Opis: IPfontCurlz INOVACIJSKI PROJEKTI 2014/2015 Zbornik strokovnih prispevkov Opis: znak_2x3 Inovacijski projekti 2014/2015 Zbornik strokovnih prispevkov Avtorji: Dr. Natalija Komljanc, Vesna Pecaric, Aleksandra Meglic, Alenka Cokl, Andreja Ošlaj, Barbara Lešnjek, Barbara Oder, Barica Flajnik Koželj, Bernarda Osojnik, Gyöngyike Kranjec, Ina Kreft Toman, Irena Doljak, Janko Stergar, Kamila Kramaric, Klavdija Krbavac, Klementina Pulko, Ksenja Kosi Viher, Lea Napotnik, Leonida Arsic, Lidija Kopasic, Almira Gregoric Kolenc, Maja Koncar, Marjetka Herodež, Valentina Zadravec, mag. Metka Gelt, Mojca Ðordevic, Mojca Hojski Tkavc, Mateja Turk, Monja Šalamon, Nataša Škrbinc, Nina Zver, Olivija Slivnjek, Polona Švajger, Sandra Rihter, Sanja Leben Jazbec, dr. Sonja Hudej, Teja Fuchs, Timea Varga, Uroš Ocepek, Valentina Toman Cremožnik, mag. Valerija Janhar Cernivec, Vesna Sevšek Kolin, Vida Klun, Marjeta Decman, Martina Ošlak, Kristina Zupancic, Simona Podobnik, Sabina Krajnc, Gabrijela Kverh Žgur, Mateja Ivanuša, Ksenija Guštin, Polona Siussi Podergajs, Mateja Turk Vodja inovacijskih projektov: dr. Natalija Komljanc Uredila: dr. Natalija Komljanc Izdal in založil: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logaj Objava na spletnem naslovu: http://www.zrss.si/pdf/ZbornikStrokovnihPrispevkov2014-15.pdf Ljubljana, november 2015 Prva izdaja Besedilo ni lektorirano. ISSN 2350-4161 VSEBINA UVOD .............................................................................................................. 6 Z ROKO V ROKI V PUBERTETO ................................................................ 7 CUSTVA ODPIRAJO UM – ŠOLA PRIHODNOSTI ISKRICE V NAŠIH OCEH ............................................................................................................ 14 ANGLEŠKE URICE V 1. VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU ... 20 BRANJE JE DOBRO ZA ZNANJE ............................................................ 26 MOTIVACIJSKI KOTICEK .......................................................................... 33 FORMATIVNO SPREMLJANJE ................................................................ 38 DOŠEL JE, DOŠEL ZELENI JURIJ ............................................................. 2 Z LUTKO SE RAZVIJAM .............................................................................. 8 UCENJE + X = TRAJNOSTNO ZNANJE .................................................. 17 POT K SAMOSTOJNOSTI ......................................................................... 23 ESEJISTIKA ................................................................................................ 28 ZMOREM SAM ............................................................................................ 34 KINOLOŠKO-DOŽIVLJAJSKE URICE SOCIALNO PEDAGOŠKO VPLIVANJE S POMOCJO ŽIVALI-PSA .................................................... 44 NOC BRANJA ............................................................................................. 51 VSI RAZLICNI, VSI ENAKI POD STREHO DIJAŠKEGA DOMA PTUJ . 57 VEC GIBANJA OTROK IN ODRASLIH DANES ZA BOLJ ZDRAV JUTRI ...................................................................................................................... 63 KAKO OBOGATITI BRALNO PISMENOST UCENCEV, KI OB VSTOPU V ŠOLO ŽE BEREJO IN PIŠEJO .............................................................. 71 EKSKURZIJA V LONDON IN MEDPREDMETNO POVEZOVANJE ...... 77 SODELOVANJE OTROK S POMOCJO IKT ............................................ 83 EVS PROSTOVOLJCI NA OŠ KOT GOSTITELJSKI ORGANIZACIJI .. 89 UCNA MOTIVACIJA PRI MATEMATIKI ................................................... 97 IZVAJANJE INTERESNIH DEJAVNOSTI V OBLIKI PROJEKTNEGA DELA ........................................................................................................... 101 RAZVIJANJE ODGOVORNOSTI PRI UCENCIH S POSEBNIMI POTREBAMI ............................................................................................... 107 ELEKTRONSKI UCITELJ .......................................................................... 121 FLEKSIBILNO IZVAJANJE POUKA V 5. RAZREDU ............................. 126 NA POTI K VECJEZICNOSTI IN VECKULTURNOSTI (SPOZNAVANJE TUJIH JEZIKOV IN KULTUR V 1. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU) ................................................................................................. 136 S SAMOZAVEDANJEM DO USPEHA ..................................................... 141 UCENJE ANGLEŠCINE V I. VIO: A FAIRYTALE – MY BEST FRIEND AND A TEACHER ...................................................................................... 148 NARAVA-NAJBOLJŠA UCILNICA ZA UCENCE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU IN DODATNIMI MOTNJAMI ............................. 154 MULTISENZORNI POUK ........................................................................... 162 USTVARJANJE SPODBUDNEGA UCNEGA OKOLJA V DIJAŠKEM DOMU .......................................................................................................... 166 NA POTI K VECJEZICNOSTI IN VECKULTURNOSTI ........................... 172 DNEVI SAMOSTOJNOSTI ZA UCENCE PPVI, 6. STOPNJA ................ 179 DIDAKTIKA OCENJEVANJA ZNANJA – FORMATIVNO SPREMLJANJE UCENCEVEGA NAPREDKA ........................................ 184 SOIGRA: VPLIV USPEŠNIH DIJAKOV NA DELO V ODDELCNI SKUPNOSTI ............................................................................................... 189 NA POTI K VECJEZICNOSTI IN VECKULTURNOSTI – MREŽNI IP UCIMO SE IN GUCIMO PO ANGLEŠKO … ............................................ 197 RAZVOJ DIDAKTIKE NA PODROCJU PROCESA OCENJEVANJA ZNANJA (FORMATIVNO SPREMLJANJE) ............................................ 202 PRST PATTERNS - ORODJE ZA ZAZNAVANJE DIJAKOVIH UCNIH KARAKTERISTIK IN PREFERENC .......................................................... 208 NOVONASTALE TVORJENKE ME NAGOVARJAJO ............................ 215 VZGOJNA SKUPINA ZA OTROKE Z AVTISTICNO MOTNJO .............. 220 INTEGRACIJA ANGLEŠKEGA JEZIKA V POUK 1. TRIADE ............... 227 TO ZMOREM TUDI JAZ – ŽIVETI TRAJNOSTNO .................................. 232 " STARI/A NE MI TEŽIT" ........................................................................... 241 VODIC ZA STARŠE OTROK S CUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI MOTNJAMI ................................................................................................. 241 DELAVNICE ZA SPODBUJANJE OTROKOVIH MOCNIH PODROCIJ 247 GIBANJE MI JE V POMOC ....................................................................... 255 ZACUTIMO DRUGACNOST ...................................................................... 259 KAKO NAREDITI DOMACO NALOGO?.................................................. 269 S ŠTEVILI SE IGRAJMO IN JIH SPOZNAJMO ...................................... 275 Z IKT PODPRTO POUCEVANJE V KOMBINIRANEM ODDELKU ....... 282 POVEŽIMO SE............................................................................................ 287 MOTIVACIJA ZA DELO DOMA PRI POUKU MATEMATIKE ................ 291 S SAMOZAVEDANJEM DO USPEHA ..................................................... 295 GIBANJE MI JE V POMOC ....................................................................... 302 UVOD Niz strokovnih prispevkov v nadaljevanju zbornika predstavlja zanimanje za t.i. socialno inkluzijo in formativno spremljanje razvoja ucenja in dosežka. Z vidika inkluzije - sistema »zmagaj, zmagaj« inoativcii namenjajo posebni namen osebnim potrebam ucecih se, njihovemu druženju, socializaciji, razvoju spoštovanja, varnemu oz. sprejetemu ucnemu okolju, samostojnemu sobivanju v ucnem procesu. Inovativni ucitelji in vzgojitelji razvijajo svobodne oblike izražanj ucecih se, vse z namenom razvoja ucnih potencialov, empaticnih odnosov in smiselni uporabi samorefleksij. V ospredju so rezultati socialnih situacij v smislu (samo)razvoja »zmorem/o«, prav tako tudi rezultati mentoriranja in koordiniranja ter sopodpore v raznoterih ucnih situacijah. Inovativni ucitleji vedo, da je gib-anje danost in zato potreba (sistem gibalnega razvoja, vec razsežnosti gibanja, spodbudno ucno okolje za odprte ucne oblike, kjer je možno multisenzorno sprejemanje vtisov. Razvija se naravno ucenje v naravi, situacijsko ucenje, prostovoljstvo..., posebej se namenja cas jezikovnemu razvoju oz. ucenju tujega jezika najmlajših. Z vidika formativnega spremljanja sprožajo inovativni ucitelji in vzgojitelji lastno samospreminjanje in zato posledicno kvalitetnejše prilagajanje ucecim se. Ucenci dobijo priložnost sooblikovati in izvajati ter tudi evalvirati ucni proces skupaj z rezultati ucenja. Uceci se oblikujejo ucne cilje in merila uspeha skupaj sproti. Namerno se razvija njihova moc. Povratno informiranje v pedagoški komunikaciji stremi h kakovosti ucenja, poucevanja (pouka). Inovativni ucitelji brez zadržkov predstavljajo svoje dosežke; opazna je vecja samozavest – avtonomija strokovnjakov. Vecja kompetencnost kaže na boljše pocutje vseh ucecih se. Izostreno spremljanje omogoca kakovostnejšo didakticno podporo in ta optimalnejše ucne rezultate. Oblika pogovora pridobiva na pedagoški veljavi. Vedno bolj je inovativnim ucitlejem jasno, da ocena ni zadostna za zagotavljanje trajnega znanja. Ucenci se ucijo razlicno, a vsi stremijo k uspehu. Zbrani podatki o ucenju in poucevanju ter znanju vplivajo povratno na izboljšanje vodenja in organiziranja pouka. Uceci se povezujejo v socialne ucne skupine. Na ta nacin inovativni ucitleji in vzgojitelji posodabljajo sistem ucenja in certificiranja. Pomembno spoznanje formativcev je, da se gibkost samostojnega in medsebojnega ucenja povecuje. V sistem formativnega spremljanja se vkljucujejo tudi živali (pse). Ob natancnem branju vseh zbranih spoznanj in njih povzemanju ugotavljamo smiselno povezanost med inkluzijo in formativnim spremljanjem. Skupina inovativnih uciteljev vsak na svoj ustvarjen nacin predstavlja inkluzijo kot indikator uspešnega formativnega spremljanja. Vabim vas, da se o tem prepricate sami. Zanimivo lastno spoznanje vam privošcim ob branju strokovnih prispevkov v nadaljevanju tega zbornika! Dr. Natalija Komljanc, Vodja IP OŠ GLAZIJA Oblakova ulica 15 3000 Celje Z ROKO V ROKI V PUBERTETO 2012 – 2015 Vodja inovacijskega projekta: Vesna Pecaric prof. def. Sodelavci: Aleksandra Lampret Sencic prof. def., Matejka Boben prof. def., Karmen Šertel Pantner prof. def., Alja Lecnik prof. def., Aleksandra Zabavnik prof. biolog. Konzulent: gospa Mirjana Pavlin, VIZ Frana Milicinskega Smlednik Povzetek: V clanku želiva predstaviti pomen in uporabo delavnic za mladostnike s posebnimi potrebami. Interakcijske vaje, ki so nacrtovane in preizkušene v sklopu projekta predstavljajo inovacijski mejnik, ki sva ga vnesli v metodicno didakticne postopke pri obravnavi in približevanju tem ciljni skupini v povezavi z obdobjem odrašcanja. Del delavnic sva predstavili tudi osnovnošolcem redne osnovne šole in ugotovili, da je prirocnik vsestransko uporaben, predvsem pa, da je kos današnjemu casu in izzivom, saj vsebuje teme, ki zorijo z uporabniki: od temeljnih znacilnosti obdobja pubertete do kompleksih vprašanj, s katerimi se danes srecujejo mladostniki. Delavnice so v internetni obliki na šolski spletni strani dostopne vsem, ki si želijo popestriti pouk na inovativen, izobraževalen in dinamicen nacin. Le-te vsebujejo vse dejavnosti, od skupinskega dela, dela v paru, samostojnega dela, uporabljene so metodike risbe, slike, besede, filma, posnetkov, IKT tehnologije, kar je seveda vse v skladu s casom v katerem živimo. Želiva, da je prirocnik "živ organizem", ki se prilagaja in raste skupaj z uporabniki. Abstract: In the following article we wish to present the importance/the content and the practical view of the workshops for young students with special needs. Interactive exercises which have been designed and tested in the project represent innovative approach in the range of methodological-didactic strategies used when trying to teach and explain certain topics related to the period of growing up. One part of these workshops has been presented to the students in regular primary schools. This has shown us that the course book can be used in many ways. Furthermore, its topics are up to date with our time and the challenges it brings. In a way, the topics grow with their users, from the basic characteristics of the puberty to the complex questions young people face nowadays. The workshops are available on our school website and anyone who wants to teach in an innovative, educational and dynamic way, can download them. You can find all sorts of activities, group work, pair work, individual work, there are also methodological approaches using drawings, pictures, words, films, tapes, IKT technology, everything related to the time we are living in. We wish this course book to be a’’ living organism’’ so it can adjust to and grow together with its users. Kljucne besede: mladostniki s posebnimi potrebami, izzivi pubertete, spolno nadlegovanje, pasti interneta, delo s starši Problemsko stanje Opis problema v praksi Skozi leta delovanja na defektološkem podrocju in strokovnega dela z mladostniki s posebnimi potrebami sva s kolegico zaznali pomanjkanje ukvarjanja z ucenci pri tematiki vodenega pogovora, socialnih interakcij na temo pubertete, spolnega zorenja, spolnosti. Obdobje mladostništva za osebe s posebnimi potrebami je ravno tako težavno, mladostniki se soocajo z izzivi, ki jih prinaša zorenje lastnega telesa, tako kot njihovi vrstniki obcutijo spremembe na telesu in soocanje z okolico prinaša mnogo nerešenih vprašanj. Izrednega pomena za najino delo je bilo spoznanje, da lahko s pomocjo delavnic mladostnikom pomagava. Prav tako so se v skupino soocanja z mladostniškimi težavami vkljucili starši, za katere sva pripravili posebne delavnice. Proces ustvarjanja delavnic je bil dolgotrajen, poleg proucevanja literature sva proucevali tudi dejansko realno stanje soocanja mladostnikov s posebnimi potrebami z obdobjem pubertete . Pri delu sva se želeli izogniti frontalnemu delu, postavili sva delo v krog, kar je postala stalnica delovanja v skupinah. Delo v krogu po svoji presoji vpliva na medsebojno komunikacijo, dinamiko, ucenec se v delo vkljucuje po svoji presoji. Skupinsko delo temelji na zaupanju in enakopravnosti, pri cemer ima vsak otrok pravico do svoje individualnosti, zmožnosti lastnega dojemanja. Dopolnjevanje zamisli, izražanje stališc ter izmenjava izkušenj so pri tem nacinu dela dobro izraženi. Komunikacija poteka na besedni in nebesedni ravni, pri cemer sva morali upoštevati, da sva dobro poznali mladostnike, njihove kretnje, dinamiko obraza in telesa, da smo lahko ustvarjali razgibano komunikacijo. Ne bi bilo ravno premišljeno, ce bi se delavnic lotevali brez poznavanja vrst komunikacije. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev Naslanjanje na teoreticne rešitve v tem polju je bilo omogoceno iz podrocja literature, na angleškem govornem podrocju sva izhajali iz tematike delavnic- workshopov, ki pa v najinem primeru niso klasicni workshopi, temvec zbirka interakcijskih vaj, kar sva na razgovoru o 4. nivoju novosti inovacijskega projekta s pomocjo konzulentke dr. Natalije Komljanec poskušale tudi teoreticno razrešiti. Susan Carell v svoji knjigi Skupinske aktivnosti za mladostnike pravi, da skok v delo s skupinami mladostnikov lahko pomeni osvežitev ali pa frustrirajoc, težak boj. V nadaljevanju pove, da so razvojne naloge adolescence za mladostnika zahtevne že same po sebi, ko pa dodate še zahteve kompleksne družbe, v kateri živimo, se ne smemo cuditi, da številni med njimi postanejo preobremenjeni. Primerjava med dvoletniki in mladostniki nama je pomagala, da sva razumeli separacijo in individualizacijo, ki sta najpomembnejši nalogi adolescence ( Carell, 2002, str. 8) : Dvoletniki Mladostniki 1. Upirajo se zahtevam staršev Upirajo se zahtevam staršev 2. So »strašno fascinirani » nad vrstniki So »strašno fascinirani » nad vrstniki 3. Potrebujejo konstantno zagotovilo o navzocnosti staršev ( tiho dostopni starši) Potrebujejo konstantno zagotovilo o navzocnosti staršev ( tiho dostopni starši) 4. Problemi kontrole: . Toaletne navade . Stisnjeni zobje 18-mesecnikov, ki nocejo jesti Problemi kontrole : . Cas prihoda domov zvecer . Uporniško zavracanje pogovorov s starši pri 14-letnikih 5. Nocejo deliti igrac Nocejo deliti fanta ali dekleta ( posesivno šcitenje ljubezenskega razmerja) 6. Se borijo za nadvlado v igri Se borijo za nadvlado v odobravanju s strani vrstnikov. 7. Vse nosijo v usta, od gumbov do hrošcev Vse nosijo v usta, od alkohola do drog. Spoznali sva, da mladostniki preizkušajo razlicne identitete, prav pomembni za mladostnike s posebnimi potrebami pa je, da jim pri razvoju vrstniške- skupinske identitete lahko pomagamo tudi s pomocjo delavnic, saj je potreba po sprejetosti bila veliko bolj zadovoljiva v takšni obliki dela kot pa je pri formalnem pouku. Ustvarjanje spolne identitete in njeno izražanje se zacne prav v puberteti, mladostniki odkrivajo lastno seksualnost in privlacnost do nasprotnega spola. V procesu izvajanja delavnic sva spoznali kakšen tabu je sprejemanje spolne identitete pri mladostnikih in starši, ki k nam prihajajo iz drugega kulturnega okolja, da so si starši in otroci zelo razlicni med sabo. Nekateri starši so prelagali breme ukvarjanja s tem obdobjem na naju, kar sva v procesu »izobraževanja » staršev poskušali kar najbolj minimalizirati. Nepoucen mladostnik lahko utrpi trajne posledice, ce ni pravilno poucen o vseh temah, ki se pojavljajo v adolescenci. Za mladostnike s posebnimi potrebami je potrebno še natancnejše razmišljanje, spremljanje individualnosti otroka, njegovo sposobnost dojemanja tem. Da bi razvoj osebnostnega vrednostnega sistema potekal s pomocjo staršev in uciteljev, je bilo potrebno mnogo medsebojnih pogovorov s starši. Tudi ankete so nama odstirale podrocja, s katerimi se straši soocajo ali pa se nikakor ne želijo soocati, zato sva pri delavnicah, ki so posebej kocljive za starše in tako popolna neznanka za otroke, uporabljali postopne korake, od enostavnosti do kompleksnosti (uporaba kartonckov z izrazi, razlaga poenotenih izrazov, izbira slikovnega materiala). Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Kako delavnice o spolni vzgoji kvalitetno vplivajo na ozavešcanje mladostnikov s posebnimi potrebami o puberteti, pojmov iz spolnosti in spolne vzgoje Opis razlogov za izpeljavo raziskave Vsakodnevna soocenja z mladostniki s posebnimi potrebami in njihovimi starši, ki so izražali stisko v povezavi z obdobjem odrašcanja, predvsem pa so odkrito spregovorili o lastni nemoci. Le-to je predstavljalo najino vodilo, da sva se lotili tako perece problematike o kateri je le malo literature v povezavi z osebami s posebnimi potrebami in njihovim doživljanjem lastnega telesa ter sprejemanja custev. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve Ko sva definirali problem, sva šele z njegovim opisom spoznali, da bova potrebovali mnogo preizkušanja in popravkov, preverjanj, da bova prišli vsaj do približnih rezultatov, ki bodo vodili v sestavo delavnic primernih za izvajanje. Po analizi izvora, vzrokov, ki so naju pripeljali do ugotovitve, da potrebujeva zbirko interakcijskih vaj, sva ugotovili, da s sodelovanjem delovne organizacije lahko organizirava delo v delavnicah. Potrebno je bilo predstaviti problem vodstvu šole, se pogovoriti o problematiki in opisati stanje, ki ga želiva doseci, z argumenti pa sva se prijavili na Zavod za šolstvo, ki nama je pomagal širiti polje razvoja novosti. Po vzpostavitvi sodelovanja s starši, sva lahko nadaljevali delo z mladostniki. Zavedali sva se, da vstopava v popolnoma neraziskano podrocje, kar se tice same izdelave delavnic in plasiranja le- teh pri delu z ucenci, sodelovanje s starši ter vodstvu šole, ki nama je odobrilo izvajanje delavnic pri predmetu SOU.Pri izvajanju poti za odpravo problema sva se povezali s strokovno konzulentko Mirjano Pavlin, ki nama je dala pozitivne povratne informacije, naju opozorila na problematiko izvajanja delavnic v današnjem casu in prostoru. V skupnih srecanjih smo ugotavljale, da bi bilo potrebno v naše šolske programe uvesti nov predmet, ki bi nacrtno izvajal delavnice in podobne teme življenja, usposabljanja za življenje. Opažamo, da je v šolah prakticnega usposabljanja otrok za osnovne življenjske situacije zelo malo ali nic. Pri sodelovanju z ZRSŠ in konzulentko dr. Natalijo Komljanec smo skozi raziskovalna vprašanja postavljali nove cilje spoznavanja pri nastajanju delavnic in iskali rešitve ter poti do boljšega položaja delavnic na šoli. K sodelovanju sva pritegnili tiste sodelavce, za katere sva menili, da bodo imeli pozitiven odnos ter voljo do takšnega nacina dela, ki je nestandarden in na trenutke zelo zahteven, saj se na delavnice moramo pripraviti z materialom ter si vseskozi zapisovati reakcije udeležencev, jih sproti reflektirati ter analizirati, da se lahko izpeljujejo nove. Skozi analizo ankete, evalvacijskih vprašalnikov ter koncne analize dela sva nacrtovali nadaljnji koraki, popravljali in brisali ter dopolnjevali in urejali poti pri delavnica, postopke, izbor materiala in dolocevali cas, ki je potreben za izvedbo. Do koncne rešitve sva prišli s preizkušanjem, ponovnim sestavljanjem delavnic, popravljanjem in prilagajanjem populaciji s katero delamo. Razumeli sva, da je potrebno za posebni program nameniti vec casa predstavljanju dela v delavnicah ter pri posameznih temah za šolski program pa je potrebno vec casa nameniti temam, ki so trenutno perece, zato je potrebno delavnice živeti in jih sprotno prilagajati. Koncna sestava delavnic je zahtevala zakljucitev celotnega akcijskega kroga, pogled razlicnih aspektov uporabe prirocnika. Ko sva prirocnik v koncni fazi lahko preizkusili še na uporabnikih redne osnovne šole, sva se zavedali, da zadeva lahko živi v slovenskem šolskem prostoru, je uporabna, zanimiva in koristna. Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevale k uspešnemu zakljucku projekta Organizacijo delavnic na ravni OŠPP Ob ugotovitvi, da so delavnice potrebne, primerne in se zadovoljivo izvajajo v posebnem programu, sva s pomocjo staršev dosegli kompromis, da je delavnice potrebno plasirati v posebni in šolski program; za to sva potrebovali konsenz vodstva šole, ki je vnesel planiranje delavnic pri pouku v Letni delovni nacet šole, spremljal kakovost izvajanja delavnic, za izvajanje kakovosti so bila priložena evalvacijska porocila ter pregled konzulentke, dr. Natalije Komljanec. Veliko casa in truda sva porabili za razlago primernosti delavnic, za preboj med sodelavce, saj je to pedagoška novost, ki se lahko uporabi pri ucencih od petega razreda dalje, potrebuje pa veliko spretnosti in sposobnosti izvajalca. Navdušiti sodelavce za uporabnost delavnic Ko sva z nenehnim reflektiranjem in postavljanjem vprašanj v akcijskem krogu preizkušali delavnice, sva ugotavljali, da jih je potrebno plasirati med ostale sodelavce. Za sodelovanje sva navdušili tiste osebe, ki so želele preizkusiti neformalen nacin sodelovanja z otroki, predvsem pa osebe, ki so menile, da je luknjo pomanjkanja interaktivnih vaj na podrocju pubertete potrebno zapolniti na delavniški nacin. S pomocjo drugih strokovnih delavk smo lahko izvedli prvi krog preizkušanja delavnic v internatu, posebnem in šolskem program s cimer smo pridobili celotno sliko uporabnosti projekta. Preboj z delavnicami na širše podrocje Preboj z delavnicami na širše podrocje in zagovor novosti na 4. ravni na ZRSŠ nama je omogocil, da so delavnice zaživele v širšem prostoru, kjer pa seveda ni meje in je potrebno navduševati še naprej nadaljnje uporabnike. Seveda šteje dobra beseda in pozitivne izkušnje dosedanjega izvajanja. Ko sva izvedli delavnice v Zavodu za osebe s posebnim i potrebami in na redni osnovi šoli, sva osebju podali povratne informacije, analizo dela v delavnica. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta Cilj projekta je bil plasirati delavnice v ucni proces na šoli in morebiten preboj v širše okolje, kar nama je v celoti uspelo. Poleg velike notranje motivacije, elana za delo, navduševanja oseb okoli naju ter komunikacijskih spretnosti, je bilo potrebno veliko vzporednega dela: raziskovanja literature, sestavljanja in preoblikovanja delavnic, postavljanja pravilnih vprašanj, usmerjanja s strani konzulentke, pogled zunanjih sodelavcev in somišljenikov, pogled ljudi, ki nasprotujejo izvajanju, vse plati delovanja so bile potrebne, da so se izlušcile najboljše delavnice. Na koncu sva vedno ugotavljali, da je vec pozitivnih povratnih informacij, ki so nadgradile negativne. Negativne, ali pa tiste, ki so naju spodbudile v nadaljnje delo so bile v smislu: pri predmetu SOU so že izbrane teme; ucitelj ima že vse zbrano, ne potrebuje dodatnega dela; cemu potrebujemo novo formo saj to ni pouk, kar delata; starši se s tem ne bodo strinjali ipd. Cilj projekta, ki sva si ga zastavili na zacetku je bil razvoj modela delavnic za ucence in starše na naši šoli, ki jih bomo skupaj z drugimi strokovnimi sodelavkami po potrebi razvijali in dopolnjevali. Obdelava podatkov Opis vzorca Najprej smo podatke zbirali s pomocjo anketnih listov. Razdelili smo 30 anket, v anketi so želeli sodelovati vsi starši. V anketi je sodelovalo tudi 6 uciteljev, ki so tudi sami izvajali delavnice. Veliko podatkov sva dobili z refleksijami sodelavcev, kot tudi od samih ucencev vkljucenih v projekt. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) Teme za najino nadaljnje delo sestavljanja delavnic in njih uporabo sva zbirali s pomocjo anketnih vprašalnikov in intervjujev. Vprašalnike sva razdelili po koncu opravljenih delavnic, v naslednjem letu pa sva anketo razdelili med tiste sodelavce, ki so izvajali delavnice. Pozorni sva bili na teme, ki so jih zastavljali sodelavci, posebej smo se pogovarjali o pocutju mladostnikov, uporabi delavnic za naprej, primernosti tem in naslovov. Pri starših sva uporabili anketni vprašalnik in sprotno evalvacijo, intervju. Starši so imeli potrebo tudi po osebnem pogovoru. Metode obdelave podatkov Podatki so bili obdelani rocno. Z razlicnimi in dobro zastavljenimi vprašanji sva dobili kvalitativno in kvantitativno analizo pri odgovorih. Ustno sva podali povratne informacije kolegom, vodstvu šole, izsledki so bili podani na refleksijah Zavoda RS za šolstvo. Prikaz rezultatov Rezultate najinega dela si lahko ogledate na šolski spletni strani. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Skozi najino delo sva ugotovili, da je potrebno veliko energije za motiviranje sodelavcev, saj so redki pripravljeni za izvajanje novosti, sploh pa kadar govorimo o tabu temah. Prav tako je potrebno veliko elana za drugacno, inovativno poucevane in tako vpeljevati v ucni proces drugacne metode dela, saj se ucitelji radi poslužujejo frontalne oblike poucevanja. Uvajanje novosti v ucni proces je naporno in »Sizifovo delo«, zahteva svoj cas in spoznanja. Pri izbiri gradiv sva imeli spolzka tla, saj so vse delavnice nastale z najinim raziskovanjem preko spleta, predvsem pa sva se posluževali tuje literature. Opis posledic izpeljave projekta v okolju Sodelavci, ki so bili zainteresirani za sodelovanje, so ob anketah in refleksijah ugotovili, da delavnice vplivajo na razgiban pouk, popestrijo ucni proces, prinesejo nova in globlja spoznanja, kot pa to prinaša klasicen pouk. Spoznali so, da delavnice niso namenjene frontalnemu poucevanju, ampak odpirajo nove dimenzije skupinskega dela, dela v paru, samostojnega razmišljanja. Na redni osnovni šoli so ugotovili, da so delavnice nov pogled na razvoj otrok, da odpirajo poglavja, ki jih pri pouku zaradi casovne stiske ali organiziranosti samega procesa ucenja ne uspejo predelati, niti se poglobiti vanje. Želijo, da s tem delom nadaljujeva. Vidijo veliko uporabnost, predvsem pa je bilo zanimivo spoznanje, «da sva v dveh urah spoznali to, kar so sami spoznavali v dveh letih». Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Dosežene rezultate sva objavili na spletni strani šole. Inovacije lahko uporabijo vsi ucitelji, ki poucujejo predmet SOU in Vzgojo za življenje, izvajajo ure Oddelcne skupnosti in roditeljske sestanke, kot primer razvijanja in izboljšanja »dobre prakse«. Nove metode izvajanja delavnic izboljšujejo kvaliteto pedagoškega dela v razredu in s tem razširjajo pridobljeno znanje ter poglabljajo medsebojne odnose, saj ravno v današnjem casu ucitelji in starši opažamo, da cas prehitro tece. Možnosti uvajanja v druga podrocja Spoznanja bomo uporabili v naslednjih šolskih letih, ko bomo delavnice izvajali pri predmetu SOU ter jih koristili kot inovativen ucni pripomocek. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Mocni smo na podrocju uvajanja delavnic v pouk, širjenju delavnic na formalen in neformalen nacin, od drugih pa je odvisno kako se bodo delavnic posluževali in kako jih bodo najbolj koristno uporabili. Literatura . Carrell, S. (2002). Skupinske aktivnosti za mladostnike. Ljubljana: Institut za psihologijo osebnosti. . Polak, A. (2001). Aktivnosti za spodbujanje in razvijanje timskega dela. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. . Maxwell, C. J. (2003). 17 nespornih zakonov o skupinskem delu. Ljubljana: Lisac@Lisac. OŠ Naklo, OE Vrtec Glavna cesta 47 4202 Naklo CUSTVA ODPIRAJO UM – ŠOLA PRIHODNOSTI ISKRICE V NAŠIH OCEH 2010 - 2015 Vodja inovacijskega projekta: Aleksandra Meglic, vzgojiteljica Sodelavci: Gabrijela Masten - pomocnica ravnatelja, Sonja Naglic Orehar – pomocnica vzgojiteljice, Aleksandra Šimenec – pomocnica vzgojiteljice Konzulent: dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo Povzetek: Medsebojno sprejemanje in upoštevanje je pot k dobrim cloveškim odnosom, zato je za custveni in socialni razvoj zelo pomembno poskrbeti že v zgodnjem otroštvu. Naloga strokovnih delavcev v vrtcu je tudi ta, da otrokom omogocijo okolje, v katerem bodo lahko to, kar so. Okolje, v katerem se bodo pocutili varne in sprejete, okolje, v katerem bodo lahko izražali svoje misli in custva ter okolje, v katerem bodo lahko razvijali svoje potenciale. Ravno zaradi tega smo se odlocili za inovacijski projekt Custva odpirajo um, saj želimo otrokom dati dobro popotnico za življenje. K projektu smo pristopili strokovno in odgovorno. Zadali smo si jasne cilje, pretehtali nacine, kako jih realizirati cim bolj uspešno in pripravili plan dejavnosti za njihovo dosego. V petih letih izvajanja projekta smo cilje dosegali preko socialnih iger, iger vlog, lutk, pravljic, ustvarjanja, gibalno-sprostitvenih dejavnosti (tehnike sprošcanja, vizualizacija, plesna terapija, glasbena terapija), interakcijskih vaj in pogovora. Napredek je bil viden iz leta v leto. Otroci so spoznali ustrezne nacine reševanja konfliktov, preko razlicnih dejavnosti spoznavali razlicna custva, jih skušali razumeti in se vanje vživeti. Svoja custva so zaceli izražati na sprejemljiv nacin in tako pripomogli k boljšim medsebojnim odnosom. Otroci so razvili osnovne dispozicije o vzpostavljanju empaticnih odnosov. Le-te bodo v prihodnjih letih nadgrajevali in izkušnje lahko prenašali na druge. Z razvijanjem empaticnih odnosov bodo lahko dosegali pozitivno komunikacijo, vplivali na lastno pocutje in pocutje drugih ter posledicno dosegali uspehe v družbi. Ker smo pri projektu iz leta v leto uspešno dosegali zastavljene cilje, smo se odlocili, da dejavnosti še naprej izvajamo kot primer dobre prakse. Abstract: Acceptance and respect between people is a path to good human relations, therefore it is vital to take care for the emotional and social development of children at their young age. Beside that, the task of the kindergarten educator is to provide children whit the environment where they can express themselves. An environment where a child can feel save and accepted, an environment where a child can express his or hers thoughts and emotions and an environment where a child can develop his or hers potentials. And just because of that we have decided to create an innovative project called Custva odpirajo um (or in English: Emotions open mind). Whit it, we want to give to our children a valid lesson which they can use later in life. We have approached this project whit upmost professionalism and responsibility. Our goals were clear; we have weighed in all spectres how to make this goals work. We have also made a detailed plan in how we can reach them. In five years since we have started this project, we have accomplished our goals through social games, character building, puppet shows, storytelling, creativity, physical – relaxing activity (like different techniques of relaxing, visualization, dance therapy, music therapy, etc.), interaction exercises and conversations. The progress was seen through the years. The children have learned about the ways how they can resolve different conflicts; they have learned through all the activities how to recognise different emotions, understand them and accept them. They have showed their emotions in an acceptable ways and whit it they have contributed to good intercommunion relations. Children have developed basic dispositions on how to establish emphatic relationships. This will be built on through the years and they will cast their experiences on to other people. Whit the development of emphatic relationships the children can accomplish positive communication; have a control over their own feelings and feelings of other people. Hopefully this will help them to become achievers in our society. Because of great results we have seen through the years from this programme, we have decided to continue with the program, never the last, this program is an example of a good practise. Kljucne besede: empatija, otrok in custva, medsebojni odnosi, custveno socialna zrelost, spretnosti sporazumevanja Problemsko stanje Opis problema v praksi V vrtcu želimo ustvariti ugodno klimo, kjer se bodo otroci in zaposleni pocutili sprejete in jih bo spodbujala k aktiviranju svojih potencialov, kjer bo možno uciti se biti in sodelovati. Preko skrbno izbranih vsebin želimo spodbujati in omogocati razvijanje custvene in socialne zrelosti otrok, graditi custveno inteligentnost preko komunikacije, povratnih informacij, odnosov in zgledov, hkrati pa strokovnim delavkam omogociti še bolj individualiziran pristop preko še boljšega razumevanja in poznavanja otrok. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) Ker je empatija zelo pomembna za uspeh na najrazlicnejših podrocjih, si zasluži primerno pozornost. Z empatijo ali vživljanjem opisujemo sposobnost razumevanja custev nekoga drugega. Lahko bi rekli, da smo se postavili v njegovo kožo. Vse vec je dokazov, da je empatija lastna vsem sesalcem, saj razumevanje tujih težav posameznemu osebku lahko pomaga, da jih nekega dne premaga ali se jim izogne. V sodobnem razvitem svetu sta razvijanje domišljije in pridobivanje izkušenj presenetljivo težja kot je bilo to v preteklosti. Družine imajo vse manj clanov, starši in otroci drug z drugim preživljajo vse manj casa, množicni mediji so zmanjšali obcutek pripadnosti lokalni skupnosti, s katero se je posamezniku veliko lažje poistovetiti, kot na primer z obcinstvom, ki ga nagovarja državna ali celo multinacionalna televizija. To je nekaj dejavnosti za razvoj empatije . igranje vlog (pozitivnih in negativnih likov) iz znanih zgodb, . skrb za okolje, rastline in živali, . pogovor o vsakdanjih dogodkih in osebah, vpletenih vanje, s poudarkom na njihovih obcutkih, . razprava o dolocenem vprašanju v skupinah enakomislecih in razlicnomislecih vrstnikov. VIR: Vec empatije za boljše cloveštvo. www.tolovaj.com Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Kako graditi medosebno kulturo prek custveno-socialnega razvoja otrok kot pogoj za ucinkovito ucenje in poucevanje v vzgojno-izobraževalni praksi? Opis razlogov za izpeljavo raziskave Za sodelovanje v projektu smo se odlocili iz razloga, ker v vrtcu želimo vzpostavljati pozitivno klimo. Dobro pocutje tako otrok kot odraslih je namrec kljucnega pomena za sodelovanje in sobivanje. Cilji projekta so bili: - Ustvariti ugodno klimo, kjer se bodo otroci pocutili sprejeti in ki jih bo spodbujala k aktiviranju svojih potencialov, kjer bo možno uciti se biti in sodelovati; - Omogocati in spodbujati custveno socialno zrelost v vsakodnevnem vzgojno-izobraževalnem procesu; - Izgradnja custvenega kolicnika prek komunikacije, povratnih informacij, odnosov in zgledov - Upoštevanje otroka kot aktivnega ustvarjalca svojega znanja in vedenja - Razvojni cilji: odzivnost, fleksibilnost, ustvarjalnost, samostojno odlocanje, reševanje problemov, timsko delo – spretnosti sporazumevanja, etika soodvisnosti oz. vzajemnosti; - Vrtec kot uceca se skupnost, odprt prostor življenja, srecevanja in skupnega dela. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve - dolocitev ciljev, ki jih želimo doseci (navedeni zgoraj), - iskanje nacinov, s katerimi bomo cilje dosegli, - zbiranje literature, izobraževanje - priprava in izbor dejavnosti in gradiva za dosego cilja - izvajanje dejavnosti in obcasno beleženje podatkov (snemanje dejavnosti, zapisi po dejavnostih) - v petih letih izvajanja projekta smo cilje dosegali preko socialnih iger, iger vlog, lutk, pravljic, ustvarjanja, gibalno-sprostitvenih dejavnosti (tehnike sprošcanja, vizualizacija, plesna terapija, glasbena terapija), - reflektiranje dejavnosti in opažanj (le to je potekalo sproti – med letom (mesecno), ob koncu vsakega leta, po koncanem projektu. Refleksije so potekale na ravni oddelkov med vzgojiteljico in pomocnico vzgojiteljice, na ravni projektnega tima in na ravni celotnega strokovnega aktiva. Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevale k uspešnemu zakljucku projekta Osredotocili smo se na omogocanje in spodbujanje custveno socialne zrelosti, na razvijanje empaticnih odnosov. Otroci v tem starostnem obdobju še nimajo dovolj izkušenj, na kakšen nacin ustrezno izražati svoja custva, težko jim je razumeti custva drugih, še težje se jim je vanje vživeti. Otroci (in tudi odrasli) so preko najrazlicnejših dejavnosti te izkušnje pridobivali in tako gradili empatijo. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta Zastavljeni cilji so bili doseženi. Skozi dejavnosti, ki smo jih izvajali vsa ta leta, smo naredili velik korak na vzpostavljanju empaticnih odnosov tako pri otrocih kot pri zaposlenih. Napredek je najbolj viden pri otrocih, ki so v vrtec vkljuceni že od samega zacetka izvajanja projekta, saj so bili spodbude deležni vsa leta njihovega bivanja v vrtcu. Opazen je tudi napredek pri otrocih, ki so v vrtcu manj casa, saj smo intenzivno delali na doseganju zastavljenih ciljev. Klima v vrtcu je bila pozitivna. Glede na to da je omenjeni proces (dolgo)trajen, se bodo rezultati kazali še v prihodnjih letih. Kazalci, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji, so zgolj kvalitativni, saj smo napredek spremljali predvsem preko opazovanja in reflektiranja. Obdelava podatkov Opis vzorca V projekt so bili vkljuceni otroci vseh starostnih obdobij iz dveh enot (od 1.–6. leta starosti). Otroci, ki so vrtec zaceli obiskovati leta 2010, so bili v projektu od samega zacetka pa do konca, zato je bila to tudi generacija otrok, ki je bila deležna najbolj aktivnega spremljanja. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) Opazovanje, snemanje, zapisovanje Metode obdelave podatkov Reflektiranje, pogovor Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Glede na zgoraj predstavljene dosežene cilje lahko recemo, da smo dosegli veliko. Otroci so spoznali ustrezne nacine reševanja konfliktov, preko razlicnih dejavnosti spoznavali razlicna custva, jih skušali razumeti in se vanje vživeti. Svoja custva so zaceli izražati na sprejemljiv nacin in tako pripomogli k boljšim medsebojnim odnosom. Opis posledic izpeljave projekta v okolju Izvedba projekta bo zagotovo pozitivno vplivala na okolje, saj so otroci razvili osnovne dispozicije o vzpostavljanju empaticnih odnosov. Le-te bodo v prihodnjih letih nadgrajevali in izkušnje lahko prenašali na druge. Z razvijanjem empaticnih odnosov bodo lahko dosegali pozitivno komunikacijo, vplivali na lastno pocutje in pocutje drugih ter posledicno dosegali uspehe v družbi. Širjenje novosti Možnosti uvajanja v druga podrocja Z dejavnostmi v vrtcu bomo nadaljevali kot s primerom dobre prakse. Možnosti uvajanja v druga podrocja je veliko, saj nas odnosi spremljajo na vsakem koraku. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim V petih letih smo pridobili kar nekaj znanja, izvedli številne dejavnosti, ki so vodile k doseganju zastavljenih ciljev. Drugim bi lahko pomagali z nasveti, izkušnjami, konkretnimi primeri dejavnosti… Najvec pa za ljudi lahko naredimo, ce jih sprejemamo takšne kot so, ce jim omogocimo izražati lastna custva, ce jih poslušamo, ce njihova custva sprejmemo in jim pokažemo, da jih razumemo. Na ta nacin nam bodo zaupali ter se pocutili varne in sprejete. Zelo ucinkovit je dober vzgled. Literatura - Lamovec,T. (1993). Spretnosti v medsebojnih odnosih. Ljubljana. Inštitut za psihologijo osebnosti. - McGrath, H in Francy, S.: (1996), Prijazni ucenci in prijazni razredi. Ljubljana. DZS - Poljšak Škraban, O. (2002). Custva, custveni razvoj in ravnanje s custvi. Interno študijsko gradivo pri predmetu Razvojna psihologija. - Schiling, D. (2000). 