gredic, dalje dva zidana, s steklom krita grcdičnjaka, zidan cve-tličnjak in pa zidnn rastlinjak, katera oba mejita na v sredi med njima se izhajajoče stanovanje za vrtnarja, obstoječe iz pritlične sobe in kuhinje, iz pristrešne sobe in pa iz podzemeljske kleti, namenjeni* za shrambo. V slednji se nahajata dva ognjišča za cvetličnjak oziroma zh. rastlinjak. V rečenem vrtu se izvrfinje v2e dolgo vrsto let umetno in trgovinsko vrtnarstvo. Zakupne ponudbe izročajo hc naj lastniku Dr. Franu Mnnda, odvetniku v LJubljani (1183— ig) mmIuisLI mojsl -t (61—39) v Ljubljani, Kolezijske ulice št 16, v Trnovem se priporoča sip v. občinstvn in naznanja, da izdeluie in popravlja VHMUovmtiie aode ia hraHtoTega In uacli« '.»•ča U>nh po najnižjih cenah. Tudi |>ro«ltft|Miii in kupujem Hturu vlnako poaodf, Proda, so takoj so praznih, dobro zažmahanib, skoraj novih vinskih sodov od 300—800 litrov po izredno nizki ceni, eventn valno se zamenjajo ti sodi tudi za vino v isti vrednosti. Ponudbe naj se pottrtajo Alo|zl)ii Olif-6l£u v Starem trgu na Notranjskem. (1452-8 Ob jednem priporočam svtjo zalogo pristnih is tor s k i li vin in Koslerjevo pivo po najnižji ceni. 4 zlate, IS srebrnih svetinj, SOtaetaihjifl priznaliiili diplom. Najboljše črnilo sveta! K dot hoče obraniti svoje obntalo lepo s* vilo in trpežno, naj kupuje le Fernolendt-ovo črnilo za čevlje, za Mvello oin.-iti.lo le Fernolendt-creme za naravno usnje. Dobiva se povsod CeB. kralj, ustanovljena 1 pr. to\ arna I na Dunaji Tovarniška zaloga Dunaj, I., Schulerstrasse 21. Zaradi mnogih ponaredb brez vr o-za črnilo. sti naj se pazi natančno na moje i me (1890-7) St« Fcrnolcndt. Zaloga pri gosp. Vikt. Sohtffer-jn v LJubljani. Kwizdov korneuburšlri iivinski rt::;,; prašek. Veterinarno dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce V por ubija fe že let v večini hhvoi pri manjkanju jedne ala> t-ti, slabem pribavljanju, za zboljšanje mleka in pomnoženje mlečnosti pri kravah. Gena: 1 , akatlja 70 kr. »/, skatlje 35 kr. Pristno samo z gorenjo varstveno znamko in se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah. 0-la.-v-rs.st zaloga II (2<)7—10) Franc lir. Kwizda c. in kr. avatr.-oger. in kralj, rumun. dvorni dobavitelj. Okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaju. Prva tržaška tovarna za asfaltne izdelke in pokrivanja Panfiili & Comp. prevzemlje pokrivanja z lesnim cementom, pokrivanja z asfaltno strešno lepko, dobavljanje ieolirskih ploso stresne lepko lesnega cementa in asfaltnih izdelkov. (958-14) Prodajo se Irise posamezno ali »kupno, s potrebnimi hlevi in vrtovi v trgu ■ m t* o s i © r o i Kupon ■•10M dolg,!«!. •!.*<> iz dol»re r,ti popoln«* moftkolgl. o.— i« bol|l« obleko i -m i> n j it. -i. 7.7.% u flue hlače ln telovnik) 1*1. ».— iz flnolftc ►.lun. MltlllO I. lO.nO iK ii »J II ii : — Itlnuo za clniNke Hiikn|e, lovsko hiiKiio, loden« urebeiiino zit Niikn|e in liloee v naj« lepši itberi, ilaiiiNku aiikno in \se druge vrste sukna razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna najboljše znana zaloga tovarne za sukno 6£egel-XxxaJao£p Bz?xxo„ Vzorci brezplačno ln poštnino prosto. Jamči ■e za poilljatev po vzorou. 