50 dejavnosti za razvijanje custvene inteligence. Ljubljana. Inštitut za razvijanje osebne kakovosti. - Zver, T. (2009). Sprostimo in umirimo naše otroke – diplomsko delo - Schmidt, G. (2008). Igre, masaže in sprostitve za otroke. Univerza v Ljubljani, Pedagoška Fakulteta, oddelek za predšolsko vzgojo. Prirocnik za metodiko plesne vzgoje. - Simonic, B. Empatija – moc socutja v medosebnih odnosih. - Wharam, J. Custvena inteligenca – potovanje v središce samega sebe. - Martinjak, S. Prepoznavanje in izražanje custev ob igri z lutko – diplomska naloga. - Srebot, R., Menih, K. (1996). Potovanje v tišino. Sprostitvena vzgoja za otroke. Ljubljana. DZS - Schmidt, G., Bole, D. Gibalne igre s petjem – bansi. http://www2.arnes.si/-gschmi - Schmidt, G. Vodena vizualizacija. http://www2.arnes.si/-gschmi - Empatija in otroci. www.tolovaj.com - Vec empatije za boljše cloveštvo. www.tolovaj.com - Bizjak H. (1996). Sprostitev in ustvarjalnost v šoli ali pedagogika za tretje tisocletje. Ljubljana: samozaložba. - Kucler, M. (2002). Pravljica kot socialnopedagoška intervencija. Socialna pedagogika, let. 6, št. 1, str. 21-46. Osnovna šola Planina pri Sevnici Planina pri Sevnici 69 3225 Planina pri Sevnici ANGLEŠKE URICE V 1. VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU 2012-2015 Vodja inovacijskega projekta: Alenka Cokl, profesorica razrednega pouka Sodelavci: Matejka Zendzianowsky, ravnateljica, Tanja Luskar, profesorica razrednega pouka, Alja Radanovic, profesorica razrednega pouka, Sara Zupanc, profesorica biologije, Nina Gradic Planko, profesorica slovenšcine Konzulent: Dr. Karmen Pižorn, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani Povzetek: Na naši šoli smo uciteljice projekt izvajale v prvih treh razredih, saj smo ucencem skušale približati prvi tuj jezik, s katerim se bodo v okviru ucnega nacrta srecali v 4. razredu. Dejavnost smo imeli organizirano tako, da smo jo izvajali enkrat tedensko po eno šolsko uro, to je bilo po koncanem rednem pouku. Vkljuceni so bili vsi ucenci. Pri delu z ucenci nismo uporabljali posebnih ucbeniških kompletov, ampak smo uciteljice same iskale ideje preko drugih virov (vecino idej smo našle na svetovnem spletu), uporabljale smo razlicne didakticne, gibalne in socialne igre, nekatere smo uporabljale tudi lutko, predvsem z ucenci prvega razreda. Ustvarile smo tudi nekaj gradiva (ucne kartice, didakticne igre, ucni listi), ki smo ga sproti same pripravile in nam bo tudi v bodoce koristilo kot pripomocek pri pouku tujega jezika. Vecino aktivnosti je bilo povezanih z glasbo in gibanjem, kar so ucenci zelo dobro sprejeli in so bili za te aktivnosti zelo motivirani. Prav tako smo vse uciteljice želele, da so ucenci aktivni udeleženci in da jim približamo tuj jezik na sprošcen in neobremenjen nacin. Pri analizi dela smo ugotovile, da nam je to uspelo. Prav tako je v 4. razredu moc opaziti, da je bil stik s tujim jezikom že prisoten, saj imajo ucenci manj težav pri delu, še posebej na govornem podrocju in slušnem razumevanju, prav tako so manj sramežljivi in zadržani, saj je prvi stik z jezikom bil prijeten in sprošcen. Tudi uciteljice smo s sodelovanjem pri projektu pridobile nova znanja, tako na podrocju timskega dela, kot tudi pri pripravi ucnih ur z raznovrstnimi idejami za ucenje s poudarkom na motivaciji ucencev za ucenje tujega jezika. Abstract: At our school teachers have carried out the project in the first three classes, because we tried to introduce the first foreign language to the pupils who will start learning it within the curriculum in the 4th class. We have organised the activity in such a way that we performed it once a week for one school hour and after the regular classes. We included all pupils. While working with pupils we did not use any specific textbooks. However, teachers alone searched ideas through other sources (most of ideas were found on the internet), we used different teaching, physical and social games. Especially with pupils in first class, we used a puppet. We have created some of the material (teaching cards, didactic games, and worksheets) that was prepared by us and we will continue to benefit it as a tool for teaching a foreign language. Most of the activities have been associated with music and movement which was very well accepted by pupils and they were very motivated. Furthermore, all teachers wanted that pupils are active participants and that we approach a foreign language in a relaxed and unburdened way. While analysing our work we found out that we succeeded. Also in the fourth class can be noticed that the contact with the foreign language was already present, because pupils have fewer problems at work, especially in the field of talking and listening comprehension. They are also less shy and reserved because the first contact with the language was pleasant and relaxed. Even teachers who were participating in the project gained new knowledge in terms of teamwork as well as at preparation of lessons with a variety of ideas for learning with a focus on motivating pupils to learn foreign languages. Kljucne besede: zgodnje ucenje anglešcine, prva triada, motivacija za ucenje Problemsko stanje Opis problema v praksi Na naši šoli smo z ucenjem tujega jezika v prvem vzgojnoizbraževalnem obdobju zaceli že leta 2006, ko smo ponudili ucenje tujega jezika kot interesno dejavnost tretješolcem, ki je bila tako s strani staršev kot tudi otrok zelo dobro sprejeta. Otroci so z veseljem sprejemali nove pristope k ucenju jezika. V 4. razredu, ko je jezik postal del ucnega nacrta, smo opazili, da so otroci, ki so predhodno obiskovali omenjeno interesno dejavnost, imeli manj težav pri zacetnem ucenju jezika. Nekaj let kasneje smo se odlocili, da ucenje jezika ponudimo vsem ucencem v prvem obdobju šolanja, t.j od 1.-3. razreda, zato smo se odlocili, da se vkljucimo v inovacijski projekt, kjer bomo lahko bolj nacrtno spremljali prednosti in izzive novih prostopov k zgodnjemu poucevanju jezikov. Tako smo zaceli spremljati tudi razlicne rezultate raziskav in in drugih projektov, zato smo z leti spreminjali nacine, pristope in metode dela in postopoma prešli na CLIL. Že nekaj let delamo po tej metodi, s katero nam je uspelo, da so Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) Zgodnje ucenje tujih jezikov je zelo koristno in vpliva ugodno tudi na kasnejše ucenje tujih jezikov, kar potrjujejo številne raziskave. Ne glede na to, kateri jezik je obvezni prvi tuji jezik, je to obdobje pomembno za ustvarjanje ugodnih okolišcin za kasnejšo vecjezicnost. (Pot v vecjezicnost – zgodnje ucenje tujih jezikov v prvem VIO osnovne šole; Zgledi CLIL-a) Na zgodnji stopnji ucenja tujega jezika je poudarek na razvijanju slušne in govorne jezikovne zmožnosti. Kljub temu, da je tujejezikovno znanje mlajših ucencev na zacetku še šibko, si želijo sporazumevati v tujem jeziku. Uciteljeva naloga je, da ustvari situacije, ki spodbujajo ucencevo udeležbo pri pouku, ne glede na njihovo raven znanja. Ucence moramo izpostaviti dejavnostim, ki pritegnejo njihovo pozornost, tako da postane želja po sporazumevanju podobna naravni, pri tem pa jih moramo opremiti s sredstvi za lažje sporazumevanje, kot je poznavanje ustaljenih izrazov ali jim nuditi ostale strategije za pomoc pri govoru. (Dagarin Fojkar, 2008) Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Kako se odzivajo otroci v zgodnjem obdobju na spoznavanje angleškega jezika preko pesmi, pravljic, iger in drugih dejavnosti? Opis razlogov za izpeljavo raziskave Želeli smo ugotoviti, kako se odzivajo in sprejemajo tuji jezik ucenci v prvem vzgojnoizobraževalnem obdobju, ko še jezik ni sestavni del ucnega nacrta, ko poteka ucenje jezika na zabaven in drugacen nacin kot v višjih razredih šolanja. Zanimalo nas je, ali ta izkušnja pripomore k manj stresnemu prehodu na ucenje tujega jezika v 4. razredu. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve V projekt smo se prijavili z namenom, da izboljšamo prakso zgodnjega poucevanja anglešcine, ki smo jo že izvajali na naši šoli. Ker smo manjša vaška šola, ki šteje okoli 110 otrok, sem bila na šoli edina uciteljica, ki sem izvajala anglešcino za najmlajše, v tem casu, ko smo sodelovali v projektu, pa se mi je pridružila še mlajša sodelavka, zato je bilo delo veliko lažje. Pri izvajanju so se nam pridružile še druge uciteljice, ki so aktivno sodelovali v timu. Tedensko smo nacrtovale vsebino, oblike in metode dela ter dejavnosti, ki jih bomo izvajale z razlicnimi skupinami. Prav tako smo timsko tudi evalvirale in analizirale opravljeno delo. Tudi ucence smo med letom veckrat vprašali za mnenje in predloge. V prvem letu izvajanja projekta smo s vprašalnikom pridobili tudi mnenja staršev, ki so podprli naše delo in si želeli, da z njim nadaljujemo. Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevale k uspešnemu zakljucku projekta Najveckrat se je težava pokazala v casovnem izvajanju, saj smo skoraj vse skupine izvajale anglešcino po pouku, ko so nekateri ucenci že utrujeni, navelicani in si želijo neusmerjenih prostocasnih dejavnosti. Vendar smo se vse uciteljice trudile, da smo pripravile aktivne in raznolike ure, dejavnosti so se izmenjevale, tako da so bili ucenci vseskozi aktivno vkljuceni. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta S pomocjo vprašalnika za starše smo pridobili njihovo mnenje o ucenju tujega jezika v prvi triadi. Ugotovili smo, da se jim zdi zgodnji stik s tujim jezikom zelo pomemben, zato so vsi starši podpirali naš projekt. Tudi ucenci so v vecini kazali zanimanje za ure anglešcine tudi tako, da so po urah želeli naslove spletnih strani, ki smo jih uporabljali pri pouku za delo doma, pav tako so bili odzivi pozitivni, ko smo izvedli ustno anketo med ucenci. Tudi uciteljice razrednicarke, ki v projekt niso bile aktivno vkljucene, so potrdile, da so ucenci z zanimanjem pripovedovali o razlicnih dejavnostih ali pa se predstavili s kakšno angleško pesmico, ki so se jo naucili. Obdelava podatkov Opis vzorca V projekt je bilo vkljucenih skupaj 66 otrok, nekateri med njimi so bili vkljuceni vsa tri leta, drugi dve leti, ena generacija otrok pa eno leto, saj se v prihodnjem šolskem letu vkljucujemo v projekt postopnega uvajanja tujega jezika v drugi razred in neobveznega izbirnega predmeta anglešcina v prvi razred, ki ga bodo obiskovali vsi ucenci. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) Podatke o uspešnosti projekta smo zbirali s sprotnimi povratnimi informacijami uciteljic izvajalk (evalvacije ucnih ur, skupni timski razgovori, polletna in letna refleksija dela), prav tako pa smo pridobivale tudi mnenja ucencev ter njihove odzive na pripravljene dejavnosti. S vprašalnikom pa smo zbrali tudi mnenja staršev. Metode obdelave podatkov Sproti smo analizirali delo po koncanih ucnih urah, zbrali in analizirali smo podatke anketnih vprašalnikov za starše. Prikaz rezultatov Rezultate dela so ucenci pokazali s sodelovanjem pri ucnih urah, z razumevanjem jezika, kar so pokazali tako, da so se že odzivali na pobude v tujem jeziku. Otrokom je bilo zelo zanimivo predvsem v prvem razredu, ko so se s tujim jezikom srecali prvic in so mislili, da ne bodo nicesar razumeli, ob koncu ure, ko pa smo se že pogovarjali slovensko in evalvirali uro anglešcine pa so ugotovili, da kljub temu, da je uciteljica vseskozi uporabljala tuji jezik, znajo novo pesem, so razumeli nekatere zahteve, so se naucili plesnih korakov ipd. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Opazile smo, da so ucenci manj zadržani pri izgovorjavi, da se brez zadržkov vkljucijo v igre, da so se predvsem tretješolci že zaceli odzivati tudi v anglešcini. Ker smo vecinoma uporabljali metodo CLIL, smo uciteljice mnenja, da je le-ta uspešna, saj ucenci niso obremenjeni s prevajanjem, ampak razumejo jezik celostno, kar omogoca tudi pristop takega nacina poucevanja. Opis posledic izpeljave projekta v okolju Pozitiven odziv ucencev, staršev in drugih uciteljev je kazalnik, ki nam je pokazal, da delamo dobro in da z našim delom nadaljujemo. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Delo našega projekta je primer dobre prakse, saj smo z uresnicevanjem zastavljenih ciljev nadaljevali iz leta v leto, kerj smo sproti ugotavljali, da delamo dobro in da želimo z našim delom nadaljevati. Metoda CLIL se je pokazala kot zelo uspešna, saj so otroci tuj jezik sprejemali na sprošcen in neobremenjen nacin. Možnosti uvajanja v druga podrocja Predstavljene oblike in metode dela lahko uporabljajo ucitelji v prvem in drugem vzgojnoizobraževalnem obdobju pri poucevanju tujih jezikov. Uporabljene didakticne igre, pesmi, zgodbe, ki so nastale v okviru projekta lahko uporabijo pri posameznih dejavnostih tudi ucitelji tujih jezikov na višji stopnji, prav tako pa tudi uciteljice razredne stopnje pri motivacijskih dejavnostih v okviru pouka, pri podaljšanem bivanju ali v okviru interesnih dejavnosti. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Izkušnje, ki smo jih pridobili s projektom so dragocene, še posebej za nas ucitelje, ki smo ugotovili, da imamo veliko motivacije za delo na tem podrocju, vse uciteljice smo pripravljene na sodelovanje, na izmenjevanje izkušenj z drugimi, ki jih zanimajo tovrstne dejavnosti. Prav tako bomo na tem podrocju delo nadgrajevali in si še vnaprej izmenjevali nasvete in pobude. Literatura Jazbec, S. et. al. Pot v vecjezicnost – zgodnje ucenje tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole; Zgledi CLIL-a. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo, 2010. ISBN 978-961-234-920-2 Skela, J. et. al. Ucenje in poucevanje tujih jezikov na Slovenskem: Pregled sodobne teorije in prakse, Ljubljana, Založba Tangram, 2008. ISBN 978-961-6239-58-5 OŠ Sveti Jurij Sveti Jurij 13 9262 Rogašovci BRANJE JE DOBRO ZA ZNANJE 2012–2015 Vodja inovacijskega projekta: Andreja Ošlaj, profesorica nemšcine in šolska knjižnicarka Sodelavci: Andreja Ošlaj, šolska knjižnicarka (vodja), Aleksander Mencigar, ravnatelj (clan), Klavdija Gomboc, uciteljica razrednega pouka (clanica), Marjeta Madjar, uciteljica razrednega pouka (clanica), Nino Gumilar, ucitelj slovenskega jezika (clanica), Liljana Hajdinjak Zelko, uciteljica slovenskega jezika (clanica), Andreja Burina, uciteljica razrednega pouka (clanica), Anita Fartek, psihologinja (clanica), Suzana Ficko Matko, uciteljica razrednega pouka (clanica), Nataša Rajšp, uciteljica OPB (clanica), Andreja Vertic, uciteljica razrednega pouka (clanica), Andreja Sraka, pedagoginja (clanica), Brigita Gomboc, uciteljica OPB (clanica) Konzulent: dr. Natalija Komljanc, Zavod za šolstvo Republike Slovenije Povzetek: V želji, da bi pri ucencih zbudili interes po branju ter jim približali pomen branja, smo na OŠ Sveti Jurij leta 2012 zaceli z inovacijskim projektom Branje je dobro za znanje. Projekt smo izvajali tri šolska leta. V posameznih letih smo dodajali in prilagajali vsebine in dejavnosti, ki smo jih izvajalci projekta na prakticen nacin uresnicevali z ucenci. Že prisotnim dejavnostim na šoli, kot so bralna znacka in šolski projekt Dobro jutro, knjiga!, smo dodajali nove aktivnosti in na ta nacin ucencem približali predvsem tiskane oblike besedil. Ucenci so v treh letih spoznali razlicne vire, iz katerih in s pomocjo katerih lahko pridejo do novih znanj. Starostne skupine otrok v posameznih letih izvajanja projekta so bile razlicne, tako da smo vire prilagajali po vsebini ter zahtevnosti, a smo se v vseh letih omejili na 2. vzgojno-izobraževalno obdobje, saj se je ravno od cetrtega razreda naprej kazal precejšen upad v branju in bralni motivaciji. Poleg dojemanja branja kot nacina pridobivanja znanja smo želeli pri ucencih ustvariti tudi pozitiven odnos do branja knjig in ostalih tiskanih medijev, razvijati branje z razumevanjem in jim predstaviti bralno-ucne strategije. Abstract: In our school Primary School Sveti Jurij we wanted pupils to read more books and learn how important this skill is for them, so we started an innovation project Reading is Good for Knowledge in 2012. We have been doing this project for three years. In these years we added and adjusted topics and activities to accomplish our aims. The two already existing projects like reading badge and Good Morning Book! were joined by some new activities. This was the way we wanted the pupils to read more printed material. Pupils learned about various issues and how to gain new knowledge. The age groups were different each year. Therefore we adjusted difficulty levels and we stayed at the age level of pupils of the second triad. In the fourth class the interest in reading and its motivation is in a great decline. Our aim was not only to motivate them to gain knowledge, but also to have a positive attitude towards reading books and other printed material, develloping reading understaning skills and introduction of some learning skills. Kljucne besede: branje, bralci, motivacija, knjige, znanje. Problemsko stanje Opis problema v praksi Tako kot drugod tudi na naši šoli opažamo upad števila bralcev, branje s slabšim razumevanjem, nezainteresiranost za branje knjig in ostalih tiskanih medijev. Vse to se z leti samo še poslabšuje, zato smo se nacrtno lotili problema na vseh ravneh. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) Branje kot ena izmed štirih komunikacijskih vešcin je dejavnost, ki jo ucenci pridobivajo že v nižjih razredih osnovne šole in nato uporabljajo celo življenje. Pomembno vlogo pri usvajanju te vešcine ima motivacija. N. Bucik (Bucik, 2006: 63) navaja, da številne raziskave porocajo o povezanosti bralne motivacije z ucno uspešnostjo. Tako raziskovalci ugotavljajo, da so motivirani in zavzeti bralci tudi ucinkoviti in uspešni ucenci. Bralno motivacijo S. Pecjak in A. Gradišar (Pecjak in Gradišar, 2012: 71) pojmujeta kot nadpomenko za razlicne motivacijske dejavnike, ki spodbujajo cloveka k branju, dajejo bralnemu procesu smisel in tako pomagajo posamezniku, da vztraja do cilja in si želi bralno izkušnjo še ponoviti (doživeti ponovno). Znano je, da po svetu in pri nas strokovnjaki vedno vecjo pozornost namenjajo upadanju bralne motivacije s starostjo oziroma z leti šolanja in hkrati opozarjajo na velike razlike med spoloma (Pecjak et al., 2006: 23). In ravno tej skupini, pri kateri se zacenja ta upad (2. vzgojno-izobraževalno obdobje), smo v inovacijskem projektu namenili našo pozornost. Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Kako v sodobnem casu IKT-ja otroku približati knjigo in ostale tiskane medije ter ga motivirati za branje kot nacin »pridobivanja« znanja? Opis razlogov za izpeljavo raziskave S projektom Branje je dobro za znanje smo želeli uresniciti cilje po ohranitvi in dvigu motivacije branja ucencev. Hkrati je bil naš cilj, da bi ucenci spoznali, da je branje tudi vir znanja. Osnova projekta je bila torej spodbuditi pri ucencih željo po branju ter hkratno razumevanje prebranega. Branje z leti upada, saj ucenci zacnejo enaciti branje z ucenjem. Ker ucenci dojemajo ucenje kot težavno, tudi branje zacnejo dojemati kot naporen proces. Tako smo si v okviru projekta zastavili sledece cilje: - dojeti branje kot nacin pridobivanja znanja - branje z razumevanjem - razvijanje bralno-ucnih strategij - ustvarjanje pozitivnega odnosa do branja knjig in ostalih tiskanih medijev - vzbujanje interesa za razlicna knjižna gradiva (leposlovne knjige, strokovne knjige, enciklopedije, leksikoni, stripi, casopis …) - predstavitev pomena branja ter omogocanje prepoznavanja branja kot vir informacij in znanj ter tudi kot zabavo in užitek - vecja vkljucenost v razlicne aktivnosti branja (bralna znacka, bralni maraton, domace branje, obiski knjižnic …) Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve Zadnje leto izvajanja smo v inovacijskem projektu Branje je dobro za znanje v vse izpeljane dejavnosti vkljucili oba cetrta razreda na šoli. Pri nekaterih aktivnostih so sodelovali tudi ostali ucenci šole. Tako smo v skladu z izbrano skupino otrok poleg vodje projekta, Andreje Ošlaj, za izvajanje izbrali še obe razrednicarki, Marjeto Madjar in Klavdijo Gomboc, obe uciteljici razrednega pouka, ki sta sodelovali vsaka pri svojem razredu. Ostali clani projektne skupine so izvajali dejavnosti, za katere smo najprej pripravili nacrt po korakih. 1. korak: september 2014 – nacrtovanje Na zacetku šolskega leta smo clani projektne skupine izbrali novega vodjo inovacijskega projekta, Andrejo Ošlaj, šolsko knjižnicarko. Skupaj smo pripravili akcijski nacrt izvedbe in dolocili nosilce posameznih nalog ter pridobili tudi pisna soglasja staršev za sodelovanje. 2. korak: oktober 2014–junij 2015 – izvedba dejavnosti Dejavnosti, ki smo jih pripravili in vkljucili v projekt: Seznanitev staršev s projektom Starše smo na roditeljskem sestanku seznanili z izvajanjem, dejavnostmi in cilji inovacijskega projekta. Anketa Psihologinja Anita Fartek je pripravila anketni vprašalnik, ki so ga ucenci rešili in nam je pokazal zacetno stanje (bralno motivacijo ucencev). Knjižnicarka na obisku Dejavnost, ki se je izvajala skozi celo šolsko leto v obeh cetrtih razredih, je bila Knjižnicarka na obisku. Enkrat na mesec je vodja projekta obiskala vsak oddelek. Skupaj z razrednicarkama je izbrala 10 razlicnih besedil iz razlicnih virov (enciklopedija, otroška revija, kuharska knjiga, leposlovna knjiga …). Ucenci so besedila, ki so bila zanje pripravljena, ob knjižnicarkinem obisku prebrali in nato pisno odgovarjali na vnaprej pripravljena vprašanja. Ucenci so odvisno od besedila tudi sami napisali podobno besedilo (recept, pesem …) ali drugace poustvarjali (risali). Prvo in zadnje besedilo je bilo vzeto iz knjige Zofija v knjižnici, tako so bila vprašanja podobno zahtevno postavljena. Na ta nacin je bilo lažje preveriti, ali so ucenci tekom leta pridobili na bralnem razumevanju. Obisk bibliobusa Z ucenci 4. razredov smo obiskali Potujoco knjižnico, v kateri nam je knjižnicar bibliobusa predstavil zgodovino, namen in nacin delovanja te vrste knjižnice. Ucenci, ki še niso bili vclanjeni, so imeli možnost pridobiti clansko izkaznico. Bralni maraton V casu zimskih pocitnic smo izvedli bralni maraton, v katerega se je letos vkljucilo vec ucencev kot lansko leto, kar je zelo pozitivno, saj se število iz leta v leto povecuje. Bralni maraton je letos sovpadal ravno s pustnim torkom, tako da smo po skupnem branju z ucenci izdelali še maske in kostume v povezavi s prebranimi knjigami. Branje za lepše sanje – bralna noc V mesecu juniju smo na naši šoli prvic izvedli bralno noc. Povabili smo ucence 4. in 5. razredov ter tudi staršem na roditeljskem sestanku predstavili nacrtovane dejavnosti. Bralne noci se je udeležilo veliko ucencev. Odziv ucencev in staršev o izpeljani dejavnosti je bil zelo pozitiven, tako da bomo bralno noc ponovno izvedli naslednje šolsko leto. Gremo v biblioteko Ucenci so z razrednicarkama obiskali šolsko knjižnico, kjer so spoznali knjižne police, ki so namenjene ucencem višjih razredov. Dobro jutro, knjiga! V tem šolskem letu smo ponovno izvedli interni projekt Dobro jutro, knjiga!, v okviru katerega so ucenci enkrat na teden prvo šolsko uro 15 minut brali vnaprej pripravljeno besedilo. Besedilo se je bralo en mesec, ob koncu meseca pa so imeli možnost v spletni ucilnici odgovoriti na vprašanja. Bralna znacka Tradicionalno bralno znacko smo tudi letos izvajali za ucence vseh razredov. 3. korak: junij 2015 – evalvacija inovacijskega projekta Ob koncu celoletnih dejavnosti smo v okviru projektne skupine evalvirali dosežene rezultate. Vodja projekta je poslala koncno porocilo in prispevek konzulentki, dr. Nataliji Komljanc. Ker je bilo ugotovljeno, da so bili cilji projekta skozi tri leta doseženi, se projekt v tem šolskem letu zakljucuje. Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevala k uspešnemu zakljucku projekta Ker smo bili prica cedalje vecjemu upadu števila bralcev za bralno znacko, branja s slabšim razumevanjem in splošno nemotiviranostjo za branje, smo z izbranimi dejavnostmi izboljšali stanje. Menimo tudi, da je spodbujanje k branju proces, ki se mora izvajati ves cas šolanja in se bo zato tudi po koncanju inovacijskega projekta nadaljeval. Kot kljucni pozitivni dejavnik opažamo osvešcenost strokovnih delavcev o pomenu branja, ki se s pozitivnim vzgledom in z rednim delom na tem podrocju prenese tudi na ucence. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta - povecan obisk šolske knjižnice v 4. razredih (v primerjav z lansko generacijo) - samostojno iskanje razlicne literature v šolski knjižnici in bibliobusu - vecja želja po vkljucevanju v dejavnosti branja, ki potekajo izven pouka (bralni maraton, bralna noc) - boljše razumevanje prebranega besedila Obdelava podatkov Opis vzorca V projektu smo opazovali 4. a in 4. b razred, skupaj 31 ucencev. V 4. a razredu je bilo 15 ucencev, v 4. b razredu pa 16 ucencev. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) Podatke smo zbrali s pomocjo pripravljenega anketnega vprašalnika (bralna motivacija na zacetku šolskega leta), spremljanja kazalcev uspešnosti – povecan obisk šolske knjižnice (statisticni podatki) in udeležba na aktivnostih s podrocja branja (statisticni podatki). Metode obdelave podatkov Anketni vprašalnik smo sestavili sami na podlagi teoreticnih virov in lastnih izkušenj. Vprašalnik je bil sestavljen iz 11 vprašanj. Ucenci so vprašalnik reševali vodeno s pomocjo knjižnicarke in razrednicarke. Z njim smo ugotovili bralne navade in motivacijo ucencev (kje, koliko, kdaj berejo, kaj najraje berejo, zakaj berejo). Prikaz rezultatov Bralne noci se je udeležilo 19 od skupaj 31 ucencev, kar znaša 61 % ucencev. Ker smo dejavnost letos izvedli prvic, primerjave še ne moremo narediti. Tudi na bralnem maratonu je bilo letos udeleženih vec ucencev kot v lanskem šolskem letu. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj • Aktivnosti v zvezi z branjem so se povecale (povecala se je izposoja pri tej skupini otrok). • Ucenci zavestno išcejo razlicno literaturo: leposlovje, strokovne knjige, casopis in revije. • Pri branju so bolj pozorni na razlicne informacije v besedilu. • Bolj pozitivno dojemajo bralne dejavnosti (se vkljucujejo v bralne aktivnosti tudi izven rednega pouka – bralni maraton, bralna noc). Opis posledic izpeljave projekta v okolju Ucenci so predvsem bralno noc z navdušenjem sprejeli, tako da bomo s to dejavnostjo tudi v prihodnje nadaljevali. Tudi dejavnost Knjižnicarka na obisku bo še naprej potekala v obliki šolskega projekta, vendar bomo dejavnosti malo spremenili in prilagodili. Ucenci se bolj zavedajo pomena branja, kar ugotavljamo tudi v pogovoru z njimi, in tudi vec berejo kot so prej. Vkljuceni ucenci so priceli pogosteje obiskovati knjižnico, veliko od njih je opravilo tudi bralno znacko. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Novost je bila vecja direktna vkljucenost šolske knjižnicarke pri pouku in prva bralna noc na šoli. Pri projektu je bilo vkljucenih veliko število uciteljev, saj želimo spodbuditi vsakega ucitelja, da s svojim prispevkom deluje v smeri izboljšanja branja in bralne motivacije pri ucencih. O IP smo porocali tudi v obliki strokovnega prispevka v obcinskem glasilu Goricki vrh. Možnosti uvajanja v druga podrocja Dejavnost Knjižnicarka na obisku se lahko z dolocenimi spremembami razširi na vsa podrocja (pri razlicnih predmetih), prav tako je mogoce ostale dejavnosti tematsko obarvati in prilagoditi ostalim ravnem ter na drugih podrocjih. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Izkušnje, ki smo jih pridobili, bomo predstavili tudi ostalim uciteljem na šoli in jih spodbudili k vpeljavi novosti pri nacinu podajanja znanja ucencem ter uporabi besedil na kreativen in poucen nacin. Literatura Bucik, N. Spodbujanje motivacije za branje. Šolska knjižnica, 2006, letnik 16, št. 2 - junij, str. 63 - 72. Pecjak, S. in Gradišar, A. Bralne ucne strategije. 2. izd. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2012. ISBN 978-961-03-0047-2. Pecjak, S. et al. Bralna motivacija v šoli: merjenje in razvijanje.1. izd. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2006. ISBN-10 961-234-578-3. OŠ dr. Slavka Gruma Cankarjev trg 2 1410 Zagorje ob Savi MOTIVACIJSKI KOTICEK 2008-2015 Vodja inovacijskega projekta: Barbara Lešnjek, prof. defektologije; Metka Baš, prof. defektologije; Mojca Brvar, prof. defektologije; Mateja Kocar Mocnik, prof. defektologije; Nives Gros, prof. defektologije in Nuša Povšic, prof. spec. in rehab. pedagogike Sodelavci: Špela Rebolj, prof. razrednega pouka; Simona Jan, absolventka; Simona Camer, športni pedagog; Tatjana Alauf Veteršek, prof. spec. in rehab. pedagogike; Neva Izlakar, absolventka in mag. Nevenka Vidmar, prof. defektologije, Saša Pikl, prof. defektologije; Nika Košmelj, prof. spec. in rehab. pedagogike; Ksenja Kralj, Konzulent: Sonja Dobravc, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Povzetek: S projektom Motivacijski koticek, smo želeli v ucencih z motnjo v duševnem razvoju, vzbuditi motivacijo na podrocjih samostojnosti, govora in jezika, branja ter gibanja. Na motivacijo naših ucencev je mocno povezana z motivacijo njihovih staršev. Zato smo v naše dejavnosti za spodbujanje motivacije, morali vkljuciti tudi starše. Z njihovo pomocjo (ankete, vprašalniki) in opazovanjem ucencev, smo ugotovili, na katerih podrocjih potrebujejo dodatne spodbude (motivacijo). Na podlagi rezultatov, smo nato pripravili dejavnosti, ki so se jih udeležili naši ucenci ter njihovi starši in sorojenci. Z dejavnostmi, kot so ugankarski koticek, delavnice za starše, obiski javne knjižnice in jutranja telovadba, smo dosegli pozitivne rezultate. Naši ucenci so uspešnejši pri rednem pouku, prav tako pa radi sodelujejo pri aktivnostih, ki jih dojamejo kot igro. Ucenci oz. otroci s posebnimi potrebami mogoce niso tako samoiniciativni, kot njihovi obicajni vrstniki. A to ne pomeni, da ob spodbudnem okolju ne morejo napredovati in usvajati novih znanj in spoznanj. Kljucne besede: motivacija, branje, gibanje Abstract: With the project called The Motivational Corner, we wanted to raise motivation in children with mental disabilities in the areas of independence, speech and language, reading and motion. The motivation of our children is highly connected with the motivation of their parents. That is why we had to include parents in our activities, which encourage motivation. With their help (surveys, questionnaires), and by observing our pupils, we have determined which areas still need additional incentives (motivation). We have prepared activities for our pupils, their parents and siblings, which were based on the results of the surveys. Positive results were reached because of the activities, such as: the puzzle corner, workshops for parents, visiting the public library and morning exercise. Our pupils are more successful in regular classes, but they also like participating in these activities. They consider them as a type of game. Pupils or children with special needs may not be as self-initiative as their normal peers, but that does not mean that they cannot improve and comprehend new knowledge and awareness within a stimulating environment. Key words: motivation, reading, motion Problemsko stanje Opis problema v praksi Otroci s posebnimi potrebami, potrebujejo veliko dodatnih spodbud in zunanje motivacije za doseganje ciljev. Naši ucenci se v veliki vecini soocajo s težavami na podrocju komunikacije, branja, gibanja in socialne integracije. Zaradi tega se pogosto izogibajo dejavnostim, ki vsebujejo te elemente, saj nimajo nobene motivacije. Tako ne morejo napredovati ne v šoli ne v drugih okoljih. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) Motivacija je proces spodbujanja in usmerjanja k cilju in je pomemben mehanizem za uspešno ucenje in usposabljanje. Ce želimo doseci cilj, moram v to vložiti svojo energijo in sposobnosti. Motivacija lahko izhaja iz nas ali okolja. Pri otrocih s posebnimi potrebami je motivacija zelo pomembna. Paziti moramo, da posameznik v procesu ucenja ne doživi neuspeha, ki bi deloval demotivacijsko. Naši ucenci motivacijske koticke niso razumeli kot ucenje. Pomenili so jim igro in zabavo. Vsak je lahko doživel uspeh. In uspeh je bil njihov motivator. Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Vsako leto, smo si postavili razlicna raziskovalna vprašanja. Le-ta so temeljila na ugotovitvah iz prejšnjih let. - Ali lahko preko danih dejavnosti nudimo podporo staršem pri delu z otrokom? - Ali se ucenci z motnjo v duševnem razvoju preko danih dejavnosti, lahko vkljucijo v širše okolje? - Ali z danimi dejavnosti ucenci pridobijo motivacijo za razvoj govora in jezika, branje in gibanje? Opis razlogov za izpeljavo raziskave Pri svojem delu z ucenci, smo ugotovili, da imajo težave na podrocju motivacije. Ugotovili smo tudi, da je motivacija otrok mocno povezana z motivacijo njihovih staršev. Da bi dosegli vecjo motivacijo, smo v razlicne dejavnosti vkljucili ucence in njihove starše. Dejavnosti so bile oblikovane tako, da so bile zanimive za ucence in prav tako starše. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve Najprej smo preko opazovanja ucencev in anketnih vprašalnikov, ugotovili, da imajo težave na podrocju motivacije. Nato smo ob literaturi iskali dejavnosti, s katerimi bi povecali motivacijo. Cez cas smo dejavnosti dopolnjevali in poglabljali. Ob koncu šolskega leta smo opravili evalvacijo dejavnosti (evalvacije so vkljucene v zakljucnih porocilih). Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevala k uspešnemu zakljucku projekta Ugotovili smo, da naši ucenci potrebujejo veliko zunanje motivacije pri razvoju govora in jezika. Za sta potrebna tudi spodbuda in sodelovanje domacega okolja (zacetna ugotovitev IP). Podrocja smo tekom let razširili še na branje ter gibanje. Tudi za ti dve podrocji, smo poiskali dejavnosti, ki vkljucujejo starše in spodbujajo motivacijo. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta Cilje smo obnavljali in prilagajali vsako šolsko leto (npr. motivirati ucenca k usmerjeni krepitvi podrocja govora in jezika; Poiskati nacine, da ucenca privabimo in spodbudimo k branju; Spodbuditi ucence h gibanju.). Vsi cilji so bili povezani z motivacijo. Ugotavljamo, da so bili v vecini doseženi. Ucenci so sedaj bolj motivirani za branje, bolje razumevajo, povecal se je tudi obisk knjižnice (npr. na zacetku projekta so javno knjižnico obiskovali 3 ucenci, sedaj jo obiskuje 45 ucencev). Vsi ucenci, ki so zmožni branja, pripovedovanja ali poustvarjanja, so osvojili bralno znacko. Obdelava podatkov Opis vzorca Pri projektu so sodelovali ucenci OŠ dr. Slavka Gruma in njihovi starši. Sodelovali so do ucenci z lažjo, zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) Ankete (starši) in opazovanja (beleženje opažanj uciteljev), neformalna opazovanja, ocenjevalni listi, vprašalniki in intervju. Metode obdelave podatkov Deskriptivna analiza podatkov. Prikaz rezultatov Rezultati so prikazani v letnih porocilih IP. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Projekt Motivacijski koticek je prinesel pozitivne rezultate. Ucenci so aktivnosti sprejeli pozitivno. Dejavnosti in delavnic so se veselili, prav tako so bili uspešni pri izvedbi (npr. otroci bolj pogosto zahajajo v knjižnico, urijo branje preko ugankarskega koticka). Dejavnosti bomo kljub zakljucku IP še naprej izvajali. Opis posledic izpeljave projekta v okolju S projektom smo posegli tudi izven meja naše šole, se je spremenil tudi odziv okolja (poznavanje ucencev in predstave o njih). Veliko zadovoljstvo je nam in otrokom prineslo predvsem sodelovanje s Knjižnico Mileta Klopcica. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Prakticne aktivnosti, ki smo jih izvajali v projektu, poleg rednega pouka, mocno vplivajo na vzgojne in ucne rezultate. Možnosti uvajanja v druga podrocja Motivacijske dejavnosti vkljucujemo tudi v druga podrocja, kot je npr. zdrav nacin življenja. Prav tako, so primerna tudi za vrtce in redne osnovne šole. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Našli smo veliko razlicnih dejavnosti, ki smo jih izvajali skupaj ali posamezno s starši, ucenci in sorojenci,... in se tako tudi vkljucevali v naše širše okolje. Literatura Kesic, K. Kako motiviramo otroka za ucenje. Viva (online). Ljubljana, Viva, 11.6.2010. (Citirano 19.8.2015) Dostopno na internetu na strani http://www.viva.si/Psihologija-in-odnosi/898/Kako-motiviramo-otroka-za-u%C4%8Denje. Marija, L. Odraslost oseb z motnjo v duševnem razvoju, Ljubljana, 2001. Brajša, P. Sedem skrivnosti uspešne šole. Maribor: Debora, 1995. Marentic-Požarnik, B. Psihologija ucenja in pouka: Ljubljana, DZS, 2000. Pecjak, S. Ali slišiš ali vidiš? Prirocnik z vajami za razvoj metajezikovnega zavedanja, Ljubljana: Založba Izolit, 1999. Walker, P. Hop, skok in poskok, Radovljica: Didakta, 2003. Lesjak Skrt, B. Glasovi v gibanju in igri, Ljubljana: Društvo Bravo, 2008. Marentic-Požarnik, B. Dejavniki in metode uspešnega ucenja, Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1988, str. 81 – 103 , 168 – 170. Musek, J. in Pecjak, V. Psihologija, Ljubljana: Educy,1995, str. 89 – 104. Stipek, D. Motivation to learn, Boston: Ally & Bacon, 2002. Osnovna šola Poljcane Dravinjska cesta 26 2319 Poljcane FORMATIVNO SPREMLJANJE 2012 - 2015 Vodji inovacijskega projekta: Barbara Oder, profesorica razrednega pouka; Tina Robnik, profesorica razrednega pouka Sodelavci: Milena Pegan, profesorica razrednega pouka; Jelka Cigler Plošinjak, profesorica razrednega pouka; Suzana Brumec, profesorica razrednega pouka; Suzana Vošinek, profesorica razrednega pouka; Zdenka Podjaveršek, profesorica razrednega pouka Konzulent: Leonida Novak, Zavod RS za šolstvo, Maribor Povzetek: Zavedamo se, kako težko je danes motivirati ucence za delo, vedno vec je problemov z disciplino, nekdanja tradicionalna, frontalna oblika pouka se ne obnese vec. Potrebno je nekaj spremeniti. Ucencev se ne da spremeniti, zato smo se zaceli »spreminjati« ucitelji. Spreminjati smo priceli sebe, svoja prepricanja, svoje pristope in nacine poucevanja. Povezovali smo vsebine, zaceli smo vpeljevati razlicne aktivne oblike ucenja in poucevanja, iskali smo razlicne poti do ciljev. Ucence smo vkljucili v nacrtovanje ucnega procesa. Preverjati smo priceli njihovo predznanje, z njimi skupaj sooblikovati cilje in kriterije, nacrtovati raznovrstne dejavnosti, ki vodijo k zastavljenemu cilju. Ves cas smo gradili na njihovih mocnih podrocjih in razvijali šibka podrocja oz. kompenzacijske zmožnosti, jim nudili kakovostno povratno informacijo ter jih usmerjali. S povratno informacijo smo jim želeli sporociti, kje so uspešni, kaj morajo še storiti in kako, da bodo svoje znanje še izboljšali. Uporabljali smo razlicne oblike povratnih informacij, ucenci so jih dobivali od uciteljev in od sošolcev ali pa se na osnovi kriterijev samovrednotili. Vsi ucitelji, ne le clani projektne skupine, so vsako leto izpeljali vsaj enega izmed obravnavanih ucnih sklopov po nacelih FS, s poudarkom na posameznem koraku FS. Tako so se vsi ucenci srecali z drugacnim, aktivnejšim nacinom poucevanja in ucenja, tudi tisti, katerih ucitelji niso bili vkljuceni v projekt. Ucenci so sooblikovali ucni proces, raziskovali, razvijali kriticno mišljenje, sodelovanje, reševali problemske naloge, sprejemali in dajali povratne informacije, ugotavljali svoj napredek … S pomocjo vsakoletnih (samo)evalvacij pa smo ugotavljali, kje smo in nacrtovali naše nadaljnje delo. S projektom smo veliko pridobili, novosti pa so postale del naše vsakdanje prakse in jih bomo razvijali še naprej. Abstract: Nowadays it is becoming more and more difficult to motivate pupils in order to learn. Frontal way of teachnig is no longer successful, therefore some changes need to be made. It is almost impossible to change pupils, so in order to become successful, teachers had to make some adjustments. We began by changing ourselves, our teaching approaches and styles of teaching. What is more, we started looking for correlations between learning contents, introducing active ways of learning and teaching, and finding different ways of solving problems. We included pupils in planning and preparation of educational process. This meant testing their pre knowledge, including them in forming lesson aims, setting the criterion and planning activities which lead to a certain teaching aim. Building upon their strong areas enabled us to strengthen their weak areas, all along giving them advice and quality feedback. Feedback gives students information about where they are successful and how to improve even more. All teachers, not just members of the formative assessment group, have used formative assessment in their lessons. All pupils have therefore been engaged in different styles of teaching. They have all been involved in planning and preparation of educational process, developed critical thinking, solved and found solutions of problematic situations, received and gave feedback. These activities enabled them self regulation and self assessment of their knowledge. The evaluations that followed helped us to plan and prepare our future work. With this project the teachers of our school have gained a lot, the novelties introduced by the project have become part of our everyday practice and we will continue to implement them in the future. Kljucne besede: formativno spremljanje, predznanje, medpredmetno povezovanje, povratna informacija, individualni napredek Problemsko stanje Opis problema v praksi Že nekaj let smo v kolektivu ugotavljali, da prihajajo ucenci z zelo razlicnim predznanjem in da motivacija za delo ni posebej visoka. V razredu so ucenci, ki so delavni in kar nekaj takih, ki se precej dolgocasijo in motijo pouk. To niso samo ucenci, ki imajo ucne težave ali nižje sposobnosti, pogosto so to ucenci z dokaj visokimi ucnimi sposobnostmi. Posledicno se pojavljajo vedenjski problemi, medsebojni odnosi niso najboljši. Ucenci niso zainteresirani za delo, njihova motivacija je nizka in prav tako je napredek v znanju nižji, kot bi pricakovali. Vse to vpliva na nezadovoljstvo ucencev, uciteljev in staršev. Ugotavljamo, da tako ne gre vec naprej, zato bo potrebno nekaj spremeniti v našem nacinu dela. Vse to nas je peljalo na pot formativnega spremljanja. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) Sledili smo konceptu in kompetencam 21. stoletja, ki ne pripravlja ucencev za industrijsko gospodarstvo, ki se vcasih imenuje kar »dajanje navodil«, ki je še vedno temeljni model dela vecine šol. Koncept šole 21. stoletja postavlja v ospredje višje spoznavne procese, ki bodo jutri še pomembnejši. Zato se moramo uciti ustvarjati, obdelovati in razvršcati kompleksne informacije, misliti sistematicno in kriticno, se odlocati na podlagi tehtanja razlicnih dejstev, si zastavljati produktivna vprašanja o razlicnih temah, biti fleksibilen in se prilagajati novim informacijam, biti kreativen in zmožen prepoznavati oziroma reševati realne probleme sveta. (Bransdorf idr., 2000; Darling-Hammond, Barron, Pearson, Schoenfeld in Elizabeth, 2008; Furllan, Hill in Ccrevola, 2006; Green, 2002; OECD, 2008) Formativno spremljanje proces ucenja opredeli kot pedagoški dialog za soglasno skupno uciteljevo in ucencevo spremljanje, kontroliranje in usmerjanje razvoja ucenja posameznika, da bi izboljšali ucni ucinek v procesu ucenja in da bi bila sodba o vrednosti naucenega ob koncu ucenja cim bolj korektna. Pouk prehaja od poucevanja k ucenju. S pomocjo formativnega spremljanja želimo, da se otroci razvijejo v neodvisne, razmišljujoce, samozavestne, mislece in uspešne ljudi, ki se bodo sposobni prilagajati našemu hitro spreminjajocemu svetu. (Komljanc, 2004) Black in Wiliam sta leta 1998 opredelila formativno preverjanje kot vse tiste dejavnosti uciteljev in/ali ucencev, s katerimi zagotavljamo povratne informacije, s pomocjo katerih prihaja do modifikacije poucevanja in ucenja, v katerega so vpeti. Broadfoot je leta 2002 dejal, da formativno preverjanje usmerja pozornost na tri kljucne procese poucevanja, ki ugotavljajo: kje v procesu ucenja se posameznik nahaja, kam gremo in kaj bomo storili, da bomo do tja prišli. Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Naš cilj se je skozi raziskovanje malo spreminjal. Sprva smo želeli vpeljati FS, nato pa smo oblikovali cilj, in sicer s sprotno, individualno usmerjeno povratno informacijo povecati aktivnost ucencev. Operativni cilji, ki so nastajali med samim raziskovanjem: 2012–2013 Povezati posamezne elemente FS v celoto. Izboljšati motivacijo za delo in omogociti napredek vsakemu posamezniku. Spoznati in uporabljati razlicne nacine povratnega informiranja. Uporabiti cim vec aktivnih oblik in metod pridobivanja znanja. 2013–2014 Razvoj in širitev FS. Oblikovati in posredovati kakovostno individulano usmerjeno povratno informacijo. Ugotavljanje predznanja, diagnostika šibkih in mocnih podrocij ter nacrtovanje nadaljnjega dela na osnovi rezultatov preverjenega predznanja. Povezovanje razlicnih aktivnih oblik in metod dela. 2014–2015 Razvoj in širitev FS. S kakovostno povratno informacijo cim bolj motivirati ucence za nadaljnje delo. Preveriti vpliv povratne informacije na dosežke ucencev. Vsak ucitelj je na letni ravni oblikoval svoj osebni nacrt in svoje osebne cilje, ki so se navezovali na naš skupni cilj. Ucitelji so cilje oblikovali glede na to, na kateri ravni razvoja novosti so bili. Osebni cilji ene izmed uciteljic: 2012–2013 Spoznati FS in ga preizkusiti v razredu. Spoznati razlicne oblike PI in jih preizkusiti v praksi. Oblikovati PI. 2013–2014 Razvoj FS, iskanje novih nacinov. Oblikovati kakovostno PI (kaj že znam, kaj še ne, kako naj se to naucim). Spoznati razlicne nacine preverjanja predznanja, jih preizkusiti v praksi in iskati nove poti/ nacine, preverjanja predznanja. 2014–2015 Razvoj FS, medpredmetno povezovanje sklopov, vsebin. Ugotoviti vpliv PI na nadaljnje delo v razredu ter na uspeh ucencev. Opis razlogov za izpeljavo raziskave Za raziskavo smo se odlocili zato, ker smo želeli bolje motivirati ucence za delo in s tem vplivati na boljše dosežke posameznikov ter posledicno izboljšati medsebojnih odnose oz. sodelujoco razredno klimo. Želeli smo, da ucenci prevzamejo odgovornost za svoje ucenje, za svoje dosežke, da postanejo bolj kriticni in samokriticni. Želeli smo preizkusiti nekaj, kar bi vplivalo na zgoraj naštete dejavnike (motivacijo, aktivnost, vkljucenost …). Zato smo se posamezni ucitelji odlocili, da preizkusimo in uvedemo formativno spremljanje, pri tem pa razišcemo, kakšen vpliv ima kakovostna povratna informacija na nadaljnje delo ucencev. Potek dela Sprva nas je bilo le nekaj, ki smo uvajali takšno obliko dela, z leti pa je število pocasi, a vztrajno narašcalo. V veliko podporo nam je bila tudi ravnateljica, ki je takšno obliko dela spodbujala in želela, da se dotakne prav vseh v kolektivu. Omogocila nam je dodatna izobraževanja in veliko medsebojnih hospitacij, katerim so sledile poglobljene analize. V tem casu smo izvedli tudi pet vsebinskih pedagoških konferenc (predstavitev postopkov FS, vprašanja na razlicnih taksonomskih stopnjah, ugotavljanje predznanja, predstavitev primerov dobre prakse). Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve S prvimi teoreticnimi znanji o FS sva se obe vodji srecali že pred vstopom v projekt na strokovnih posvetih o preverjanju in ocenjevanju znanja v Celju leta 2009. V Razvojnem nacrtu šole smo si za obdobje 2009–2014 med dolgorocne cilje kot prvi cilj zastavili usvojiti in razviti vec aktivnih oblik ucenja in poucevanja. Vsako leto smo ob koncu leta izvedli tudi samoevalvacijo, ki jo je temeljito preucila ravnateljica in nas na pedagoški konferenci seznanila z njenimi rezultati. Ob vstopu v projekt sva vodji projekta svoja znanja in poznavanja še nadgradili s prebiranjem strokovne literature, na seminarjih, na tržnici znanja, kjer so se nama pridružili še drugi clani projektne skupine. Posebno pozornost smo namenili izdelavi kriterijev skupaj z ucenci, saj so nam ti služili za oblikovanje povratne informacije (uciteljeve, vrstniške) in samovrednotenje. Vsak ucitelj je ubral svojo pot in jo razvijal. Izvedli smo tudi izobraževanja na temo FS in povratna informacija. V okviru pedagoških konferenc smo predstavljali primere dobre prakse in s tem pripomogli k širjenju FS. Sodelovali smo s šolami, ki so bile vkljucene v projekt, in izmenjavali izkušnje ter pripravljali medsebojne hospitacije. Delo smo nacrtovali in izvajali po modelu akcijskega raziskovanja. Clani tima so dnevno izmenjavali izkušnje in delili primere dobre prakse. Redno pa smo se tudi sestajali in analizirali trenutno stanje ter nacrtovali nadaljnje delo. Preko elektronske pošte smo sodelovali tudi z našo svetovalko mag. Leonido Novak. Dva do trikrat letno pa smo se srecali v živo. Na srecanja smo povabili tudi ostale sodelavce, ki niso bili clani tima, a jih je to delo zanimalo. CAS IZVAJANJA CIKLI AR 2012/2013 Uvajanje FS s poudarkom na razlicnih nacinih povratnega informiranja Analizirali smo stanje, kje smo dobri, kaj na podrocju FS že uporabljamo, kaj moramo še spoznati, kaj bi želeli izboljšati … Nacrtovali smo aktivnosti (prebiranje strokovne literature, izobraževanja, izmenjava izkušenj, medsebojne hospitacije …). Nacrtovali smo aktivnosti v razredu, uvajali smo primere dobre prakse in skušali ucencem posredovati razlicne povratne informacije. Ob koncu smo izvedli evalvacijo in nacrtovali delo za naslednje leto. 2013/2014 FS s poudarkom na ugotavljanju predznanja in povratni informaciji Analizirali smo rezultate prvega leta. Ugotovili smo, kje smo uspešni in kaj moramo še izboljšati. Nacrtovali smo aktivnosti, ki bodo pripeljale do izboljšav in vpeljali nove dejavnosti (razlicni nacini ugotavljanja predznanja). Razvijali smo primere dobre prakse in odkrivali novosti. Ob koncu smo izvedli evalvacijo. 2014/2015 FS s poudarkom na vlogi povratne informacije v procesu ucenja Glede na analizo rezultatov prejšnjega leta smo nacrtovali naše nadaljnje delo. Nacrtovali smo aktivnosti, s katerimi bomo dosegli zastavljen cilj. Ob koncu smo izvedli evalvacijo in oblikovali našim potrebam ter znacilnostim prilagojen model FS. 2015– Nadaljnje razvijanje FS, podpora uciteljem, ki jim nacela FS še niso blizu, raziskovanje lastne prakse v okviru drugih projektov (npr. Linpilcare). V prvem letu projekta (2012/13) smo priceli z uvajanjem FS s poudarkom na razlicnih nacinih povratnega informiranja. Samoevalvacija je pokazala, da se je vsak ucenec srecal s FS vsaj pri enem predmetu, pri enem sklopu, saj je bilo delo nacrtovano na medpredmetnih in vertikalnih aktivih. Veliko vec FS so bili deležni ucenci uciteljic, ki so bile vkljucene v inovacijski projekt. Ucitelji so ob koncu prvega leta izražali visoko stopnjo strinjanja, da je FS nacin, ki omogoca ucencu, da spozna svoje interese, želje in zmožnosti, žal pa ga niso v tej meri uporabljali. Še posebej so videli priložnost v tem, da ucenci dobijo informacijo, kako lahko svoje znanje izboljšajo. Ugotovili so tudi to, da jim FS omogoca globlji vpogled v ucencevo znanje in daje priložnost, da prepoznavajo zmotna in napacna prepricanja ter ovire, ki lahko zmanjšujejo motivacijo za ucenje. V evalvaciji smo ugotovili, da še vedno nismo naredili dovolj za kvalitetno povratno informacijo. Povratna informacija je bila v 2. in 3. VIO preveckrat še vedno zgolj ocena, ki ji je sledil krajši komentar, ta pa ni imel posebne vrednosti. Ni povedal, kje je ucenec uspešen, kaj lahko izboljša in na kakšen nacin. Kvalitetnejše so bile povratne informacije uciteljic 1. VIO, kar menimo, da je posledica pisanja opisnih ocen, saj uciteljice 1. VIO že imajo izkušnje z opisovanjem dosežkov. Tudi pri posredovanju povratnih informacij teh uciteljic pogosto ni bilo zaznati napotka, kako lahko ucenci svoje znanje izboljšajo. Zato smo se odlocili, da bomo z delom na tem podrocju še nadaljevali, da bomo odpravili pomanjkljivosti. V naslednjem šolskem letu (2013/14) smo na podrocju FS dali poudarek koraku ugotavljanja predznanja ucencev, ki je podlaga za nadaljnje nacrtovanje dela in povratni informaciji. V tem šolskem letu smo formativno spremljanje razširili na celotno prvo VIO ter cetrti in peti razred. Analiza je pokazala, da ucitelji pogosto in na razlicne nacine preverjajo predznanje, ki ga nato uporabijo predvsem za izbiro metod in strategij ter na podlagi predznanja diferencirajo delo. Manj pa je uciteljev, ki na podlagi preverjenega predznanja skupaj z ucenci nacrtujejo pouk. Slednjega se poslužujejo uciteljice, ki so v vkljucene v projekt FS. Zato smo to postavili kot prioriteto nadaljnjega dela. Ugotovili smo tudi to, da se povratna informacija izboljšuje, a še vedno ni dovolj kakovostna v vseh svojih delih (kaj že znam in kaj ne, kaj še lahko naredim, da svoje znanje izboljšam, kako). V zadnjem letu (2014/15) pa smo postavili v ospredje formativno spremljanje z vsemi koraki (preverjanje predznanja, skupno nacrtovanje, postavljanje ciljev, oblikovanje kriterijev, osmišljanje ucenja, podajanje kakovostnih povratnih informacij, vrednotenje dosežkov, porocanje o napredku), s poudarkom na vlogi povratne informacije v procesu ucenja. Analiza je pokazala, da so za ucitelje medsebojne spremljave pouka najmocnejši element spreminjanja prepricanj o ucenju in poucevanju. Spreminjanje nacinov ucenja in poucevanja je odvisno od notranjih (npr. lastna opažanja) in zunanjih motivatorjev (npr. zahteva ravnatelja). Zunanja motivacija je pomembna predvsem, kadar se pojavi dvom o pravilnosti odlocitve, da je potrebno pouk spreminjati, pa tudi za tiste ucitelje, ki potrebujejo najprej izkušnjo. Ugotavljali smo, da v našem kolektivu (že) prevladujejo notranji motivatorji spreminjanja pedagoške prakse, kot so: Ucitelj spreminja nacin poucevanja in ucenja Število izbir Notranje potrebe, motivi B) iz lastnega prepricanja, da je potrebno pouk spremeniti 17 E) ker so me prepricali dokazi (literatura, izobraževanja) o potrebi po vecji aktivnosti in vkljucenosti ucencev v pedagoški proces 13 A) iz lastne radovednosti (vsi govorijo o izboljšanju dosežkov) 12 D) ker opažam upad motivacije ucencev za ucenje 8 Zunanje spodbude, motivi I) ker so se spremenili ucenci (obstojeci nacini dela niso vec dovolj ucinkoviti) 14 J) zaradi vkljucenosti šole v projekt (lasten projekt, projekt, ki ga vodi ZRSŠ, drugi projekti) 8 F) na zahtevo/željo ravnatelja (pricakuje dokaze o spreminjanju oblik in metod dela) 7 H) ker pedagoški proces spreminjajo kolegi 4 C) na osnovi analize NPZ 1 G) na željo/pobudo staršev (pricakujejo nacine dela, ki jih uvajajo druge šole …) 0 (Vir: Samoevalvacija, 2014/2015) Prav notranja motivacija, kljub oviram, zagotavlja trajnejšo pripravljenost uciteljev za uvajanje aktivnih oblik poucevanja. Analiza je pokazala še, da ucitelji aktivne oblike in metode ucenja glede na potrebe ucencev oz. oddelka tudi kombinirajo in nadgrajujejo. Ucenci odklanjajo pasivno vlogo, zato ucitelji vedno bolj išcejo pristope, s katerimi bi povecali aktivnost ucencev. Moc in podporo za prestopanje okvirov tradicionalnega poucevanja dajejo uciteljem medsebojne spremljave. Prav te jim sporocajo, da so njihove zaznave potreb ucencev ustrezne (podobne, skupne) in da ucitelji prilagajajo pouk potrebam ucencev. Z izmenjavo izkušenj narašca pogum za spreminjanje lastne pedagoške prakse. Skupina, ki ima podobne izkušnje in podobno razumevanje, namrec zagotavlja potrebno varnost (drugi mislijo podobno) za spreminjanje. Primerjava letošnje in lanske samoevalvacije kaže, da naši ucitelji nadaljujejo z uvajanjem in preizkušanjem aktivnih oblik ter nacinov poucevanja, da jih razvijajo in nadgrajujejo. K razvijanju in iskanju kombinacij razlicnih metod ter pristopov je prispevala tudi lanska vkljucitev v projekt Dvig ravni bralne pismenosti v organizaciji ZRSŠ Maribor. Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevala k uspešnemu zakljucku projekta S tem, ko smo medpredmetno povezali nekatere vsebine, preverili predznanje ucencev in na tej osnovi nacrtovali ucni proces, skupaj z ucenci postavili cilje in oblikovali kriterije, podajali kakovostne povratne informacije v vseh fazah procesa, smo prišli do boljših ucnih rezultatov in do izboljšanja razredne klime. Ves cas smo odkrivali in spoznavali nove poti ter strategije ucenja. Vsako leto smo uspešno izpeljali sodelovanje med starejšimi in mlajšimi ucenci v obliki Starejši ucijo mlajše. Ucenci drugega in tretjega triletja so sodelovali z ucenci prvega VIO. Skupaj so prebirali literaturo/besedila, se pogovarjali o prebranem, postavljali in odgovarjali na vprašanja, razvozlavali dileme, likovno ustvarjali, razmišljali o novih nalogah/izzivih … Mlajši so brali starejšim, ti pa so jim podali povratno informacijo o njihovem branju, ki je predstavljala mlajšim pomembno motivacijo za nadaljnje delo. Za ucence prvega VIO pa smo podobno sodelovanje pripravili še v sklopu že tradicionalne bralne noci. V tem šolske letu smo podobno obliko sodelovanja, vendar v manjšem obsegu, preizkusili še pri športu. Poskusna ideja kar klice po nadaljevanju in širitvi sodelovanja, zato predlogi že nastajajo. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta Predvsem uciteljice prvega VIO smo pricele posamezne sklope medpredmetno povezovati in jih obravnavati po nacelih FS. Ucitelji druge in tretje triade pa so se lotili medpredmetnega povezovanja v sklopu dni dejavnosti. Nacela FS smo po korakih priceli vnašati v pouk. Ucenci so novo obliko povratne informacije dobro sprejeli in na osnovi nje izboljšali svoje znanje, dosežke. Bili so pripravljeni popraviti, dopolniti in izboljšati svoje znanje/stvari, s tem pa so dosegli boljše ucne rezultate in kakovostnejša znanja. Posledica spreminjanja pedagoškega procesa je izboljšanje zainteresiranosti in motivacije ucencev za ucenje in napredovanje, pa tudi izboljšanje medsebojnih odnosov. Koncni rezultat pa so vecja kakovost znanja in višji ucni dosežki. Opažanje povecevanja pripravljenosti ucencev za sodelovanje in dvigovanje uspeha je spontano povecalo tudi motivacijo za nas, ucitelje. Iskali smo vedno nove in nove medpredmetne povezave, nacine in oblike dela. Svoje dosežke smo predstavili v kolektivu in izven šole. Projekt FS smo povezali s projektom Dvig bralnega razumevanja, v katerega smo se vkljucili šola kot celota. Tako smo ustvarili možnost širjenja FS po celotni vertikali. Obdelava podatkov Opis vzorca V projekt so bili najprej vkljuceni ucenci uciteljic, ki so sodelovale v projektu, gre za ucence prvega in dveh razredov drugega VIO. V nadaljevanju pa so izkušnje na podrocju FS dobili vsi ucenci in ucitelji. Seveda pa so v projektu sodelovali tudi starši otrok, ki so bili vkljuceni v projekt. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) Podatke smo zbirali po razlicnih poteh. Nekaj podatkov smo pridobili z vprašalniki, ki so jih izpolnjevali ucitelji, ucenci in starši. Ankete smo obdelali z opisno statistiko. Podatke smo pridobili tudi z analizo samoevalvacijskih vprašalnikov. Skupaj z ucenci smo analizirali izdelke, ki so nastali. Pogosto pa smo izvajali refleksije med ucenci in ucitelji. Ucence smo spraševali, kaj se jim je zdelo težko, kaj lahko, kje so najbolj uživali, kje so potrebovali najvec pomoci, kaj bi naredili drugace, spremenili, kako se pocutijo … Ucitelji smo ugotavljali, kaj se obnese, kaj bomo izboljšali, naredili drugace, kje potrebujemo še pomoc. Veliko podatkov smo izmenjali na evalvacijah dela in razgovorih clanov tima. Triangulacijo smo zagotovili s kombinacijo anket, intervjujev/razgovorov z ucenci in z izdelki otrok. Metode obdelave podatkov Rezultate anketnih vprašalnikov uciteljev smo uporabili za nacrtovanje nadaljnjega dela. Prav tako smo upoštevali pri nadaljnjem nacrtovanju predloge ucencev in staršev. Prikaz rezultatov Rezultati se kažejo v zadovoljstvu staršev, uciteljev in ucencev. Še posebej dobro so vidni rezultati pri ucencih, ki z veseljem opravijo neko delo, so motivirani, sami išcejo še dodatne informacije, prinašajo material, raziskujejo, sprašujejo, naredijo veliko vec in tako presegajo cilje, pri tem pa pridobijo globlja in trajnejša znanja ter dosegajo boljše ucne rezultate. Svoje delo znajo zelo dobro kriticno vrednotiti že najmlajši ucenci. Na podlagi kvalitetne povratne informacije izboljšajo in dopolnijo svoje znanje, izdelke. Seveda pa morajo zato sodelovati pri oblikovanju kriterijev in jih resnicno tudi razumeti. S FS smo odkrili novo, ucinkovitejšo pot poucevanja. K razvoju projekta so najvec doprinesle medsebojne spremljave pouka in vidni rezultati, ki jih takšno delo prinaša. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Ugotovili smo, da ce ucencem osmislimo vsebine, jih medpredmetno povežemo med seboj in z razlicnimi, aktualnimi življenjskimi situacijami, nato pa skupaj z njimi postavimo cilje in kriterije, nacrtujemo delo in jim podajamo sprotne, kvalitetne povratne informacije, vplivamo na njihove dosežke. Ti so boljši in kvalitetnejši. S tem, ko ucence aktivno vkljucimo v vse faze pouka, omogocamo, da brez težav in zelo kriticno vrednotijo svoje delo in delo sošolcev. Ucenje »cutijo« kot svojo lastno dejavnost. Ucenci spretno uporabljajo razlicne samoevalvacijske tehnike, ki so prilagojene njihovi starosti (semafor, s pomocjo šcipalk, samolepilnih listicev, traku, slikovnih ponazoril, govorno, debate, okrogle mize, pisno, uporaba samoevalvacijskih vprašanj). Na osnovi tega lahko sami brez težav ugotovijo, kako uspešni so, kaj morajo še narediti, torej nacrtujejo svoje nadaljnje delo, ki jih pripelje do zastavljenega cilja. S tem jim odpiramo vrata k samoregulaciji ucenja. Razmišljanje o tem, kje smo in kakšne so posledice naših prizadevanj na dosežke ucencev, nas zavezuje, da nadaljujemo z raziskovanjem in iskanjem svojih novih poti na podrocju FS, poglabljamo svoje znanje in ga širimo. Želimo si sodelovanja z drugimi, ki si postavljajo podobne cilje kot mi. Še nekaj rezultatov: . Vertikalno povezovanje posameznih sklopov na podrocju matematike, slovenšcine in naravoslovja (1.–9. razred). . Objava strokovnega prispevka v prilogi revije Vzgoja in izobraževanje, Uciteljev glas. . Spremljave pouka za sodelavce in ucitelje drugih šol, ki se ukvarjajo s to problematiko. . Predstavitev FS pri matematiki na mednarodni matematicni konferenci KUPM. . Sodelovanje v mednarodnem projektu AFL in predstavitev našega dela. . Predstavitev FS na študijskem srecanju matematikov. . Povezava projektov Dvig bralnega razumevanja in IP FS. . Predstavitev reševanja problemskih nalog po korakih FS na zakljucku projekta Dvig bralnega razumevanja. Opis posledic izpeljave projekta v okolju Ucitelji znotraj šole smo na razlicnih ravneh razvoja novosti. Zato je potrebno nadaljnjo sistematicno delo v okviru šolskih razvojnih timov, podrocnih in vertikalnih aktivov. Dobrodošlo pa je tudi nadaljnje povezovanje med šolami v razlicnih projektih ZRSŠ ali širše. Že doslej smo FS širili znotraj vertikal, ki delujejo na šoli. Ucitelji se vertikalno povezujemo in sodelujemo že nekaj let. Redno se srecujemo, analiziramo naše delo, izmenjujemo izkušnje in primere dobre prakse. Ena od priložnosti za razvoj in širitev FS je bila tudi analiza rezultatov ucencev po vertikalah, kjer se je pokazalo, kje so naši ucenci šibki (bralno razumevanja, osnovne racunske operacije). V skladu s tem smo nacrtovali delo in aktivnosti, ki jih izvajamo oziroma jih bomo še izvedli. Nacrtovali smo delo in aktivnosti, ki jih izvajamo oziroma jih bomo izvedli. Ker pa se to ne zgodi v enem letu, pricakujemo izboljšanje rezultatov na daljši rok. Znotraj posameznih vertikal izvajamo tudi manjše projekte, medsebojne hospitacije in evalvacije le-teh. Hospitacije so najboljši nacin promoviranja našega dela in prenašanje primerov dobre prakse na sodelavce. Imajo vecji vpliv kot predstavitve primerov dobre prakse, ki smo jih izvedli na sestankih tima, znotraj vertikal in na pedagoških konferencah. Nekateri sodelavci le (rutinsko) prenesejo dolocene stvari in jih preizkusijo, vedno vec pa je teh, ki jih ne le preizkusijo ampak tudi razvijajo. Dosežki ucencev in razredna klima govorijo v prid takšni obliki dela, kot je FS. Predstavitev dosežkov ucencev vpliva na širjenje FS v kolektivu. Na zgoraj opisane nacine skušamo FS širiti v kolektivu, kar nam tudi pocasi uspeva. V veliko podporo nam je ravnateljica, ki spremlja naše delo, nas ves cas spodbuja, omogoca izobraževanja, nas seznanja z novostmi in usmerja na pot FS. Postopek širjenja nacel FS prikazuje spodnja shema. Vpliv drugacnega nacina poucevanja je bil pozitivno sprejet tudi s strani ucencev in staršev. Ucenci so »zgradili« boljše medsebojne odnose, pri delu uživali, naredili so veliko vec, pri tem pa so bili zelo kriticni in samokriticni. Vsak je napredoval v skladu s svojimi možnostmi. Da si tovrstnega dela v šoli želijo »še vec«, nam sporocajo tudi v vsakoletnih vprašalnikih o zadovoljstvu z delom v šoli. Projekt je naletel na pozitiven odziv tudi pri starših, ki spremembe v pedagoškem procesu opažajo in tudi podpirajo (vir: Vsakoletni vprašalniki o zadovoljstvu staršev z delom šole). Kot sem že omenila, smo naše delo predstavljali tudi izven naše šole. Ravnateljica Francka Mravlje je povedala, da se ucitelji zavedamo, da sta koncna cilja, tj. sprememba pedagoške prakse in izboljšanje ucnih rezultatov (ali dvig kakovosti znanja) dosegljiva le v daljšem casovnem obdobju. Ne gre le za spremembo rutine s takojšnjim ucinkom, pac pa za spremenjen pogled na ucenje, poucevanje in znanje tako pri uciteljih kot tudi ucencih in starših. MODEL ŠIRJENJA NACINOV FS NA OSNOVNI ŠOLI POLJCANE P O D P O R A R A V N A T E L J Lastni interes Lastni interes ZADOVOLJSTVO UCENCEV IN STARŠEV Lastni interes DOSEŽKI 1. VIO . Vse uciteljice že poznajo in izvajajo FS (ne enako intenzivno). . Skupno oblikovanje ciljev in kriterijev. . Ponuditi ucencem možnost, da po razlicnih poteh pridejo do cilja. . Medpredmetno povezovanje vsebin in ucnih sklopov. . Sodelovanje po vertikali (ucenci se ucijo drug od drugega). S K U P N I . Oblikovanje vecinoma kakovostnih povratnih informacij. . Ugotavljanje predznanja in nacrtovanje dela na osnovi dobljenih rezultatov. . Sodelovanje po vertikalah. . Boljši medsebojni odnosi in zaupanje. . Vec aktivnih oblik poucevanja, vec medpredmetnega povezovanja. . Izboljšanje motivacije za delo in posledicno tudi discipline. . Ucitelji se ucimo drug od drugega, postajamo uceca se skupnost. 2. VIO . Vse uciteljice so se že srecale s FS in ga preizkusile na posameznih sklopih. . Vecja motiviranost ucencev za delo. 3. VIO . Vsi ucitelji poznajo FS, kar nekaj uciteljev ga je že preizkusilo. . Vsi so v praksi izvedli nekatere elemente FS (preverjanje predznanja, oblikovanje kakovostnih povratnih informacij …). Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Novost je bila vpeljava FS s poudarkom na medpredmetnem povezovanju in kakovostni povratni informaciji. Povratna informacija je imela v našem kolektivu, ob samem vstopu v projekt, popolnoma drugacno podobo. Možnosti uvajanja v druga podrocja Spoznanja lahko uvajamo na vseh ucnih podrocjih v šolah, le da je nekatere (pristope/postopke/korake/ …) potrebno prilagoditi starosti ucencev. Menim, da s takšnim nacinom dela lahko posežemo tudi na druga podrocja izven šolskega prostora, kjer pa je stvari zagotovo potrebno prilagoditi. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Menim, da smo najvec dosegli prav na povezovanju vsebin (predvsem prvo triletje), na skupnem postavljanju kriterijev, podajanju kakovostnih povratnih informacij, na podrocju razlicnih samoevalvacijskih tehnik in na podrocju sodelovanja ter ucenja drug od drugega. Ponudimo lahko izkušnje in nekatere pripomocke ter primere dobre prakse, ki smo jih razvili v zadnjih treh letih. Literatura Dumont, H., Istance, D., Benavides, F. (2013): O naravi ucenja: uporaba raziskav za navdih prakse, ZRSŠ, Ljubljana. Komljanc, N. (2008): Didaktika ocenjevanja znanja, ZRSŠ, Ljubljana. Komljanc, N. (2009): Didaktika ocenjevanja znanja, ZRSŠ, Ljubljana. Komljanc, N. (2004): Vrednost povratne informacije v procesu ocenjevanja, doktorska disertacija, Filozofska fakulteta, Ljubljana. Wiliam, D. (2011): Embedded formative assessment, Solution Tree, USA Marentic-Požarnik, B. (2003): Psihologija ucenja in pouka, DZS, Ljubljana. Spletna stran: http://www.zrss.si/kupm2014/files/gradiva/cetrtek-toplice/Oder.pdf Spletna stran: http://www.zrss.si/zvezekAR/ Prispevek v prilogi revije Vzgoja in izobraževanje 5-6, Uciteljev glas: Oder, B. 2014, Moja zgodba, ZRSŠ, Ljubljana OŠ PODZEMELJ Podzemelj 11 a 8332 Gradac DOŠEL JE, DOŠEL ZELENI JURIJ 2013 - 2015 Vodja inovacijskega projekta: Barica Flajnik Koželj, predmetna uciteljica Sodelavci: Stanko Vlašic, ravnatelj Marjetka Požek Štukelj, razredna uciteljica Petra Orož, razredna uciteljica Rozalija Fabic, razredna uciteljica Nenad Jelencic, predmetni ucitelj Konzulent: Inge Breznik Zavod RS za šolstvo, Maribor Povzetek: Ko pomislimo na ljudsko glasbo in ljudske obicaje, po navadi pricakujemo, da ljudje ne bodo imeli težav z navajanjem njihovih znacilnosti. Vendar pa smo v okviru našega projekta, ki smo ga naslovili Došel je, došel zeleni Jurij, ugotovili ravno nasprotno. Poznavanje te glasbe, še posebej pri ucencih, je površno in pomanjkljivo. Z aktivnostmi, ki jih je naš projekt zajemal, smo ucence, pa tudi njihove starše in druge sorodnike, pripravili do tega, da so sami spoznavali ljudsko izrocilo Bele krajine in ga tudi interpretirali na svoj izviren nacin. Zaradi bogate dedišcine Bele krajine smo se omejili le na eno obredje in sicer jurjevske pesmi in obicaje, ki je eno najbolj poznanih in še živecih pri nas. Osrednji cilj naših dejavnosti je bil, da ucenci ne samo spoznajo jurjevske pesmi in obicaje, temvec jih tudi nadgradijo z lastnimi idejami oz. interpretacijo. Tako so nastali zanimivi izdelki, predvsem lastna besedila ucencev, ki so jih postavili v sedanji, moderni cas. Kljub temu ostaja sporocilnost besedil ista, kot je v izvirni obliki, vendar s sodobno vsebino bližja današnji mladini. Pri svojem delu so uporabili že obstojece popularne melodije, ki so jih nadgradili z ritmicnimi vzorci na tolkalih, ali pa so si izmislili popolnoma nove melodije na obstojeca izvirna besedila. Osnova vsega pa je bilo spoznavanje izvirnih jurjevskih obicajev in pesmi (ljudski inštrumenti, plesi, obicaji, besedila). Ob zakljucku projekta in njegovi predstavitvi ga ni bilo ucenca naše šole, ki ne bi znal povedati vsaj ene znacilnosti jurjevskih pesmi in obicajev. Abstract: When we think about folk music and folk customs, we usually expect for people to have no problems with naming their characteristics. During our project, titled Došel je, došel zeleni Jurij, we, however, found out the opposite. The knowledge of this music is poor and insufficient, especially with the pupils. We taught the pupils, their parents and other relatives how to get to know the common lore of Bela krajina inside out by themselves and to interpret it in their own original way with the activities within our project. We focused on only one ceremony due to the rich heritage of Bela krajina. We looked closely (took under the examination) the songs of celebrating St. George’s Day and its customs, which are some of the most recognizable and still surviving of their kind. Our activities’ main objective was for the pupils to get to know them and to upgrade them with their own ideas or interpretations. Consequently, interesting pupils’ products (works) were made. They were predominantly pupils’ own texts that were set in the present times. Despite that, the message of the texts stays the same as it is in the original form, yet with modern contents that are closer to today’s youth. During their work, they used the already existing popular melodies, which were upgraded with rhythmic patterns on percussion or they came up with completely new melodies for the already existing original texts. The basis for everything was the study of the original St. George’s Day customs and songs (folk instruments, dances, customs, texts). At the end of the project and its presentation, every pupil knew at least one characteristic of St. George’s Day. Kljucne besede: jurjevanje, belokranjska ljudska glasba, improvizacija, ljudska glasbila, narecne besede Problemsko stanje Opis problema v praksi Pri ucencih naše šole, predvsem ucencih tretje triade, opažamo slabo poznavanje domacega – belokranjskega ljudskega glasbenega izrocila. Poznavanje je omejeno na zgolj nekaj najbolj znanih belokranjskih ljudskih pesmi, npr. Lepa Anka, Hruške, jabuke, slive, Pastirce mlado. Predvsem poznavanje ljudskih obicajev pa je na izrazito nizki ravni. Ucenci ne poznajo dejavnosti folklornih skupin, ne poznajo folklornih festivalov, posledicno se ne zavedajo, da je ohranjanje ljudskega izrocila pomembno za ohranjanje narodne identitete. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) S tehnološkimi inovacijami, ki so prinesle velike gospodarske in družbene spremembe, so se zamajali temelji ljudske kulture. Tako so se rodila gibanja za ponovno oživljanje ljudske kulture in njenih prvin, kot so ljudska pesem, godcevstvo in ples, imenovana preporod. Njihova naloga je bila in je še ohraniti glasbeni sistem, ki zaradi dolocenih koristi sodobne družbe izginja. Preporodniške skupine sestavljajo tisti izvajalci in poustvarjalci, ki same sebe ne definirajo kot ljudske pevce, godce ali plesalce. Pretežno ljubiteljski poustvarjalci in interpreti prihajajo vecinoma iz mestnega okolja, kjer stikov s še živeco podeželsko glasbeno tradicijo skorajda ni vec in želijo zapolniti primanjkljaj na tem podrocju. Pri ohranjanju ljudske glasbe v smislu tradicionalnega repertoarja jim pomagajo še raziskovalci – etnomuzikologi in posamezniki v medijih. Postavitev ljudske kulture in glasbe na oder je še ena novost preporodniških gibanj z namenom približati »prezrto, a ustvarjalno še kako pomembno« (Muršic 1994: 10) ljudsko glasbeno prakso predvsem mestnim ljudem, ki so zaradi pospešene industrializacije z njo izgubili stik. S predstavitvijo širšemu obcinstvu je mogoce rekonstruirati (napol) pozabljene lokalne oblike ljudske kulture (Breznik 2005). Rešitev: otroci si ogledajo nastope skupin ljudskih pevcev, godcev in folklornih skupin. Z pozitivnimi vtisi o ogledanem poustvarjajo in ustvarjajo obicaje, folklorne plese in ljudske pesmi. Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Katere so glavne znacilnosti jurjevskih obicajev, zakaj se je praznovalo jurjevo in kakšen navdih najdemo v njih danes. Opis razlogov za izpeljavo raziskave Ker ucenci ne poznajo belokranjskega ljudskega glasbenega izrocila, smo se vprašali, na kakšen nacin jim ga lahko približamo in hkrati vkljucimo v pedagoški proces. Želeli smo, da so ucenci pri tem cim bolj aktivni in samostojni ter preko lastnega ustvarjanja dosežejo zastavljene cilje. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve Najprej smo razmišljali, v kakšnem obsegu naj se lotimo raziskovanja belokranjskega ljudskega glasbenega izrocila. Ker je le to zelo bogato, smo se odlocili za jurjevske obicaje, ki so najbolj poznani in še delno živi (jurjevanje kot festival v Crnomlju, jurjevanje v Adlešicih). Nato nas je zanimalo, v kolikšni meri je obicaj poznan pri ucencih in njihovih starših ter sorodnikih (anketa). V projekt smo želeli vkljuciti vse ucence šole, zato smo razmišljali o dejavnostih, s katerimi bi jih lahko vkljucili v projekt, predvsem preko lastnega raziskovalnega in ustvarjalnega dela. Sledilo je aktivno delo ucencev, ki so ga usmerjali ucitelji clani strokovnega tima v sodelovanju z ostalimi ucitelji. Vse ugotovitve, aktivnosti in dosežke so ucenci predstavili na dnevu šole in v šolskem glasilu, povzetek vsega pa smo zabeležili na DVD-ju in objavili na you tube kanalu. Dejavnosti: Izvedba ankete o poznavanju jurjevskih obicajev (ucenci, starši, sorodniki). Izvedba delavnice izdelava jurjevskih inštrumentov za vse ucence šole (zunanji sodelavec). Koledovanje ucencev folklornega krožka za jurjevo v vasi Podzemelj. Glasbeno ustvarjanje na temo jurjevskih pesmi (ucenci 6. do 9. razreda) Likovno ustvarjanje na temo jurjevanja (ucenci 1. do 5. razreda) Iskanje in študij notne literature na temo jurjevanja (OPZ in MPZ). Preucevanje besedišca v jurjevskih pesmih (ucenci 8. razreda). Plesno izražanje na temo jurjevske tematike v glasbi (ucenci 1. razreda in plesni krožek). Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevale k uspešnemu zakljucku projekta Po zakljucku vseh dejavnosti, ki smo jih izvedli, smo ugotovili, da so ucencem jurjevski obicaji bolj poznani kot pred zacetkom projekta. Dosegli smo, da so do novih spoznanj prišli preko lastne aktivnosti. Ob tem so izrazili zadovoljstvo ob aktivih metodah dela. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta KAZALCI DOSEGANJE KAZALCEV naucene ljudske pesmi da javna predstavitev dela DA (v dopoldanskem casu za ucence šole, v popoldanskem casu za starše) Obdelava podatkov Opis vzorca V projekt so zajeti vsi ucenci šole od 1. do 9. razreda in 37 oseb razlicnih starosti (starši in sorodniki) ter 4 zunanji sodelavci. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) Anketa, preucevanje pisnih, slikovnih in ustnih virov, delavnice, aktivne oblike pouka (petje, igranje na glasbila, ustvarjanje besedila in ritmicne spremljave, ples, likovno ustvarjanje), intervju. Metode obdelave podatkov Statisticna obdelava podatkov iz ankete, analiza, primerjava Prikaz rezultatov Vse rezultate projekta smo predstavili na dnevu šole, v šolskem glasilu, na spletni strani šole, DVD-ju in na You tube kanalu. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Ugotovili smo, da si ucenci vsebine, pomen in znacilnosti bolj zapomnijo, ce jih izkusijo sami. Do njih so prišli z lastnim raziskovanjem in ustvarjanjem. Vse ugotovitve lahko povežejo in interpretirajo na podrocju celotne ljudske glasbe, ne glede na njen izvor. Opis posledic izpeljave projekta v okolju Ker je projekt vkljuceval tudi izvedbo koledovanja ucencev v vasi, so posledicno tudi vašcani spoznali obicaj jurjevanja, saj mnogi med njimi sploh niso vedeli, s kakšnim namenom so jih otroci obiskali. Zunanji sodelavci (izdelava pišcali) so bili veseli sodelovanja. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Novost inovacijskega projekta vidimo v tem, da smo neko ucno vsebino kot je ljudska glasba, izpeljali na aktiven nacin. V konkretnem primeru (jurjevski obicaji) so ucenci sami prišli do ugotovitev (znacilnosti ljudske glasbe) in jih nadgradili z lastnim ustvarjanjem. Možnosti uvajanja v druga podrocja Veliko ucnih vsebin razlicnih predmetnih podrocij bi se dalo obdelati kot raziskovalno nalogo. Pri tem prihaja do intenzivnega medpredmetnega sodelovanja. Tak nacin dela prisili ucitelje in ucence k aktivnim oblikam individualnega dela ucencev. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Projekt je opolnomocil ucence z znanji o ljudski glasbeni dedišcini. Pomembno dejstvo, ki ga bomo s pridnostjo uporabili pri delu z ucenci v bodoce je, da bodo lahko starejši otroci prenašali ljudsko izrocilo na mlajše. Tako bomo spodbujali medgeneracijsko ucenje, kjer otroci sodelujejo, se povezujejo in pred ustvarjalnosti v glasbi izkušenjsko ucijo drug drugega. Literatura Šašelj, Ivan. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I. Ljubljana, 1906 Šašelj, Ivan. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada II. Ljubljana, 1909 Marolt, France. Slovenske narodoslovne študije. Drugi zvezek, Tri obredja iz Bele krajine. Ljubljana 1936 Kumer, Zmaga. Mi smo prišli nocoj k vam, Slovenske koledniške pesmi. Ljubljana, 1995 Kumer, Zmaga. Koledniki prihajajo. 2003 Ustni viri: Pavlina Movrin, Slavko Švajger Breznik, Inge. 2005. Razsežnosti ljudske glasbe v vzgajanju nacionalne identitete in razumevanju svetovnih kultur. Ljubljana. AG, tipkopis.ž Muršic, Rajko. 1994. »Ob desetletnici: Dolga zgodba o ljudski godbi na Drugi godbi«. Glasbena mladina, 24/7: 10-11. VRTEC RIBNICA MAJNIKOVA ULICA 3 1310 RIBNICA Z LUTKO SE RAZVIJAM 2012 - 2015 Vodja inovacijskega projekta: Bernarda Osojnik – svetovalna delavka Sodelavci: Darja Kovacic – vzgojiteljica predšolskih otrok, Anja Müller – pomocnica vzgojiteljice, Ljilja Simonic – vzgojiteljica predšolskih otrok, Katarina Zupancic – vzgojiteljica predšolskih otrok, Tina Mate – vzgojiteljica predšolskih otrok Konzulent: Nives Zore, Zavod RS za šolstvo Povzetek: Lutka ima carobno moc. Te besede pogosto zasledimo. Ko oživimo nek predmet, ta predmet oživi, postane nova oseba. Svojo energijo usmerimo v lutko in skozi njo vzpostavimo komunikacijo. Lutka tako postane naš pomocnik, posrednik. Otroci lutki brezpogojno zaupajo, jo sprejemajo in ji verjamejo. V letih izvajanja projekta smo zelo izboljšali svoje rokovanje in motivacijo z lutko. Lutka je postala naša stalna spremljevalka v oddelku, na sprehodu, izletu. Ugotovili smo, da je lutka dober motivator, da ji otroci sledijo, poslušajo in se z njo pogovarjajo. Zadržani otroci lažje komunicirajo z lutko kot pa z odraslo osebo. Lutka pritegne tudi nemirne otroke, ki imajo težave s pozornostjo. Lutka nam pomaga tudi v razlicnih konfliktnih situacijah, ki jih z lutko rešimo na prijazen nacin. Nad reševanjem konfliktnih situacij z lutko so bili navdušeni tudi starši, ki smo jih v letih projekta spodbujali, da so tudi doma veckrat posegli po lutki. Strokovne delavke smo postale samozavestne pri delu z lutko in zadovoljne, ko gledamo, kaj vse lahko z lutko dosežemo. Abstract: A puppet has a magic power. We can often trace these words. When an object is revived, that object comes to life, it becomes a new person. We focus our energy on a puppet and through it we establish communication with children. This way a puppet becomes our associate, our middleman. Kids unconditionally trust a puppet, they accept it and believe it. In the years of implementing our project we significantly improved our handling and motivation with a puppet. A puppet has become our constant companion in the classroom, on a walk, on a trip. We have found out that a puppet is a good motivator, that children follow it, listen to it and talk to it. The children that usually hold back, find it easier to communicate with a puppet than with an adult. A puppet also attracts restless children who have difficulty with attention. A puppet also helps us in various conflict situations which were solved with a puppet in a friendly way. Children’s parents were also enthusiastic about solving conflict situations with a puppet. Through the years of the project we encouraged those parents to reach for a puppet. We, the expert associates at our kindergarten, have become confident in working with a puppet and satisfied when we look at what we can achieve with a puppet. Kljucne besede: lutka, motivacija, razvoj otroka, konfliktna situacija Problemsko stanje Opis problema v praksi V vrtcu smo imeli v letu 2011/12 prednostno nalogo povezano z lutko. Otroci so lutko dobro sprejeli. Porodila se nam je ideja, da bi s pomocjo lutk lahko vplivali na napredek otroka na posameznih podrocjih. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) Carobna moc lutke Z lutko se otrok sreca že zelo zgodaj. Ce ne prej, ko vstopi v vrtec. Majaron (2012) pravi, da lutka v roki vzgojitelja že prvi dan pomaga pregnati locitveni strah, saj se prijazno zanima za otrokovo igraco, ki ga je spremila v novo okolje. Lutka postane tudi glavna avtoriteta, je mocnejša od vzgojitelja, uspe ji urejati nesporazume, otrok ji zaupa svoje težave, skozi njo vzpostavlja simbolicno komunikacijo z okoljem, saj je neposredna komunikacija prevec stresna in zahteva obvladovanje besedišca. Lutka pa omogoca custveno reakcijo, ki je pogosto neodvisna od besed. Korošceva (2012) pravi, da lutka že dolgo ni vec le sredstvo za pripravo predstav in motivacijo, vedno bolj postaja magicna moc v rokah strokovnih delavcev in otrok. Lutki otrok zaupa svoje težave, odpravlja nesporazume in skoznjo vzpostavlja simbolno komunikacijo z okoljem. Lutka otroku omogoca tudi custveno reakcijo, ki je od besed neodvisna, torej neverbalno komunikacijo. Ce hocemo, da lutka zaživi, ji moramo posvetiti vso svojo pozornost, še zlasti s pogledom, sicer ostaja »mrtva«. S tem smo svojo energijo usmerili vanjo in skozi njo vzpostavljamo komunikacijo, ki je manj »ogrožajoca«, kot je obicajna komunikacija »iz oci v oci«. Zato lahko lutka postane nenevaren posrednik, pomocnik, šcit. Izzvati lutko ne izpostavlja njenega animatorja. Dovoljuje mu, da skozi lutko izrazi svoje stališce, misel, pokaže svoje sposobnosti na vseh ravneh. Lutka je posebno mocna pri neverbalnih oblikah komunikacije (Majaron 2006, str. 97). Lutka je lahko vsak predmet, ki ga oživimo in postane nova oseba, ki bo pripravila otroke za spontano komunikacijo. Ni pomembno, da je lutka do potankosti izdelana, pomembneje je, da jo je sposoben narediti vsak. Ob tem se izkaže v obvladovanju motorike, izkaže kreativne potenciale, skozi ustvarjeno »bitje« vzpostavlja komunikacijo, veckrat na simbolen nacin razrešuje osebne probleme. Zato Majaron (2006) meni, da je pomembno, da znamo uporabiti cim vec preprostih vrst lutk, ki jih otroci sorazmerno enostavno in hitro izdelajo, kar pomembno prispeva k rasti njihove pozitivne samopodobe. Otroška spontana igra in gledališka igra Ko se otrok igra sam ali s prijateljem, je glavni cilj zadovoljiti željo po igri. Igra se spontano in neusmerjeno. V sociodramski igri se bo otrok tudi igral nekoga drugega, a brez cilja, da bi to pokazal obcinstvu. Tu nastopi zavedanje tretjega – obcinstva. Otrokovi igri je potrebno dodati neko strukturo – dramaturgijo in postaviti odnose med osebami. Zavedati se je potrebno, da vse izhaja iz otrokove igre. Le tako se bo namrec ohranila vsa sprošcenost, ustvarjalnost in neposrednost (Korošec 2006, str. 104). Peštaj (2000) pravi, da je igranje lutk v otrokovem razvoju dober nacin, da se otrok zacne zavedati dogajanja okoli sebe. V igri z lutko se preizkuša in ohranja ali vzpostavlja ravnovesje med seboj in svetom. Otrok ima veliko možnosti za igro z lutkami: - igre, v katerih otrok sam igra, - igre, v katerih je otrok aktiven gledalec in delno prispeva k razvoju igre, - igre, ki spodbujajo fantazijo in domiselnost, - igre, ki usmerjajo v reševanje problemov. Pomen lutke in Otrokov razvoj ob igri z lutko Igranje lutk pripomore k razvoju otrokove domišljije, pozitivne samopodobe in krepitev samozavesti, oblikovanje socialnih vešcin, izražanje emocij, spodbuja razvoj govora, empatije, ustvarjalnosti. Domišljija je zacetek na poti h kreativnosti. Korošceva (2006) meni, da moramo otroku dati možnost, da bo informacije in izkušnje, ki jih dobiva, znal kreativno, s polno domislic, uporabiti in razvijati. Prav to nudi kreativna igra z lutko. Z razvojem domišljije jim dopušcamo lastno pot in osmislimo njihovo delo, ki postane zanimivejše. Skozi dramsko oz. domišljijske igre z lutko otroci postopoma dojamejo, kaj je v njihovem svetu realno in kaj ne. S preizkušanjem lastnih sposobnosti in meja v okolju, z lutkovno igro zaigrajo tisto, kar so videli, slišali, custveno doživeli. Lutke so še posebno dobro sredstvo za otrokovo neverbalno in verbalno izražanje notranjih konfliktov v zvezi z realnostjo. Z lutkami otrok lahko zaigra situacije, ki si jih želi, vendar so v realnosti neizvedljive (Korošec, 2006, str. 113). Direktna komunikacija je pri tihih, zadržanih otrocih, »hiperaktivnih in osamljenih pogosto neuspešna. Otrok se še bolj zapre vase, oziroma zavrne komunikacijo. Zaradi osebnostnih težav se s težavo vkljuci v skupino. Lutka pa lahko pomaga strokovnemu delavcu pri integraciji posameznika v skupino. Otroci se ob igri z lutko ucijo komunikacije, socializacijskih spretnosti in tudi reševanja manjših konfliktov. Med njimi se razvijajo solidarnost, medsebojna pomoc in dopušcanje razlicnosti. Otroci ob igri z lutko uživajo, se sprostijo in so pripravljeni na dialog. Otrokom je omogoceno izkustveno ucenje pozitivnih medsebojnih odnosov in nenasilnega reševanja konfliktov. Korošceva (2006) ugotavlja, da je bilo v skupinah, kjer se je redno uporabljala lutka, opaziti zmanjšanje agresivnosti, manj je bilo konfliktov in vec medsebojnega sodelovanja. Igra z lutko otroku pomaga, da mocna custva, ki jih doživlja, izrazi na sprejemljiv nacin. Otrok z lutko zaigra prizor, kjer custva lahko izrazi, s tem custva osvobodi in razreši notranje konflikte. V igri z lutko se lahko reflektirajo odnosi iz otrokove okolice. S pomocjo lutke spoznavamo otroke in vzpostavimo individualen odnos z otroki. Otroci pri igri z lutko izražajo svoja custva in odnos do sveta, zato lahko v tem izražanju opazimo doživljanje in custvovanje otrok, ki ga sicer ne bi. Spontana igra v lutkovnem koticku otroka spodbudi k eksperimentiranju z glasovi in besedami. Razlicne vloge nudijo otroku številne možnosti za razlicne glasove in ekspresije (globok, zastrašujoc, žalosten, prijazen, smešen glas,…). Izgovorjava se izboljša, besedni zaklad se obogati. Pojmi in neznane besede postanejo ob lutki razumljivejši in bližji otroku. Otrok, ki se težko znajde v govornih situacijah, ki nerad govori, v igri z lutko samostojno ustvarja besedilo. Ugotovljeno je (Korošec 2006, po Bredikyte, 2000), da predstavljanje pravljic z lutko spodbuja otrokovo verbalno ustvarjalnost. V igri z lutko otrok prevzema razlicne vloge. S tem se vživi v vlogo druge osebe, se postavi v njen položaj in poskuša situacijo razumeti z njenega vidika. V igri je njegova naloga, da reši problem osebe, katere vlogo je prevzel, da v improvizaciji pripelje zgodbo do nekega zakljucka. Uci se reševanja konfliktov in urejanja medsebojnih odnosov brez posledic. Pomembno je, da otrok sam ustvarja lutko. Z ustvarjanjem in oživljanjem lutke, je ta lutka samo njegova. Zamišljena je v njegovi fantaziji in izdelana z njegovimi rokami, oživljena z njegovo energijo in custvi (Majaron, 2001, v Korošec, 2006). Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Kako nam lutke pomagajo pri celostnem razvoju otroka? Opis razlogov za izpeljavo raziskave V predšolskem obdobju otrok razvija kljucne sposobnosti in spretnosti na podrocju spoznavnega, psihosocialnega in custvenega razvoja. Ker otrok lutki brezpogojno zaupa in jo sprejme, smo želeli s pomocjo lutke na prijeten nacin ustvariti kakovostne spodbude pri celostnem razvoju otroka. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve Najprej smo vse clanice projekta zacele z vsakodnevno aktivno uporabo lutke pri svojem delu. Štiri clanice projekta so uporabljale lutko pri svojem delu v skupini otrok, ena clanica pa pri individualnem delu z otroki pri dodatni strokovni pomoci. Lutka nam pomaga pri vec dejavnostih: - pri premostitvi težav pri uvajanju otrok v vrtec, - nagovori otroke pri razlicnih dejavnostih (lutka otroke pozdravi, jih poboža, jim zaželi prijazno besedo, z otroki skupaj poje, bere, se pogovarja, posluša, upošteva navodila, otroke zbudi,…) - pri prijaznem reševanju »vzgojnih zagat« (trma in kljubovanje, kricanje, socialni konflikti v skupini, spodbuda pri pospravljanju, oblacenju, umivanju zob, …) - pri spodbudi pri posameznih dejavnostih (motivacija z lutko pri pricetku ali dokoncanju »naloge«, odvajanje od plenic) - pri spodbudi na podrocju govora (lutka postavlja vprašanja, lutka v otrokovi roki odgovarja na vprašanja, pripoveduje zgodbico, uporaba lutke v prosti igri) - pri razvijanju socialnih vešcin (uporaba lutke v prosti igri, lutka opozarja na posamezne napake v socialnih odnosih, reševanje socialnih konfliktov) - pri razvoju custvenega razvoja (lutka kot tolažnica, lutka se veseli z otroki, je žalostna z otroki,…), - pri razvoju kreativnosti (izdelava osebne lutke). Vidik otrok Lutke imajo otroci vsakodnevno na razpolago v lutkovnem koticku, koticku dom ali koticku knjiga. Po lutkah otroci zelo radi posegajo in se nanje navežejo. Nekatere lutke spremljajo otroke od prvega vstopa v vrtec pri enem letu do zadnjega leta, ko otroci zapustijo vrtec in gredo v šolo. Na lutke otroci zelo pazijo, da niso umazane, da se ne poškodujejo. Veckrat se zgodi, da se na nekatere lutke tako navežejo, da jih moramo zalepiti ali zašiti, ce se poškodujejo. Otroci so se navezali tudi na papirnate lutke, ki so jih spremljale vsa leta v vrtcu in so jih sami lepili, ko so se strgale. Vidik vzgojitelja/strokovnih delavcev Pri vsakodnevnem delu z lutko smo se kaj hitro srecale s težavo, da nismo znale z lutko dobro rokovati. Zato smo za vse strokovne delavce vrtca organizirale delavnico o motivaciji in rokovanju z lutko, ki jo je izvedla igralka in animatorka Sonja Kononenko. Ko smo postale samozavestnejše pri delu z lutko in ker so otroci lutki brezpogojno zaupali, smo se odlocile, da naše pridobljeno znanje in izkušnje posredujemo tudi staršem. Za starše otrok skupin, v katerih se je izvajal projekt, smo pripravile zgibanko o projektu in izvedle delavnico o tem, kako lahko lutko uporabljajo tudi doma. (starši so pokazali veliko navdušenje in zanimanje.) V drugem letu poteka projekta smo razvijale dotedanje dejavnosti, dodale pa smo praznovanje dneva lutk ter razširile svoje znanje in izkušnje v predavanju za starše in delavce celotnega vrtca. V tretjem letu smo dale poudarek na kreativnosti in govornem izražanju otrok. Starejši otroci so sodelovali pri ustvarjanju lutkovne predstave od ideje do izvedbe. To smo izvajali glede na starost otrok. Mlajši otroci (2-4 leta) so izdelali namizno gledališce z lutkami, besedilo pa izražali spontano. Starejši otroci pa so izdelali rocne lutke in izvedli lutkovno predstavo z naucenim besedilom. Otroci so tudi izdelali svojo osebno lutko, kateri so dali življenje in osebnost. Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevale k uspešnemu zakljucku projekta Najvecji problem je neznanje rokovanja z lutko. V veliko pomoc nam je bila delavnica Motivacija in rokovanje z lutko, v kateri smo se zelo dobro naucili rokovanja z lutko. Naucile smo se lutki posvetiti vso svojo pozornost s pogledom in se vživeti v lutko tako, da ji otrok brezpogojno verjame. Potrebno je veliko naše volje in energije, da lutko oživimo in da jo uporabimo v spontanem trenutku. S tem zagotovimo otroku prijazen pristop. Se pa velikokrat lahko zgodi, da v dolocenem trenutku nimamo dovolj energije, da lutko oživimo. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta Z razlicnimi pristopi smo skušali otrokom približati lutko in spodbujati otrokov celostni razvoj. Cilj, ki smo si ga postavili, je težko merljiv s kazalniki. Pokazatelj našega uspeha so bili predvsem naša opazovanja zadovoljstva in navdušenja otrok ter mnenja in pohvale s strani staršev. Obdelava podatkov Opis vzorca V projektu so sodelovali otroci petih skupin od 1-6 let ( 99 otrok) in štirje otroci s posebnimi potrebami. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) Podatke smo zbirali z opazovanjem, anekdotskimi zapisi, anketo staršev, s posnetki, pogovori, Metode obdelave podatkov Analiza zapisov, anket, posnetkov, pogovori s starši, s sodelavkami, otroki. Prikaz rezultatov Rezultate smo obdelali opisno. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Z lutko otroke pritegnemo k sodelovanju na prijeten nacin. Pokazalo se je, da ima lutka na mlajše otroke takojšen ucinek. Takoj ji sledijo, poslušajo, ji zacnejo sami pripovedovati, posežejo tudi sami po lutki in se z njo pogovarjajo. Starejši otroci pa so na zacetku bolj zadržani. Gledajo jo radovedno in z zanimanjem, potrebujejo pa nekaj casa, da se v lutko vživijo. Pokazalo se je, da zadržani otroci lažje komunicirajo z lutko, kot pa z odraslo osebo. Zadržani otroci z lutko tudi lažje spregovorijo o svojih custvih, z lutko lažje vzpostavijo ocesni stik, lažje in hitreje razumejo in upoštevajo navodila, ki jih postavi lutka. Ugotovili smo, da lutka, pritegne tudi nemirne otroke, ki imajo kratkotrajno pozornost. S pomocjo lutke nam je uspelo, da so se otroci dalj casa zadržali pri eni aktivnosti in ob tem je bilo videti, da jih to veseli. Poseben dosežek je bil, ko je decek, ki je kazal dolocene elemente selektivnega mutizma, spregovoril z lutko. Decek dve leti ni spregovoril z nobeno odraslo osebo in tudi ne z otroki v skupini. Govoril je samo z nekaj otroki. Ko smo vpeljali lutko v skupino, je otrok po nekajkratnem srecanju z lutko spregovoril. Kasneje je spregovoril s pomocjo lutke tudi v skupini otrok in tudi z odraslimi osebami. Otroci tudi zelo radi sami vzamejo lutko v roke. Lutke imajo ves cas na voljo v kotickih v igralnici. Otroci drugega starostnega obdobja imajo lutke v lutkovnem koticku, otroci prvega starostnega obdobja pa v koticku knjiga ali koticku dom. Mlajši otroci imajo lutko bolj za tolažnico, kot ljubljencka, prijatelja, pogovarjajo se sami z lutko. (npr.: zjutraj, ko prihajajo v vrtec in se težko locijo od staršev, gredo v lutkovni koticek, vzamejo lutko in jo stisnejo k sebi). Pri starejših otrocih pa se veckrat zgodi, da se po nekaj otrok medsebojno pogovarja z lutkami o vsakodnevnih življenjskih vsebinah (npr.: pridi z mano v trgovino; pridi, greva v živalski vrt…). Pri tem nastanejo razne vsakodnevne zgodbice, pa tudi izmišljene, ustvarjalne in domiselne vsebine. Pri starejših otrocih se v spontani igri obcasno pojavil sram, ce opazijo, da jih opazuje vzgojiteljica. Ta sram z vsakodnevno uporabo lutke preide in otroci postanejo zelo dobri v komunikaciji z lutko. Naš velik dosežek so lutkovne predstave, ki jih v celoti izvedejo otroci od ideje do izvedbe. Otroci izberejo zgodbo, po kateri izdelajo posamezne lutke, nato lutke oživijo v lutkovni predstavi. Material za lutko jim pripravi vzgojiteljica, otroci dodajo posamezne elemente (npr. narišejo, prilepijo, izrežejo). Lutko iz papirja otroci tudi sami narišejo, izrežejo, nalepijo. Otroci uživajo tako pri pripravah, kot tudi pri izvedbi lutkovne predstave. Otroci se na svoje lutke navežejo, ce se lutka strga, jo je potrebno zalepiti, zašiti. Smo pa pri tem ugotovili, da je otrokom veliko lažja spontana komunikacija z lutkami, kot pa izražanje naucenega besedila, saj se težko hkrati osredotoci na govor in obvladovanje lutke. Pri opazovanju otrok veckrat vidimo otrokovo pripadnost lutki, zaupanje, prijateljsko vez. Pri opazovanju tega odnosa med otrokom in lutko smo tudi strokovne delavke pridobile na zaupanju v lutko in odprtosti. Lutka nam veckrat pomaga pri reševanju razlicnih konfliktnih situacij, pri vzpostavljanju stikov z otrokom in pri vsakodnevnih pogovorih. Pokazalo se je, da otroci veliko bolj upoštevajo navodila, ce jim jih posreduje lutka. Veliko navdušenje nad nacinom spodbujanja otrok z lutkami so pokazali tudi starši. Rezultati ankete dela staršev doma so pokazali, da starši uporabljajo lutko nekajkrat na teden in sicer pri igri z otrokom, vzgojnih spodbudah in preusmerjanju otroka. Navedli so tudi, da je uporaba lutke na omenjenih podrocjih zelo uspešna, potrebujejo sicer vec energije, vendar pa so na koncu zadovoljni tako starši kot tudi otroci. Po pogovoru s starši, so starši doma skupaj z otroki izdelali svojo lutko, ki ji je otrok dolocil ime in znacaj. Nekatere lutke so zelo dobro opisale znacaj otroka. Npr. deklica je s starši naredila lutko lisicko, dala ji je ime Lisicka Zvitorepka, povedala je, da je lisicka nagajiva in vesela in da ima rada skrivalnice. To je zelo dobro opisalo deklico. Spoznavali so, da imajo razlicne lutke razlicne znacaje, npr. da je lisicka nagajiva, volk je vedno lacen in hudoben, , zajcek prijazen in lep… S tem, ko otrok ustvari lutko, ji da življenje in osebnost, ki je velikokrat podobna otrokovi osebnosti ali otrokovi priljubljeni osebi. Na ta nacin otroci krepijo svoj odnos s starši (medsebojno sodelovanje), krepijo domišljijo, ustvarjalnost, govorni razvoj, do izraza pa pride tudi sodelovanje med vrtcem in starši. Otroci, ki so lutke sami izdelovali, so razvijali rocne in ustvarjalne spretnosti ter razvijali spoštljiv odnos do svojih lutk, razvijali so domišljijo, metakognicijo. Tudi strokovne delavke smo s vsakodnevno uporabo lutke izboljšale naše rokovanje in animacijo z lutko ter s tem postale bolj samozavestne pri tem delu. Ugotovile smo, da je zelo pomembno, da same zaupamo in verjamemo lutki, saj tako tudi otroci lutki bolj zaupajo. Ce same zaupamo in verjamemo lutki, potem tudi otroci lutki bolj zaupajo. Opis posledic izpeljave projekta v okolju Projekt je zaživel v vrtcu in v domacem okolju. Vse strokovne delavke smo izboljšale rokovanje z lutko, postale samozavestne pri uporabi lutke in zadovoljne ob tem, ko gledamo, kaj vse lahko z lutko dosežemo. Že pred projektom smo v vrtcu dali velik pomen lutkam, s projektom pa smo naše delo z lutkami poglobili. Delo z lutkami je postalo naša stalna praksa v celem vrtcu. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Uspelo nam je vpeljati vsakodnevno prisotnost lutke pri delu z otroki in pri dejavnostih v vrtcu. Starši so se naucili uporabljati lutko. Z lutkovnim kovckom smo okrepili sodelovanje med vrtcem in starši. Možnosti uvajanja v druga podrocja Delo z lutko lahko poteka pri dejavnostih znotraj vseh elementov kurikula (prostor, dnevna rutina, sodelovanje s starši, podrocja dejavnosti) in tudi doma. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Mocni smo v motivaciji in rokovanju z lutko, pri uvajanju lutke v vsakodnevno življenje v vrtcu, razumevanju pomena lutke za otrokov razvoj in napredek, pri uresnicevanju ciljev. Drugim lahko ponudimo vsa naša spoznanja, ki smo jih pridobili v letih projekta. Literatura Korošec, H. in Majaron, E. Lutka iz vrtca v šolo. 1. izdaja. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2002. ISBN 86-7735-055-1 Korošec, H. in Majaron, E. Otrokovo ustvarjanje z lutkami. V: Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Pedagoška fakulteta Koper, 2006. ISBN 10 961-6528-50-5 Miller, K. Otrok v stiski: prirocnik za vzgojitelje, ucitelje, strokovnjake in starše, ki se srecujejo z otroki, ki doživljajo stiske, krize in stres. Ljubljana: Educy, 2000. Pantley, E. Z otrokom lahko sodelujete. Radovljica: Didakta, 2002. Peštaj, M. Zlatko Bastašic in njegovo terapevtsko delo z lutkami. Lutka: revija za lutkovno kulturo, 2000, št.35, str. 50 – 55. ISSN 0350-9303 DOŠ Prosenjakovci – KÁI, Pártosfalva Prosenjakovci 97c 9201 Prosenjakovci UCENJE + X = TRAJNOSTNO ZNANJE 2010 - 2015 Vodja inovacijskega projekta: Gyöngyike Kranjec, prof. Sodelavci: Jožefa Herman, prof., ravnateljica; Blanka Fujs, uciteljica; Liljana Gal, uciteljica; Kornelija Torhac Horvat, prof.; Miha Horvat, prof.; Irena Celec, prof.; Gabriela David, prof., knjižnicarka; Milena Varga, prof.; Milena Vukan, dipl. vzg.; Damjana Vöröš, dipl. vzg.; Mojca Györek Karas, prof.; Vesna Morovic Žunic, uciteljica; Suzana Kovac, prof.; Anita Budin, prof.; Metka Žalik, prof.; Ksenija Vratar Pocak, prof.; Elizabeta Gaál, uciteljica; mag. Valerija Danc Sabotin, prof.; Sandra Kontrec, prof.; Melinda Gal, prof. Konzulent: dr. Natalija Komljanc, Zavoda RS za šolstvo Povzetek: Sodobna šola mora v ucencih razvijati samoiniciativnost, samozavest in odgovornost do dela. S klasicnimi metodami poucevanja teh ni mogoce dosegati, zato je ucence potrebno pri pouku spodbujati h kompleksnemu razmišljanju in k reševanju problemskih situacij. Na naši šoli že vrsto let razvijamo razlicne modele odprtega ucenja, ki od ucencev zahtevajo kreativnost in samoiniciativnost. Ucenci se ucijo interdisciplinarno, pri tem jim dopušcamo prevzem odgovornosti do ucenja. Usmerjamo jih k razvijanju idej, nacrtovanju lastnega ucenja in timskega dela. Pri tem jim omogocamo spremembo ucnega okolja, sodelovalno, medgeneracijsko in raziskovalno ucenje. Njihov napredek formativno spremljamo. Kljucne besede: ucno okolje, medpredmetne povezave, formativno spremljanje, raziskovalno ucenje, sodelovalno ucenje Abstract: Modern school has to develop in students self-initiative, self-confidence and responsibility to school work. By using classical methods of teaching this cannot be realized, that is why students have to be encouraged to use complex thinking and be able to solve problems practically. Our school has developed open learning models, which require students' creativity and self-initiative. Students are learning interdisciplinary. We let them take responsibility towards schoolwork, we motivate them to develop their own ideas and to plan the work and teamwork by themselves. That is why our school enables students the change of learning environment, as well as collaborative, intergenerational and research learning. Their progress is monitored formatively. Key words: learning environment, Cross-Curricular Connections, formative assessment, research learning, collaborative learning Problemsko stanje Opis problema v praksi Nekateri ucitelji naše šole smo pred leti zaceli aktivno razmišljati o popestritvi pouka z vkljucevanjem sodobnih konstruktivisticnih metod v vzgojno-izobraževalni proces. Ugotovili smo namrec, da pri vecini ucencev ni uporabnega trajnostnega znanja. Z željo po vnašanju sprememb in novosti v pouk smo se leta 2007 vkljucili v razvojno-aplikativni projekt Razvoj didaktike na podrocju ocenjevanja znanja, leta 2010 pa smo svoje ideje zaceli razvijati v okviru inovacijskega projekta UCENJE + X = TRAJNOSTNO ZNANJE. Skozi naše delo smo ugotavljali, kaj vse pomeni X v naslovu našega projekta. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) ''K razvijanju trajnega znanja ucencev mnogo prispeva tudi ucno okolje, v katerem ucenec raziskuje, išce znanje. Ucno okolje mora biti spodbudno, privabljajoce, torej takšno, da ucenca notranje motivira za ucenje. Odprto ucenje omogoca ucencem celovito zaznavanje in doživljanje.'' (Komljanc, 2009). Ucenci pridejo v šolo k pouku z lastnimi predstavami o svetu in njegovem delovanju. Ce njihovega pogleda filozofije ne vkljucimo v ucni proces, ucencu ne bomo dali priložnosti, da bi si na predznanje »obesil« zanj smiselno novo védenje. (Komljanc, 2015). Naloga današnje šole je, da poleg tega, da posreduje dolocena znanja, zakonitosti in metode na nekem podrocju, ucence nauci strategij iskanja, zbiranja, organiziranja in vrednotenja informacij, pomembnih za razumevanje in reševanje problemov. Usposabljanje za samostojno ucenje, ki je široko prenosljivo v nove situacije, in pridobitev usposobljenosti za kakovostno vseživljenjsko ucenje predstavljata pomembno, po mnenju nekaterih kljucno kvalifikacijo za preživetje v družbi prihodnosti. Zahteva, da šola nauci ucence, da se samostojno ucijo in postopno prevzamejo odgovornost za lastno ucenje, je vse glasnejša in nujnejša. (Marentic Požarnik, 1998). Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Kako vpliva sprememba ucnega okolja na trajnost znanja in vseživljenjsko ucenje? Opis razlogov za izpeljavo raziskave Ker smo ugotovili, da vecina ucencev ne zna uporabiti znanja v novih življenjskih situacijah, smo priceli z iskanjem dejavnikov za odpravljanje zaznanega problema. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve 2010/2011 . Izobraževanja in delovna srecanja . Oblikovanje šolskega tima . Ugotavljanje zacetnega stanja . Nacrtovanje dela 2011/12 . Razvijanje bralnih ucnih strategij . Ucilnica brez katedra . Medpredmetne povezave . Razvijanje primerov dobre prakse . Hospitacije . Samoizobraževanje . Širjenje šolskega tima 2012/13 . Vnašanje primerov dobre prakse v pouk . Oblikovanje osebnih ciljev, izvajanje dejavnosti, refleksija . Timsko delo uciteljev . Razvijanje medpredmetnih/medgeneracijskih povezav 2013/14 . Iskanje in izvajanje kombinacij že znanih didakticni elementov 2014/15 . Prehodi (po horizontali, vertikali) ucencev in uciteljev . Vkljucitev ucenca v fazo nacrtovanja . Spremenjena vloga ucitelja Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevala k uspešnemu zakljucku projekta Pri ucencih smo opažali: nekomunikativnost, nesamostojnost, slabo samopodobo, strah pred izražanjem mnenj in javnim nastopanjem, nesodelovanje znotraj skupin, faktografsko znanje, ki ga niso znali uporabiti v novih problemskih situacijah. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta Z vkljucevanjem sodobnih konstruktivisticnih metod dela in s spreminjanjem ucnega okolja opažamo vecjo motiviranost in samostojnost ucencev pri delu. Lažje izražajo svoje mnenje, pri iskanju argumentiranih rešitev so uspešnejši. Komunikacija med ucenci in ucitelji se je prav tako izboljšala. Znanje, ki ga ucenci usvojijo z aktivnimi metodami dela, je trajnejše. Ucence aktivno vkljucujemo v vse faze pouka (nacrtovanje, izvajanje in evalvacija). Obdelava podatkov Opis vzorca Na zacetku projekta sta bila vkljucena le dva oddelka. Nato smo projekt razširili na vse ucence in ucitelje. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) Spremljali smo napredek posameznega ucenca, dvakrat na leto, z uporabo skupne Excelove tabele, ki je bila dostopna vsem uciteljem v e-zbornici. Ob koncu posamezne dejavnosti smo ucencem ponudili evalvacijski vprašalnik. Metode obdelave podatkov Ob polletju in na koncu šolskega leta je šolski tim analiziral rezultate podatkov iz tabele in odgovore ucencev evalvacijskih vprašalnikov. Prikaz rezultatov Polletno in letno porocilo. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Naše delo se je popolnoma spremenilo. Prevladuje timsko delo, pri katerem v ospredje postavljamo pozitivne medsebojne odnose, ki se odražajo na rezultatih našega dela. Opis posledic izpeljave projekta v okolju Postali smo bolj odprti in samozavestni. Naše delo brez zadržkov predstavimo na raznih mednarodnih simpozijih, srecanjih in izobraževanjih. Drugacno delo z veseljem prikažemo uciteljem in ucencem slovenskih in tudi tujih šol. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Odprte ucilnice, timsko nacrtovanje, raziskovalno/sodelovalno ucenje, medpredmetno/medgeneracijsko sodelovanje/prehodi. Možnosti uvajanja v druga podrocja Novosti in ideje lahko uporabijo vsi ucitelji v osnovnih in srednjih šolah. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Nacrtovanje dela, timsko delo ucencev in uciteljev. Literatura Komljanc, N.. Ucni prostor je okolje, v katerem se razvija umetnost ucenja in poucevanja: 3. strokovni posvet Didaktika v šoli v naravi. Zbornik prispevkov. Tolmin, 2004, str. 183-188. Komljanc, N.. Koristno odprto ucenje = Beneficial open learning: Management, izobraževanje in turizem. Portorož: Turistica, Fakulteta za turisticne študije, 2009, str. 168-169. Komljanc, N.. Inovativno ucenje; koncept, model in izkušnja, 2015. (citirano dne 15. 8. 2015). Dostopno na naslovu: http://www.zrss.si/pdf/100315120604_innovativno_ucenje_feb_2015.pdf Marentic Požarnik, B.. Kako pomembna so pojmovanja znanja, ucenja in poucevanja za uspeh kurikularne reforme. Sodobna pedagogika, 1998, 49. Stanovanjska skupina Rdeca kljuka Zavod za vzgojo in izobraževanje Logatec Mašera-Spasiceva 15 1000 Ljubljana POT K SAMOSTOJNOSTI 2013 - 2015 Vodja inovacijskega projekta: Ina Kreft Toman. Sodelavci: / Konzulent: dr. Natalija Komljanc, Zavod RS za šolstvo. Povzetek: Namen projekta »Pot k samostojnosti« je izboljšati pripravljenost mladostnikov za samostojno urejanje formalnosti v casu življenja v stanovanjski skupini in tudi v casu po odhodu iz skupine ter jim preko tega omogociti boljše pogoje za zacetek samostojnega življenja izven institucije. Spraševali smo se, katera so potrebna znanja in vešcine, ki lahko mladostnikom po odpustu iz stanovanjske skupine pomagajo pri prehodu v samostojnost. V procesu smo odgovorili na to vprašanje z virom navodil, kako urejati kljucne formalnosti (izbira zdravnika, prijava na študentski servis, iskanje zaposlitve, odprtje racuna na banki, ipd.) in organizirali svoj pristop. Kljucne besede: mladostniki, razvijanje samostojnosti Abstract: The reason for conducting the project »The path to independence« is to enhance the readiness of youth to take care of formalities by themselves while living in and after leaving the group home. By this we wish to enable them to start off their life after leaving the institution with better chances of success. We questioned which knowledge and skills do the youth need to help them build their independence. We answered in a form of written instructions on how to arrange key formalities (choosing a doctor, applying for student work, looking for work, opening a bank account, etc.)and we reorganised our approach. Key words: youth, independance skills Problemsko stanje Opis problema v praksi V Stanovanjski skupini Rdeca kljuka so nastanjeni mladostniki, dijaki srednjih šol, ki so k nam napoteni zaradi težav v odrašcanju. Praviloma izhajajo iz nefunkcionalnih družin. Zato za razliko od vrstnikov, kjer se obdobje življenja pri starših podaljšuje, po koncani srednji šoli vecinoma odhajajo na svoje in jih pripravljamo na samostojno življenje. Priprava na samostojnost je eden bistvenih ciljev, ki jim v Stanovanjski skupini sledimo ves cas nastanitve. S projektom smo želeli izboljšati del te priprave, ki je povezan z urejanjem dokumentov in formalnostmi kot so najem stanovanja ali prijava na Zavod za zaposlovanje. Opažali smo, da v pristopu do reševanja problema posegamo po pristopih vse od usmerjanja v samostojno reševanje, samo svetovanja pa vse do reševanja namesto mladostnika. Ceprav po zadnjem nacinu posegamo redkeje, pa bi želeli doseci, da bi bilo tako reševanje namesto mladostnika redka izjema. Po analizi razlogov, zakaj do tega prihaja, smo ugotovili, da je v ozadju razlog pomanjkanje casa in zahtevnost razlage navodil samostojnega reševanja. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) Izvendružinska vzgoja je družbeni pojav. Oblikuje in definira jo njena družbenost, povezanost z drugimi sistemi, ki z njo soobstajajo. Kot vsak družbeni pojav se je skozi zgodovino skrb za otroke brez (ustreznih) staršev spreminjala. Danes za otroke, katerih zdrav razvoj je v družini ogrožen, prevzame skrb država. Kranjcan (2003) je v doktorski dizertaciji z naslovom Analiza kriterijev oddaje otrok in mladostnikov v vzgojne zavode ugotavljal, da je družina mladostnikov in otrok v zavodih praviloma nefunkcionalna in zato pogosto neprimeren dom za vrnitev po bivanju v zavodu ali stanovanjski skupini. Kot taka mladostniku ni nudila priucitve navad pomembnih za samostojno življenje in zato bodo za pot v samostojnost potrebovali dodatno oporo. V publikaciji, ki jo je 2010 izdala FEANTSA, Odpraviti brezdomnost: Prirocnik za oblikovalce politike (Ending Homelessness: A Handbook for Policy Makers) – je naštetih pet ciljev, ki naj bi jih vsebovala vsaka politika usmerjena v odpravljanje brezdomstva. Cetrti cilj je da »nihce, ki je v instituciji – bodisi je to bolnica, izvendružinska nastanitev ali zapor – ne bi smel biti odpušcen brez dovolj podpore in primernih možnosti nastanitve. Ti ljudje so pogosto ranljivi in jim je potrebno pomagati, da se izognejo brezdomnosti.« (Ending Homelessness, 2010:14). Cilj temelji na raziskavah in opažanjih, ki kažejo na to, da so med brezdomnimi pogosto znajdejo ljudje, ki so bili prej v institucionalni oskrbi (Ending Homelessness, 2010). Mladi v izvendružinskem varstvu so ranljiva skupina s stališca težjega prehoda na trg dela, znajdenja, mreže pomoci iz družine in bližnjega okolja in potrebujejo dodatno pomoc pri prehodu v samostojnost. Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Katera so potrebna znanja in vešcine, ki lahko mladostnikom po odpustu iz stanovanjske skupine pomagajo pri prehodu v samostojnost? Opis razlogov za izpeljavo raziskave Izboljšati pripravljenost mladostnikov za samostojno urejanje formalnosti v casu življenja pri nas in tudi v casu po odhodu iz skupine ter jim preko tega omogociti boljše pogoje za zacetek samostojnega življenja izven institucije. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve Zacetek je bil opažanje, da v skupini k reševanju tega problema pristopamo spontano in zato stihijsko. Po premišljevanju in opazovanju, smo pristopili individualno in skupinsko. Skupinski pristop se je izkazal na ravni podajanja informacij (npr. Pogovora o odpiranju racuna na banki), pri samem urejanju – oziroma spodbujanju k samostojnem urejanju – pa se je mnogo bolje izkazal individualni pristop. Oblikovan je bil vir splošno potrebnih informacij za samostojno urejanje formalnosti. Izbrani pristop – spodbujanja k samostojnemu reševanju formalnosti – je bil evalviran in se je izkazal kot uspešen. Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevale k uspešnemu zakljucku projekta Kljucen problem je bil, da v stiski s casom posegamo po dolgorocno za mladostnika manj ucinkovitih pristopih reševanja. Preko projekta smo ozavestili potrebnost samostojnega reševanja formalnih zahtev. Drug kljucen problem je bil nestrukturiran pristop. Urejanje formalnosti smo reševali po potrebi in stihijsko. Vecina mladostnikov izhaja iz družin in okolja, kjer že prej niso imeli potrebnih okolišcin za zdrav razvoj in rast. Zato je potrebno, da jih še bolj strukturirano pripravimo na samostojnost po odhodu iz skupine. Tretji, med projektom opažen problem, je nemotiviranost in nezainteresiranost nekaterih mladostnikov za reševanje formalnosti, dokler jih ne potrebujejo. Zato je bil uspešnejši individualni pristop, da smo jih vkljucevali v proces, kadar se je pokazala potreba in preko tega motivirali za nadaljnje sodelovanje. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta Pri mladostnikih, ki so šli cez cel proces osvajanja vecje samostojnosti (od reševanja skupaj z vzgojiteljem do povsem samostojnega ob minimalni spodbudi), je bilo opaziti vecjo samozavest pri reševanju problemov in ponos zaradi dosežka. Obenem se je izkazalo, da po vecih samostojnih reševanjih tudi naprej pristopajo k reševanju sami in šele ob vecjih težavah išcejo pomoc vzgojitelja. Pri drugi skupini mladostnikov, ki so skupino zapustili predcasno, pa proces ni bil realiziran. Pri tem je zaskrbljujoce, da nenadno odhajajo bolj ogroženi mladostniki. Vprašanje, kako jim dati na voljo vire moci, ostaja odprto. Obdelava podatkov Opis vzorca Vzorec sestavljajo mladostniki, ki so bili nastanjeni v Stanovanjski skupini Rdeca Kljuka v šolskih letih 2013/2014 in 2014/2015, to je skupaj 14 mladostnic in mladostnikov. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) Opazovanje z udeležbo (pogovor v skupini, individualni razgovori z mladostniki), zbiranje podatkov z ustno anketo, zbiranje anekdotskih zapisov. Metode obdelave podatkov Kvalitativna analiza podatkov. Prikaz rezultatov Rezultati so bili prikazani opisno. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Samostojnost na podrocju urejanja formalnosti ima pozitiven vpliv na samostojnost nasploh in sovpliva k opolnomocenju mladostnika in samozavestnejšemu pristopu pri prevzemanju skrbi zase. Ugotovili smo, da ima veliko mladostnikov neurejene formalnosti (izbira zdravnika, ginekologa, nimajo racuna na banki, niso vpisani v študentski servis, itd.) in da bi bilo dobro vsako leto vkljuciti nekaj obiskov v tovrstnih dejavnostih z namenom informiranja. Opis posledic izpeljave projekta v okolju Projekt je bil predstavljen timu v Stanovanjski skupini z namenom skupne uporabe za nadaljnjo delo. Predstavljen je bil tudi širšim sodelavcem. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Imamo vzpostavljen sistem urejanja formalnosti, kjer mladostnik lahko cim bolj samostojno ureja stvari, obenem pa ima podporo z naše strani in zbrane informacije/navodila kot vstopno tocko. Vsako šolsko leto bomo obiskali nekatere institucije (banko, zavod za zaposlovanje, ipd.) in se informirali. Možnosti uvajanja v druga podrocja Samostojnost na enem podrocju motivira k samostojnosti na vseh. Trenutni projekt je potekal v stanovanjski skupini, vendar je lahko uporaben tudi za prehode iz druih vrst institucionalnih oskrb. Morda bomo v prihodnje del zbranih informacij dali na spletno stran, kar je del razmišljanja o pomoci mladostnikom, ki predcasno zapustijo skupino. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Po izvedenem projektu imamo bolj organiziran in k samostojnosti mladostnika usmerjen pristop priprave na življenje po instituciji. Literatura Leskošek, V. Youth Homelessness in Slovenia. v Tivadar, B., Mrvar, P. (ur.). Flying over or falling through the cracks? Young people in the risk society. Ljubljana: Urad za mladino RS, 2002. ISBN 961-6101-10-2 Razpotnik, Š. Kaj se lahko iz biografij ljubljanskih brezdomcev naucimo za oblikovanje politik na podrocju brezdomstva. Socialna pedagogika, 2008, 12/5, 513-530. Krajncan M. Analiza kriterijev oddaje otrok in mladostnikov v vzgojne zavode: doktorska dizertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2003. Skalar, V. Okvirni vzgojni program za delo v vzgojnih zavodih, stanovanjskih skupinah, mladinskih domovih in prevzgojnem domu. Ljubljana: ZRSŠŠ, 1995. ISBN 86-7759-326-8 Ending Homelessness: a Handbook for Policy Makers. FEANTSA, 2010. Freire P. Pedagogy of the oppressed. New York ; London : Continuum, 2009. ISBN 0-8264-1276-9 Gimnazija Šentvid Prušnikova 98 1210 Ljubljana ESEJISTIKA 2012-2015 Vodja inovacijskega projekta: Irena Doljak Sodelavci: Martina Beric, Barbara Bolaric, Nataša Lipovec Konzulent: Andreja Cuk, Zavod za šolstvo Novo mesto Povzetek: Namen našega projekta je bil razviti vešcine v esejskem pisanju naših dijakov. Dijaki bi to dosegli s sistematicnim sledenjem naših pisnih esejskih navodil. Dijake smo naucili, kako napišejo esejski osnutek, ki jim pomaga razviti smiselno tezo in oblikovati premišljeno notranjo zgradbo eseja. Abstract: The project has been focused on obtaining the skills in essay writing by sistematically following the teacher's written instructions. We have taught the students how to form an essay plan and draft which would help them to state and develop a consistent thesis and form a well thought-out essay structure. Kljucne besede: esej, interpretativno branje, nacini razvijanja teme, kriticno mišljenje Problemsko stanje Opis problema v praksi V gimnaziji se dijaki srecajo z esejem, predvsem pri slovenšcini je pomemben del ocene (tudi koncne ocene na maturi). Šolska praksa je pokazala, da je treba dijake uciti usmerjenega branja, (kriticnega) razmišljanja ter predvsem razlaganja in utemeljevanja kot dveh najpomembnejših nacinov razvijanja teme v eseju. Nacrtno in po korakih jim je treba pokazati pot do šolskega eseja. Ta nacin dela bo izboljšal zmožnosti dijakov pri pisanju šolskega eseja. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) Za poglobljeno analizo je potrebno literarno delo prebrati veckrat. Prvo branje je doživljajsko (samostojno), nadaljnje branje je usmerjeno, namenjeno razlaganju in vrednotenju. Razlaganje in utemeljevanje sta osrednja nacina razvijanja teme v obeh tipih šolskega eseja (razpravljalnem in interpretativnem). Razlaganje je nacin razvijanja teme, pri katerem si tvorec prizadeva, da naslovniku postane nekaj jasno, vzrocno in logicno utemeljeno ter da naslovnik spozna pomen ali bistvene lastnosti nekega pojava. Pri tem je pomembno, da navaja dejstva, ki so preverljiva v literarnem delu, dogodke, ki so se dejansko zgodili, in tudi subjektivno sodbo, ki izraža odnos bralca do literarnega dela. Pri razlaganju torej ugotavljamo, razclenjujemo in analiziramo razmerja med pojavi oz. pomen in vlogo pojavov. Sporocamo, kaj je vzrok, posledica, pogoj, dopustnost oz. kakšno je razmerje do necesa (nadrejen, podrejen, nasproten, enak). Pojav prikazujemo z vec zornih kotov. Utemeljevanje je nacin razvijanja teme, pri katerem skušamo preko razlicnih postopkov podkrepiti in ponazoriti svoje trditve, razlage, mnenja, saj bralca prepricujemo, da to, kar trdimo, velja. Utemeljujemo s konkretnimi primeri iz besedila, z mnenji kritikov in strokovnjakov o literarnem delu, z literarnozgodovinskimi dejstvi in s sklicevanjem na lastne izkušnje in splošno znanje. Za kakovosten šolski esej (vsebinsko, jezikovno, slogovno in zgradbeno) si morajo dijaki izdelati osnutek oz. nacrt. Osnutek temelji na poglobljenem branju in analizi esejskih navodila s prepoznavanjem nacinov razvijanja teme. Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Kako po korakih usvojiti znanje in pridobiti zmožnosti pisanja razpravljalnega in razlagalnega/interpretativnega eseja? Opis razlogov za izpeljavo raziskave Pri pouku slovenšcine smo opazile, da za postopno in natancno usvajanje nacinov razvijanja teme in kriticnega mišljenja za esejsko pisanje primanjkuje casa. To je bil razlog, da smo se z ravnateljem dogovorili za 18 ur esejistike v prvem ocenjevalnem obdobju 3. letnika. S tem smo si zagotovile pogoje za sistematicen pristop. Profesorice smo želele dijake nauciti samostojnega prepoznavanja nacinov razvijanja teme. Odlocile smo se, da bomo nacine razvijanja teme postopno ozavešcale s tvorjenjem osnutkov. Osnutke smo pregledale, ovrednotile in se o njih pogovorile z dijaki. Opozorile smo jih na slabosti in pomanjkljivosti njihovih osnutkov. Dijaki so tako spoznali in sprejeli, da je osnutek temeljni del esejskega besedila. S preverjanjem in evalviranjem osnutka profesorice ugotavljamo, da je to nov didakticen element za natancno razumevanje esejskih navodil in prepoznavanje nacinov razvijanja teme ter posledicno notranje zgradbe eseja. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve 1. Predstavitev ideje modula esejistika na pedagoški konferenci 2. Priprava ucnega programa in gradiva 3. Akcijsko raziskovanje – Kako izdelati osnutek/nacrt za razpravljalni esej? 4. Evalvacija modula Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevala k uspešnemu zakljucku projekta Kljucni problem za razvijanje vešcine pisanja eseja je oblikovanje osnutka. Zato smo vodeno oblikovali poskusni osnutek, ga pregledali, izvedli pogovor z dijaki. Na podlagi teh izkušenj so dijaki samostojno oblikovali osnutek in pisali šolski esej. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta Dijaki so se naucili pravilno razbirati glagole iz esejskih navodil in jih povezovati z nacini razvijanja teme. To je razvidno iz osnutkov. Pri pisanju šolskega eseja v drugem ocenjevalnem obdobju so bili osnutki natancneje strukturirani (vsebovali so predvidene nacine razvijanja teme in delne teze). Kakovost osnutka je v korelaciji s kakovostjo šolskega eseja. Obdelava podatkov Opis vzorca Vzorec so predstavljali dijaki tretjih letnikov splošnih in športnih oddelkov, ki so v šolskem letu 2014/2015 obiskovali Gimnazijo Šentvid. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) Uporabljena je bila metoda vprašalnika za dijake, ki je bil kombiniran s 5-stopenjsko ocenjevalno lestvico. Vprašalnik vsebuje tudi vprašanja zaprtega tipa in vprašanja odprtega tipa. Po izvedenem modulu Esejistika je bil izveden vprašalnik za dijake – aprila 2014 med urami slovenšcine. Vsaka izvajalka modula je vsem prisotnim dijakom razdelil anonimni evalvacijski vprašalnik, pri cemer je opravila motivacijski nagovor in ustno pojasnila namen reševanja vprašalnika. Metode obdelave podatkov Izpisale smo najpogostejše odgovore dijakov in preštele njihovo pogostost (frekvence) in pri analizi 4. vprašanja rezultate prikazale graficno s histogramom povprecnih ocen. Preostala vprašanja evalvacijskega vprašalnika smo povzele. Prikaz rezultatov Rezultate smo prikazale opisno (analiza in povzetek nekaterih vprašanj odprtega tipa). Na vprašanje, ali so bili zadovoljni z obliko povratnih informacij o svojem znanju, je 52 dijakov (56 %) izrazilo zadovoljstvo z oblikami povratnih informacij o svojem znanju, 10 dijakov (11 %) je delno zadovoljnih, 31 dijakov (33 %) ni zadovoljnih. Zadovoljni dijaki so izpostavili naslednje prednosti: - jasno izpostavljanje napak z natancnimi utemeljitvami (kriticni, a koristni popravki); - ocenjevanje map in esejev (uvid v šibkejša podrocja); - glasno pregledovanje in komentiranje nalog, predlogi izboljšav; - pridobitev novih znanj in vešcin; - napredovanje v pisanju in boljša ocena iz eseja. V skupini nezadovoljnih dijakov izpostavljajo: - pomanjkanje lastnega interesa (nezanimanje); - slabi rezultati (ocena se ni spremenila); - premalo povratnih informacij. Na vprašanje, kaj je po vašem mnenju najvecja prednost esejistike, je odgovorilo 88 dijakov (95 %). Izpostavljeni so naslednji ponavljajoci odgovori: - nauciti napisati esej (46 dijakov, to je 49 %); - dobra priprava na maturo (13 dijakov, to je 14 %); - natancnost/postopnost obravnave (7 dijakov, to je 8 %). Ostali odgovori so: razvijanje talenta, postavljanje tez, ucne mape, vaje za pisanje, nauciti nacine razvijanja teme, postati bolj pismen, nujnost pisanja domacih nalog, vzorci esejev, podrobna navodila za pisanje eseja. Na vprašanje, ali so zaradi sodelovanja pri esejistiki dijaki bolje pripravljeni na kriticno in poglobljeno branje literarnih del, je 45 dijakov (48 %) menilo, da so bili že pred tem dobro pripravljeni na to. 42 (45 %) dijakov je menilo, da so bolje pripravljeni na poglobljeno in kriticno branje literarnih del, saj so se naucili, na kaj morajo biti pri branju pozorni in bolje razumejo strukturo besedil. 