272-.'M> I KimIiionU, naročati blago iiariivuoMl pri g »rnji firmi v kraju tovarne, so precejšnje. V orijent! Velika cenena posebna vožnja v februvariju 1898. Vsa podrobnejša razjasniia daje radovoljno dr. Jos. Evg. Russel (W99-i) Russel &; Comp. Budapeeta, Erzsebet kbrut 52 sz. Dunaj, I. Franz-Josefs Qual 5. Otvoritev! Pr. Ouden. Največja zaloga vsakovrstnih ur in ragocenoBti in srebrnega namiznega orodja Trgovina z bioiklji in šivalnimi stroji in muzikalnimi avtomati Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem z dnem 11. septembrom na sv. Petra cesti v novi Mayerjevi hiši pri frančiškanski cerkvi (14ob-o) veliko novo prodajalnico otvoril in tndi prodajalna na Mestnem trgu nasproti rotovža ostane. Zahvaljujem ae" za < bilni doaedajni obisk in ee še zanaprej priporočam in vabim, ker bodem zamogel ši> bolj postreči —.in lo po najnižjih tovarniških cenah. Fran Čuden urar v Ljubljani nasproti frančiškanske cerkve. B«t" Za vsa popravila Jamčim! Ceniki tuđi po poitl zaitonj. ~^ A] Prodaja mošta. 400 hektolitrov letošnjega iz najžlalilnejšili trt pridelaiiBfla mošta kakor tudi 15 hektolitrov slivovice proda grajsko npraviteljstvo Dogoselo pri Zagrebu. (1180-4) Štnjem si v čast naznaniti, da sem otvcril sttojo advokatsko pisarno v Šmariji pri Jelšah. V S mar i ji pri Jelšah, dne* 1. oktobra 1807. (1503—1) Dr. Jos. Gcorg advokat. Usojnm si javljati slavnemu p. t. občinstvu, da sem prevzel & 1. oktobrom g-oatllno „Pri avstrijskem cesarju" na Sv. Petra cesti. Bogato založena klot, v kator' hranim Izborna dolenjska, lutrija na ku ln štajarska vina in pa dobra in oena kuhinja — oboje v zvezi z dobro postrežbo — mi gotovo pripomoreta, da stavim imenovano gostilno zopet na stari dobri glas. Cenjenim gostom so tudi sobo za prenočevanje, lepo nrejene ter lepo kegljišče na razpolago. Z odličnim spoštovaajem (l.r>10— 1) Ivan Pibernik. Gostilna in mesnica. Dovoljajem si opozarjati slavno občinstvo na svojo v kateri prodajam idrnvo In dobro ter ua i;vojo ti gostilno »pri zlatem konju kjer se dobivajo iiku.Hiio lii i< ■« u<» prirejen« Jedilu po Jako nizki ceiii ter nuj I/, v r«I li.- Nil priNtUH VllIH iri imjiil.nsin pivo. Zlasti opozarjani, da se dobivajo pri meni lzvratue, mi pol prekujeue Ufitiijr-.il«- kloliHHe, tiut-jše in ukusnejše, kakor vsake druge; dalje |itko dobro suho mi4pno (■.iiuliit) in suhi )e»lki« vh» po nizki eenl. Gostilna in mesnica se nahaja v Metelkovih ulicah št. 6 poleg nove vojašnice (ali po starem Travniške ulice)- Zajedno naznanjam, da kupujem po najvldji eeui kouje, 1B|g kateri bo primerni za mojo obrt. (1232—7) Ivan Kopač uicnarHki liiojsler lu KONtllulčur. 3821 1».»«! I fitlic. f*t. '-T. V'o I i U o y^ ^^^^^^ priporoča J. Soklič. v« f ^JOSIP RElClT^j 4 likanje sukna, barvanja \ i in kemična spiralnica > J Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4 \ 4 se priporoča za vsa v to stroko spada- k. J (84] joča dela. [ " Postrežba točna. — Cene nitke, r Vf f Vf V v v v v w v dO.. KUHST Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval <25) lastnega izdelka za dame, gospode jq otroke je vedno na izbero. Vsakeršna naročila izvršujejo ae točno in po nizki ceni. Vso mere so shranjujejo in zaznaiuenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. i ■ ■ nmn Hugon Ihl v Ljubljani, Pred škofijo hiš. štev. 2. Zaloga se suknenega in manu-fakturnega blaga. Prej i Zor i .'zor Alojzij Erjavec j.1 j (i«) čevljarski mojster ■ v v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 S m priporoča se prečast. duhovščini in slav. «> mi občinstvu za obilno naročevanje razno- \* •) vrstnih ohiivnl, kat eni izvrSuje ceno,

7> ♦ I oderci / izvrstne facone, Sn liboljši izdelek (19 ii ., j oonejo pri ALOJZIJU PERSCHE Pred skciijo 22, poleg mestno hišo. Pozor! Tvrd. Is st Pozor! J. S. BENEDIKT priporoča !>olo» Ia>tno izdelanih dlatlnkolj za požarne brambo tudi novo vpeljane čelade, oeploo, oevl, svetilne za plezalo©, ovllhaite hlače za službo, vse v ___najboljši kakovosti in brez vsake konkurence po nizkih cenah. i&tr Cenik ln prevdarek stroškov Je na razpolaganje, tmi ■t <»/nir>*' * */*v^e <*^"y>* n *jtv*» im £ Oralna. Uborl Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. * Pleskarska mojstra c. kr. državne in £ c. kr. priv. južne železnice. ^ P 31ikarja napisov, ^ H- itavblnska ln pohištvena pleskarja. -p * Tovarna za oljnate barvo, lak J in pokost. (34) f* Zaloga «»r tu l ■■ •« J m-n n kar l»o! lue J t». 3) Maščoba za konjska kopita in usnje. S't ■Kvwj\ /š* it rHJijr* r^uiJrt P *U' sifli j Največja izber najnovejšega svilnatega blaga ftruo in barvasto, za nli' »bleke in Mum-, priporoča po ista J ■> IA J lit < (35) c Alojzij Persche J j I Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše. J I Pijte domači liker I iz planinskih zelišč I „Triglav" j li icloili'«' ur«')«' in kr<*|ici« I in dobro voljo v*Imi|i». (3«) J. Klauer v Ljubljani. ^ Puškar in prodajalec biciklov, FRAN KAISER V Ljubljani Selenburgove ulice 6. J. J. NAGLAS Najboljšo urejena _ delavnloa za poprav IJanJe blolklov ln il valnih stroj ov t^, f Ljubljana (20) Turjaški trg štev. 7. w9 s IOWOIO<>O r:\ \ I j» se urno in prav po ceni. Molim žurnali franko in ia»lonj. LJUBLJANA. Darila za vsako priliko! Frid. Hof f mann urar v Ljubljani, Dunaska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tu'e, jekla in nikla, knkor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur vse le dobre do najfinejše kvaliteto po nizkih conah. Novosti v žopnlh, kakor tudi v stenskih urah vedno v zalogi. 2U Popravo se izvriujojo naJto6neJe. Ljubljana, Dimnjska cesta št. IS. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki zastonj in franko. Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo (37) Poljanski nasip št. 8 ([ttkhova hita) pripon.ča svojo bogato zalogo štodilniJh ognjišč nn|priprOHte|Nl li, kakor tudi u»»jll-ii. jaili, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pečnicami ali kahlami. i*«»pravl|nu|a liitro ln po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrSć. Ai^toi^ Presker Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 priporoča svojo veliko zalogo g-otovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaččev za gospe, nepre-nio ćlj i vili liavelokov itd. Obleko %»J----aaržj IVI chanik (38) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani l*ilrliijf~ In |i<»|»ritvljin ni v n tur si roji- in velocl< pede ter se priporoča p. n. občinstva za izvrševanje v njegovo stroko spadajo-Čih del in popravkov po najnižjih cenah. Vnanja naroeila se lunin izvršujnjo. obozđraTnik A. Paichel \ li^i! Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje nBtavlja na najnovej&i in najboljši način (1<>—3G) umetne zobe in zobovja brez vsakih bolečin ter opravlja plomlio vaujt* in vse zoltue «»per»olJe. < >•!•-. i i • j 111 i 11 j > v.otin«) bolečino v. iiHmrteuJoin ŽlvOa. Slaščičarna v Ljubljani, na Starem trp št. 21 postreza točno z najraznovrstnejilml itlrlkrat na dan svetimi, nknenlml, zdravimi ln Bluatiiliul I>etter T_i5u.1ol3a.Jiei, Stari txgr štev. 1. Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne hIuiho-rcsEiiH'o in ml»tiltifcc>, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (32) Ceniki zastonj ln poitnlne prosto. i v slaščičarski (39) pekovski obrt ■padajočimi Izdelki. Ta je dobiti vsak dan domačo potvico, vseh vrst krah na vago, ržen kruh in prepe čeneo iVanille Zv/iebaok) H. Boltche v Zagrebu Maksimir, glavna cesta 130, Nikoličeva ulica 2 ponuja po ceni sadna, drevoredna, senčnata in nakltna drevesa in grmovja, (vsake velikosti in vrste.) Dalje smrekovine, velike ananas-jagodo, špar-glove sadike in blago lz iole. (UM-:i) Tndi se izdelujejo cvetlični aranžementl, kakor venol, cvetke in dekoraolje okusno in po ceni. srn '^*wm 11249-3) vse vrste tamburao priporoča tvrdka J. Stjepušin "V >i i ?-i 1 * 11 na Hrvatskem. Ilustrovani cenik ho pošiljajo na ■ab te vanje VHnkoiimr franko. I. najstarejša posredovalnica stanovali] in služet B^r Car. FI*TJX T^l Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni priporoma ln nsmeAcs (1502 službe iskajoče vsake vrste (uioske In žeuake) s« tnk»| in drugod. Za kolikor niogoee liltro lu veatno puHtreibo M |aui*l. 0000000«000000000 I 1 I i I I I 1 je lepšBifl prijetnejše v septembru in oktobru nego (60-40) morsko potovanje preko Reke v Dalmacijo? 1 4 4 4 4 4 4 Posestvo je na prodaj bYizn SI. Jurila ol» |n/. žel. za nizko ceno 5000 , ker se lastnik popolnoma odtegn« javnemu življ«nju. Na hifii ostane lahko 1750 gld vknjiženih, torej je izplačati le 3250 gld. Pri hiji je trgovina z mešanim blagom, gostilna za potnike, žganjetoč in tabačna trafika, poleg tega tudi lep hlev ia nekaj zemljišča. Več pove Aclolf Kl«»lil»«*rjrer v Slivnici (Schleinitz) pri Št Juriji ob juž. žel (I48*i—3) Šokolada in Cacao Suchard. Da se preprečijo dogodivša se nepo razumljenja, se častito občinstvo opozarja, da tovarna Suclnird takozvano ..loinlj Ivo *<>K«»Iinlo" (Bruch-Cbooolade) niti ne izdeluje, niti v trgovino upravlja Šokolftde l*h. Suoharda se zajamčeno čist v, dobavljajo in, kakor znano, le v ntanljolu zavite s tovarniško znamka in podpisom, (lo-40) Friderik Wanni@ck & Co. tovarna za stroje, livnica železa in kovin V Brnu na Moravskem prevzema inštalacijo kompletnih parnih opekarnic in zavodov za malto. Stalna razstava opekarniskih str jev. (1217-7) Ilustrovani prospekti brezplačno — Nad 900 zavodov že urejenih. PSlJlsl rF -^^^^^5^^^i>r^ čutila se je doslej le v velicih mestih, zdaj pa se je /?*<<^&*****+> razširila tudi po provinciji na neznosljiv način, ker so vsa doslej vporabljena sredstva in dela bila brezvspešna. Najnovejša, senzacijo vzbujajoča iznajdba „Antikoris" v vseh državah patentovan jo jedino sredstvo (H4i—4j s (egar vporabo se že lahko prvo noč. oprosti stenic. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogersio: 1 >Vil)It J VI , Gumpendorferstrasae 40, Mezzanin I 5iio^t Ji VI, Theresienring 3 8. milini lois stenic Cena garniture gld. 1-40. Dobiva se povsod. Moravska R. A. SMEKAL Moravska c kr. priv. tovarna brizgalnic, csvIJ in kmetijkih strojev priporoča vsake vrste m cevi cgnjegasna društva ter kmetijske stroje po najnižji ceni tudi na obroke. Podružnica s R. A. Smekal v Zagrebu. Slavna tvrka R. A. Smekal, podružnioa Zagreb. Vsa fiast Vam! napravil sem dne 5. Beptembra t. 1. vajo in sem povabil sosedna društva in nafta bizgalna je dvoma vodo dajaK tako, d i niti shajati nista mogli. V K. Vas bodem toplo priporocul, kar som ie jedenkrat storil. Sledi Vam tudi potrdilo iu sahvala od odbora požarne hrambe. Korofika Bela iGorenjsko), dne 13. sept.-mbra l*i>7. (1600—1) A. Potočnik m. p. MBsVflSP 7 ' T' Samo v iiiiOi»i*sil*»»»*iiic;l Frana Kaiser-ja\ v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6 ki je bila ustanovljena 1. 18f>7 in premovani na raznih razstavah, si morete dati izgotovitj po želji dobro puško. f J Kot posebnost: Ekspres - puške^ zajamčeno za strel ln dobrost. Istotarn se dohe tudi revolverji in Flobert-puSke, kakor tuli vse strelivo iu lovske potrebščine. 1228—7 0sF~ Tudi popravljanja so izvršujejo dobro in po ceni. "<3*Q Zaloga pušk domačega izdelka. Glavni zastop za Pieper-puske. sss»K«na3S\^ • ~ii!^i!!(!rW» 1'onojlliil^n v i rnomlji, registrovana zuđiug* z neomejmo ra vezo, oddajala bode zgradbo posojilnične hiše potom licitacije dne 25. oktobra t. I. ob 10. uri predpsJudno xr pcsojilničinl soloL. Vse delo z materijalom vr^d cenjeno je 12'.2.<>.">S Sti 5*r. Dj stavlja fte, da je na licu mesta že pripravljenega kamna 40 kub. seSnjev in 125.000 debele (»peko, kakor tndi prav blizo 322 vagano7 vgašenega apna, kar bode moral |>revzemnik od posojilnice prevzeti po i>n ceni, kakor njo stane, Razua ttga se bode od stare h Ah, katero bode poso i niča posebej zrušiti dala, tudi nekaj rabljivega kamna in Opeke dobilo. Kolik) bode tega, dolot'il bode inženir, kateremu j« vod.stvo zgradbe izročeno in bode prevzem« nik tudi ta materijal po isti c-ni plačal, kakor prej navedeni. Vse skup.j oddalo he bode le jednemu samemu podjetniku. Vadija v ožiti bode 2'2b5 gld. v gotovini ali v državnih obligacijah po kur/.ni vrednosti ali pa v knjižicah kake hranilnice ali posojilnice z neomejeno zavezo. Vzprejemulo se bode tudi pismene ponađbe (oferti) *lit I O. ure dne llcllaclfe. Ofertu mora biti priložen va/*ij in kolek B0 kr, ia mora biti v istem natančno izraženo, po kateri ceni so hore delo prevz ti in cL se pona* jalec vsem pogojem brez pridržka podvrže. Ponujalec mora Bvoj podpis in naslov natam.no dostaviti. Nejasni oferti se ne bodo Vpoštevali. Proračun in nacrti leže pri posojilnici v Čmonilji vaakteremu n;t o ! d. (14M* -2) Ravnateljstvo. L. Luser-jev obliž za turiste. Izkušeno sredstvo preti k n rji m «»c«»N4>ni, yr »v žnJjein na pod- Veliko prisu alntb nisem ju i.u ogled v v leksr na'j plutih, potafa iu y\^Ai&' *^ ^ drugim trdim j^^jŠs^' *° praskam v^v^ glavni razpošiljalnici; L, Schw8nk-n lekarna v>«»" Pristen samo, I ^v\- obli* varst v* ~S ,n za no znamko in podpis, ki je tu zraven; torej naj l c aa rn« voo manj vredno ponarai bs. r„... avl i|ub tttiti: j Mavr, Itfardetaohlkger. U. pl.Trnkoosv'.O. Pico 'li,L. Gredtil; % .".Curfolf i>ve*u S. pl. Sludovio, F. i laika j vHuiunikn.T Uoflnik. v C'«»loi iti A. K^gci-, W. Tharumald, J. !>;t:,''a-chtr; v llrezttla A. Aioh« inger; v Tr^a (na Ko-roftkem) O, Mena 3r; v Klel ž nU u F. SohoU, J. M. Stađler; vOorioiO, li. Pontoni: v Wolfs« X.»t>»>i« A. Uutll ; V Kru-Rjjl :•. S ; * Rad- iznui C r. Andrien] v - U ;i J<»sip Wai to; v Rutlovl}iet A. Boblek; % i «-j}t l>. Gela: v Cv« nomal|nt T. Haika. Dva učenca vzprejrneta se takoj v špecerijski in železniški trgovini. — Več se izve* v posredovalnici A. Kališ-a, Jurčičev trg. _(i4ž<>-3) Trgovski pomočnik veSč slovenskega in nf-mSkepa jezika, iznrj* n v trgovini želnznirif* in mešanega blaga, Želi 3 Oje dosedanje mesto prementti. H496—Q) Naslov pove upravniAtvo ,Slov Narod*". Slfotandsho-ameriška črta. j Paniki vozijo po Ikrat do 2krat na teden | iz Rotterdama v New-York. I Pisarna za kajute: l>utmj, I., KolowratrtnK 9. Pisarna t« m^JVrov: Dunaj, IV., W eyringerg. 7 A. I. kajnta: Od I. aprila do 81, oktobra . . mark 290—400*) „ I. novembra do 31. marca . „ 330-320 II. kajnta: Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 300 „ 16. oktobra do 31. julija........ 180 *) Fo legi in velikosti kajute in po hitrosti in elc-g:inci parnika. (1504—1) praško domače mazilo Lepo stanovanje s 4 sobami, sobo za slnžkinjo, ktpalno sobo itd., visoko pritličje, ae odda s 1. novembrom v Šubičevi ulici itev. 3. — Natančneje se i/.ve isto am v pritličji na levi od 10. —12. are dopolndi.e. (1488—8) Učne knjige za krojaštvo I. „Knjiga krojaštva" ta gospodska oblačila. Cena »Id, :t —. II. „Toaleta" /a ženska oblačila. Ccia ^11 l 50. III. Krojni vzorol" za mofiko obleko. Cena ^ld. 1 50. IV. „Krojni vzorci" za oblačila dečkov in deklic Cena Kld. 1*80. V. , Krojni vzorol" zn molka, ženska in otro'.!:a pe- rllna oblačila. Cona »Id. I*fl0. Dobivajo sc na hu. \n\n\m strok, ičiliščn M. Kunc-a v Ljubljani, Gospodske ulice št. 7. Najnovejši modeli (kroji v naravni veličini) za gospodska in damska oblačila se vsaki čas napravijo. Učni tečaji pričenjajo SC za dame 1, dan, /,a krojače Ui. dan vsscega meačoa 11424—8) Kataačaija naznanila na zahtevanje. •MBfl (886) I 5. 1< a (2) I* i**m>i je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bob čine manjla ter hladi. — V pusicah po 35 in 25 kr. Fo pošti 6 kr. vei. Razpošilja se vsak dan. Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga: B. Fragoer, lekarna „pri črnem orlu", v Pragi, Mala stran, ogel Spornerjeve ulice 203. \ I.jn t»l juni se dobiva pri lekarjih G. Piccoli, L', pl. Trnk('jczy, M. Mardetsrhlager, J. Mayr; dalje ii v vseh lekarnah avstro*Ossrsko, „Zaston] Vsak, ki pošljo svojo natančno adrsso, dobi proti malcmn povračilu in di nesku za carinsks stroška 1 gld. 90 in sicer: 1 regnlovano nro z verižico, za katero sc jamči, da dobro ide; 1 prekrasen ostnik Z8 Btnodke; l elegantno kavalirsko kravato de; 1 prstan z imitovanim draguljem; l Iglo ta prsa z imitovanim dragnljtm; 2 mehanična gntnbaj '(l komadov Bnegs angleškega papirja; tO komadov finih angleških zavitkov; 1 etni za smodke in 1 predmet la porabo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo naročiteljev s tem, da jim blago takorekoč na pol poklanjam. Tudi vsakomur takoj vrnem denar, če ne bi ura Sla natanko in bode vsak priznal, da je to podarltov. Joti ina seciloffCi In i*tisepos)ll|nxa}o proti postnemu povzetju, eventuvelno tudi če se denar preje vpos'je, pri 11457 — oij*»m katarni uničevalec (rol|nni pri : Hlllann l.«-ir*iifl4-ii, lekarna pri „Mariji Pomagaj" ; l Imlitii pl. i m J* <><•/,> -j n . lekarna „pri enorogu". 5 i (I09) Ljudevit Borovnik (38) puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vnakovratnili pnAek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pr«>>ticsatt«att»sisis>«»aocea«cais>a»^>^ae> robne vence v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (98—71) priporoča Karol Recknagel, Koncesijoniran po vis. c. kr. ministerstvu z odredbo z dne 7. maja l«94, št. 5373. j Severno-nemSki Llfiir*?! v Bremenu. •■!: Brzoparnisko vožnje v Nowyork: \z Bremena ob torkih in sobot«h. I - Sc uthamptona ozir Cher-bourga ob sredah in nedeljah. I/. Oenove 07.11-oma Neapolja Bremen-Sev. Amerika. V Uewyori:. via Gibraltar 3kral mesečno Bremen - Iztočna Azja. V Kino. Bremen-Juž. Amerka. V Montevldeo. V Baenos Alres Bremen - Avstralija. V Adelaldo, Molbournn. (1077—20) Sydney. ft?;/?. : Prekomorska vožnja v Newyorlc 7—H dnij. Najboljša in najcenejša potovalna prilika. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: 3E3 d var d Tavčar. POUDRE & SAVON * ECrLANTIN najpriljubljenejši toaletni predmeti elegantnega sveta. — Po njih porabi se doseže blesteče bela in brezporečno čista polt Koža postane baržunasto mehka in prosta vseh nečistostij! Učinek je presenetljiv in neprekošen. (8186—17) Garantirano X!«*&l£OĆLljlVQ I <.: i \ i. . /i»Io-u /:i A.VS)tro~OKerslco t lekarna npri sv. Duhu" K. Tomufu uusli ilniii A. Hiii;jt, ■«••», Ili< it t*t. j-. /..«:■■-.! /ii I.' u l> I i-i mo : Desleln« lekarna ,,|»rl 'Iliriji l'omi«-.ip', .VI. I.viiHlek, lt«-»vl)«*v» c«'Ht» Ht. I, pole^ mesarskega mostu. r^j 'mm!'^rmm mmm,^*»m* "mm'tmmm^ isi*%BB^^^^a\^^ m Otvorjenje prodajalnice. m m Naznanjam častiti gospodi, da som otvoril v hiši št. 3, v Šelenburgfovih ulicah cl x? o & i jj o v zvezi z oblastno koncesijoniro prodajo strupov. Imel bodem na prodaj vse v to stroko spadajoče predmete, kakor drOgVC, kemikalije, Čaiei rum> konjaki ZOblia in ustna čistilna sredstva, dišave in toaletne predmete, vso najbolje vrste pri nizkih cenah. Posebno opozarjam gospode strokovne in amaterne fotografe na svojo dobro oskrbljeno zalogo fotogj^afičnill aparatov in potrebščin. Z ago to v lj aru vedno pošteno postrežbo z odličnim spoštovanjem 115D7-1) Fran Pettauer, magister farmacije. Izdajatelj in odgovorni urednik: Joeip No Ili. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne1*.