6 dijakov (7 %) na vprašanje ni odgovorilo. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Sistematicno smo uvedli esej in s tem dosegli drugo raven inovacije – uvajanje. Na podlagi osnutka lahko dijaki samostojno tvorijo esejsko besedilo, kar je možnost za nov pristop. To je možnost doseganja tretje ravni inovacije – raziskovanje. Opis posledic izpeljave projekta v okolju Uporabniki dosežene novosti so dijaki 3. in 4. letnika gimnazije. Novost lahko uporabijo profesorji slovenšcine in drugih predmetov, pri katerih se tvori esejsko besedilo in vprašanja oz. odgovori esejskega tipa. Uporabijo ga za sistematicno usvajanje nacinov razvijanja teme in razclenjevanje besedil po nacelu postopnosti. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Sistematicno ucenje postopkov za pisanje eseja, s posebno pozornostjo na upoštevanju esejskih navodil in upoštevanju notranje zgradbe. Možnosti uvajanja v druga podrocja Novost lahko uporabijo profesorji slovenšcine in drugih predmetov, pri katerih se tvori esejsko besedilo. Uporabijo ga za sistematicno usvajanje nacinov razvijanja teme in razclenjevanje besedil po nacelu postopnosti. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Drugim lahko ponudimo ucno gradivo. Literatura Ambrož, D. et. al. Branja 3. 1. izd. Ljubljana: DZS, 2007. ISBN 978-86-341-2966-3. Ambrož, D. et. al. Od spisa do eseja. 1. izd. Ljubljana: DZS, 2006. ISBN 86-341-4005-9. Bešter, M. et. al. Na pragu besedila: ucbenik za slovenski jezik v 1. letniku gimnazij, strokovnih in tehniških šol. 1. izd. Ljubljana: Rokus, 1999. ISBN 961-209-099-8. Bešter, M. et. al. Na pragu besedila: ucbenik za slovenski jezik v 3. letniku gimnazij, strokovnih in tehniških šol. 1. izd. Ljubljana: Rokus, 2001. ISBN 961-209-240-0. Cankar, I. Kralj na Betajnovi. 2. izd. Ljubljana, Mladinska knjiga, 2013. ISBN 978-961-01-2882-3. Cuderman, V. et. al. Branja 2. 1. Izd. Ljubljana: DZS, 2007. ISBN 978-86-341-2489-7. Cuderman, V. et. al. Esej na maturi: v vrtincu zlocina in krivde: F. M. Dostojevski, Zlocin in kazen, Ivan Tavcar, Visoška kronika. 1. Izd. Ljubljana: Intelego, 2005. ISBN 961-6558-00-5. Javornik, M. et. al. Esej na maturi 2006. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. ISBN 86-11-16942-5. Koloini, D. et. al. Esej na maturi 2008. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007. ISNB 978-961-01-0003-4. Tavcar, I. Visoška kronika. Ljubljana: DZS, 1994. ISBN 86-341-0623-3. Zajc Berzelak, K. et. al. Govorica jezika 2/3. 1.izd. Ljubljana: Modrijan, 2008. ISBN 978-961-241-277-7. Zajc Berzelak, K. in Velikonja, I. Govorica jezika 1. 1.izd. Ljubljana: Modrijan, 2007. ISBN 978-961-241-156-5. http://www.zrss.si/zvezekAR/ http://www.ric.si/splosna_matura/predmeti/slovenscina/ OŠ Minke Namestnik - Sonje Partizanska ulica 20 2310 Slovenska Bistrica ZMOREM SAM 2012-2015 Vodja inovacijskega projekta: Janko Stergar Sodelavci: Klavdija Fridrih, mentor; Zdenka Cernelic, svetovalec; Brigita Marcic, svetovalec; Petra Marcic; Branka Orož, mentor. Konzulent: mag. Nataša Vancek, OŠ Venclja Perka Povzetek: V posebnem programu OŠ Minke Namestnik - Sonje se izobražujejo ucenci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Po 21. letu starosti se ucenci v šolskem letu 2012/2013 še niso vkljucevali v program Ucenje za življenje in delo, katerega poudarek je na samostojnejšem življenju in delu ter postopnem prehodu v delovno okolje mladostnikov s posebnimi potrebami. Med mladostniki smo takrat zaznali potrebo po drugacnem nacinu dela in obravnavanih vsebinah. S projektom smo z drugacnimi metodami, oblikami in vsebinami dela mladostnike v cim vecji meri usposobili za samostojnejše in aktivnejše življenje ter jim omogocili lažji prehod v delovno okolje v nadaljevanju njihovih življenj. Glavni cilj projekta je bil: vecja samostojnost pri preživljanju prostocasnih aktivnosti ucencev v ožjem in širšem socialnem okolju. Dosegli smo tretjo raven novosti. Posamezna spoznanja in vsebine smo sedaj uspešno integrirali v program Ucenje za življenje in delo, s cimer se je projekt lahko zakljucil. Abstract: In the specific program at the Elementary School Minke Namestnik - Sonje we educate pupils with moderate, severe and profound intellectual disabilities. After the age of 21, pupils in school year 2012/2013 have not been included in the program Learning for life and work, where the emphasis is on a more independent life and work and the gradual transition into the working environment of young people with special needs. Among the adolescents we were detecting need for a different way of working and the issues discussed. Within thisproject we have applied different methods, forms and content of work with teens,and trained them as much as possible for more independent and active life, and to facilitate the transition into the working environment in the future. The main objective of the project was: greater autonomy in spending leisure-time activities of pupils in the narrow and wider social environment. We have reached the third level of innovation. Individual content has been successfully integrated into the program Learning for life and work, so the project could be completed. Kljucne besede: zmerna motnja v duševnem razvoju, razvijanje samostojnosti, aktivno preživljanje prostocasnih dejavnosti, ucenje za življenje in delo Problemsko stanje Opis problema v praksi »Vsako spominjanje pomeni novo ustvarjanje mentalnih podob. Preteklost se na novo odkriva ob srecevanju s sedanjostjo, ki tipajoc išce korak v prihodnost. Porajajo se številna vprašanja, ki omogocajo postavljanje novih domnev za bodocnost, ki morda ne bo pretirano svetla, verjetno pa nic manj zapletena, zanimiva in vznemirljiva kot sedanjost in preteklost.« (Možina in Stritih, 1992: str. 18) Preteklost oz. zacetek projekta »Zmorem sam« sega v šolsko leto 2012/2013. Na posebnem programu naše šole je bilo vse vec ucencev z zmerno motnjo v duševnem razvoju1 starejših od 21 let, ki so bili tudi po 15 let v istem programu. Program Usposabljanje (kasneje preimenovan v »Ucenje«) za življenje in delo (UŽD), katerega poudarek je bil na samostojnejšem življenju in delu ter postopnem prehodu v delovno okolje ter cim vecji socializaciji mladostnikov s posebnimi potrebami, se še ni izvajal. Med mladostniki smo opazili potrebo po spremembi nacina dela in obravnavanih vsebinah. Pri ucencih so se obcasno pojavljali znaki navelicanosti in pretirane rutinizacije ter pomanjkanje elementov samoaktivnosti, kar je sicer tudi posebnost te motnje (Grubešic, 2014a). Ucenci so imeli težave pri rokovanju z denarjem in s samoiniciativnostjo v širšem lokalnem okolju (npr. v restavraciji). Želeli smo razvijati dobro prakso, ki bi jo kasneje lahko vkljucili v program UŽD in sledili spoznanjem, da je, kot trdi Komljanc (2006), »razvoj dobre prakse usmerjen v odpravljanje šibkosti«. 1 Otroci (in odrasli, op. a.) z zmerno motnjo v duševnem razvoju: imajo posamezne sposobnosti razlicno razvite. V ucnem procesu lahko usvojijo osnove branja (osnovnih besed in znakov), pisanja in racunanja, na drugih podrocjih (gibalnih, likovnih, glasbenih) pa so lahko uspešnejši. Pri ucenju in poucevanju potrebujejo prilagoditve in konkretna ponazorila. Svoje potrebe in želje sporocajo, pri tem lahko potrebujejo podporno ali nadomestno komunikacijo. Posebno podporo potrebujejo pri vkljucevanju v socialno okolje. Usposobijo se lahko za enostavna, nezahtevna opravila, sicer pa potrebujejo podporo in razlicno stopnjo pomoci (Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebniimi potrebami uporaba od 17. 7. 2015 > I. Otroci z motnjami v duševnem razvoju. (citirano 18. 8. 2015). Dostopno na naslovu http://www.zrss.si/?rub=3492). Zavedajoc se tega, da bodo vsi mladostniki, ki smo jih vkljucili v projekt, pomoc potrebovali vse življenje (Grubešic, 2014a), smo vseeno zaceli s predpostavko, da ni vseeno, kakšna je ta stopnja pomoci in da je, glede na novejše ugotovitve nevroznanosti o nevroplasticnosti možganov, vseživljenjsko ucenje smiselno. Smiselno se nam je zdelo, da jim z drugacnimi metodami, oblikami in konteksti dela nudimo oporo za samostojnejše in aktivnejše življenje ter jim omogocimo predvsem lažji prehod v delovno okolje v prihodnosti. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) Ucenje je proces, ki se nikoli ne zakljuci. Tudi za odrasle osebe (po 18 letu) z motnjami v duševnem razvoju veljajo principi vseživljenjskega ucenja. Pred akademskim ali ucnim znanjem so v ospredju spretnosti, ki jih potrebujejo za cim vecjo samostojnost pri vsakdanjih opravilih. Poleg izobraževanja je zatorej potrebno vec poudarka nameniti tudi kakovostnemu preživljanju prostega casa. Mnoge osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju potrebujejo vec spodbud in vodenja, da se same zaposlijo z dejavnostjo, ki jim prinaša veselje in zapolni njihov prosti cas. Zato jih je potrebno vkljuciti v dejavnosti, ki bodo prispevale k vkljucevanju v družbo (http://www.zveza-sozitje.si/odraslo-obdobje.html). Motnja v duševnem razvoju je vseživljenjski problem in traja od rojstva do smrti. Zaradi znižanih intelektualnih sposobnosti ucenci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju niso nikoli popolnoma samostojni. S posebnimi vzgojnoizobraževalnimi procesi pa njihovo stopnjo samostojnosti in neodvisnosti lahko razvijamo do optimalnih meja (Grubešic, 2014a: str. 4). Naš inovacijski projekt smo na samih zacetkih videli kot neke vrste »prelomno tocko«, ce parafraziramo Malcolma Gladwella (2009), kjer bi imele »majhne stvari« (tj. naš projekt) »velike posledice« (tj. predvsem za naše ucence in tudi za drugacno šolsko prakso in razumevanje vzgojnoizobraževalnega procesa), pri cemer smo želeli slediti enemu izmed nacel posebnega programa (Grubešic, 2014a: str. 7), ki izpostavlja funkcionalnost izobraževanja in usmerjenost le-tega v reševanje stvarnih problemov, s katerimi se bodo ucenci srecevali pri svojem delu in v življenju. Ucenci, ki smo jih vkljucili v projekt, so bili tako rekoc kronološko na pragu odraslosti. Zato je bilo potrebno slediti spoznanjem, da »postati odrasel je tako pedagoški kot socializacijski proces, ki se izoblikuje s pomocjo ucenja« (Novljan in Jelenc, 2000: str. 28). Nacin izpeljave podrocij, ki smo jih želeli razvijati v našem projektu glede na opisano zacetno stanje, je skušal slediti fazam izkustvenega ucenja (Kolb, 1984), glede na to, da imata tako akcijsko raziskovanje kot izkustveno ucenje pomembno skupno izhodišce: Kurta Lewina (prim. Kolb, 1984: str. 17, 21). Pri izvedbi posameznih dejavnosti so si sledile faze: konkretne izkušnje oz. dejavnosti, ki smo jo izvedli; refleksije izkustva, kjer smo skušali ozavešcati in razmišljati o dejavnikih, ki vplivali na ucencevo (in uciteljevo) ravnanje v njej; abstraktne konceptualizacije, kjer smo primerjali reflektirano izkušnjo, pretekle izkušnje in teoreticno znanje (ko je bilo to umestno); prakticno eksperimetniranje, kjer smo nacrtovali nove vzorce in strategije vedenja in jih preizkušali v praksi. Vsebine dejavnosti so sledile ciljem izobraževanja odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju. Ti vkljucujejo nadaljnji osebnostni razvoj, izboljšanje kvalitete njihovega življenja, ohranjanje, utrjevanje in nadgradnjo že naucenega, razvijanje samostojnosti, samoodlocanja in samozavesti (Novljan in Jelenc, 2000: str. 31), pri cemer je naš nacin (vprašanje kako) izvedbe vsebin skušal biti inovativen, ne izgubljajoc izpred oci cilja, ki smo si ga v projektu zastavili. V izvedbo projekta smo integrirali razlicna podrocja posebnega programa, saj projekten nacin dela zahteva in hkrati omogoca to integracijo: splošna znanja s ciljem poznavanje vrednosti denarja; razvijanje in ohranjanje samostojnosti z naslednjimi cilji: ohranjanje pravil lepega vedenja in ustreznih socialnih navad, navajanje na izražanje potreb in želja ter na samostojno izbiro, spodbujanje samostojnega gibanja v ožji in širši okolici; aktivno preživljanja prostega casa s pomembnimi cilji zadovoljevanje potreb po zabavi in druženju, vkljucevanje v okolje ter uporabljanje pridobljenega znanja v vsakdanjem življenju; dejavno državljanstvo s ciljem navajanje na samostojno odlocanje in sprejemanje odgovornosti (Blaj idr., 2014; Grubešic 2014a; 2014b). Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Kako projekt »Zmorem sam« vpliva na izboljšanje delovnih in zaposlitvenih tehnik, samostojnega preživljanja prostega casa in aktivnega vkljucevanja mladostnikov z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju v razlicne socialne skupine? Sprva (v letu 2012) smo si zastavili naslednje cilje: Z mladostniki z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, ki so starejši od 21 let, bomo skušali doseci naslednje cilje: - spoznavanje in opravljanje (razlicnih, novih) delovnih in zaposlitvenih tehnik izven maticne šole; - vecja samostojnost pri preživljanju prostega casa ucencev v ožjem in širšem socialnem okolju; - aktivnejše vkljucevanje v socialne skupine izven maticne šole. Po korenitem premisleku in pomembni ugotovitvi, da je »manj vec«, saj je bilo s projektom veliko akcijskega kot tudi birokratskega dela, in da je potrebno pri raziskovalni spirali cilje vse bolj specificirati in jih konkretizirati, smo se v letu 2014 odlocili, da bo cilj samo eden in da bo fokus našega inovacijskega projekta predvsem na njem: Z mladostniki z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, ki so starejši od 21 let, bomo skušali doseci naslednji cilj: - vecja samostojnost pri preživljanju prostocasnih aktivnosti ucencev v ožjem in širšem socialnem okolju. Pod terminom vecja samostojnost smo razumevali tri podpodrocja, za katera smo pripravili opazovalne liste: 1. prepoznavanje lastnih potreb, želja-interesov, strategij, pocutja, custev; 2. ravnanje z denarjem; 3. orientacija v širšem socialnem okolju. V nadaljevanju smo pozornost namenili predvsem drugemu podpodrocju, saj je bil metodološko primeren za spremljanje. Opis razlogov za izpeljavo raziskave Za izpeljavo raziskave smo se odlocili, saj nas je zanimalo, kateri dejavniki, pristopi, nacini dela bodo ucencem pomagali pri njihovi vecji samoiniciativnosti in jim predvsem pomagali pri razvijanju samostojnosti. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve 1. Sestava projektne skupine; sprememba v zasedbi projektne skupine v zacetku 2014/2015; 2. Soglasje staršev, da se strinjajo, da so ucenci vkljuceni projekt; predstavitev projekta staršem v zacetku šolskega leta 2012/2013; 2013/2014; 2014/2015. 3. Predstavitev projekta ucencem vsak zacetek šolskega leta; soudeleženost ucencev s predlogi za izvedbe dejavnosti. 4. Izvedba dejavnosti med šolskim letom (v letih 2012-2015): - redno (1 krat tedensko v šolskem letu 2012-2013, nato 1 krat na štirinajst dni) smo obiskovali VDC Polž Slovenska Bistrica; - obcasno (na štirinajst dni v šolskem letu 2012-2013, nato redkeje) smo obiskovali Center za starejše Metulj; - obcasno so se ucenci udeleževali aktivnega preživljanja prostocasnih dejavnosti zunaj institucije: 2 krat dvodnevno »spoznavno srecanje« (leto 2013) oz. »evalvacijsko srecanje« (leto 2015) udeleženih v projektu na Rogli, izvedene dobrodelne akcije na šoli: zbiranje hrane za Zavetišce za male živali Maribor in za socialno ogrožene otroke, obisk kino predstav, obisk sovrstnikov na OŠ Gustava Šiliha v Mariboru in njih pri nas, odhodi v restavracije, ogledi nogometnih tekem slovenske reprezentance oz. I. SNL itn. - povezali smo se z Domom za starejše obcane Poljcane, Enota Slovenska Bistrica, s katerimi smo se udeležili skupnega druženja v mestnem parku in na šolskem dvorišcu. 5. Po vsaki dejavnosti smo aktivnosti reflektirali z ucenci (obicajno naslednji dan) in ucitelji med seboj; skušali smo pogledati, kaj je bilo pri dejavnosti dobrega, kaj bi lahko prihodnjic naredili drugace. Kje so prednosti in kje slabosti. 6. Na tri mesece se je projektna skupina dobivala na sestankih, ki so bili namenjeni evalvaciji narejenega in nacrtovanju ter organizaciji. Pripravili smo tabele z zadolžitvami posameznih clanov tima, kar se je izkazalo kot ucinkovito in je zagotavljalo preglednost pri izvajanju projekta. 7. Ob zakljucku vsakega šolskega leta smo naredili skupno zakljucno evalvacijo in skušali reflektirati projekt glede na kontekst: institucijo kot celoto in glede na lokalno okolje, v katerem šola deluje. Starši in strokovni delavci, ki niso bili v projekt vkljuceni neposredno, so izpolnili anketni vprašalnik o tem, kako so projekt dojemali. 8. Vsako leto smo se ubadali s konkretnejšo postavitvijo cilja in opustitvijo nekaterih vsebin, s katerimi ciljev oz. cilja nismo sledili. Šele v septembru 2014 smo uspeli cilj postaviti v enostavnejši obliki. Manj je vec. In: ce nekaj novega uvajaš, se moraš od necesa, kar ni vec funkcionalno, posloviti. Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevale k uspešnemu zakljucku projekta - Pomembna je bila delitev dela med strokovnimi delavci; pripravljenost vseh na sodelovanje; podpora ravnateljice in raznolika zasedba projektne skupine, v kateri nismo sodelovali le zaposleni v posebnem programu. Za organizacijo dejavnosti je bilo lažje, da smo bili clani tudi ožji sodelavci v posebnem programu, za projekt kot celoto, za »helikopterski pogled« ali pogled »kriticnega prijatelja« pa je bilo dragoceno, da sta bili v projektu tudi dve sodelavki, ki nista zaposleni v posebnem programu. Ostali smo tako lažje ohranjali potrebno distanco, projekt je bil zaradi tega bolj »svež«. - Projekt smo lažje zakljucili tudi zaradi odlocitve projektne skupine, da bomo sledili zgolj enemu cilju. V nasprotnem primeru bi se v birokratski dimenziji projekta izgubili, projekt bi se razdrobil, izgubil bi smisel. - Scasoma smo uvideli, da je kljucno podrocje, ki ga s projektom izboljšujemo in ga hkrati tudi dopolnjujemo pri rednem pouku, ravnanje z denarjem kot kljucnim dejavnikom, na katerega smo se osredotocili. Pri pouku smo vec dela namenili fazam refleksiji in abstraktni konceptualizaciji, medtem ko so z dejavnostmi v projektu ucenci pridobivali konkretno izkušnjo in eksperimentirali v novih socialnih situacijah. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta Cilji projekta so bili doseženi. O tem pricajo številni kazalci: - koncna evalvacija projekta z ucenci (aprila 2015 Rogla); ucenci so preko metod razgovora, skupinske diskusije in priprave plakata pripovedovali o doseganju ciljev, ki smo si jih zastavili; celo vec: nekateri so svoje znanje, vešcine priceli uporabljati tudi v domacem okolju; - evalvacija spremljevalnih listov: opazen napredek pri 4 od 6 ucencev; - refleksije uciteljev ob koncu vsakega šolskega leta in ob zakljucku projekta. Obdelava podatkov Opis vzorca Šest ucencev; starost: 21-25 let; moški: 4, ženske: 2; zmerna motnja v duševnem razvoju. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) - Opazovalni list za vsakega izmed ucencev (posnetek stanja in evalvacija);2 2 Na zacetku projekta smo izpolnjevali opazovalne liste po vsaki dejavnosti; opazovalni listi so bili preobširni in presplošni, zato smo jih nato spremenili in prilagodili enemu cilju. - porocila uciteljev po izvedenih dejavnostih (v šolskih letih 2012-2013; 2013-2014); - vprašalnik: Opažanja v zvezi s projektom Zmorem sam (4 starši); - vprašalnik: Opažanja v zvezi s projektom Zmorem sam (5 uciteljev, ki so še zaposleni v PP, a niso bili neposredni clani tima); - porocila za spletno stran šole; - prispevki za šolsko spletno glasilo Pikapolonica; - refleksije clanov projektnega tima; - neformalni razgovori s starši. Metode obdelave podatkov Podatke pridobljene s pomocjo opazovalnih listov smo analizirali s pomocjo primerjalne analize. Pri porocilih in refleksijah pa smo opravili kvalitativno analizo. Spoznanja smo analizirali in sintetizirali. Iz vprašalnikov smo izbrali nekatere kvalitativno pomembne opisnike in jih skušali integrirati v našo sintezo. Prikaz rezultatov Pri 4 od 6 ucencev smo glede na primerjavo posameznih kazalcev na opazovalnih listih opazili izboljšavo predvsem na podrocju ravnanja z denarjem. Pri 5 od 6 ucencev je bil cilj dosežen. Pri eni ucenki se zaradi daljše odsotnosti nismo mogli opredeliti, medtem ko so bili pri enem ucencu rezultati enaki. Pozitivni odzivi clanov projektnega tima. Naj jih navedem zgolj nekaj: »Opazen je napredek – v samostojnosti, zavedanju »da zmorem«, da drugi vedo, da zmorem.« / »Spremembe v nacinu izobraževanja – prilagajanje življenjskim situacijam« / »Omogoceno jim je bilo, da so izrazili svoje mnenje, da so dajali predloge.« / »Zaceli smo o njih razmišljati in jih jemati kot odrasle osebe.« / »Menim, da so na prostocasnih aktivnostih ucenci najbolj uživali in tudi najvec odnesli. Kot zakljucek in vrhunec je bil dvodnevni izlet na Roglo. Izredno so uživali in govorili o tem še nekaj dni po tem.« / »V okolju sicer ta model še ni uveljavljen, vendar je že prej znan in poznan. Model pa se je razvil v organizirani obliki, bil sistematicno voden in organiziran. Projektna skupina se je ob koncu ukvarjala z vprašanji nadgradnje projekta ter dodatnimi zaposlitvami oz dejavnostmi. Projekt je sledil smernicam po nenehnih izboljšavah ter dopolnitvah.« / »Nezanemarljivo je dejstvo, da smo s tem pritegnili tudi starše, ki mislim, da so bili nad projektom vec kot navdušeni.« Starši so izražali zadovoljstvo: »Pomanjkljivosti v projektu ni.« / »Prednosti so v socializaciji otrok.« / »Projekt je otroku prinesel nove prijatelje in dogodke, ki še jih ni doživela.« / »Kar tako naprej.« Odzivi uciteljev, ki niso bili vkljuceni v projekt: »Mislim, da je bil projekt pozitivno sprejet tako s strani ucencev kot staršev.« / Uciteljica je opozorila tudi na težave, s katerimi smo se srecevali clani projektnega tima: »Preživljanje aktivnega casa v dejavnostih je potegnilo za sabo požrtvovalnost uciteljev, ki so to poceli v svojem prostem casu.« / In še o ucencih: » Aktivno preživljanje prostega casa izven šole, za njih ob neobicajnem casu, je bilo nekaj novega. Zacutili so, da so del odraslih.« / »Za ucence je bilo veliko storjenega na osebnostni rasti in vecji samostojnosti.« / Prednosti, ki jih je omenila uciteljica: »Odstopanje od zacrtanih togih smernic ucnega programa, vkljucitev v ožjo in širšo okolico. Daje možnost približevanju smernicam odraslih v duševnem razvoju, ki zahtevajo, cim daljšo samostojno oskrbo.« Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj - Cilj je bil dosežen. - Pomemben dosežek je, da so bili ucenci ustrezno obravnavani tudi glede na njihovo kronološko starost in socialno zrelost – starejši ucenci potrebujejo opolnomocenje in razumevanje strokovnih delavcev, ki jih ne obravnavajo zgolj na podlagi njihovih kognitivnih sposobnosti ampak tudi glede na njihovo kronološko starost, ki je vedno tudi družbeno konstruirana. - Ucenje v sicer delno strukturiranih a neformalnih situacijah je za ucence vzpodbudbno in ucinkovito. - S pomocjo Kolbovega kroga izkustvenega ucenja so ucenci (in ucitelji) prehajali med vsemi štirimi fazami in tako dokazali njegovo upraviceno uporabo v šoli. - Okvir funkcioniranja ucencev smo postopoma širili in skušali ustvarjati pogoje za motivacijo ucencev s tem, da so bili v nekaterih socialnih situacijah primorani delovati zunaj t. i. cone udobja. - Najvecji napredek pri ucencih je bilo moc zaznati pri ravnanju z denarjem, medtem ko pri podrocjih prepoznavanja lastnih potreb, želja, strategij, custev in orientacija v širšem socialnem okolju ni bilo zaznati napredka, oz. je stanje ostalo enako. Opazen je napredek pri ucencih v zavedanju »da zmorejo«. Sami. - Pomembna ugotovitev za strokovne delavce: manj je vec, ki nam bo iztocnica tudi za nadaljnja akcijska raziskovanja pa tudi pri organizaciji vzgojno izobraževalnega procesa. - Projekt je ucinkoval v vseh smereh: pozitivni so bili vplivi na ucence, na starše in na širše lokalno okolje. Prispeval je svoj del k vecji prepoznavnosti šole. Opis posledic izpeljave projekta v okolju - Povezovanje z institucijami v širšem lokalnem okolju: VDC Polž Slovenska Bistrica – tamkajšnji zaposleni in uporabniki so spoznali naše ucence in naš nacin dela; Center za starejše Metulj; Dom za starejše obcane Poljcane – Enota Slovenska Bistrica;Filozofska fakulteta Maribor. - Posredni ucinki: sprejemanje (ali pa vsaj spoznavanje) naše populacije, kar je posledica objav v lokalnih medijih (Bistriške novice, Informator, spletna stran šole) in neposrednega pojavljanja v okolju. - Vecja prepoznavnost šole. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Tretja (3.) raven novosti: razvijanje dobre prakse. S projektom smo pripravili izhodišca za vpeljavo programa Ucenje za življenje in delo, ga smiselno dopolnili in dodali nekatere prvine in dejavnosti, ki našim ucencem na podrocju razvijanja samostojnosti manjkajo. Tako je prišlo do uspešne sinhronizacije procesov in vsebin projekta Zmorem sam in programa Ucenje za življenje in delo. Možnosti uvajanja v druga podrocja Šole ter drugi zavodi, ki izvajajo posebni program, varstveno delovni centri, Društvo Sožitje, centri za usposabljanje delo in varstvo, centri aktivnosti za starejše, domovi za ostarele, vzgojni zavodi, delodajalci – socialna podjetja. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Mocni smo na podrocju organizacije in izvedbe prostocasnih dejavnosti; hitro prepoznavamo priložnosti za povezovanje s širšim lokalnim okoljem; majhnost nam omogoca fleksibilnost; raznoliko izobražen kader nudi vecdimenzionalen pogled in razumevanje. Lahko nudimo svetovanje na tem in podobnih podrocjih. Zainteresirani smo za sodelovanje in povezovanje z drugimi institucijami pri podobnih projektih. Literatura Blaj, N., Hegeduš, B., Horvat, J., Stipanic, J. Ucni nacrt za podrocje Splošna znanja. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2014. (citirano 18.8.2015). Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/programi/posebni_program/Splosna_znanja.pdf Gladwell, M. Prelomna tocka: kako lahko imajo majhne stvari velike posledice. Ljubljana: Orbis, Založba poslovnih uspešnic, 2004. ISBN 961-6372-28-9 Grubešic, S. Posebni program vzgoje in izobraževanja [Elektronski vir]. Ljubljana : Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport : Zavod RS za šolstvo, 2014 (a). (citirano 18.8.2015). Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/programi/posebni_program/Posebni_program_vzgoje_in_izob.pdf Grubešic, S., Kavcic, Tj., Kneževic, I. Ucni nacrt za podrocje Razvijanje in ohranjanje samostojnosti. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2014. (citirano 18. 8. 2015). Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/programi/posebni_program/Razv_in_ohranjanje_samostojnosti.pdf Jurišic, B. Odraslo obdobje. (citirano 18. 8. 2015). Dostopno na: http://www.zveza-sozitje.si/odraslo-obdobje.html Kolb, D. Experiential learning. Experience as The Source of Learrning and Development. London: Prentice Hall, 1984. ISBN 0-13-295261-0 Komljanc, N. Skriti zaklad. Inovacijski projekti vzgojno-izobraževalnih zavodov v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in Ministrstvom za šolstvo in šport. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2006. (citirano 18. 8. 2015). Dostopno na: http://www.zrss.si/pdf/260811092844_ip_viz_zavodov_gradivo.pdf Možina, M. in Stritih, B. Avtopoeza: procesi samoorganiziranja in samopomoci. Socialno delo, 1992, let. 31, št. 1/2, str. 19 – 79. Novljan, E. in Jelenc, D. Izobraževanje odraslih oseb u motnjami v duševnem razvoju. Ljubljana: Center Kontura, 2000. ISBN 961-9652-08-9 Osnovna šola Veržej / Enota Dom (Vzgojni dom Veržej) Pušcenjakova ulica 7 9241 Veržej KINOLOŠKO-DOŽIVLJAJSKE URICE SOCIALNO PEDAGOŠKO VPLIVANJE S POMOCJO ŽIVALI-PSA 2014-15 Vodja inovacijskega projekta: Kamila Kramaric Sodelavci / izvajalci projekta: Vekoslav Potocnik, Stela Kovacic (in ostali vzgojitelji ter psihologinja Maja Seliškar) Konzulent: dr. Franci M. Kolenec Povzetek: V vzgojnem domu v Veržeju živali že dolga leta vkljucujemo v domsko življenje. Rezultati izvajanja teh dejavnosti pri delu z otroki oz. mladostniki s custvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami kažejo, da pri mnogih otrocih in mladostnikih ta metoda prinaša pozitivne rezultate. Otroci s posebnimi potrebami takšne dejavnosti sprejmejo odprtih rok, saj so prav oni najbolj oškodovani ravno na podrocjih, na katerih te metode prinašajo najboljše rezultate: od custvovanja, odnosov in komunikacije, do razvijanja osebnostnih lastnosti, sposobnosti in vedenj. Dosedanje izkušnje so nas prepricale, da za to skupino otrok prisotnost živali (v tem šolskem letu in še posebej psa) nima le vzgojnih, izobraževalnih in/ali sprostitvenih ucinkov, temvec lahko tovrstne ucinke dober strokovnjak, ki ima tako obcutek za delo z ljudmi kot za delo s psom, izkoristi celo v terapevtske namene. S pomocjo psa najde pot do otroka, ga spoznava, mu pomaga predelovati njegove osebne težave in konflikte, ga usmerja naprej in mu pomaga terapevtske ucinke prenesti na nova podrocja, v nova okolja. Kljucne besede: socialno-pedagoško vplivanje s pomocjo živali, pes, otroci s custvenimi in vedenjskimi težavami oz. motnjami, pozitivni ucinki metode Abstract: At the Educational Home/Institution Veržej we include animals in everyday life for a long time now. The results of these activities carried out with children or youngsters with emotional and behavioural difficulties and disorders are positive in many cases. Children with special needs accept these kind of activities with open arms as the fields in which these methods deliver the best results are the fields at which these children suffered the most: emotions, relationships, communication, developing personal characteristics, competences and behaviour. Our experiences convinced us that the presence of the animals for the group of this kind of youngsters doesn't have just the educational and/or relaxing effects, but can also be used in therapeutical purposes by the expert with a good sense for working with people as well as dogs/animals. The expert can find the path to the child, get to know the child, help him/her go through personal problems and conflicts, can guide him/her forwards and can help him/her use these therapeutical effects in new fields or environments with the use of the dog. Problemsko stanje Populacija otrok in mladostnikov (v nadaljevanju otrok) v vzgojnih domovih se je v zadnjem desetletju mocno spremenila in s tem tudi delo socialnega pedagoga. Nekoc uporabljane metode vec ne zadostujejo za doseganje zastavljenih ciljev. Strokovni delavci v teh domovih so prepušceni lastnim znanjem, sposobnostim in iznajdljivosti, kako se tej populaciji približati, z njo ustvariti dobre odnose in pogoje za skupno življenje ter znotraj teh uspešno korakati proti zastavljenim strokovnim ciljem. Za slednje mora najti nove, drugacne poti… Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev Otroci, ki imajo custvene in vedenjske težave oz. motnje, so za naša prizadevanja pogosto veliko težje dosegljivi, na razlicnih podrocjih obremenjeni z mnogimi kombiniranimi težavami / motnjami. Neredki med njimi z nami niso pripravljeni sodelovati, vzpostaviti primernih odnosov, komunicirati, reševati svojih težav, kaj šele predelovati svoja custva in spremeniti vedenje. Zato v veržejskem zavodu dejavnost s pomocjo psa izvajamo kot eno izmed poti za dosego naštetega. Praksa v tujini je pokazala, kako uspešni so pri tem razlicni strokovnjaki, ki v svoje delo vkljucujejo žival. Pri nas vidimo to metodo kot eno tistih, ki jo je potrebno izvajati tako v obliki dejavnosti kot tudi v terapevtske namene. Seveda je v obliki prostovoljstva to veliko premalo, potreba po tem je pri otrocih veliko vecja, pomoc dobi premalo otrok. Dejavnost mora biti priznana kot redna oblika dela z otroki in za izvajalca sistematizirano delovno mesto. Cilji projekta Raziskovalno vprašanje »Vpliv dejavnosti s pomocjo psa na custvovanje, vedenje, socialne kompetence in odnose s soljudmi pri populaciji otrok/mladostnikov v vzgojnem zavodu« Glavni cilji 1. pozitivni ucinki metode dela / odgovor na raziskovalno vprašanje (pomen metode, psa in strokovnjaka s posebnim znanjem za ucinkovito vzgojno delo v vzgojnem zavodu); 2. uporaba psa kot medija za bolj ucinkovito delo z otrokom oz. mladostnikom (pocutje, razpoloženje, odnosi, motivacija, komunikacija, reševanje konfliktov, prenos ucinkov v druge situacije in odnose, doživljanje uspeha, dvig samopodobe…). 3. utemeljitev potrebe po sistematizaciji delovnega mesta za izvajalca te metode Opis razlogov za izpeljavo raziskave Razlogi za izpeljavo raziskave so prav v potrebi po dosegi zastavljenih ciljev, ki so opisani v poglavju »problemsko stanje. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve Dejavnost izvajamo že nekaj let, zato so bili naši cilji, nacrti in izpeljava jasno izdelani. 1. faza Po zacetnem sestanku izvajalcev inovacijskih projektov na ZRSŠ smo si zastavili konkretne cilje in naredili temeljit nacrt. Razdelile so se vloge strokovnih delavcev, ki so v projektu sodelovali ( dolocili smo koordinatorja in strokovnega vodjo, izvajalca dejavnosti, tiste. ki bodo spremljali in analizirali ucinke). Ugotovili smo potrebe otrok, da v dejavnosti sodelujejo in oblikovali dve skupini otrok, ki sta dejavnost obiskovali skozi vse leto. 2. faza zajema celoletni potek oz. izvajanje dejavnosti in spremljanje njenih ucinkov pri otrocih (na podlagi opisnih vprašalnikov mentorjem, otrokom, maticnim vzgojiteljem in psihologinji, ki je z otroki izvajala priložnostne razgovore). 3. faza Analiziranje in zapis ucinkov na podlagi: - opazovanja s strani strokovnih delavcev, - razlag in izpolnjevanja vprašalnikov otrok in strokovnih delavcev ter - pogovorov oz. pol strukturiranih intervjujev odprtega tipa psihologinje z otroki. Izvajanje dejavnosti poteka v dveh stalnih projektnih skupinah s po tremi mlajšimi in starejšimi fanti. Ostale otroke se je vkljucevalo le po potrebi oz. njihovih željah, ko je prihajalo do izpadov otrok iz projektnih skupin. Izvajanje dejavnosti vkljucuje: - spoznavanje živali in okolice, - nega, hranjenje, skrb za žival nasploh, odnos z njo, sprehod, - doživljanje dejavnosti in same živali, - obisk veterinarja, - izvajanje osnovnih vaj poslušnosti, motivacijskih iger s psom z strani otrok/mladostnikov, - medgeneracijsko sodelovanje, - obisk kmetije, - sprotna refleksija otrok, maticnih vzgojiteljev in psihologinje. Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevale k uspešnemu zakljucku projekta Kljucni problemi, katerim smo se posvetili so bili: pocutje in doživljanje zavodskega življenja s strani otrok, nesprejemanje otrok le-tega, slabi odnosi in/ali komunikacija z razlicnimi udeleženci procesa, nesprošcenost in razlicna negativna custva, slabo vkljucevanje v skupine ter posledicno nesprejemljivo vedenje v razlicnih življenjskih situacijah. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta V kolikšni meri so doseženi posamezni cilji je razvidno prav v pozitivnih spremembah funkcioniranja otrok na pravkar omenjenih podrocjih in s tem boljših pogojih za nadaljnje delo z njimi. Obdelava podatkov Opis vzorca Evalvacija je zajemala šest otrok, vkljucenih v dve skupin, ki so dejavnost obiskovali skozi vse šolsko leto. Trije med njimi so bili k dejavnosti vkljuceni že tudi prejšnje leto, ko so se skupine menjavale skozi posamezna srecanja in se dejavnost še ni izvajala v okviru inovacijskega projekta (IP). Tako je letos potekala dejavnost konstantno v ponedeljek za prvo skupino otrok in v sredo za drugo skupino otrok. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) so bile predvsem opazovanje, observiranje, pogovori in intervjuji ter pisni vprašalniki. Za zakljucno evalvacijo dejavnosti so se pripravili vprašalniki treh sklopov in sicer: - za maticne vzgojitelje posameznih otrok, - za mentorja dejavnosti in za otroke ter - pol strukturiran intervju s strani psihologinje. Metode obdelave podatkov Podatki so zbrani v opisni obliki in sicer glede na vse tri vprašalnike. Ker je vzorec majhen, statisticne obdelave nismo delali. Sami odgovori nazorno prikazujejo želene rezultate, oz. dosežene cilje dejavnosti. Prikaz rezultatov Pricakovanja s strani obeh mentorjev so bila glede na prejšnje izkušnje visoka, kar pa se je na koncu pokazalo kot upraviceno v samih odgovorih vseh sodelujocih. Maticni vzgojitelji posameznih otrok vkljucenih v dejavnost so odgovarjali na vprašalnik, ki je zajemal splošna vprašanja, kot npr. zainteresiranost otroka za to obliko dejavnosti, ali se je v tem casu posamezni primanjkljaj pri otroku izboljšal, pa do konkretnih vprašanj za tocno dolocena podrocja, kot so ucno, vedenjsko, odnosi z otroki in odraslimi, samovrednotenje, razgibanost. Njihova opažanja, vrednotenje in ocena dejavnosti so pokazala pozitiven premik na vseh podrocjih in pri vseh otrocih. Prav tako vsi zelo podpirajo dejavnost in vidijo potrebo po vkljucitvi še vecjega števila otrok. Pozitivni ucinki so tako vidni prav na vseh podrocjih. Izboljšala se je ucna uspešnost, zbranost, doslednost in skrb. Zmanjšala se je konfliktnost, povecala sprošcenost, komunikativnost, umirjenost in samozavest. V odnosih se je izboljšala empatija, zmanjšala impulzivnost, povecalo se je spoštovanje drugih. Samovrednotenje in samopodoba sta pri vseh izboljšana in izražena na razlicne nacine. Razgibanost posledicno prav tako vecja. Otroci so skozi svoje obcutke in osebna razmišljanja odkrito odgovarjali na vprašanja kot so: kaj jim pomenijo živali, zakaj je ta dejavnost drugacna od drugih dejavnosti, kaj menijo o psicki, kako sebe doživljajo preko dejavnosti in kaj bi povedali ter kako se zahvalili psicki. Otroci so se zelo realno ocenili in presenetljivo podrobno ter odkrito opisali svoja doživljanja pri dejavnosti in posamezne obcutke, ki so zelo pozitivno naravnani. Sebe in svoje težave vidijo izboljšane, oziroma odpravljene. Vsi so prepricani v ucno uspešnejše in bolj odgovorno šolsko delo, v izboljšanje odnosov tako z vrstniki kot domacimi, manj konfliktnosti in vecjo komunikativnost. Psihologinja je z vsemi sodelujocimi otroki opravila pol strukturiran intervju z vprašanji odprtega tipa, kot je npr. kaj ti je pri kužku všec, kaj ti najvec pomeni, kako ti koristi druženje z živaljo, pri cem ti pomaga in na kakšen nacin, kaj si pri sebi opazil tekom celega leta, si se kaj spremenil, kaj drugace doživljaš, vidiš in ceniš, kaj bi pri tej dejavnosti spremenil, kako bi dejavnost lahko pomagala drugim otrokom, na kakšne nacine in zakaj. Odgovori porocajo o pozitivnih ucinkih, predvsem o vecji sprošcenosti, umirjenosti (oz. manjši »divjosti«), o prijetnih obcutkih, ko se družijo z živalmi, se z njimi igrajo, jih sprehajajo itd. Otroci omenjajo prijetne obcutke ob igri in zabavi, kako jim je težko, ko se morajo od živali posloviti. Nekateri opažajo pozitivne ucinke neposredno po dejavnosti, drugi spet bolj tekom casa, vsi pa se strinjajo, da bi tudi drugi otroci s to dejavnostjo pridobili veliko dobrega predvsem v odnosu do živali, nekateri pa tudi v odnosih do drugih otrok. Nekateri si dejavnosti želijo še vec, še pogosteje. Otroci navajajo, da so lahko razvili primeren odnos do živali, ter opazovali interakcijo med seboj. Prepoznavali so medsebojne ucinke vpliva razpoloženja in custvovanja. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Evalvacija IP, vrednotena skozi vprašalnike, je tako pokazala zelo pozitivne rezultate in vrednotenje s strani sodelujocih otrok, kot tudi s strani njihovih maticnih vzgojiteljev ter mentorjev. V kolikor imajo otroci možnost sprotnega ocenjevanja in preverjanja svojih odzivov in odzivov živali ter možnosti umešcanja svojih obcutkov v primeren kontekst, ugotavlja domska psihologinja, je takšen nacin preživljanja prostega casa za otroke s custvenimi in vedenjskimi težavami še toliko bolj dobrodošel in vecplastno koristen. Rezultati dokazujejo mocno potrebo po takšni vrsti dejavnosti, širjenju le-te in uvajanje v vsakodnevno življenje otrok s custvenimi in vedenjskimi težavami oz. motnjami. Opis posledic izpeljave projekta v okolju Izvajanje dejavnosti se cuti tako pri samih otrocih kot tudi na ravni celotnega domskega življenja, ki tudi ostale udeležence ozavešca o pomenu vsebin dejavnosti, predvsem pa na ravni medsebojnih odnosov ter spoštovanja tistih, s katerimi živimo in bivamo. Eden od naših stranskih ciljev je bil tudi o tej metodi dela ozavestiti širšo javnost,zato smo o njej zapisali tudi dva prispevka: enega v lokalni reviji in drugega v eni od slovenskih strokovnih revij. Vse z namenom, da odpravimo tabuje in napacne slike o tem, kaj se lahko s to dejavnostjo pri otrocih doseže. Želimo si, da ta metoda dela postane del tega, kar otrokom ponujamo uradno tudi na vsej slovenski ravni. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Dejavnost bomo skozi inovacijski projekt izvajali tudi prihodnje leto, jo poskušali razširiti še na kakšnega od otrok, jo izboljševati in jo seveda uporabiti tudi v terapevtske namene (sprostitev, predelovanje custev, umirjanje, ucenje ustreznih odnosov in nacinov komuniciranja, reševanje konfliktnih situacij, spreminjanje vedenja itd.). Možnosti uvajanja dejavnosti v druga podrocja vsekakor obstajajo, vendar za to potrebujemo drugacne pogoje. Po eni strani uradno priznanje dejavnosti kot dela programa, ki ga izvajamo, po drugi pa vsaj osnovna sredstva za izvajanje oz. pokrivanje stroškov. V tem kontekstu je pomembna tudi mreža oblik te pomoci in definiranje tega, kaj, kdo in kako zmore izvajati dejavnost, da bo prinašala pozitivne, tudi terapevtske ucinke. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim »Mocni smo v tem, kar smo zapisali in to lahko ponudimo marsikateremu otroku in mladostniku tudi v prihodnosti… Literatura Kramaric Kamila (2015), v reviji Didakta, Socialno - pedagoško delo s pomocjo živali kot ena od poti do cilja v Vzgojnem domu Veržej OŠ FRANA KRANJCA CELJE HRAŠOVCEVA 1 3000 CELJE NOC BRANJA 2009 – 2015 Vodji inovacijskega projekta: Klavdija Krbavac, profesorica razrednega pouka, Anja Kunej, profesorica razrednega pouka. Sodelavci: Eva Ambrož Hažic, profesorica razrednega pouka; Adrijana Mlinaric, profesorica razrednega pouka; Ivica Plešnik, profesorica razrednega pouka; Barbara Petan, profesorica biologije in kemije; Veronika Jelen Polak, profesorica anglešcine; Sabina Hriberšek, profesorica geografije in zgodovine; Aleksandra Velenšek, profesorica anglešcine; Alja Žekar, profesorica razrednega pouka; Bojan Rebernak, profesor geografije in zgodovine; Mateja Štor, profesorica razrednega pouka; Mateja Rokavec, profesorica slovenšcine; Dragica Milojevic, knjižnicarka; Nataša Hartman - Meštrov, profesorica razrednega pouka; Jana Draksler, profesorica matematike; Janja Ðakovic, profesorica slovenšcine. Konzulent: / Povzetek: V projektu je bilo vsako leto vkljucenih od 60 do 70 ucencev, drugih in tretjih razredov. Ucenci so imeli možnost doživeti branje in stik s knjigo v najrazlicnejših oblikah in metodah dela. Projekt vsako leto izvedemo v dveh dneh. V tem casu ucenci ustvarjajo v likovnih delavnicah, išcejo skriti zaklad, ogledajo si lutkovno predstavo, imajo nocni kino, individualno berejo v delavnicah in pred spanjem, pripovedujejo si pravljice in delijo svoje bralne izkušnje z drugimi ter prespijo v šoli. V teh letih izvajanja projekta smo ucencem približali pomen branja in jim predstavili branje kot dogodek in nacin za prijetno izkorišcen ter preživet prosti cas. Prišli smo do spoznanja, da otroci z veseljem in bolj pogosto posegajo po knjigah. Tudi vzgojno zahtevnejši otroci so za delo in branje zelo motivirani. Sam dogodek je nagnjen k pozitivnemu pristopu tako do branja kot tudi do medsebojnih odnosov. Med otroci in ucitelji poteka sprošcena komunikacija. Zaradi pozitivnih odzivov in velikega povpraševanja po dogodku, bomo s projektom nadaljevali tudi v prihodnje. Abstract: Each year, the project includes 60 to 70 students from 2nd and 3rd grade. The students have the opportunity to experience reading and to get in touch with the book in a variety of forms and methods of work. Each year, the project is carried out in two days. In that time, students create in art workshops, they look for hidden treasure, they watch the puppet show, they have a late-night cinema, they read individually in the workshops and before bed time, they tell fairy tales and share their reading experience with others and, at last, they sleep over at school. In those years of the project we have drawn the importance of reading nearer to children. We have presented the reading as the event and the way of how to pleasantly spend some free time.We have come to the conclusion that children reach for books more often and with pleasure. Also educationally more demanding children are highly motivated in reading and working. The event itself is prone to a positive approach to reading as well as to their relations. Among children and teachers there is a relaxed communication.As the result of positive responses and of great enquiry on the event, we are going to continue with the project also in the future. Kljucne besede: branje, medsebojni odnosi, komunikacija, ustvarjanje. Problemsko stanje Opis problema v praksi Otroci se v prvem razredu prvic srecajo z branjem in opismenjevanjem. Ker so prvi koraki v svet bralne pismenosti za nekatere ucence precej zahtevni, smo jim želeli pomagati in jih spodbuditi, da bodo k branju radi pristopali ter s projektom povecali njihovo bralno motivacijo. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev Ucenci morajo v prvem triletju šolanja osvojiti tehniko branja s tiskanimi in pisanimi crkami ter tekoce brati svoji starosti, spoznavni, sporazumevalni in recepcijski zmožnosti ustrezna besedila, napisana s tiskanimi in pisanimi crkami. Svoje razumevanje prebranega morajo dokazati tako, da dolocijo okolišcine nastanka besedila, sporocevalcev namen, temo besedila in da povzamejo bistvene podatke ter besedilo obnovijo. (Mohorcic, Lukšic 2011, 75) Dvig bralne pismenosti je tisto k cemur stremimo vsi. Bralno pismen je tisti, ki bere tekoce, razume prebrano in uporablja prebrane informacije za reševanje ucnih in življenjskih problemov. Bralno tehniko zna prilagajati glede na cilj branja in vrsto bralnega gradiva. (Pecjak, Gradišar, 2002) V Sloveniji pa v zadnjih letih opažamo znaten upad bralne aktivnosti. Narejena je bila raziskava z naslovom Razvoj bralnih zmožnosti ucencev v osnovni šoli z bralno znacko (Jamnikar in Perko 2003). Pokazalo se je, da le 37% ucencev tretjih razredov v prostem casu bere vsak dan. Pri sedmih razredih je ta odstotek še nekoliko nižji in sicer le 18% sedmošolcev bere vsak dan. Tudi mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2001, v kateri so sodelovali slovenski tretješolci, njihovi starši, ucitelji in ravnatelji, je pokazala, da so za bralne dosežke pomembni motivacijski dejavniki. (Mullis, Martin, Gonzales in Kennedy, 2003) Po mnenju strokovnjakov je eden najpomembnejših korakov pri pospeševanju motivacije za branje poznavanje nacinov, kako spodbujati ucence k branju ter prepoznavanje ucencev z nizko motivacijo za branje. (Elley, Gradišar, Lapajne, 1995) Problematiki bralne motivacije je treba nameniti vec pozornosti, saj številne raziskave poudarjajo povezanost bralne motivacije z ucno uspešnostjo. Guthrie in Wigfield (2000, v OECD, 2002) poudarjata, da se ucencu šele takrat, ko postane zavzet bralec, »odprejo« možnosti za ucenje, kar je povezano z uspešnostjo nadaljnjega šolanja. Avtorja sta posebej poudarila da lahko zavzetost za branje kot eden od dejavnikov motivacije pomembno kompenzira ucencevo manj spodbudno domace okolje za ucenje. Glede na te podatke in še vse druge raziskave, ki kažejo na padec bralne motivacije ter s tem povezane tudi bralne pismenosti, smo se odlocili, da bi z našim projektom pripomogli k vecji motivaciji otrok do branja. Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Kako izboljšati motivacijo za branje in s tem povecati bralno pismenost? Opis razlogov za izpeljavo raziskave c Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve Zasnovali smo ga interdisciplinarno, zato ga lahko vkljucimo v pouk ali druge oblike šolskega dela. Naša šola ga izvaja za ucence drugih in tretjih razredov. Vsako leto dolocimo temo Noci branja in nato nacrtujemo izvedbo dveh projektnih dni. Faze projekta: 1. Nacrtovana projektna tema šol. l. 2014/15 nosi naslov Carobna noc. Izberemo ožji tim sodelavk, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi. Vkljucimo tudi zunanje sodelavce, ki pripravijo svoj del programa. Izvedba traja dva dni, petek in sobota. 2. Za uvodno motivacijo si izberemo ustrezni kratki film, literarno zgodbo, fotografijo ipd. Izberemo obliko dela (delavnica, igra, okrogla miza, debata,…). Glavna knjižna junaka vodita in spremljata otroke na njihovih dogodivšcinah. 3. Ucence spodbudimo k razmišljanju o pomenu branja in doživljanju branja kot smotrno preživljanje prostega casa. Branje naj ne bo prisila temvec užitek. Ucenci podoživljajo prebrane zgodbe in se izražajo o vsebini prebranega. 4. Opazujemo dejavnost otrok v bralnih kotickih in spremljamo njihov napredek. Skupaj sestavimo lestvico »naj« knjig in izberemo otrokom najljubše knjige. Ustvarjalne izdelke uporabimo za skupno razstavo. 5. Projekt aktualiziramo z neko novo aktivnostjo povezovanja z ožjim ali širšim okoljem s ciljem, da kakšno izmed svojih zamisli prakticno preizkusimo. Aktivnost objavimo na svoji spletni strani in v lokalnem casopisu ali televiziji. 6. Ob koncu projekta naredimo evalvacijo s sodelujocimi uciteljicami in analiziramo izvedbo projektnega dne. Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevala k uspešnemu zakljucku projekta Zaradi slabe motivacije za branje smo na šoli poleg vseh drugih dejavnosti, ki jih že pocnemo, uvedli za ucence prve triade še dodatno motivacijo v obliki noci branja in bralnih kotickov. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta Ucenci so spoznali, da se lahko pogovarjajo in navežejo medsebojne stike tudi ob branju in listanju literature in ne samo preko igre in racunalniških igric. Zanimanje za knjige in branje kot takšno se je s tem spoznanjem pri ucencih povecalo. Obdelava podatkov Opis vzorca Ucenci drugih in tretjih razredov ter sodelavci in sodelavke. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) Podatke za raziskavo smo zbirali s pomocjo naslednjih pretežno kvalitativnih tehnik: . tehnike opazovanja z naslednjimi pripomocki: beležke, delovni zapisi in preglednice . analiza izdelkov in dokumentov (dnevniki dogajanja, anekdotske beležke, zapisniki delovnih sestankov, samoevalvacija branja, izdelki in vtisi ucencev). Metode obdelave podatkov Na sestankih projektne skupine smo porocali o ugotovitvah na podlagi analiz omenjenih dokumentov. Urejene podatke smo najprej opisali in koncno povezali med seboj. Prikaz rezultatov V ucilnice smo ucencem postavili bralne koticke v katerih so bile razlicne literarne zvrsti. Bralni koticek so polnili tudi otroci s svojimi knjigami, ki so jih prinesli od doma. Opazili smo, da se ucenci zelo radi ter zelo pogosto zadržujejo v kotickih. V njih so se pripravljali na projektni dan, saj so morali za vstopnico na dogodek izbrati svojo najljubšo knjigo in jo predstaviti sošolcem in prijateljem. Bralni koticek so redno uporabljali tudi v podaljšanem bivanju ter skupaj z uciteljem obiskovali knjižnico ter si izbirali literaturo. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Branje omogoca hitro sprejemanje vsakdanjih informacij, lažje razumevanje ucne snovi, boljše medosebne odnose in odprtost za nova spoznanja. Bralec ima notranje polno življenje, bolj spoznava sebe in druge. Zaradi potrebe po dvigu bralne motivacije in bralne pismenosti smo s tem projektom izboljšali motivacijo za branje na vseh ravneh pouka. Pogovor med ucenci o prebranem daje motivacijo drugim, da berejo zgodbe o katerih so ucenci razmišljali, jih predstavljali. Projekt spodbuja vsestranski razvoj: socializacijo v skupini, timsko delo, dvig vrednot, skrb za zdravje, hrano in higieno. Opis posledic izpeljave projekta v okolju Projekt z naslovom Noc branja je zelo ucinkovit, zabaven in pozitivno naravnan za spodbujanje otrok pa tudi odraslih k branju. Zaradi pozitivnih odzivov ucencev, staršev in uciteljic smo se odlocili prijaviti ta projekt kot inovacijski projekt. V krajevni skupnosti smo kot šola s tem projektom postali zelo prepoznavni. Ucenci imajo možnost doživeti branje in stik s knjigo v najrazlicnejših oblikah in metodah dela. V tej noci ucenci ustvarjajo v likovnih delavnicah, išcejo skriti zaklad, imajo nocni pohod, si ogledajo gledališko ali glasbeno predstavo, imajo nocni kino, individualno berejo v delavnicah in pred spanjem, pripovedujejo pravljice in delijo svoje bralne izkušnje z drugimi. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Z Nocjo branja predstavljamo branje kot dogodek in prijetno izkušnjo. Motivacija za branje je zato vecja. Možnosti uvajanja v druga podrocja Ucitelji na drugih šolah lahko uporabijo tiste aktivnosti za katere presodijo, da so za njih uporabne in ki so jim všec. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Naša organizacija projekta se je v vseh šestih letih vsakoletno izpopolnjevala, zato lahko ponudimo ostalim pomoc in svetovanje pri sami organizaciji in izvedbi. Literatura • Pecjak, S., Gradišar, A. 2012. Bralne ucne strategije. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. • Pecjak, S., Magajna, L., Podlesnik, A. 2012. Bralni test. Ljubljana, Filozofska fakulteta. • Pecjak, S. 2010. Psihološki vidiki bralne pismenosti. Ljubljana, Filozofska fakulteta. • Grginic, M. 2006. Družinska pismenost. Domžale: Izolit. • Kropp, P. 2000. Vzgajanje bralca: naj vaš otrok postane bralec za vse življenje. Tržic: Ucila. • Grosman, M. 2006. Razsežnosti branja, Za boljšo bralno pismenost. Ljubljana: Karantanija. • Jezeršek, M. idr. (2011). Ucni nacrt: program osnovna šola SLOVENŠCINA. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. • Nolimal, F. (ur.). (2011). Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi, zbornik prispevkov konference. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: http://www.zrss.si/bralnapismenost/files/ZBORNIK_BRALNA_PISMENOST_2011.pdf (1.8.2012) Dijaški dom Ptuj Arbajterjeva 6 2250 Ptuj VSI RAZLICNI, VSI ENAKI POD STREHO DIJAŠKEGA DOMA PTUJ 2014-2015 Vodja inovacijskega projekta: Klementina Pulko, prof. zgo. in soc. Sodelavci: Darka Jurgec, dipl. org. Sonja Leben, uciteljica raz. pouka Stanka Kuhar, medicinska sestra Konzulent: mag. Vera Bevc, ZRSŠ, OE Maribor Povzetek: V Dijaškem domu Ptuj živijo dijaki, ucenci, ucenci in dijaki s posebnimi potrebami, študentje in brezdomci – tretja in cetrta kategorija brezdomcev, osebe brez stanovanja. Vsi ti stanovalci živijo v isti stavbi, koristijo skupne prostore in se nenehno srecujejo, se pa med seboj slabo ali pa sploh ne poznajo. To so bili tudi glavni razlogi, da smo se odlocili za projekt s katerim smo želeli povezati, uskladiti in nadgraditi življenje in delo razlicnih populacij, ki živi v Dijaškem domu Ptuj. V okviru projekta smo izvedli številne aktivnosti in razlicne oblike sodelovanja (kostanjev piknik, delavnice, druženje v prostem casu, druženje in sodelovanje pri razlicnih prireditvah v domu), katerih namen je bil komunikacija med stanovalci, povecanje osebnega poznanstva, druženje, sklepanje poznanstev, razvijanje cuta sprejemanja drugacnosti, povecanje obcutka varnosti in sprejetja ter razvijanje dobrih medsebojnih odnosov. V sodelovanju s centrom za socialno delo omogocamo v domu nastanitev brezdomcev, ki smo jih v okviru projekta, prav tako uspešno vkljucili v življenje in delo dijaškega doma, jim prisluhnili ter pomagali pri reševanju njihovih težav. Ugotavljamo, da smo v okviru projekta povecali osebno poznanstvo med stanovalci in delavci v domu, dosegli vecjo pripadnost domu, povecali toleranco do drugacnosti in pozitivnejši odnos do lastnine doma. Prav tako smo opazili, da se stanovalci doma pogosteje spontano družijo, se pogovarjajo in si pomagajo pri vsakdanjih opravilih. Abstract: The Boarding school Ptuj living pupils, students of regular high school, pupils and students with disabilities, collage students and homeless people – of the third and fourth homeless categoriy, those without a home. All of these residents live in the same building, shere spaces and are constantly confronted with each other, but are poorly or not at all familiar with each other. These were the main reasons that we chose for the project which we wanted to connect, coordinate and upgrade the life and work of the different populations that live in Boardind school Ptuj. Within the project we carried out numerous activities and various forms of cooperation (chestnut picnic, workshops, socializing leisure, socializing and participation in various events in the home), where the purpose was communication between the residents, increase personal friendships, socializing, making new acquaintances, development sense of accepting differences, increase the sense of security and the adoption and the development of good relations. In a collaboration with the social work center we are able to accommodation homeless people in the home, we have also incorporated the project successfully into the life and work of a boarding school, listened and helped solve their problems . We discoverd that we have increase personal acquaintance between the residents and workers in the home, achieved greater loyalty, increased tolerance of diversity and positive attitudes towards home ownership. We have also noticed that the residents at home more often spontaneously socialize, discuss and get help with everyday tasks . Kljucne besede: sprejemanje, druženje, varnost, brezdomci Problemsko stanje Opis problema v praksi V Dijaškem domu Ptuj živijo dijaki, ucenci, dijaki in ucenci s posebnimi potrebami, študentje in brezdomci (v nadaljevanju opredeljeni kot stanovalci). Brezdomci, ki bivajo v domu, po Evropski klasifikaciji brezdomstva spadajo v tretjo in cetrto kategorijo brezdomstva. Pri teh dveh kategorijah gre za skrito, manj vidno brezdomstvo, kjer ljudje zaradi razlicnih vzrokov – brezposelnost, financne težave, locitve, slabe poklicne usposobljenosti ali bolezni – ostanejo brez lastnega bivalnega prostora. Vsaka namestitev je dobro pretehtana in narejena v sodelovanju s svetovalci Centra za socialno delo Ptuj. V casu bivanja v domu se trudimo s temi ljudmi delati naprej, jih aktivno vkljuciti v življenje doma, pomagati pri iskanju zaposlitve, možnosti nastanitve drugje ter tako prepreciti socialno izkljucenost. Tako raznolika populacija bivajocih v domu je posledica dolgoletnega dela povezanega z delom proti socialni izkljucenosti, odzivnosti doma na potrebe okolja ter hkrati iskanja možnosti zapolnitve bivalnih kapacitet, ki padajo zaradi nizkega vpisa dijakov in ucencev v dom. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev V Dijaškem domu Ptuj smo si zadali nalogo, da vsem stanovalcem doma omogocimo najugodnejše pogoje za cim boljšo vkljucevanje v življenje in delo dijaškega doma. Pri delu smo osredotoceni predvsem na cilje, ki stanovalce doma usmerjajo k socializaciji, ucenju odgovornosti, osamosvajanju, k oblikovanju pozitivnih medsebojnih odnosov, k socialni integraciji v ožjem in širšem okolju in k razvijanju ekološke ozavešcenosti. (LDN, Dijaški dom Ptuj) Posebno pozornost posvecamo pozitivnemu odnosu do sebe in drugih ter socialni vkljucenosti posameznika. Te cilje lahko realiziramo samo z razvijanjem spoštovanja, strpnosti, tolerance, pozitivne samopodobe, odprtosti in komunikativnosti, za kar pa potrebujemo veliko ustvarjalnosti, znanja in pripravljenosti. Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Kako uskladiti, povezati in nadgraditi življenje in delo razlicnih populacij v Dijaškem domu Ptuj? Opis razlogov za izpeljavo raziskave Stanovalci dijaškega doma živijo v isti stavbi, koristijo skupne prostore in se nenehno srecujejo, vendar se med seboj slabo ali pa sploh ne poznajo. S projektom smo želeli spodbuditi komunikacijo med njimi, povecati osebno poznanstvo, stanovalce spodbuditi in vkljuciti v skupne aktivnosti, razvijati cut sprejemanja drugacnosti ter povecati obcutek varnosti in sprejetja. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve Najprej smo se lotili ugotavljanja potreb in želja vseh, ki bivajo in delajo v domu. Dobljene podatke smo upoštevali pri oblikovanju vsebin in ciljev projekta. Sledila je seznanitev delavcev in stanovalcev doma z vsebino in cilji projekta, spodbujanju k sodelovanju ter dogovor o vrsti in oblikah sodelovanja. Izvedli smo naslednje vrste in oblike sodelovanja: - kostanjev piknik (peka kostanjev, igra spoznavanja, športne igre); - delavnice (peka peciva, izdelava novoletne in pustne dekoracije doma); - druženje stanovalcev v prostem casu (družabne igre, pogovori, skupen ogled razlicnih oddaj in filmov); - druženje in sodelovanje pri razlicnih prireditvah v domu (predstavitev projekta Mirno morje, prihod Dedka mraza, Igre dobre volje, slovo maturantov, zakljucna prireditev). Spremljanje izvajanja sodelovanja je potekalo s pomocjo ugotavljanja uspešnosti posameznih aktivnosti, intervjujev z udeleženci in dokumentiranjem aktivnosti. Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevale k uspešnemu zakljucku projekta Ves cas projekta smo vse vkljucene v projekt spodbujali k sodelovanju, bili odprti za njihove potrebe, predloge in želje ter iskali in prilagajali vsebine, da bi bile zanimive in bi jih pritegnile. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta Zaposleni in stanovalci dijaškega doma so ob skupnih aktivnostih razvijali in krepili dobre medsebojne odnose, razvijali cut sprejemanja drugacnosti in doživljali pozitivna doživetja ter izkušnje. V aktivnosti projekta so se vkljucevali vsi stanovalci doma, s cimer smo uspeli vkljuciti v življenje in delo dijaškega doma tudi nastanjene brezdomce. Prav tako smo tem osebam prisluhnili in pomagali pri reševanju njihovih težav (pisanju prošenj, izpolnjevanju zahtevkov za denarno pomoc in vlog za Stanovanjski sklad,..) ter jim tako s ponudbo pedagoške ljubezni dali obcutek sprejetja in varnosti. Med stanovalci doma se je povecalo osebno poznanstvo, pripadnost domu in toleranca do drugacnosti ter dosegel pozitivnejši odnos stanovalcev do lastnine doma. Opazili smo tudi, da se stanovalci doma pogosteje spontano družijo, se na hodniku pozdravljajo in spregovorijo nekaj besed ter pomagajo pri vsakdanjih opravilih. Obdelava podatkov Opis vzorca V projekt so bili vkljuceni vsi, ki bivajo v dijaškem domu (dijaki, ucenci, dijaki in ucenci s posebnimi potrebami, študentje in brezdomci) ter zaposleni. Posredno pa tudi starši, center za socialno selo in mestna obcina. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) Podatke smo zbirali s pomocjo opazovanja, beleženja števila sodelujocih v aktivnostih, izmenjavo mnenj med sodelavci, beleženja sprotnega odziva sodelujocih, s povratnimi informacijami vkljucenih in individualnimi razgovori. Metode obdelave podatkov Kvalitativna in kvantitativna analiza dobljenih podatkov. Prikaz rezultatov Rezultate smo predstavili na pedagoški konferenci. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Ob predstavitvi in seznanitvi delavcev in stanovalcev doma s projektom je bilo zaznati odobravanje in pripravljenost na sodelovanje. Kostanjevega piknika se je udeležila vecina delavcev in stanovalcev doma, vsi so tudi aktivno sodelovali v dejavnostih in se družili med seboj. V igri spoznavanja so sodelovali vsi udeleženci piknika in je bila zelo dobra izbira za navezovanje stikov in poznanstev. Udeleženci piknika so bili zelo zadovoljni s takšnim, neformalnim druženjem, saj so mnogi šele takrat spoznali s kom vse bivajo pod skupno streho in se soocili z drugacnostjo. Posledicno tega druženja so se hitreje in lažje odlocili za sodelovanje v naslednjih dejavnostih. Posebej všec jim je bila delavnica peka peciva pred božicno - novoletnimi prazniki, ki je bila tudi zelo dobro obiskana. S to delavnico smo spodbudili in opogumili brezdomce v domu, da so se med prazniki, ko ostalih stanovalcev ni bilo v domu, povezali, spekli pecivo in skupaj pricakali novo leto. Sprva nacrtovana druženja stanovalcev v prostem casu ob igranju družabnih iger, gledanju televizije in pogovorih so scasoma postala spontana, saj so se stanovalci družili tudi izven nacrtovanih terminov. Kot posledica vseh teh aktivnosti v okviru projekta, se je pokazalo, da se je v domu povecalo osebno poznanstvo in izboljšali medsebojni odnosi. Stanovalci in zaposleni v domu so pridobivali izkušnje za sobivanje, življenje drug z drugim, medsebojno razumevanje, predvsem pa strpnost. Opazili smo tudi, da se je povecalo število stanovalcev in zaposlenih, ki so sodelovali pri prireditvah v domu, kakor tudi tistih, ki so si jih prišli ogledat. Težava s katero smo se soocali je bila nacrtovanje terminov aktivnosti, ki bi ustrezal vsem v domu. Zaradi tako raznolike populacije stanovalcev je bilo zelo težko uskladiti termin dejavnosti, ki bi ustrezal vsem. Opis posledic izpeljave projekta v okolju Projekt je bil v okolju dobro sprejet. Na zacetku so se pojavljali posamezni dvomi, ki pa so se po predstavitvi in konkretnih informacijah o projektu razblinili. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Kot novost lahko navedemo nove oblike dela (nastale s principi prilagajanja metod dela) in vkljucitev brezdomcev v vzgojni proces - ponudba pedagoške ljubezni. Možnosti uvajanja v druga podrocja Novost je prenosljiva na ustanove (zavodi, društva,..), ki se ukvarjajo z razlicno populacijo ljudi. Projekt lahko uvajajo tudi ostali dijaški domovi. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Imamo dobro strokovno znanje in izkušnje, ki so pridobljene iz primerov prakse. Le-to in prostorske pogoje lahko pomudimo drugim. Literatura Dijaški dom Ptuj. (2014). Letni delovni nacrt 2014/15. Ptuj. Cepin, M., Uršic, D., Hamler, L., Korošec, M., Mah, M., Bernik, J. (2012). Medgeneracijsko sodelovanje v mladinskih organizacijah. Ljubljana: Zveza tabornikov Slovenije. Društvo defektologov Slovenije. (1997). Uresnicevanje integracije v praksi. Vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Ljubljana. Vrtec Ljutomer, Fulneška ulica 5, 9240 Ljutomer VEC GIBANJA OTROK IN ODRASLIH DANES ZA BOLJ ZDRAV JUTRI 2014 – 2015 Vodja inovacijskega projekta: Ksenja Kosi Viher; dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok Sodelavci: Marija Pušenjak, ravnateljica; Simona Copot, pom. vzg., Ingrid Štefancic, vzg., Nataša Ferš Ošep, predstavnica staršev Konzulent: Špela Bergoc in Fanika Fras Berro, svetovalki Zavoda za šolstvo Povzetek: Gibanje je danost in osnovna otrokova potreba z željo po nenehnem raziskovanju okolice in prostora. Preko igre otrok zadovoljuje potrebe po gibanju, razvija svoje gibalne sposobnosti, spodbuja domišljijo in duševne razsežnosti, hkrati pa je igra pomembna tudi za socializacijo. K otrokovemu pozitivnemu odnosu do gibalnih sposobnosti najvec doprinesejo starši in vzgojitelji, ki s svojim zgledom razvijajo otrokov odnos do zdravega življenjskega sloga in navad. V prvem delu je predstavljena problematika, ki smo jo zaznale vzgojiteljice v našem vrtcu in ki je skrb zbujajoca za širšo sodobno družbo. Otroci se že v zgodnjem otroštvu premalo gibajo, mnogi niso ustrezno gibalno kompetentni, kar vpliva na telesni razvoj in dolgorocno na njihovo zdravje. Z navedenimi cilji smo želeli vplivati na oblikovanje zdravega življenjskega sloga ter gibalnih navad otrok in odraslih. V nadaljevanju so teoreticna izhodišca, zakaj je pomembno, da smo starši in vzgojitelji dosledni in še posebej pozorni v tako zgodnjem otroštvu, ko so otroci najdovzetnejši na vplive okolja. Osrednji del je namenjen predstavitvi izvedbe projekta. Uspešnost in ucinkovitost projekta smo prikazali s primerjavo podatkov dobljenih iz ankete in navedenih z grafi. V zadnjem delu navajamo strokovne ugotovitve in spoznanja, ki smo jih zasledili tekom izvedbe. Rezultati so pokazali, da smo s rednimi gibalnimi dejavnostmi v vrtcu in aktivnim vkljucevanjem staršev v proces vplivali na gibalne navade otrok in odraslih in spodbudili interes do gibalnih dejavnosti tudi tistim otrokom, ki jim gibanje ni predstavljalo izziva. Ob koncu projekta je bilo gibalno aktivnih 47% vec anketiranih kot ob zacetku projekta. Abstract: Movement is a resource and an elementary child’s need with a wish for constant exploration of the surroundings. A child fulfills the need to move through playing, develops his or her motor skills, encourages imagination and spiritual dimensions and at the same time playing is very important for socialisation. Parents and educators play a key role in child’s positive attitude towards motor skills. They develop child’s attitude towards healthy lifestyle and habits by being a role model for them. Problems perceived by the educators/teachers in our kindergarten are presented in the first part. These problems are of great concern to the general contemporary society. Children do not engage in physical activities enough even in early childhood. Many are not adequately physically competent, which affects their physical development and in long terms is bad for their health. We wanted to form a healthy lifestyle and physical habits of children and adults with the listed objectives. What follows are the theoretical bases, why it is important for parents and teachers to be consistent and especially aware in the early childhood when the children are the most susceptible for the influences of the environment. The middle part is dedicated to the presentation of the implementation of the project. Success and efficiency of the project were proved with the analysis of the data gathered by the survey and drawn graphs. Scientific findings discovered in the course of the execution are presented in the last part. The results showed that the regular physical activities in kindergarten and actively involving parents in the process can positively affect physical habits of children and adults and can encourage interest in physical activities to children to whom they didn’t present a challenge. At the end of the project there were 47% more physically active children than at the beginning. Kljucne besede: gibanje, otroci, starši, vzgojitelji, zdrav življenjski slog Problemsko stanje Opis problema v praksi Pogosto zasledimo raziskave, ki porocajo, da se današnji otroci manj gibajo ali so slabše gibalno razviti kot so bili otroci v preteklosti. Razlogi zato so razlicni, od pomanjkanja casa staršev, številnih drugih obveznosti, do sodobne tehnologije, kot je televizija in racunalnik. Kljub temu, da v vrtcu posvecamo gibalnim dejavnostim veliko pozornosti se zavedamo, da ima vse vec otrok težave na podrocju motorike. Da bi otroci v spodbudnem okolju razvili gibalno-športne aktivnosti kot sprostitveno in razvedrilno preživljanje prostega casa ali del njegovega vsakdana, smo k sodelovanju povabili starše, ki s svojim zgledom pomembno vplivajo na stališca svojih otrok. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) Uvajanje in seznanitev otrok s športnim in zdravim nacinom življenja že v vrtcu je zelo pomembno, ker je otrok v predšolskem obdobju najbolj dojemljiv, nima predsodkov in negativnih izkušenj, prav tako pa tega obdobja kasneje v celoti ni mogoce vec nadoknaditi. Razvijanje gibalnih sposobnosti in gibalni razvoj sta odlocilna v zgodnjem otroštvu, ko je ves organizem, zlasti pa živcni sistem, najdovzetnejši za vplive okolja. Predšolsko obdobje je z vidika razvoja zato eno najobcutljivejših obdobij za razvoj naravnih oblik gibanja, ki so podlaga za zahtevnejše oblike gibanja (Videmšek in Pišot 2007). Razvoj poteka od naravnih oblik gibanja do celostnih in skladnostno zahtevnejših športnih dejavnosti, v interakciji med zorenjem, ucenjem in posameznikovo lastno aktivnostjo. Potrebi po gibanju in igri sta otrokovi primarni potrebi. Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša, kaj telo zmore, doživlja veselje in ponos ob razvijajocih se sposobnostih in spretnostih ter gradi zaupanje vase. Gibanje daje otroku obcutek ugodja, varnosti, veselja, skratka dobrega pocutja. Otrok raziskuje, spoznava in dojema svet okrog sebe. V gibalnih dejavnostih je telo izhodišcna tocka za presojo položaja, smeri, razmerja do drugih; otrok razvija obcutek za ritem in hitrost ter dojema prostor in cas (Videmšek M., Stancevic B., Zajec J., 2012). Trend sodobne družbe je preživljanje prostega casa pred televizijskimi in racunalniškimi zasloni, na pametnih telefonih in tablicah, kjer otroke vabijo mamljive vsebine in aplikacije, pred katerimi otroci preživijo prevec prostega casa. Vse manj je igre na prostem, kjer bi otroci razvijali domišljijo, ustvarjalnost in pridobivali motoricne spretnosti. Osnovne elemente razlicnih športov lahko preko igre predstavimo otrokom že v predšolskem obdobju. Pomembno pa je, da uporabljamo športne pripomocke, ki so prilagojeni otrokovi razvojni stopnji. Otrok, ki bo prosti cas preživljal v okolju bogatem z razlicnimi gibalnimi izzivi oz. v okolju, ki ga spodbuja k temu, se bo igral spontano, hkrati pa bo razvijal gibalne spretnosti in sposobnosti. Najpomembnejšo vlogo pri tem nosimo seveda starši, ki dajemo otrokom zgled. Skupaj pojdimo na igrišce, v naravo ali na potep. Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Kako bomo dosegli, da bodo redne gibalne dejavnosti del vsakdana vsakega otroka in odraslega? Opis razlogov za izpeljavo raziskave Skozi inovacijski projekt smo želeli oblikovati pozitivni odnos do gibalnih dejavnosti otrok in odraslih. Skupaj smo iskali nove oblike gibalnih dejavnosti za otroke in starše s ciljem oblikovanja aktivnega, zdravega življenjskega sloga in navad otrok ter staršev. Redne gibalno-športne dejavnosti bodo otrokom dolgorocno predstavljale nove izzive preživljanja prostega casa za družino in dvignile njihovo kakovost življenja. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve . V zacetku šol.l. 2014/15 smo se sestale clanice projektne skupine. Na podlagi zaznanega problema smo nacrtovale dejavnosti, ki bi otroke notranje motivirala, . pogovor z otroki znotraj skupine in vkljucevanje njihovih predlogov v izvedbo projekta, . seznanitev staršev z izvedbo projekta in predstavitev programa, . anketiranje staršev pred izvedbo projekta, . vsakodnevna jutranja razgibavanja in gibalne minutke, . tedenske tematsko obarvane vadbene ure, . sodelovanje v projektu FIT gibanja, . sodelovanje v projektu Mali soncek in Dnevnik potovanj, . tedenske »Športne novice« preko improviziranega televizorja, kjer so otroci individualno porocali o popoldanskih aktivnostih v družinskem okolju, . jesenski družinski pohod, . popoldanske gibalne delavnice s starši in strokovno konzulentko, . spomladanski družinski pohod v sodelovanju s Kasaškim klubom Ljutomer v katero so vkljuceni starši, ki so sodelovali v IP projektu, . anketiranje staršev po izvedbi projekta, . primerjava rezultatov in priprava porocila, . evalvacija in vrednotenje dela s strokovno skupino, . predstavitev dosežkov staršem in strokovnemu osebju vrtca. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta Opis in prikaz kazalcev v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta so navedeni v naslednji tocki Obdelava podatkov Opis vzorca V projektu je sodelovalo 17 otrok starih od 4 do 6 let in njihovi starši. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) Podatke o uspešnosti projekta smo zbirali s sprotno evalvacijo izvedenih dejavnosti, povratnimi informacijami staršev ter odzivi otrok, ki so jih izkazovali do gibalnih dejavnosti. Ucinkovitost projekta smo preverili s pomocjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih pripravili pred in po izvedbi projekta. Rezultate smo med sabo primerjali. Metode obdelave podatkov Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiricnega pedagoškega raziskovanja. Prikaz rezultatov Rezultati ankete so bili predstavljeni staršem otrok, projektnemu timu in ostalemu vzgojnemu osebju Na prvo vprašanje so anketiranci odgovarjali, katere gibalne dejavnosti najvec izvajajo skupaj z otrokom. Graf 1: Vrste gib. dejavnosti pred izvedbo projekta Graf 2: Vrste gib. dejavnosti po izvedbi projekta Primerjava gibalnih dejavnosti se razlikuje v tem, da se je ob koncu projekta povecala aktivnost s kolesi, poganjalci in skiroji in zmanjšala aktivnost sprehoda, kar je predvidoma tudi odvisno od letnega casa. V jesenskem casu so dnevi hladnejši in se starši verjetno pogosteje odlocajo za sprehod. Odstotek iger z žogo je ostal nespremenjen. V drugem vprašanju so anketiranci odgovarjali, kolikokrat na teden izvajajo gibalne dejavnosti. Graf 3: Število vadbe v tednu pred izvedbo projekta Graf 4:Število vadbe v tednu po izvedbi projekta Iz primerjave podatkov pridobljenih iz prve in druge ankete je viden napredek. Razvidno je da se 70,5% staršev ob zakljucku IP gibalnih dejavnosti skupaj z otroki poslužuje vsak dan, kar pomeni 47% vec kot ob zacetku projekta. 17,6% sodelujocih se giblje 2 do 3x tedensko in 11,7 % vseh anketiranih se športno rekreira 1x tedensko. V tretjem vprašanju smo spraševali, kako dolgo traja gibalna dejavnost. Graf 5:Trajanje vadbe pred izvedbo projekta Graf 6: Trajanje vadbe po izvedbi projekta Primerljivost podatkov od zacetka IP in ob koncu se spet kaže v napredku, kar pomeni, da se je trajanje vadbe povecalo. Do 30 min se giblje 5,8% anketiranih, od 30 do 60 min se giblje 70, 5% vseh sodelujocih od tega je 17,6% staršev povecalo cas namenjen gibalnim aktivnostim. 60 min in vec se giblje 23, 5%, kar je identicno kot v zacetku. Cetrto vprašanje je v zacetku projekta starše nagovarjalo k idejam in predlogom s katerimi bi lahko še vplivali na spremembo gibalnih navad in oblikovanje aktivnega življenjskega sloga otrok in odraslih. Predlogi so bili: . ples, . razvijanje spretnosti na plezalih, plezalni steni, drevesih… . igre z obroci, . pohodi, spontana intuitivna gibanja Ob koncanem projektu smo starše spraševali ali so jih skupne gibalno/športne aktivnosti v vrtcu spodbudile k pogostejšemu gibanju v družinskem okolju? Graf 7:Vpliv vrtca Iz grafa 7 je razvidno, da 82, 3% staršev potrjuje, da so jih skupne gibalno/športne aktivnosti resnicno spodbudile k pogostejšemu gibanju v družinskem okolju. 17,6% staršev pa to zanika. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Z izvedbo projekta se je izkazalo, da smo s sistematicnim delom v vrtcu in aktivnim vkljucevanjem staršev v proces spodbudili interes do gibalnih dejavnosti tudi tistim otrokom, ki jim gibanje ni predstavljalo izziva. O tem so sprošceno spregovorili in ob aktivnostih pokazali višjo motivacijo, starši so tako med sabo postali bolj povezani in hkrati imeli možnost direktnega vpogleda na vkljucevanje otroka v usmerjene dejavnosti. S ciljem, razvijanje novih oblik sodelovanja s starši in zunanjimi strokovnimi institucijami, ki bodo pomembno vplivale na oblikovanje gibalno/športno aktivnega in zdravega življenjskega sloga ter gibalnih navad otrok in odraslih smo usvajali nova spoznanja o oblikah gibanja, njihovem pomenu za zdravje, krepili socialne odnose, razvijali otrokovo ustvarjalnost in domišljijo pri iskanju poti in nacinov za reševanje razlicnih gibalnih nalog. Ob izteku projekta smo našo ucinkovitost preverili še z anketnim vprašalnikom, ki smo ga primerjali z rezultati prvotnega vprašalnika. Ugotovili smo, da je anketiranim najbolj priljubljena gibalno/športna aktivnost sprehod. V okviru projekta se je povecalo trajanje vadbe od zacetnega stanja do koncnega za 17,6%. Izboljšalo se je tudi število vadbe tedensko, kar pomeni, da je športno aktivnih kar 47% vec anketiranih kot ob zacetku projekta. 82, 3% staršev potrjuje, da so jih skupne gibalno/športne aktivnosti resnicno spodbudile k pogostejšemu gibanju v družinskem okolju. Iz pridobljenih rezultatov lahko zakljucimo, da smo dosegli zastavljene cilje in tako vplivali na spremembo gibalnih navad, ter oblikovanje zdravega življenjskega sloga otrok in odraslih, ki bodo pripomogle k višji kvaliteti življenja. Spodbudno ucno okolje ne pomeni samo okolja v vrtcu, ampak vkljucuje družino in starše, ki otrokom dajejo neposreden vzgled in odnos do posameznih dejavnosti. V sodelovanju s starši smo izvedli gibalno/športne dejavnosti v igralnici in na prostem ne glede na omejenost prostora ali vremenske razmere in otrokom posredno sporocali, da je biti gibalno aktiven mogoce v vseh okoljih. Opis posledic izpeljave projekta v okolju Sodelovanje s starši temelji na zaupanju, iskreni komunikaciji in toplem cloveškem odnosu. Ob vzpostavitvi vseh teh dejavnikov se med vzgojitelji in starši razvije medsebojna povezanost, ki otrokom posledicno nudi spodbudno ucno okolje. V našem primeru smo z uspešnim medsebojnim sodelovanjem otrokom dali pozitiven zgled do gibalnih dejavnosti sami pa se še tesneje povezali med sabo, utrdili medsebojne odnose in ugotovili, da je gibanje lahko tudi ena od oblik druženja. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Nove ugotovitve pridobljene z inovacijskim projektom lahko širimo na strokovnih aktivih, študijskih srecanjih ali z objavo strokovnega clanka. Možnosti uvajanja v druga podrocja Z izvajanjem gibalnih dejavnosti lahko povežemo vsa kurikularna podrocja, ki bodo omogocala otrokov celostni razvoj, jim pomagala do vecje samozavesti, krepila socialne odnose in ob pridobivanju raznovrstnih gibalnih izkušenj nudila ugodje in zadovoljstvo. Inovacija je dobrodošla v vseh vzgojno izobraževalnih institucijah. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim S projektom Vec gibanja otrok in odraslih danes za bolj zdrav jutri lahko postavimo v ospredje uspešno sodelovanje s starši, ki je z aktivnim vkljucevanjem v proces in lastnim zgledom globalno vplivala na spremembo gibalnih navad otrok in odraslih, ki bodo dolgorocno prinesle višjo kakovost življenja. Naša najvecja prioriteta je gotovo, gibanje v naravi. Bližina poljskih poti, gozdov in parkov, ki smo se jih s pridom posluževali, je pripomogla k vecjemu zadovoljstvu in sprošcenosti. Motiviranost in navdušenost ter zgled vzgojitelji prenašamo na starše in otroke. Otrokom bomo tudi v prihodnosti omogocali izbiro med razlicnimi športnimi vsebinami, hkrati pa k sodelovanju spodbujali tudi starše. Literatura Kurikulum za vrtce. Predšolska vzgoja v vrtcih. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Videmšek M., Stancevic B., Zajec J. (2012). Mali soncek, Gibalni/športni program za predšolske otroke.(citirano 8.8.2015). Dostopno na naslovu: http://www.sportmladih.net/uploads/cms/file/Mali%20soncek/MALI_SONCEK_GRADIVO_junij_2012.pdf Videmšek M., Rado P. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana. Fakulteta za šport: Inštitut za šport. Osnovna šola Šempeter Šolska ulica 2, 3311 Šempeter KAKO OBOGATITI BRALNO PISMENOST UCENCEV, KI OB VSTOPU V ŠOLO ŽE BEREJO IN PIŠEJO 2013 - 2015 Vodja inovacijskega projekta: Lea Napotnik, profesorica razrednega pouka Sodelavci: Mirjana Kucer, uciteljica RP; Simona Kucer, profesorica RP; Zora Gajšek, vzgojiteljica predšolskih otrok; Natalija Knez, vzgojiteljica predšolskih otrok Konzulent: mag. Leonida Novak Povzetek: Ob vstopu v šolo posamezni otroci že berejo in pišejo. Njihova motivacija za branje in pisanje je po naših izkušnjah zelo visoka. Zato potrebujejo dodatne dejavnosti, ki bi obogatile in izboljšale njihovo bralno pismenost. Poiskali in preizkusili smo razlicne aktivnosti, ki so jim to omogocile. V ucencih smo želeli vzpodbuditi interes in pozitiven odnos do branja in pisanja ter povecati aktivnosti in dosežke na podrocju bralne pismenosti ucencev. Pokazalo se je, da je pomembno poznavanje otrokovega predznanja, interesov in želja. Le tako smo ucencem lahko ponudili dejavnosti, za katere so bili notranje motivirani in zato bolj aktivni. Ucenci so v dejavnostih uživali, vendar smo morali biti pozorni na kolicino in zahtevnost dejavnosti, saj sta ucencem pozornost in koncentracija nihali. Ugotovili smo, da je oblikovanje listovnika otrokom omogocilo, da so ob zbranih izdelkih in refleksiji dobili vpogled v svoje delo in napredek. Izziv sta nam predstavljala organizacija pouka, ki omogoca izvajanje dejavnosti glede na razlicne interese in stopnje predznanja ucencev. Po prvem letu raziskovanja smo se odlocili, da bomo dejavnosti izvajali z manjšo skupino ucencev prvega in drugega razreda. To je prispevalo k temu, da smo lažje sledili napredku posameznih ucencev, jim prilagajali aktivnosti za uresnicitev zastavljenih ciljev in tudi njih vkljucevali v nacrtovanje ter vrednotenje lastnega dela. Tudi odlocitev, da smo se letos bolj osredotocili na bralno ucne strategije se je izkazala za dobro. Predvsem veckratna ponovitev in utrjevanje dolocene strategije (npr. VŽN, iskanje kljucnih besed) je ucencem omogocila izboljšanje razumevanja besedila v krajšem casu. Ugotovili smo, da tudi motivacija staršev za spremljanje otrokovega dela v šoli pozitivno vpliva na napredek otroka, saj so šolsko delo dopolnjevali in nadgrajevali tudi doma. Ucenci so se vkljucevali v razlicne dejavnosti na šoli in izven nje in s tem pridobljeno znanje uporabili še v novih situacijah (izdelava raziskovalnih nalog, priprava in dramatizacija lastnih besedil, nastopanje v šoli in v kraju). Abstract: At the beginning of their schooling some children can already read and write. In our experience their motivation for reading and writing is very big. Therefore we had to find certain activities that would enrich and improve their reading literacy. We wanted to make our pupils interested in reading and writing and develop a positive approach to these skills. We also wanted to offer pupils more activities and encourage them in the field of reading literacy. Soon we realised that it is crucial to know children’s prior knowledge, interests and wishes. This is the only way to offer pupils activities that target their inner motivation and make them active. The pupils enjoyed the activities but often lost attention and concentration after a while so we had to be careful about the quantity and level of difficulty of the activities. We established that keeping a portfolio enabled children to gain insight into their work and headway. Organizing lessons in order to carry out activities according to different interests and children’s prior knowledge was a challenge. After the first year of research we decided to carry out activities in a smaller group of first and second grade children. This way it was easier for us to follow individual progress, adjust activities and involve pupils into planning and evaluation of their work. Our decision to focus more on reading and learning strategies this year turned out well. Constant repetition and refreshing of certain strategies enabled pupils to understand texts better in a shorter period of time. We found out that parents’ motivation for keeping track of their children’s school work has a positive effect on pupils’ progress. This way school work continues in the home. Pupils took part in different clubs, either in school or in their hometown, and were able to use the newly acquired knowledge in new situations (taking part in research papers, writing their own texts and putting them on stage, performing in school and their hometown). Kljucne besede: branje, pisanje, predznanje, interes, notranja motivacija, napredek Problemsko stanje Opis problema v praksi Motivacija otrok in predznanje posameznikov na podrocju branja in pisanja sta ob vstopu v šolo po naših izkušnjah zelo visoki. V preteklih letih smo ucitelji na naši šoli iskali primerne pristope poucevanja, ki spodbujajo razvijanje tega podrocja. Zastavili smo si izziv, da bi pri teh otrocih vzbudili interes in pozitiven odnos do branja in pisanja ter povecali aktivnosti in dosežke na podrocju bralne pismenosti ter napredek in razvoj tudi sistematicno spremljali, analizirali in vrednotili. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) Iz podatkov mednarodnih raziskav bralne pismenosti (bralna pismenost definirana v teh raziskavah je »sposobnost razumevanja in uporabe tistih pisnih jezikovnih oblik, ki jih zahteva družba in/ali so pomembne za posameznika.«),v katerih je sodelovala Slovenija (RL 1991, PIRLS 2001, PIRLS 2006, PIRLS 2011), ter sekundarnih študij, ki so jih na Pedagoškem inštitutu izvedli v preteklih letih, se kaže dokaj jasna slika, da šola z usposobljenimi ucitelji lahko doseže, da otrok tudi preko dobre bralne pismenosti uresnici svoje potenciale. Dobro bralno pismenost otrok se da doseci z rednim izpostavljanjem razlicnim bralnim dražljajem, ki morajo z narašcajoco bralno pismenostjo postajati vedno zahtevnejši. Ce naj jih šola nudi vsem ucenkam in ucencem, mora gojiti visoka pricakovanja do vseh otrok, osmišljati pouk na razlicnih ravneh in omogocati pester nabor bralnih gradiv. (http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/raziskovalna_dejavnost/PIRLS/PIRLS%202011/ Poglavje_Zakljucek.pdf) Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Kako obogatiti bralno pismenost ucencev, ki ob vstopu v šolo že berejo in pišejo? Opis razlogov za izpeljavo raziskave - Visoka motivacija in predznanje branja ter pisanja ob vstopu v šolo. - Razlicni interesi ucencev. - Iskanje ucinkovitih nacinov in razlicnih dejavnosti za razvoj in napredek bralne pismenosti. - Sistematicno spremljanje napredka posameznikov. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve Prvo leto izvajanja: - Oblikovanje nacrta raziskovanja v skladu s teoreticnimi izhodišci in najnovejšimi izsledki raziskav bralne pismenosti. - Ugotavljanje predznanja (test) in interesa ucencev (intervju) na podrocju branja in pisanja. - Priprava individualnega nacrta za posameznega ucenca. - Izvajanje nacrtovanih dejavnosti ucencev. - Oblikovanje osebne mape ucencev. - Refleksije in evalvacija izvedenih dejavnosti. Drugo leto izvajanja: - Dopolnitev in oblikovanje nacrta raziskovanja na podlagi spoznanj in ugotovitev prejšnjega cikla akcijskega raziskovanja. - Izvajanje nacrtovanih dejavnosti ucencev s poudarkom na bralno ucnih strategijah. - Vkljucevanje staršev v aktivnosti raziskovanja. - Refleksije in evalvacija izvedenih dejavnosti. - Predstavitev projekta. Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevale k uspešnemu zakljucku projekta V prvem letu raziskovanja smo ugotovili, da nam je predstavljala problem organizacija pouka, ki je omogocala izvajanje dejavnosti glede na razlicne interese in stopnje predznanja ucencev, saj so bili v projekt vkljuceni vsi ucenci. Dejavnosti smo razširili na delo v knjižnici, v interesnih dejavnostih, v raziskovalni nalogi, delo doma. V drugem letu raziskovanja smo v projekt vkljucili manjše število ucencev prvega in drugega razreda. V prvem razredu so bili to ucenci, ki so že brali in pisali, v drugem razredu pa ucenci, ki so samostojno, pravilno pisali povedi, krajša besedila in brali z razumevanjem. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekt Ucenci so s tem nacinom dela imeli možnost, da so uresnicili svoje interese in želje in svoje dosežke predstavili drugim, v šoli in izven nje. Zaradi možnosti izbire vsebin in možnosti predstavitve so bili ucenci visoko motivirani za delo. Pri tem so jih spodbujali starši, ki so bili zaradi uspeha in napredka svojih otrok tudi motivirani za izvajanje dejavnosti. Tovrstne dejavnosti skupine ucencev so vzpodbudile k vecji aktivnosti pri branju in pisanju tudi ostale ucence v razredu. Ugotavljamo izboljšanje branja in pisanja vkljucenih otrok glede na zacetno stanje. Obdelava podatkov Opis vzorca V prvem letu izvajanja projekta je bilo vanj vkljucenih 34 ucencev. V drugem letu pa 10 prvošolcev in 12 drugošolcev. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) - Preverjanje bralne pismenosti v prvem razredu. - Intervju - Zbirka izdelkov - Beleženje komentarjev - Refleksija Metode obdelave podatkov Bralno pismenost smo preverili s preizkusom, ki smo ga sestavile uciteljice. Knjižnicarka je izvedla intervju o njihovem bralnem interesu. Po opravljenih dejavnostih smo izdelke zbirali v osebni mapi ucenca. Clanice tima smo zapisovale komentarje k izdelkom in dajale ucencem in staršem povratne informacije o posameznikovem napredku. Po izvedenih dejavnostih smo izvajali refleksijo s pomocjo pogovora, evalvacijskih listov (smeški). Tudi clanice tima smo sprotno izvajale refleksijo in evalvacijo. Prikaz rezultatov Izdelki so zbrani v osebni mapi ucencev. Rezultate smo predstavili ucencem, staršem in sodelavcem na šoli. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj V casu izvajanja projekta smo iz vecje skupine ucencev prešli na izvajanje dejavnosti z manjšo skupino ucencev prvega in drugega razreda. Dejavnosti smo poleg pouka razširili na dneve dejavnosti, interesne dejavnosti, knjižnicno vzgojo, raziskovalne naloge in domace delo. To se je izkazalo za dobro. Bolj smo se lahko posvetili individualnim potrebam ucencev in izkoristili trenuten interes. K uspešnemu doseganju ciljev je pripomoglo, da so ucenci lahko svoje delo predstavili sošolcem, staršem in širši javnosti. Opis posledic izpeljave projekta v okolju Ob izvajanju inovacijskega projekta smo pripravili nabor dejavnosti, razvijali metode za spremljanje napredka, ki jih bomo uporabili in dopolnjevali v prihodnjih letih. Ugotavljamo, da se je izboljšala bralna pismenost otrok vkljucenih v projekt. S pozitivnimi izkušnjami smo seznanili sodelavce na šoli z namenom, da bi jih tudi oni vkljucili v opismenjevanje ucencev. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Izboljšanje branja in pisanja ob višji motiviranosti z upoštevanjem interesa vsakega posameznika. Možnosti uvajanja v druga podrocja Projekt bomo v prihodnje razširili še na podrocje govora, v smislu razlocnega, glasnega, sprošcenega nastopanja v javnosti. Vec poudarka bomo dali na razvijanje samopodobe in samozavesti posameznikov. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Ob zakljucku projekta smo pripravljeni svoje izkušnje in pridobljeno znanje deliti z ucitelji šol v naši obcini. Literatura - Pecjak, S., Gradišar, A. (2002): Bralne ucne strategije. Zavod republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana. - Dežman, S. (1998): Bralna znacka v osnovni šoli, Skriptorij KA, Radovljica. - Novak, M. (2004): Primeri vprašanj, nalog in dejavnosti za poucevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja razredni pouk, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana. - Grginic, M. (1994): Igrajmo se s crkami, Izolit, Trzin. - Novak, L. (2010): Portfolio kot oblika spremljanja napredka ucenca; Razredni pouk: revija Zavoda RS za šolstvo ISSN: 1408-7820.- Letn. 12, št. 1, str. 30-35. Šolski center Ptuj Ekonomska šola, Volkmerjeva c. 19 2250 Ptuj EKSKURZIJA V LONDON IN MEDPREDMETNO POVEZOVANJE 2012 - 2015 Vodja inovacijskega projekta: Leonida Arsic, prof. ang - slo Sodelavci: Mija Vaupotic Gregorincic, prof. bio - kem Konzulent: dr. Natalija Komljanc Zavod republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana Povzetek: Z dijaki smo na strokovni ekskurziji v London razvijali medsebojno komunikacijo, spoštovanje in usklajevanje interesov. Dijaki so pridobili široko in uporabno znanje, razvijali prostorske predstave, povezovali teorijo s prakso, širili in nadgrajevali znanje iz anglešcine, zgodovine, geografije, biologije, književnosti… Medpredmetno povezovanje je naletelo na široki odziv. Med dijaki so se izoblikovali prijateljski odnosi, strpnost, zavestna disciplina, marljivost, tocnost in urejenost. Spoznali smo, da smo z dobro pripravljeno ekskurzijo vplivali na dijaške intelektualne, emocionalne in socialne komponente, kot so opazovanje, dojemanje bistva, razlikovanje. Po evalvaciji smo ugotovili, da so dijaki zaradi omenjene ekskurzije postali bolj samostojni, uspešni, zavzeti, bolje pripravljeni za nadaljnje delo. Dijaki so bogatejši za nove dogodke, vtise, doživljaje, ki jih bodo koristno uporabljali v življenju. Strokovna ekskurzija je celosten raziskovalni pristop, v šoli pa didakticna oblika, s katero dijaki opazujejo, spoznavajo, raziskujejo, vrednotijo in interpretirajo svoja spoznanja. Namen strokovnih ekskurzij je razširiti znanje dijakov in profesorjev, poglobiti poznavanje ciljev in vsebin, ki so tema pri razlicnih predmetih ter usposabljati profesorje in dijake za uporabo ekskurzije pri pouku. Abstract: The aim of excursion to London was to develop mutual communication, respect and coordination of interests among students and teachers.The students have acquired a broad and useful knowledge, developed the spatial visualization, linked theory with practice and expanded and upgraded the knowledge of English language, history, geography, biology and literature. Cross-curriculum integration has met with a wide response. We have found out that with the well prepared excursion we have influenced on students' individual, emotional and social components, such as observation, perception of the essence and distinction. After the evaluation we have found out that the students have become more indipendent, succesful, better prepared for their future work, and they have become enriched by new events, impressions and experiences which will be usefully used in their lives. The excursion is an integrated research approach. At school it is a didactic form in which the students observe, learn, evaluate and interpret their findings. The main purpose of field trips is to extend the students' and teachers' knowledge, to deepen the objectives' and contents' knowledge which is the theme in different subjects, and to train the teachers and students for using the excursion in class. Kljucne besede: Strokovna ekskurzija, pripravljanje, izvajanje, medpredmetno povezovanje Problemsko stanje Opis problema v praksi Pomembno je, da poudarimo pogoje, ki omogocajo uspešno uresnicevanje medpredmetnih povezav pri izvajanju strokovnih ekskurzij. Med njimi je sistematicno nacrtovanje skupin, procesov in dobro poznavanje ucnih ciljev, postopkov in vsebin razlicnih predmetov, sodelovanje uciteljev, izvajanje in vrednotenje medpredmetnih povezav in strokovna ter didakticna usposobljenost uciteljev. Ce teh dejavnikov ne upoštevamo, nastajajo didakticne izpeljave z nejasnimi cilji ucenja, vsiljene in umetne povezave, zanemarjenje znacilnosti posameznih predmetov, organizacijske težave. Pri medpredmetnem nacrtovanju ne gre samo za poenotenje postopkov, vsebin, oblik in ciljev ucenja, ampak za celovito ucno rast z ucnimi izkušnjami na razlicnih podrocjih razvoja. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) Ekskurzija je navedena kot ucni cilj in kot ucno sredstvo. Kot ucni cilj je opredeljena, da bi se jo ucenci in dijaki ucili nacrtovati, izvajati in uporabljati tudi v vsakdanjem življenju, kot sredstvo pa je namenjena spoznavanju in raziskovanju – pojavov, procesov, odnosov (Lipovšek, Igor, 2014, str. 109). Strokovno ekskurzijo je težko do minute nacrtovati vnaprej, zato bomo predvsem opazovali, komentirali in se držali nacel: za vsak dogodek, dejavnost, znamenitost, bomo poskusili odgovoriti na temeljna vprašanja: kaj, kje, zakaj, kako. Lahko bomo iz videza in doživetja interpretirali znamenitosti, pokrajino v cim bolj objektivni luci, razložili zgodovinske, geografske, biološke pojave in procese tudi z uporabo raziskovalnih metod (Lipovšek, Igor, 2014, str. 140). Strokovne ekskurzije so priložnost, s katero dijaki dopolnijo svoje znanje, ki so si ga pridobili v šoli pri pouku teorije in prakse, na primerih dobre prakse (http://www.bc-naklo.si/). Cilji projekta Raziskovalno vprašanje S strokovno ekskurzijo v London bomo uresnicevali naslednje cilje: . dijaki bodo našli odgovore na svoja zastavljena vprašanja . razvijali bodo svoje govorne sposobnosti . navajali se bodo na samostojnost in povezovali teorijo s prakso . spoznavali drugo okolje in drugacnost nacina življenja . razvijali ustvarjalno mišljenje, vedenje in zavestno disciplino, marljivost, tocnost, urejenost . razvijali bodo ekološko kulturo oz. pozitiven odnos do narave ter medsebojno pomoc . smotrno bodo reševali probleme in se medsebojno spoznavali . razvijali bomo medpredmetne povezave med anglešcino, slovenšcino, biologijo, zgodovino, geografijo, ekonomijo . z anketnim vprašalnikom bomo pred in po ekskurziji ugotavljali pricakovanja in zadovoljstvo dijakov ter kvaliteto znanja . z dijaki bomo izvajali pouk sodobnega poucevanja in ucenja - aktivno ucenje, ucenje z odkrivanjem, sodelovalno ucenje, timsko poucevanje . dijakom želimo privzgojiti spoštovanje do vseh ljudi in vedenje v skladu s splošno sprejetimi civilizacijskimi normami . dijaki morajo cutiti skrb za lastno zdravje in varnost, da ne ogrožajo zdravja in varnosti ter osebnostne integritete ostalih dijakov, uciteljev, spremljevalcev in drugih ljudi Opis razlogov za izpeljavo raziskave Na osnovi ideje o organizaciji strokovnih ekskurzij v London smo vzpostavili povezave na podlagi ucnih vsebin in lahko govorimo o vsebinskem vidiku medpredmetnih povezav, ki izhaja iz ucno-snovnega modela nacrtovanja. Ucne vsebine so povezane okoli središcne teme, ideje, predmetov, tematskih sklopov razlicnih ucnih predmetov. Izhodišce je bilo, kaj povezovati, zakaj in kako. Povezovanje ucnih vsebin ima vrsto prednosti in pomembnost vsebinskega pristopa je v tem, da se ucna vsebina lahko obravnava v kontekstu, ki je za ucence smiseln. Za medpredmetno povezovanje smo se odlocili zato, ker je celostni didakticni pristop, ki pomeni vsestransko povezovanje znanj, vsebin in ucnih spretnosti. Medpredmetne povezave vkljucujejo procese ucencevega spoznavanja ucne stvarnosti s prenašanjem ucnih spretnosti in znanj. Ekskurzija, kot didakticna oblika dela, je pomembna za uresnicevanje globalnih in operativnih ucnih smotrov in ciljev. Dobro pripravljena ekskurzija vpliva na razvoj dijaških intelektualnih, emocionalnih in socialnih komponent ter na razvoj raznovrstnih sposobnosti, kot so opazovanje, dojemanje bistva in njihovo razlikovanje. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve Prva faza projekta je bila snovanje in zbiranje idej. Snovanje projekta je vsebovalo opredelitev ideje o strokovni ekskurziji v London, ugotovitev potrebe ali priložnosti za ta projekt, oceno pricakovanih ucinkov in kriterijev uspešnosti ter utemeljitev, zakaj je projekt potreben oz. kakšen je namen projekta. Druga faza je bila odlocitev o medpredmetnem povezovanju pri pripravi projekta. Preucili smo možnosti za izvedbo projekta – k projektu smo povabili dijake in ocenili vire, ki so bili potrebni in ki so bili na voljo. Poleg tega smo postavili okvirni plan projekta – idejo, kako naj bi projekt potekal. Potem smo definirali obseg in planirali projekt na osnovi razlicnih ucnih predmetov. Na podlagi jasno opredeljenih ciljev smo nato izdelali plan strokovne ekskurzije (doloceni ogledi posameznih znamenitosti Londona, seznam aktivnosti po predmetnih podrocjih, razdelitev vlog, mrežni / terminski plan, plan virov in stroškov…). Tretja faza je bila izvedba ekskurzije, ki je vsebovala izvajanje planiranih aktivnosti v skladu z nacrtom. Bila je najobsežnejša faza projekta in najzahtevnejša faza projekta. Za uspešen potek ekskurzije je bilo odlocilnega pomena organizirano vodenje, ustrezno usklajevanje udeležencev, kontroliranje izvedbe. Izbrano tematiko ekskurzije smo sistematicno obdelali z vec vidikov: zgodovinskega, geografskega, umetniškega, biološkega, jezikovnega… Dijaki so pred ekskurzijo zbirali literaturo iz razlicnih virov, se pripravljali na ogled Londona. Na ekskurziji so se navajali na samostojnost, povezovali teorijo s prakso, spoznavali drugo okolje in drugacnost nacina življenja ucenja. Razvijali smo aktivno ucenje, ucenje z odkrivanjem, sodelovalno ucenje, timsko poucevanje. Smisel projekta je med drugim tudi bil, da dijaki na ekskurziji uživajo, da jih pritegne in navduši. Cetrta zakljucna faza je bila predstavitev rezultatov in zakljucek projekta. Dijaki so na osnovi evalvacije izdelali zakljucno dokumentacijo in predstavili rezultate sošolcem. Racunalniške predstavitve so pripravili v PowerPointu, Excelu in Wordu ter sošolce navdušili z zanimivo in poucno predstavitvijo Londona. Uporabili so svoj slikovni material, nekaj tudi z interneta. Ves cas projekta smo preverjali skladnost izvajanja s cilji in specifikacijo, dokoncna potrditev projekta pa se je pridobila šele v tej fazi. Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevale k uspešnemu zakljucku projekta K uspešnemu zakljucku projekta je prispevala: . ustrezna organiziranost, dobro nacrtovanje in vodenje dela v projektnih skupinah . dobri medsebojni odnosi . neprestana konstruktivna komunikacija . velika ustvarjalnost in inovativnost sodelujocih Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta Na kognitivnem podrocju smo povezovali procese problemskega in ustvarjalnega mišljenja, primerjanja, razlikovanja, analize in sinteze. Na afektivno – socialnem podrocju smo razvijali procese medsebojne komunikacije, estetike in opazovanja, motivacije ter interakcijsko ucenje. Na psihomotoricnem podrocju smo povezovali procese besednega in nebesednega sporocanja, orientacije v naravi, gibalnih sposobnosti, koordinacije. Omenjeni procesi razvoja so podlaga medpredmetnega nacrtovanja in so pripomogli k uspešni realizaciji ciljev. Pri pripravi in izvedbi ekskurzije smo upoštevali nacelo primernosti, nazornosti in aktivnosti. Nacelo aktivnosti predstavlja temelj vsakega ucnega procesa. Vsako novo znanje in sposobnost, ki si ju dijak pridobi s svojo zavestno aktivnostjo, imata vecjo vrednost kot tisto, kar si je pridobil s pomocjo nekoga drugega. Obdelava podatkov Opis vzorca Na ekskurzijo so se prijavljali dijaki razlicnih programov od 1. do 4. letnika - ekonomska gimnazija, ekonomski tehnik, ekonomski tehnik PTI, aranžerski tehnik, trgovec, dijaki iz Strojne šole in Biotehnicne šole. Številcno so bili najbolj zastopani dijaki iz programa ekonomski tehnik, nato ekonomska gimnazija, ekonomski tehnik PTI, aranžerski tehnik …. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) Metode, ki smo jih izvajali v projektu, so bile: aktivno ucenje, problemsko ucenje, ucenje z raziskovanjem/odkrivanjem, sodelovalno ucenje. Z dijaki smo želeli nadgraditi že uveljavljene oblike šolskega dela. Dijaki so sprejemali posredovana znanja in razvijali sposobnosti komunikacije v tujem jeziku. Z metodo predavanja, pripovedovanja, opisovanja, kazanja in razlage so dijaki pridobivali nova znanja. Z metodo pogovora in diskusije smo spoznavali znamenitosti Londona. Dijaki so z aktivnim sodelovanjem v vseh fazah ekskurzije veliko dlje in kvalitetneje ohranili pridobljeno znanje in se usposobili za nadaljnje samostojno ucenje in odkrivanje. Metode obdelave podatkov Zbiranje podatkov, statisticna obdelava podatkov v Excelu in Wordu, predstavitev v PowerPointu, izkustveno ucenje, raziskovalno delo, reševanje problemov, demonstracija… Prikaz rezultatov Rezultate so dijaki predstavili v obliki Power Pointa dijakom v razredih in tudi staršem. Veliko slikovnega gradiva so predstavili na številnih plakatih in oblikovali razstavo o Londonu. Refleksija spodbuja dijake k samoocenjevanju in refleksiji lastnega dela – kako so zadovoljni, kako jim je nekaj uspelo, kakšne težave so imeli … Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Dijaki so bili aktivno vkljuceni pri makru in mikru pripravljanju ter organiziranju ekskurzije. Cilji in izpeljava ekskurzije so zajemali razvoj dijakov na psihomotoricnem, custvenem in vzgojno-izobraževalnem podrocju. Z ustreznim programom smo uresnicevali cilje na vseh treh podrocjih. Realizirali smo nacelo psihofizicnih sposobnosti in potreb dijakov, ki zahteva povezovanje prijetnega s koristnim in pravo mero obojega. Uresnicili smo nacelo aktivnosti dijakov in nacelo socasnosti, ki zahteva hkratnost vidnega in slušnega dojemanja. Pri interpretaciji spoznanj so dijaki realizirali naslednje cilje: pridobivanje novih znanj, utrjevanje in poglabljanje znanja, razvijanje sposobnosti jn vrednot, razvijanje dobre prakse. Medpredmetno povezovanje stremi k povezovanju znanj in s tem ciljev znotraj enega predmeta in med razlicnimi predmeti ter je eden od zaželjenih pristopov pri poucevanju. Prilagojen je nacinu mišljenja dijakov, saj znanje dijaki tako dojemajo bolj celostno. Opis posledic izpeljave projekta v okolju Aktivnosti projekta so bile izkustvene narave z aktivno udeležbo dijakov in mentorjev. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Usvajanje znanja anglešcine in medpredmetno povezovanje. Dijaki so s strokovnimi ekskurzijami v London spoznali izkustveno ucenje, ki vzpodbuja sprošceno in demokraticno vzdušje ter spontanost. Dijaki so sprejemali posredovana znanja in razvijali sposobnosti komunikacije v tujem jeziku. Ekskurzijo so sprejeli kot delovno potovanje, ki je bilo študijsko usmerjeno. Možnosti uvajanja v druga podrocja Inovacijski projekt lahko uporabljajo osnovne in srednje šole, višje šole, fakultete, univerze in zavodi pri razlicnih predmetih ob razlicnih priložnostih. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim K promociji uspešnega projekta pripomore dobra komunikacija, interes in ustvarjalnost dijakov ter usklajen uciteljski tim. Literatura http://sl.wikipedia.org/wiki/London http://london.netje.in/ http://www.dsg.fgg.uni-lj.si/evropa2011/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=45&Itemid=90 http://www.putovnica.net/odredista/engleska/london/sto-posjetiti-znamenitosti-u-londonu http://www.kew.org/ http://www.visitgreenwich.org.uk/en http://en.wikipedia.org/wiki/River_Thames Bezjak, Jožica. Didakticni model strokovne ekskurzije za naravoslovje in tehniko. Ljubljana: DZS, 1999 Bezjak, Jožica. Moja ekskurzija. Ljubljana: DZS, 1999 Lipovšek, Igor. Geografija v šoli. Letnik XXIII/2014, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2014 Vrtec Crnuce Dunajska 400 1231 Ljubljana SODELOVANJE OTROK S POMOCJO IKT 2013 - 2015 Vodja inovacijskega projekta: Lidija Kopasic, vzgojiteljica predšolskih otrok Sodelavci: Sabina Jašovic, vzgojiteljica predšolskih otrok; Tanja Vengust, vzgojiteljica predšolskih otrok; Romana Kuhar, pom. vzgojiteljice predšolskih otrok; Jasmina furman, vzgojiteljica predšolskih otrok, pomocnica ravnateljice; Andreja Klopcic-Hološevic, vzgojiteljica predšolskih otrok, ravnateljica. Konzulent: Nives Zore, ZRSŠ Povzetek: Letos zakljucujemo pet letno sodelovanje z ZRSŠ v okviru inovacijskega projekta. Rdeca nit je bila usvajanje osnovnih prvin uporabe IKT s strani strokovnih delavcev. Z leti se je naše znanje nadgrajevalo (uporaba IKT v vrtcu – urejanje fotografij, montaža kratkih filmov, uporaba e-pošte, urejanje WORD dokumentov, postavitev spletne strani vrtca, spletne strani skupine, e-zbornice). Z leti se je naš cilj spreminjal, prilagajal, vkljuceval otroke. Tim IP si je želel povecati sodelovanje, skupno nacrtovanje, povezovanje, druženje med strokovnimi delavci vrtca in otroki s pomocjo IKT. Odziv je bil zelo dober, saj je med seboj sodelovalo vec kot polovica oddelkov iz celotnega vrtca (20 oddelkov od 34). Pošiljali smo video posnetke deklamacij, pesmic, dramatizacij otrok, risbice preko PowerPointa, pogovarjali s pomocjo telefona, Skayp-a, pošiljali vabila preko interne pošte, e-pošte. Se med seboj obiskovali, igrali, hodili na predstave, oglede, izlete. Sodelovanje in spoznavanje otrok s pomocjo IKT-ja med skupinami in enotami ter skupno nacrtovanje strokovnih delavcev, je postal obicajni del življenja v skupini. S pomocjo projekta smo spodbudili strokovne delavce k vecji, inovativnejši uporabi IKT-ja ter sodelovanje in povezovanje z drugimi skupinami. Abstract: Its the end of our fifth year of collaboration with ZRSŠ within the inovation project. The red thread of the project was that our professional staff conquer the basics of IKT. With years that passed our knowledge upgraded (use of IKT in KinderGarten – editing photos, assebly of short movies, use of e-mail, management of WORD documents, formation of Kindergarten web page, the web page for groups and formation of the e-Chamber). At the same time our goals have been modified, adjusted and included the children. The team IP wanted the IKT to increase the collaboration, joined planning, networking and the companionship between the kindergarten staff and children. The response was very good. More than half of the sections of the kindergarten (20 out of 34 sections) collaborated. We were sending childrens videos of declamations, songs, drama shows and drawings via PowerPoint. Additionally, we talked over the phone and Skype, sent invitations over the internal and electronic mail, visited each other, played together, visited performances and went on trips. Childrens collaborations and learning with IKT among groups and kindergarten sections and the joined planning of kindergarten staff became a usual part of our lives. With the help of this project we motivated our staff not only to greater and inovative use of IKT but also to collaboration and bonding with other groups. Kljucne besede: sodelovanje, povezovanje, otroci, strokovni delavci, IKT. Problemsko stanje Opis problema v praksi V današnjem casu je IKT znanje velika potreba, nuja. Napredek tehnologije se razvija s svetlobno hitrostjo, vendar je v vrtcu potrebno vsaj osnovno znanje. Poleg šibkega znanja na podrocju IKT, smo v vrtcu zaznali tudi odtujenost strokovnih delavce in posledicno otrok z ostalimi enotami vrtca. Strokovni delavci smo se srecevali le na aktivih, sestankih, vzgojiteljskem zboru. Povprecno 4x na leto. In ob dežurstvih. Takrat so za nekaj casa otroci spoznali otroke in strokovne delavce iz ostalih enot. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) Otroci naj opazujejo, snemajo, spoznavajo, fotografirajo, prepoznavajo, komentirajo, uporabljajo IK tehnologijo, s tem se IKT opismenjujejo in oblikujejo prve izkušnje. Strokovni delavci v vrtcu postanejo pobudniki ozavešcanja, spoznavanja in novih dejavnosti, ki bodo spodbujale medijsko pismenost, ta pa bo tako otrokom kot odraslim omogocala bolj kakovostno življenje z mediji (Lepicnik-Vodopivec, 2005). V vrtcih se strokovni delavci povezujejo poleg tandema tudi v širše time: vec oddelkov, vec enot, vec aktivov celotnega vrtca, kjer delajo timsko. Bistvo timskega dela v vrtcu je prisotnost sodelovalnega ucenja, skupnega nacrtovanja, medsebojna povezanost, odprta komunikacija in iskrene izmenjave mnenj. Omogoca medsebojno socialno interakcijo znotraj tima in povezanost tima z njegovim socialnim okoljem (Polak, 2012). Cilji projekta Raziskovalno vprašanje S katerimi oblikami IKT-ja se lahko otroci in strokovni delavci enot Vrtca Crnuce spoznavajo, nacrtujejo in med seboj sodelujejo? Opis razlogov za izpeljavo raziskave Vrtec Crnuce ima 34 oddelkov v štirih enotah, ki so med seboj oddaljene od enega do pet kilometrov. Otroci se med seboj ne poznajo. Družijo se le obcasno in to le starejše skupine. Želimo si vecjega sodelovanja in povezovanja med skupinami posameznih enot. Z dopisovanjem preko e-pošte, z izmenjavo fotografij in posnetkov ter videokonferencnimi pogovori, smo skušali naše sodelovanje izboljšali. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve Na zacetku šolskega leta 2013/2014 se je sestal tim IP. Cilj je bil sodelovanje in spoznavanje otrok med enotami Vrtca Crnuce s pomocjo IKT-ja. Clani tima smo podrobneje nacrtovali sam postopek projekta in podali smernice: 1. Sodelovanje lahko poteka med skupinama v isti enoti oz. s skupino iz druge enote; skupina sodeluje z eno oz. najvec dvema skupinama; skupna nit sodelovanja bo »praznovanje« (rojstni dnevi, prihod jeseni, novo leto,….). Nacin sodelovanja med šolskim letom: dopisovanje preko elektronske pošte - s priloženimi fotografijami, videoposnetki, pogovor preko Skype-a. 2. V mesecu maju 2014 se bodo vse sodelujoce skupine srecale v enoti Soncek, kjer se bodo družili in si skupaj ogledali njihov vrt. 3. Otroci morajo imeti pri sodelovanju aktivno vlogo: sami fotografirajo (starejši otroci), sami snemajo (starejši otroci), sodelujejo pri dopisovanju, sodelujejo pri pogovorih preko Skype-a. V mesecu februarju 2014 smo clani tima podali povratno informacijo o sodelovanju, odzivu, udeležbi strokovnih delavcev v sam projekt. 1. V projekt se je vkljucilo 8 skupin od 13 iz enote Ostržek, 4 skupine od 7 iz enote Sapramiška, 6 skupin od 6 iz enote Gmajna in 2 skupini od 8 iz enote Soncek. 2. Skupine so med seboj sodelovale preko pošte, elektronske pošte, s pošiljanjem fotografij, posnetkov, preko Skype (brezplacnega internetnega telefonskega omrežja) in skupnih odhodov na oglede predstav. 3. S strani ravnateljice je bil podan predlog, da se razpiše interno izobraževanje o osnovnih racunalniških vešcinah. Izvajalke izobraževanja bi bile clanice projektnega tima IP. Ob zakljucku IP v šolskem letu 2013/2014 v mesecu juniju, smo se sestali clani tima. 1. Odziva na predlog o internem izobraževanju o osnovnih racunalniških vešcinah ni bilo, je pa bilo veliko medsebojnega sodelovanja, pomoci. 2. Vse sodelujoce skupine so se udeležile zakljucnega srecanja v enoti Soncek, kjer so si ogledali Sonckov zelišcni vrt, se pogostili, med seboj družili. Odziv s strani strokovnih delavcev, otrok je bil odlicen. S projektom smo nadaljevali tudi v šolskem letu 2014/2015. Meseca novembra 2014 se je sestal tim za IP. Clanice tima smo porocale potek dosedanjih aktivnosti po enotah. Porodila se je tudi ideja, da bi nadgradili projekt. Nadgradnja projekta je bila skupno nacrtovanje preko IKT. Ugotovile smo, da se dolocene teme pojavljajo vsako leto (pust, prazniki, vreme…). Podan je bil sklep: 1. Predstavnice Tima za IP pripravijo v zbornicah po enotah plakate z zapisanimi temami, v katere sodelavke vpišejo ideje dejavnosti po posameznih podrocjih kurikula. Te bo vodja IP-ja kasneje vpisala v e-zbornico, kjer bodo dostopne vsem zaposlenim. 2. Do naslednjega srecanja clanice IP-ja pripravijo sezname, kdo bo s kom sodeloval v šolskem letu. Na srecanju tima meseca februarja 2015 smo podale porocilo o odzivu nadgradnje. Odziv je bil odlicen kljub temu, da iz enote Sapramiška ni bilo odziva. Clanice enot so posredovale dejavnosti za na e-zbornico. Vse dejavnosti so objavljene na e-zbornici pod rubriko Dejavnosti. Sodelovalo je 20 oddelkov od 34. Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevale k uspešnemu zakljucku projekta Problema k pristopu projekta nismo zaznali, saj je bila izražena želja s strani strokovnih delavcev, da bi se med seboj povezovali, sodelovali, nadgrajevali. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta Cilj projekta je bil dosežen, saj je tovrstno sodelovanje postalo obicajni del življenja v skupini vecine strokovnih delavcev. Obdelava podatkov Opis vzorca Clanice tima smo dogovore, ki smo jih dolocile na srecanju tima IP, prenesle na delovnih sestankih po enotah. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) Podatke smo zbirali na podlagi metode opazovanja in spraševanja na delovnih sestankih. Metode obdelave podatkov Na podlagi porocanja clanic tima IP, smo podatke podrobneje obdelali in analizirali. Zbrane podatke smo zapisali in objavili na e-zbornici vrtca. Prikaz rezultatov Iz rezultatov je bilo razvidno, da si tovrstnega sodelovanja, povezovanja, nadgrajevanja strokovni delavci želijo, saj so mnenja, da je dobrodošlo in za njihovo nadaljnje delo spodbudno, koristno. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Primarni cilj IP je še vedno postavitev spletne strani skupin, saj je želja vrtca, da bi imeli vsi spletne strani skupin (vse skupine enaki standard). Nadgradnja letošnjega projekta je skupno nacrtovanje s pomocjo IKT, pri katerem sodelujejo tudi otroci (otroci spoznavajo osnove racunalništva ter sporazumevanje med seboj preko IKT). Odziv strokovnih delavcev je bil odlicen. V projektu do sedaj sodeluje 20 skupin (od 34). Skupine med seboj sodelujejo preko navadne pošte, elektronske pošte, s pošiljanjem fotografij, posnetkov, pogovor preko Skypa in skupnih odhodov na oglede predstav,.... Opis posledic izpeljave projekta v okolju S pomocjo projekta smo spodbudili strokovne delavce k vecji uporabi IKT-ja in posledicno sodelovanje z drugimi skupinami. Otroci so spoznali nekaj novih nacinov uporabe IKT, ki so jih pridobili z aktivnim sodelovanjem pri fotografiranju, snemanju, pogovoru, … Cilj je bil dosežen. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Skupno nacrtovanje strokovnih delavcev preko IKT, pri katerem sodelujejo tudi otroci. Možnosti uvajanja v druga podrocja Skupno sodelovanje, nacrtovanje preko IKT je možno na vseh podrocjih. Možno je sodelovanje znotraj ali zunaj države, kontinenta. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Mocni smo v medsebojnem povezovanju, sodelovanju, IKT znanju. Drugim lahko ponudimo naše izkušnje. Literatura 1. Lepicnik-Vodopivec, J. Starši, vzgojiteljice in vzgojitelji o medijskem opismenjevanju otrok v vrtcu. Sodobna pedagogika, 2005, letn. 56, posebna izd. ISSN 0038-0474. 2. Polak, A. Razvijanje in reflektiranje timskega dela v vrtcu: prirocnik. 1. natis. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2012. ISBN 978-961-253-084-6. OŠ Gradec Litija Bevkova 3 1270 Litija EVS PROSTOVOLJCI NA OŠ KOT GOSTITELJSKI ORGANIZACIJI 2008/09 – 2015/16 Vodja inovacijskega projekta: Almira Gregoric Kolenc Sodelavci: Barbara Toš, Špela Kovic, Nataša Brezovšcek, Darija Kokalj, Irena Kokalj, Tjaša Lemut Novak, Saša Setnicar Jere, Andreja Setnicar, Mateja Troha, Damjan Kunstelj in vsi ostali zaposleni ucitelji v okviru svojih predmetov in dejavnosti Konzulent: Martina Ozimek, , Osnovna šola Stranje Povzetek: V šestih letih izvajanja projekta Evropski prostovoljci na OŠ kot gostiteljski organizaciji in v petih letih izvajanja inovacijskega projekta se je odnos do tujih jezikov in sprejemanja drugacnosti in multikulturnosti znatno izboljšal. V prvem letu gostovanja španske EVS prostovoljke, ko še nismo bili vkljuceni v inovacijski projekt, smo se veliko naucili iz spoznanja, da je lahko zapisano na papirju v življenju lahko precej drugacno, obenem pa marsikaj, kar ni zapisano, predstavlja kvaliteto, ki se ponuja, da se jo odkrije in zapiše post festum. Tako se je ponudila priložnost, da sem kot vodja EVS projekta zacela s samoizobraževanjem o Evropski prostovoljni službi, v okviru programa Mladi v akciji, in našla možnost za plodno vkljucevanje tujejezicnih evropskih prostovoljcev v pouk in v vse dejavnosti ter aktivnosti v okviru šole. Glede na to, da je bilo native speakerje iz angleško govorecih držav težko dobiti, smo se odlocili za mlade EVS prostovoljce iz Nemcije ali Avstrije, ki tekom svojega šolanja usvojijo tudi dobro znanje anglešcine. S tem se je odprla pot za promocijo nemšcine kot drugega tujega jezika, obenem pa se je anglešcina v vsakodnevni praksi izkazala kot jezik sporazumevanja tako med ucenci in ucitelji. Da so ucenci hvaležna populacija za sprejemanje svežine in novosti, se je izkazalo že prvo leto ob vkljucevanju v pouk španske prostovoljke, ki anglešcine res ni obvladala tako, kot je bilo zapisano na papirju, je pa zato znala participirati pri urah in dejavnostih na privlacen neformalen nacin – z igricami, plesom, žongliranjem, umetniško fotografijo in predvsem z nalezljivo komunikativnostjo in družabnostjo. Je pa bila toliko bolj neprecenljiva pri urah španšcine kot native speaker. Ko so v naslednjih šolskih letih pri nas gostovali nemški prostovoljci, so bili ucenci že navajeni, da se bodo lahko z njimi pogovarjali v anglešcini in so zato postali bolj motivirani tudi za spontano ucenje tujih jezikov in širitev besedišca, ki je uporabno v vsakodnevnem življenju. Glede na to, da je naša šola v izrazu interesa iskala mlade ljudi, ki bi jih kasneje v karieri zanimalo poucevanje v osnovni šoli ali celo poucevanje jezikov, smo v glavnem te profile tudi dobili.Tako so se ustvarili razmere tudi za poucevanje CLIL v prvi triadi in pestro paleto interesnih dejavnosti za razlicne starostne skupine in v šolskem letu 2010/11 celo neformalna oblika ucenja nemšcine za starše in druge zainteresirane odrasle. Obcutno se je povecal tudi interes za ucenje nemšcine kot izbirnega predmeta v zadnji triadi, dovolj pa je bilo tudi prijav za neobvezni izbirni predmet v drugi triadi. V preteklem šolskem letu smo poleg nemške prvic uspeli dobiti tudi prostovoljko iz angleško govorece države – Irske, ki je s svojo neposrednostjo in sposobnostjo ucencem ynala približati svoje bogate popotniške in prostovoljske izkušnje in pustila mocan pecat ter navdušenje nad možnostmi, ki jih ponuja Evropska prostovoljna služba za spoznavanje tujih držav,njihove kulture in jezikov. V šolskem letu 2014/15 se je inovacijski projekt zakljucil, saj je dosegel ciljno stopnjo inovacije – v okviru obcine Litija in Šmartno sta na podlagi vseh dosedanjih predstavitev pobudo za vkljucevanje EVS prostovoljcev prevzeli dve osnovni šoli – iz Šmartnega in Gabrovke. Obenem nam je v lanskem šolskem letu uspelo vzpostaviti partnerstvo z lokalno koordinatorsko organizacijo Mladinskim centrom Litija in tako se je okrepila tudi medsebojna povezanost in sodelovanje vseh udeležencev v šoli in na Mladinskem centru, saj so bili EVS prostovoljci prisotni tako na šoli kot v lokalnem okolju. Kot dolgoletni vodja projekta sem se v decembru 2014 udeležila mednarodnega usposabljanja v Molini v Španiji, kjer sem predstavila tudi našo obliko izvajanja EVS projekta, ki je edinstven primer v Evropi, saj šole težko pridobijo akreditacijo za sprejem EVS prostovoljcev in ucitelje kot koordinatorje EVS projektov . Da je nam to uspelo, je bilo pomembno vnesti duh prostovoljstva na cel kolektiv, saj se sedaj tako ucenci kot ucitelji veselimo novega šolskega leta tudi zaradi prihoda novih EVS prostovoljcev. Abstract: Kljucne besede: multikulturnost, tuji jeziki, prostovoljstvo, CLIL In six years of running the project EVS volunteers on the elementary school as the host organisation and in five years of running the innovative project the attitude to learning foreign language and the acceptance of otherness and multicultural topics has changed a lot in a positive way. In the first year of hosting the Spanish volunteer when the project was not applied as innovative project yet, we have learned a lot from the finding that a lot of things written on paper in real life can can become quite different while on the other hand what is not written represents the quality to be discovered and written post festum. As the leader of the EVS project I had an opportunity to involve self education about European Voluntary Service in Youth in Action 2 and found the way to involve EVS volunteers into all educational and free time activities in all classes and branch school units and apply the project as the innovative project on the National Education Institute of Slovenia. It was quite difficult to get EVS volunteers from English speaking countries so together with the teacher of German we decided to accept volunteers from Germany and Austria who are after matura exam quite good English speakers. In this way German as the second foreign language and English as the language of communication was becoming very popular among students, teachers and volunteers. Students are grateful population for accepting new and fresh approaches. That was very evident in the first year when we were hosting a volunteer from Spain. The students did not even notice her poor English as she was a charismatic entertainer and organiser of playful activities at English lessons, such as juggling, dancing ...But she was very precious as a native speaker at Spanish lessons as optional free activity. During the hosting of German EVS volunteers the students were already used to communicate in English besides using German during German lessons and they became more motivated for learning foreign languages spontaneously and willing to aquire new vocabulary in every day use in school (during school breaks, school lunch and outdoor activities). As our school was looking for young people who are interested in future teaching on elementary school or in language teaching we also got the profiles we were looking for. In this way we were able to organise a wide range of free time afternoon activities for different age groups and for adults and parents as well. The conditions for teaching CLIL in the first triad were thus fulfilled. So the obligatory optional subject German become much more popular among students and in the school year 2014/15 there were enough students for non obligatory optional subject in the second triad. In the last school year we hosted an English speaking volunteer from Ireland for the first time.Students really enjoyed her company and her vivid presentations of her volunteer experiences. She undoubtedly left a strong impression on them, especially by demonstrating in photos and words all the possibilities and challenges of EVS for getting to know other nations, languages and cultures. The school year 2014/15 was also the final year of innovative project on the National Education Institute of Slovenia as the goals to spread and share our EVS experience were successfully fulfilled – two schools in the community Šmartno and Litija accepted our model and got the accreditation to host EVS volunteers as well. At the same time the partnership with the local Youth Centre Litija was established and it helped to connect all schools and the volunteers on the local level. I was also lucky to take part in December EVS training in Molina in Spain where I introduced our model of EVS in school and it is really a unique example in Europe as it is very difficult for schools to get the accreditation and teachers as EVS coordinators. We are proud that the volunteer spirit among the teachers in our school was so strong that togetherwe have overcome all problems and that every school year the students as well as teachers are looking forward also host new volunteers. Problemsko stanje Opis problema v praksi Ucenje in znanje tujih jezikov v današnjem casu predstavlja dragoceno dobrino, tudi s financnega vidika. Zato je toliko bolj dobrodošlo, da se za široko populacijo mladih poišce cimvec alternativnih nacinov usvajanja tujega jezika/jezikov, ki jim lahko na cimbolj spontan in življenjski nacin približajo ucenje tujih jezikov preko komunikacije Gostovanje mladih evropskih prostovoljcev na šoli in njihovo vkljucevanje v vse oblike dela se je izkazalo za dober nacin, ki so ga najbolj toplo sprejeli ucenci, nato pa vecinoma tudi vsi vkljuceni ucitelji. Najbolj intenzivno so pri izvajanju projekta sodelovali lingvisti, a tudi vsi drugi ucitelji, ki so tako dobili priložnost za lastno izboljšanje komunikacije v tujem jeziku v okviru dnevov dejavnosti in bivanja v CŠOD. Vsi gostujoci nemški prostovoljci so aktivno sodelovali pri urah nemšcine kot izbirnega predmeta v tretji triadi, v okviru oddelkov OPB in v okviru projekta CLIL v 1. triadi. Interakcija v anglešcini in nemšcini med ucenci, ucitelji in prostovoljci pa je potekala tudi v CŠOD in v okviru šole v naravi. Na podružnicnih šolah, kjer je bilo manjše število ucencev so obicajno gostovali po en teden in tedaj so ucitelji pouk prilagodili tako, da so ucenci imeli možnost spoznati prostovoljce preko igre in športa. Za EVS prostovoljce je to bila edinstvena izkušnja spoznavanja jezika, dežele, kulture in nenazadnje šolskega sistema države EU. EVS prostovoljci so v lokalni skupnosti postali povezovalni clen med Mladinskim centrom, lokalno skupnosto in šolo, saj so s svojimi delavnicami privabili ucence in starše, tako na Mladinski center kot v šolo. Da je gostovanje EVS prostovoljcev na šoli možno, pa je potrebno ustrezno seznaniti in navdušiti šolski kolektiv, od katerega je najbolj odvisno, ali se bo prostovoljec pocutil koristnega in zaželenega ali odvecnega. V projektnem timu mora biti prisoten entuziazem in sposobnost sprotnega reševanja konfliktov in timskega dela pa tudi pripravljenost udeleževati se dodatnega izobraževanja na temo prostovoljstva in mladinskega dela. Brez podpore ravnatelja in njegove pripravljenosti za sprotno reševanje problemov tak projekt ne bi bil možen. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) Glede na to, da tovrstne prakse v Sloveniji (in tudi drugod v Evropi) še ni in smo na podrocju sprejemanja EVS prostovoljcev s ciljem promocije neformalnega ucenja tujih jezikov pionirji, kakšne literature na to temo ni. Zatem ko bo vec izkušenj še z drugih šol, bo morda lažje problem teoreticno razdelati in ponuditi ustrezne rešitve. Problem lahko nastopi, ce se šolski kolektiv ne cuti kos z zahtevami , povezanih z evropskimi prostovoljci, predstavljenimi v Vodniku EVS in ne sprejmejo, da je vse delo, ki je povezano s prostovoljci, tudi za vkljucene ucitelje prostovoljno. Simbolna nagrada v našem primeru je možnost komunikacije z native speakerjem in spoznavanje jezika in kulture »iz prve roke«. Moja vizija kot vodje projekta je že od samega zacetka bila, da bi prostovoljske izkušnje v angleško ali nemško govorecih državah pridobivali bodoci slovenski študentje tujih jezikov. Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Kako lahko mladi EVS prostovoljci prispevajo k promociji ucenja tujih jezikov na osnovni šoli v interakciji z ucenci in ucitelji? Opis razlogov za izpeljavo raziskave Raziskavo smo opravili v šolskem letu 2010/11. Za vse sodelujoce ucitelje smo pripravili vprašalnik, v okviru katerega smo želeli izvedeti, kako so doživljali vkljucevanje prostovoljcev in ali so pripravljeni EVS prostovoljce sprejeti tudi v naslednjih šolskih letih. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve V prvi fazi cilji, zastavljeni v projektu, niso bili kompatibilni s kompetencami gostujoce španske prostovoljke. Zato sem se kot vodja projekta morala samoiniciativno izobraževati na podrocju mladinskega dela, da bi postali enakovreden partner v postavljanju okvira projekta.V tej fazi sem tudi tvorno sodelovala pri publikaciji Vodnika Mladi v akciji. V drugi fazi smo lahko zastavljene cilje zaceli udejanjati, saj smo lahko sami izbirali zaželeni profil prostovoljcev.Sodeovanje vseh vkljucenih v projekt se je zaradi narave dela intenziviralo in prispevalo k vecji medsebojni povezanosti vseh sodelujocih uciteljev jezikovnih in nejezikovnih predmetov, pa tudi k vecji digitalni pismenosti. Rezultati vprašalnika so pokazali, da so ucitelji mnenja, da je gostovanje EVS prostovoljcev dobra ucna izkušnja v neformalnem usvajanju tujega jezika in konverzacije tako za njih kot za ucence. Ucitelji germanisti pa so ugotavljali, da se kvaliteta konverzacije in spontane rabe nemšcine bistveno izboljšuje in da se ucenci še posebej veselijo ur, ko je prisoten nemški prostovoljec. Nekateri prostovoljci so izdelali tudi didakticne pripomocke za ucenje jezika. Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevale k uspešnemu zakljucku projekta Najvec casa je bilo namenjenega nacrtovanju in sodelovanju z ucitelji tujih jezikov in OPB.Da so se cilji lahko realizirali, je bila potrebna visoka stopnja odgovornosti pri odzivanju na elektronsko pošto in tudi na osebne telefone, saj je bilo pred nacrtovanim prihodom nujno dobiti potrditev posameznih uciteljev. Potrebna je bila tudi velika mera tolerance v primeru bolezni prostovoljca ali vkljucenega ucitelja, saj je bilo tedaj potrebno hitro najti nadomestne rešitve. Problemi nas niso razdružili, ampak povezali in tudi naši medsebojni odnosi so se zaradi prisotnosti prostovoljcev izboljšali. Odprli smo se tudi navzven, saj se je bilo za konstruktivno sodelovanje potrebno prilagoditi tudi drugacni dinamiki dela na Mladinskem centru, kjer je prostovoljec delal en dan v tednu. Za uspešen zakljucek projekta sem kot vodja projekta morala biti dostopna tudi v casu šolskih pocitnic pri izpolnitvi precej zahtevne vlogo za podaljšanje akreditacije in za odzivanje na prispele ponudbe za sprejem novih prostovoljcev.Brez predanosti vodje projekta in ožjega tima ( mentor, koordinator) ter pripravljenosti na odzivanje na sprotno reševanje problemov tudi izven službenega casa projekta ne bi bilo mogoce izvajati. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta Ucenci in ucitelji si vsako šolsko leto želijo prihoda EVS prostovoljca. V vseh teh letih so starši pozitivno sprejemali to novost. Izboljšala se je spontana komunikacija med samimi ucenci – npr. pogovor v anglešcini z ucenci migranti, ki se še niso naucili slovenšcine, neformalni pogovori med odmori in kosilom s prostovoljcem v anglešcini ali nemšcini. Športno nadarjeni prostovoljci so aktivno sodelovali v športnih igrah in ucenci so razširili besedišce tudi na tem podrocju. Ucenci in ucitelji so iz prve roke spoznali nemški in irski izobraževalni sistem ter kulturo in obicaje. Nekateri prostovoljci se vracajo v Slovenijo in se oglasijo tudi na šoli, kjer radi pokramljajo z nami in z ucenci, nekateri stike ohranjajo tudi preko facebooka. Obdelava podatkov Opis vzorca Vzorec je zajemal vse vkljucene ucitelje, tako jezikovnih kot nejezikovnih predmetov in razrednega pouka. Najbolj so bili prostovoljci aktivni v prvi triadi in v OPB ter pri izbirnem predmetu nemšcina v zadnji triadi. Na podružnicah so bili prisotni po en teden, skupaj s športnimi pedagogi pa so preživeli po en ali dva tedna v okviru šole v naravi ali CŠOD. V preteklem šolskem letu je bila irska prostovoljka prisotna pri urah anglešcine in pri športni vzgoji, saj je bila tudi trenerka ženskega nogometa.Ucence 1.triade je naucila irskega plesa, s katerim so se predstavili na zakljucni prireditvi. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) . Tedenski razgovori s prostovoljci v okviru vloge mentorja / koordinatorja . Vprašalniki za ucitelje . Razgovori s sodelujocimi ucitelji po opravljenih aktivnostih . Polletne refleksije dela z Mladinskim centrom . Vrednotenje izdelkov ucencev Metode obdelave podatkov . Analiza dela . Analiza vprašalnikov Prikaz rezultatov . Izražena zahvala EVS prostovoljcev ob zakljucku šolskega leta s pripravo slikovne predstavitve v powerpointu . Objava clankov v lokalnem casopisu . Objava clankov prostovoljcev v šolskem e-casopisu. . Razstave izdelkov ucencev tekom celega šolskega leta v okviru ur anglešcine in nemšcine . Demonstracija dobre prakse EVS drugim šolam v obcini . Posredovanje ucne izkušnje z mednarodnega usposabljanja v Španiji Mladinskemu centru in drugim šolam v obcini Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Precejšen dosežek je, da tak projekt poveže skoraj vse ucitelje v kolektivu in vpliva tudi na izboljšanje znanja in rabe tujega jezika pri uciteljih nejezikovnih predmetov. Ucenci tudi po zaslugi prostovoljcev postajajo samozavestnejši, saj se marsikateri ucenec lažje identificira z nekom, ki je komaj dobro zapustil šolske klopi, kot z uciteljem, ki niti ni native speaker. Mlajši ucenci imajo priložnost uciti se tujega jezika spontano in tako usvojijo že ob prvem srecanju z jezikom pravilno izgovorjavo in intonacijo, kar bo kasneje vplivalo na doseganje boljših dosežkov. Vsi deležniki spoznamo tujo kulturo in obicaje iz prve roke. Neformalno ucenje odpira vrata formalnemu in lahko z njim sobiva. Opis posledic izpeljave projekta v okolju Sama prisotnost EVS prostovoljcev v okolju predstavlja povezovalni clen med ucenci, starši, ucitelji in drugimi odraslimi, povecuje se tolerantnost in sprejemanje drugacnosti in druge kulture, kar je v današnjem casu mogracij beguncev še kako pomembno. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Vkljucevanje elementov neformalnega ucenja tujega jezika in drugih kompetenc preko vkljucevanja EVS prostovoljcev na osnovno šolo Možnosti uvajanja v druga podrocja Športno nadarjeni prostovoljci so lahko precej vec casa vkljuceni tudi v ure športne vzgoje inj v šolo v naravi. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Kot kolektiv smo mocni v pozitivni naravnanosti k sprejemanju EVS prostovoljcev in pripravljenosti pri reševanju logisticnih problemov, kot so prevozi prostovoljca na dolocene lokacije, osebna podpora v kriznih situacijah v primeru domotožja prostovoljca ali bolezni. Drugim šolam smo že ponudili predstavitve našega vecletnega dela s prostovoljci, kar je vplivalo, da se je naša dobra praksa razširila še na dve šoli v obcini, poleg tega, da je naš model prevzela tudi Ekonomska šola in gimnazija v Trbovljah. Literatura: http://www.movit.si/fileadmin/movit/0ZAVOD/Publikacije/Tematske/2010_EVS_XXL_za_koordinatorje.pdf http://www.movit.si/fileadmin/movit/0ZAVOD/Publikacije/Odtisi/Odtisi_mladih_2012.pdf Šolski center Novo mesto, enota Srednja šola Metlika Partizanski trg 4 8330 Metlika UCNA MOTIVACIJA PRI MATEMATIKI 2014-2015 Vodja inovacijskega projekta: Maja Koncar Konzulent: Mag. Sonja Zajc Zavod RS za šolstvo, OE Celje Povzetek: Pri pouku matematike je bila vecina dijakov brez motivacije. Ucenje matematike so videli kot nujno zlo. Dijakova motivacija za šolsko in domace delo je bila nizka. Temu primeren je bil tudi njihov nizek ali povprecen ucni uspeh. Zacela sem razmišljati, kako bi lahko vplivala na motiviranost dijakov, da bi dosegli višji ucni uspeh, izboljšali svojo samopodobo in klimo med poukom matematike. V projektu je sodeloval 2. a oddelek. S prebiranjem strokovne literature sem najprej vecala lastne kompetence. Na zacetku vsake ucne teme sem pripravila uvodno motivacijo, ki je bila vzeta iz vsakdanjega življenja in blizu dijakom. Med poukom matematike sem uporabljala razlicne ucne strategije in metode dela, katerih cilj je bil nauciti dijake uciti se. Reševanje domacih nalog sem redno preverjala. Skupaj smo iskali pravilne nacine reševanja nalog. Vsi prisotni pri pouku smo pri urah matematike spoznali nekaj novega o sebi in drugih v razredu. Skupaj smo se ucili ne samo matematike, ampak tudi vztrajnosti in potrpežljivosti. Skupaj smo rastli. Pri vecini dijakov se je motiviranost za ucenje matematike dvignila. Dijaki so pridobili samozavest. Spoznali so, da se je matematiko mogoce nauciti. Število dijakov, ki so redno delali domaco nalogo, se je povecalo. Ucni uspeh se je pri vecini dijakov pri posameznih sklopih izboljšal. Abstract: During mathematics lessons, the majority of pupils were without motivation. Learning mathematics was seen as a necessary evil. The students` motivation for schoolwork and homework was low which leads to their low or mediocre academic achievement. I began to think how I could affect the motivation of students to achieve higher academic success and to improve their self-esteem during math lessons. The project was performed in 2. a. By reading the scientific literature first I started to develop my own competencies. At the beginning of each learning topic prepared initial motivation, which was taken from everyday life and was close to the students. During mathematics lessons I used a variety of teaching strategies and working methods which aim was to teach students to learn. I also regularly checked homework assignments. Together we were searching for the correct ways of solving tasks. In the mathematics the students have learned something new about themselves and others in the class. Together we have learned not only mathematics, but also perseverance and patience. Together we have been growing. For most students the motivation for learning mathematics has been rising. The students have gained self-confidence. They have realized that the mathematics can be learned. The number of students who regularly do homework has increased. Learning success of the majority of students has been improved. Kljucne besede: motivacija, matematika, ucenje ucenja Problemsko stanje Opis problema v praksi Pri pouku matematike je bila vecina dijakov brez motivacije. Ucenje matematike so videli kot nujno zlo. Dijakova motivacija za šolsko in domace delo je bila nizka. Temu primeren je bil tudi njihov nizek ali povprecen ucni uspeh. Zacela sem razmišljati, kako bi lahko vplivala na motiviranost dijakov, da bi dosegli višji ucni uspeh, izboljšali svojo samopodobo in klimo med poukom matematike. Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Na katere nacine se lahko vpliva na ucno motivacijo dijakov pri matematiki? Opis razlogov za izpeljavo raziskave Nizka motiviranost dijakov za ucenje matematike in samostojno domace delo. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve S prebiranjem strokovne literature sem najprej vecala lastne kompetence. Na zacetku vsake ucne teme sem pripravila uvodno motivacijo, ki je bila vzeta iz vsakdanjega življenja in blizu dijakom. Med poukom matematike sem uporabljala razlicne ucne strategije in metode dela, katerih cilj je bil nauciti dijake uciti se. Reševanje domacih nalog sem redno preverjala. Skupaj smo iskali pravilne nacine reševanja nalog. Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevale k uspešnemu zakljucku projekta Vecanje lastnih kompetenc, primeri uvodne motivacije iz vsakdanjega življenja. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta Med pogovorom so dijaki povedali, da so pri pouku sprošceni, da bolj sodelujejo in vložijo vec truda v reševanje nalog. Tekom šolskega leta se je število dijakov, ki so delali domaco nalogo, povecalo. Obdelava podatkov Opis vzorca Dijaki 2. a oddelka. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) Pogovori z dijaki in starši, anketni vprašalnik. Metode obdelave podatkov Ker je bil vzorec majhen, podatkov nisem statisticno obdelala. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Vsi prisotni pri pouku smo pri vsaki uri matematike spoznali nekaj novega o sebi in drugih v razredu. Skupaj smo se ucili ne samo matematike, ampak tudi vztrajnosti in potrpežljivosti. Skupaj smo rastli. S takšnim nacinom dela bomo nadaljevali. Opis posledic izpeljave projekta v okolju Dijaki so doma porocali o boljšem odnosu do uciteljice in predmeta, kar je pozitivno vplivalo na celotno družino. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Z vecanjem lastnih kompetenc in z razlicnimi motivacijskimi spodbudami sem vplivala na boljše pocutje dijakov pri pouku matematike, na njihovo motivacijo za samostojno delo. Možnosti uvajanja v druga podrocja Od vrtca do fakultete. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Veliko bolj sem povezana z dijaki. Mocni smo v vztrajnosti Literatura Juriševic, M. Motiviranje ucencev v šoli. 1. izd. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2012. ISBN 978-961-253-075-4 Kunaver, D. Ucim se uciti. Ljubljana : samozal. D. Kunaver, 2008. ISBN 978-961-6179-17-1 Kurikulum za vrtce. Dostopno na naslovu: http://www.zrss.si/pdf/050711123045_vrtci_kur.pdf Musek, J. in Pecjak, V. Psihologija. Ljubljana : Educy, 2001. ISBN 961-6010-50-6. Nemec, B. in Kranjc, M. Razvoj in ucenje predšolskega otroka. 1. Izd. Ljubljana: Grafenauer založba, 2011. ISBN 978-961-92855-7-2. Požarnik Marentic, B. Ucenje ucenja med izkušnjami preteklosti in izzivi prihodnosti. Dostopno na naslovu: www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Strokovna%20podroƒja/ucenje_ucenja.doc. https://www.eduplace.com/graphicorganizer/ Šolski center Velenje Elektro in racunalniška šola Trg mladosti 3 3320 Velenje IZVAJANJE INTERESNIH DEJAVNOSTI V OBLIKI PROJEKTNEGA DELA 2012 - 2015 Vodja inovacijskega projekta: Marjetka Herodež, uciteljica matematike Sodelavci: Biserka Ledinšek, uciteljica matematike Jolanda Melanšek, uciteljica anglešcine in nemšcine Simona Diklic, uciteljica anglešcine Bojana Vrbnjak, uciteljica slovenšcine Simon Konecnik, ravnatelj Sašo Gnilšek, ucitelj fizike Peter Vrckovnik, ucitelj strokovnoteoreticnih predmetov Islam Mušic, ucitelj strokovnoteoreticnih predmetov Ivan Škoflek, ucitelj prakticnega pouka Miran Zevnik, ucitelj strokovnoteoreticnih predmetov Konzulent: Tomaž Kranjc, ZRSŠ Povzetek Cilj inovacijskega nacrta je bil, da se dijakom ponudi cim vec raznolikih možnosti proste izbire interesnih dejavnosti; zagotovljena je bila tudi uravnoteženost med strokovnimi in ostalimi vsebinami (kulturne, športne, družboslovne, naravoslovne…), sledili smo povecani možnosti ponudbe integriranih kljucnih kvalifikacij. Kot najbolj inovativen in izviren se je izkazal t.i. 3. organizacijski model, kjer smo izvedli interesne dejavnosti v obliki drugega projektnega tedna, kjer so imeli dijaki možnost popolne proste izbire glede na razpisane teme mentorjev. Sledili smo izhodišcem novih programov, ki temeljijo na tem, da naj imajo dijaki v vseh delih predmetnika cim vecjo možnost izbirnosti. Projektna skupina je zasnovala novo obliko izvedbe interesnih dejavnosti, ki smo jo aktualizirali, sproti preverjali in na koncu tudi evalvirali. Dijaki so bili vnaprej seznanjeni z vsebinami, ki jih je pripravil posamezen ucitelj ali skupina do treh uciteljev. Na podlagi svojih interesov do ponujenih vsebin so se dijaki sami prijavljali v spletno aplikacijo, ki je bila odprta dva tedna. Dijakom je bila ta pestrost in raznolikost ponujenih vsebin in možnost samostojne izbire všec. Pri izvajanju dejavnosti so bili bolj motivirani, samostojnejši in posledicno tudi uspešni pri doseganju zastavljenih ciljev. Prav tako so tudi ucitelji ugotovili, da tak organizacijski model ponuja vecjo kreativnost, med seboj se povezujejo ucitelji razlicnih strok, razvija se timsko delo, kar se rezultira v vecji motivaciji in bolj pozitivni klimi pri samem delu. Abstract The innovation plan objective was to provide our students with various possibilities of choosing freely their extracurricular activities, thus enabling the balance between technical and other (cultural, sporting, sociological, scientific etc.) contents, as well as following a wider choice of the proposed integrated key skills and qualifications. The so-called third organizational model is considered the most innovative and original, where the extracurricular activities were carried out in the form of a project week, in this way giving our students a completely free choice among different topics that were prescribed by our teachers. We followed the bases of new programmes, which emphasize a wider choice of selectiveness in all parts of the curriculum. We have reached the fourth level, meaning that the project team devised a new way of carrying out the extracurricular activities; the way which was not only updated, but also checked in regular intervals and evaluated in the end. The students were acquainted with the contents in advance, the latter being prepared by an individual teacher or a group of maximum three teachers. According to their own interest towards the contents, the students themselves applied in the web application that was open for two weeks. The students welcomed the diversity and variety of proposed contents, as well as the possibility of choosing them freely, which resulted in the implementation of these activities – the students being more motivated, more independent and consequently, more successful in acquiring their goals. From the teachers' point of view, this organizational model offers much more creativity, since it also connects teachers of different disciplines and develops their team work, all this resulting in bigger motivation and more favourable climate at work itself. Key words: extracurricular activities, selectiveness, project days Kljucne besede: interesne dejavnosti, izbirnost, projektni dnevi Problemsko stanje Opis problema v praksi Interesne dejavnosti so bile v naprej dolocene, dijaki niso imeli možnosti izbire, zato so bili manj zainteresirani. Možnost izbire so imeli pri prostih izbirnih vsebinah, ki so se izvajale v popoldanskem casu, vendar je bila zaradi velikega števila dijakov, ki so vezani na prevoz, udeležba skromna. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) Izhajali smo iz veljavnih predmetnikov izobraževalnih programov (objavljeno na spletnih straneh MIZŠ) in izhodišc za pripravo izvedbenih kurikulov ter lastnih predhodnih izkušenj. Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Ali lahko izvedemo dolocen del interesnih dejavnosti v obliki projektnega dela? Ali lahko na ta nacin povecamo interes dijakov za interesne dejavnosti? Opis razlogov za izpeljavo raziskave Vecja možnost ponudbe integriranih kljucnih kvalifikacij, povecanje ponudbe proste izbire interesnih vsebin in uravnoteženost pri izbiri strokovnih in drugih (kulturnih, športnih, jezikovnih, družboslovnih, naravoslovnih …) vsebin. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve V obdobju treh šolskih let smo organizirali in izpeljali interesne dejavnosti na tri razlicne nacine: 1. organizacijski model: izpeljava nekaterih interesnih dejavnosti strnjeno v obliki projektnih dni (4 + 1) na koncu šolskega leta Dejavnosti so se udeležili vsi dijaki šole razen dijaki zakljucnih letnikov. Izvajali smo jih loceno po programih in po letnikih brez možnosti izbire. Ugotovili smo, da bomo s takšno obliko organizacije ucinkoviteje sledili ciljem dejavnosti po posameznih letnikih in programih ter lažje organizirali delo na šoli v casu izvajanja poklicne mature. Zakljucni letniki pri tem niso sodelovali, ker imajo tudi po predmetniku interesnih dejavnosti ustrezno manj. 2. organizacijski model: interesne dejavnosti smo izvedli v obliki drugega projektnega tedna kot možnost proste izbire že v naprej dolocenih vsebin Dijaki so med drugim projektnim tednom izbirali med naborom strokovnih tem (in se odlocili za eno) ali pa so si izbrali temo Interesne dejavnosti, ki je vkljucevala ekološke, geografske, zgodovinske, kulturne in športne dejavnosti. Dijaki in ucitelji, ki so bili med drugim projektnim tednom vkljuceni v interesne dejavnosti, so v svojih porocilih izrazili pozitivno mnenje o izvajanju interesnih dejavnosti v obliki projektnega dela. Dijakom je bila všec pestrost in raznolikost ponujenih vsebin in možnost samostojne izbire vsebin. Ucitelji so pohvalili medsebojno sodelovanje pri nacrtovanju, organizaciji in izvedbi dejavnosti. Na ta nacin bolj sistemsko planiramo aktivnosti, povezane s kurikulom in manj posegamo v kontinuiteto izvajanja pouka. Skozi takšno obliko izvajanja pedagoške dejavnosti smo na optimalen nacin zagotovili vsebine integriranih kljucnih kvalifikacij in genericnih kompetenc, ki sledijo kot priporocilo ucitelju pri izvedbi novih programov. Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevale k uspešnemu zakljucku projekta Ker pri prvem in drugem organizacijskem modelu dijakom nismo mogli zagotoviti popolnoma proste izbire interesnih vsebin, smo uvedli novost pri izvajanju interesnih dejavnosti, in sicer 3. organizacijski model, pri katerem smo interesne dejavnosti izvedli v obliki drugega projektnega tedna, kjer so imeli dijaki možnost popolne proste izbire glede na razpisane teme mentorjev. Del interesnih dejavnosti – prosto izbiro, smo izvedli strnjeno, in sicer v obliki projektnega tedna. Nacrtovali in izvedli smo dva projektna tedna v razlicnih letnih casih (zima, pomlad), ki sta ponujala tako strokovne kot splošne vsebine. S tem se je še povecala izbirnost in uravnoteženost strokovnih in drugih (kulturnih, športnih, jezikovnih, družboslovnih, naravoslovnih …) vsebin. Vsak ucitelj ali skupina do treh uciteljev je pripravila svoje vsebine. Dijaki so bili vnaprej seznanjeni z vsebinami; na podlagi svojega interesa so se lahko odlocili, kam se bodo prijavili. Spletna aplikacija je bila odprta dva tedna in je omogocala prijavo na tisto dejavnost, ki je dijaku najbližje. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta Dijaki in ucitelji so bili navdušeni nad takšnim nacinom izvedbe interesnih dejavnosti. V delo so bili vpeti vsi dijaki in ucitelji. Zaradi možnosti proste izbire so bili dijaki bolj zainteresirani in motivirani za delo; posledicno pa so bili zadovoljni z delom dijakov tudi ucitelji. Obdelava podatkov Opis vzorca Vzorec je zajel vse dijake in ucitelje, ki so sodelovali v interesnih dejavnostih, ki smo jih izvajali v obliki projektnih dni. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) Podatke smo zbirali s pomocjo spletnih anket, ki so jih izpolnili dijaki in ucitelji po izpeljanih interesnih dejavnostih. Metode obdelave podatkov Zbrane podatke smo obdelali z analizami, z razlago rezultatov, iskanjem skupnih ugotovitev, oblikovanjem zakljuckov in porocil. Povprašali smo tudi starše o njihovem mnenju Prikaz rezultatov Rezultate, ki smo jih dosegli s pomocjo dejavnosti, izvedenih v okviru inovacijskega projekta, smo predstavili celotnemu kolektivu na pedagoški konferenci, staršem pa na sestanku Sveta staršev. Delo projektne skupine je bilo predstavljeno tudi na šolski spletni strani ter v šolski publikaciji. Pri izvajanju nekaterih interesnih dejavnosti, strnjeno v obliki projektnih dni (4 + 1) na koncu šolskega leta, smo ugotovili, da bomo s takšno obliko organizacije ucinkoviteje sledili ciljem dejavnosti po posameznih letnikih in programih ter lažje organizirali delo na šoli v casu izvajanja poklicne mature. Pri posameznih dijakih se je pokazal problem placila stroškov interesnih dejavnosti (prevoz, vstopnice), ker je strnjena oblika izvajanja dejavnosti ustvarila vecji enkratni znesek. Pri takšni organizaciji dijakom nismo mogli ponuditi izbirnosti. Pri izvajanju interesnih dejavnosti v obliki drugega projektnega tedna kot možnost proste izbire že vnaprej dolocenih vsebin so dijaki izbirali med naborom strokovnih tem (in se odlocili za eno) ali pa so si izbrali temo Interesne dejavnosti, ki je vkljucevala ekološke, geografske, zgodovinske, kulturne in športne dejavnosti. Pri tej obliki je bila možnost izbirnosti vecja, vendar še vedno ne popolna. Izmed vseh treh oblik izvedbe interesnih dejavnosti se je za najbolj izvirnega in inovativnega tako pri uciteljih kot pri dijakih in starših zaradi možnosti popolnoma proste izbire interesnih dejavnosti izkazal model, kjer smo interesne dejavnosti izvedli v obliki drugega projektnega tedna, kjer so imeli dijaki možnost popolnoma proste izbire glede na razpisane teme mentorjev. Ker so dijaki imeli možnost lastne izbire, so bili pri izvajanju dejavnosti bolj motivirani in uspešni pri doseganju zastavljenih ciljev. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj V triletnem obdobju smo postavili temelje za izvedbo treh razlicnih organizacijskih modelov interesnih dejavnosti. Dosedanja spoznanja nam omogocajo, da se bomo lahko v prihodnje bolj ukvarjali z vsebinami interesnih dejavnosti in s kvaliteto izvedbe kot z modeli organizacije. Opis posledic izpeljave projekta v okolju Pri izvajanju projekta se je krepilo timsko delo med zaposlenimi, saj je sam nacin dela zahteval vec medpredmetnega povezovanja, zaradi cesar so bile tudi ponujene vsebine pestrejše in bolj zanimive za dijake; s tem smo dijakom omogocili interdisciplinarnost vsebin. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Model, kjer smo interesne dejavnosti izvedli v obliki drugega projektnega tedna, je novost, ker daje dijakom možnost popolnoma proste izbire. S tem dijaki razvijajo in ohranjajo svojo posebnost oziroma razlicnost ter oblikujejo odnos do dela in hkrati odgovornost do lastne odlocitve. Možnosti uvajanja v druga podrocja Pestrost ponujenih vsebin omogoca integracijo kljucnih kvalifikacij, kar posledicno vpliva na dijakov pozitivni osebnostni, socialni in poklicni razvoj. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Ponudimo lahko odlicno spletno aplikacijo za prijavo (izdelek naših dijakov in mentorja) na doloceno temo in spletne ankete, ki omogocajo napreden pregled analize. Literatura Virov literature ne navajamo, ker je celotno delo, ki smo ga opravili pri inovacijskem projektu izrecno rezultat našega avtorskega ustvarjanja. Izhajali smo iz veljavnih predmetnikov izobraževalnih programov (objavljeno na spletnih straneh MIZŠ) in izhodišc za pripravo izvedbenih kurikulov ter lastnih predhodnih izkušenj. DVOJEZICNA OSNOVNA ŠOLA II LENDAVA II.SZ. LENDVAI KÉTNYELVU ÁLTALÁNOS ISKOLA Ulica Sv. Štefana 21, 9220 Lendava http://www.dos2-lendava.si/ RAZVIJANJE ODGOVORNOSTI PRI UCENCIH S POSEBNIMI POTREBAMI Vodja inovacijskega projekta: Valentina Zadravec, prof. Sodelavci: Valerija Horvat, prof., Spomenka Juretic, uni. dipl. soc. del., Roberta Turk, dipl. vzg. Konzulent: mag. Leonida Novak, Zavod RS za šolstvo Povzetek: Prispevek prikazuje razvijanje odgovornosti, samopodobe samozastavljanja ciljev pri ucencih s posebnimi potrebami. Slednji so skozi inovacijski projekt, ki je potekal v šolskih letih 2012/2013, 2013/2014 in 2014/2015, predstavljeni kot vedoželjni, iskalci znanja, pozitivnih socialnih izkušenj, a hkrati ranljivi in potrebni vodenja. V svetu pogosto naletimo na mišljenje, da so otroci s posebnimi potrebami tisti, ki so popolnoma odvisni, nesamostojni, dosegajo nižje uspehe, imajo nižje sposobnosti ipd. Izpostavljajo se zgolj njihova šibka podrocja. Ucenci s posebnimi potrebami za sodelovanje pri pouku potrebujejo veliko motivacije in individualni pristop. Njihova samopodoba je nizka, imajo težave z izražanjem custev in posledicno tudi z vedenjem. S projektom smo želeli okrepiti njihova mocna podrocja, dvigniti njihovo samopodobo in rezultate ucenja. Vizija naše šole se namrec glasi: Ucence z znanjem in odgovornostjo, skupaj s starši ucimo in vzgajamo za življenje. Ucence smo navajali na samostojno ucenje in sprejemanje odgovornosti za svoja dejanja, dosežke. Hkrati pa smo jih nenehno spremljali z opazovanjem, zapisi le-teh, predvsem pa s pogovorom, ki je predstavljal našo primarno metodo.. Svoja opažanja smo si pogosto izmenjali, predlagali primere dobre prakse in jih na koncu zbrali v tabeli z naslovom Metode in strategije za razvijanje odgovornosti in spremljanje napredka. Kljucne besede: ucenci s posebnimi potrebami, odgovornost, formatvino spremljanje Abstract: This article describes the development of responsibility, self-image and goal setting by pupils with special needs. Through an innovative project which has been held in the school years 2012/2013, 2013/2014 and 2014/2015 they are shown as eager to learn and as seekers of knowledge and positive social experience, but also as vulnerable and in need of guidance. In the world we often come across the idea that children with special needs are those who are completely dependent, are achieving lower performance, have lower skills etc. Only their weak points are highlighted. Pupils with special needs need a lot of motivation and individual approach to participate in the classroom. Their self-image is low, they have difficulty expressing emotions and consequently with their behaviour. The project is aimed to enhance their strong areas, to raise their self-image and learning outcomes. The vision of our school is: Pupils together with their parents are taught and raised for life with knowledge and responsibility. Pupils have been accustomed to independent learning and to take responsibility for their actions and achievements. At the same time we constantly have monitored them by observing them, recording them and especially by talking to them, which has represented our primary method. We often have shared our observations, have suggested examples of good practice and have collected them into the table entitled Methods and strategies for developing responsibility and monitoring progress. Keywords: pupils with special needs, responsibility, formative assessment Problemsko stanje Ucenci s posebnimi potrebami za sodelovanje pri pouku potrebujejo veliko motivacije in individualni pristop. Njihova samopodoba je nizka, imajo težave z izražanjem custev in posledicno tudi z vedenjem. S projektom smo želeli okrepiti njihova mocna podrocja, dvigniti njihovo samopodobo in rezultate ucenja. Vizija naše šole se namrec glasi: Ucence z znanjem in odgovornostjo, skupaj s starši ucimo in vzgajamo za življenje. Ucence smo navajali na samostojno ucenje in sprejemanje odgovornosti za svoja dejanja, dosežke. Pri iskanju najbolj ustreznih oblik in metod dela z otroki s posebnimi potrebami so nam bila v pomoc nekatera teoreticna izhodišca. Predvsem smo izhajali iz posebnih potreb ucencev oziroma motenj v duševnem razvoju. Branka Jurišic pravi: »Ljudje z motnjami v duševnem razvoju so drugim ljudem bolj podobni, kot pa se od njih razlikujejo. Imajo želje, prijatelje, interese in težave. V predšolskem obdobju jih vecina hodi v vrtec, pozneje v šolo in po dokoncanem šolanju se zaposlijo. Vcasih so njihove potrebe vzgoje, izobraževanja in dela drugacne, posebne. Zato tudi sodijo v skupino oseb s posebnimi potrebami.« (Osnovne znacilnosti oseb s posebnimi potrebami, ki imajo motnje v duševnem razvoju.) Ucenci, kasneje ljudje s posebnimi potrebami, predvsem skupina z motnjami v duševnem razvoju, so lahko v življenju prikrajšani za mnogo stvari. Zaradi intelektualinh primanjkljajev in nižjih sposobnosti adaptivnega vedenja jih širša skupnost, družba pogosto ne jemlje kot sebi enakih. Zato je toliko bolj pomembno, da jih v casu izobraževanja ali usposabljanja/ucenja za življenje in delo opolnomocimo, opremimo s strategijami reševanja težav, predvsem pa vplivamo na njihovo samopodobo, samoiniciativnost v zastavljanju ciljev in jih pripravimo na odgovorno življenje. Pri tem pa moramo sodelovati tako ucenci, strokovni delavci in starši. Slednji so temelj, na katerem gradimo. Ker pa ucenci s posebnimi potrebami, predvsem ucenci z motnjami v duševnem razvoju delujejo vecinoma na konkretnem nivoju, potrebujejo drugacne metode in oblike dela, s pomocjo katerih lahko dosežejo zastavljen cilj, a po drugi poti, kot mogoce vrstniki. Zelo pomembna je sprotna povratna informacija in predlog za delo naprej. Ucenca je potrebno spremljati, opogumljati, mu vplivati zavest, da zmore. Sprotna povratna informacija in spremljanje ucenca sta del t. i. formativnega spremljanja, ki smo se ga posluževali v projektu. Formativno spremljanje procesa ucenja je našemu šolskemu prostoru že dobro poznano. Opredelimo ga lahko kot pedagoški dialog, v katerem ucitelj in ucenec soglasno spremljata, kontrolirata in usmerjata razvoj ucenja posameznika. Cilj je izboljšanje ucnega ucinka v procesu ucenja in cimbolj realna in korektna koncna ocena oz. vrednotenje naucenega (Komljanc, 2008). Formativno spremljanje procesa ucenja pomeni bolj izostreno spremljanje slehernega ucenca ob pomoci in povratni informaciji ucitelja za doseganje optimalnega rezultata ucenca, primernega njegovim realnim zmožnostim (Bat, 2012). Diagnoza predznanja in razvoja znanja je temeljna prvina formativnega spremljanja oziroma je ena izmed njegovih oblik. Temeljna nacela formativnega spremljanja znanja Natalija Komljanc (2008) strne v naslednjih nacelih: 1. Diagnostika predznanja (šibkih in mocnih podrocij). 2. Zagotavljanje stika med ucnimi stopnjami z navodili za izboljšanje znanja. 3. Zagotavljanje aktualne povratne informacije. Avtorica (Komljanc, 2008) navaja, da formativno spremljanje omogoca: - sprotno spremljanje ucencevega napredka, - ucencu pridobitev kakovostne povratne informacije in nasvet o izboljšanju znanja, - celostno spremljanje ucenca, - ucencu celovit vpogled v ucenje in znanje, - pravocasno odkrivanje vrzeli, nedela, - izboljšanje odnosov (uvaja notranjo kontrolo, uci samokriticnosti, samoevalvacije, postavlja nova merila za uspeh), - možnost ucencevega lastnega vplivanja na svoje znanje in uspešnost, ni vec zunanjega usmerjevalca, ocenjevalca. Pri spremljanju ucenca in navajanju na lastno zastavljanje ciljev, spremljanje le-teh nam je bil kot glavna metoda pogovor, ucni pogovor. Le ta je definiran kot razgovor med uciteljem in ucencem pri pouku. Uporabljamo ga lahko v vseh etapah vzgojno izobraževalnega dela. Z ucnim pogovorom lahko kombiniramo še druge metode. Metoda je primerna predvsem takrat, ko lahko o doloceni stvari pri ucencih že ugotovimo neko predznanje (Kramar, 2009). Cilji ucnega pogovora po Resnik Planinc 2012 so: - razumevanje informacij, - pridobivanje novega znanja, - samostojno razvijanje in poglabljanje vsebine, razumevanja, - navezovanje na lastne izkušnje, druge vsebine. Ob vsem tem pa ucenci razvijajo tudi spoznavne sposobnosti, osebnostne lastnosti, socialne kompetence. Ucni pogovor pa mora biti tudi komunikacijsko, jezikovno ustrezen in jasno strukturiran. Le tako bodo cilji doseženi. Pomemben sestavni del razgovora so tudi dialoške spodbude, med katere štejemo uciteljeve ukrepe, posege v razgovor, s katerimi ucence spodbuja, usmerja in jim daje namige za oblikovanje odgovora (Kramar, 2009). Ucni pogovor je zelo dobrodošla metoda pri formativnem spremljanju znanja ucenca. Predvsem je pogovor dobrodošel pri ucencih s posebnimi potrebami, saj je za marsikaterega izmed njih najlažja metoda komunikacije. Seveda pa se ravno pri tem pri ucencih s posebnimi potrebami pojavljajo tudi težave. Ne obvladajo maternega jezika, imajo slabši besedni zaklad, prisotna je dvojezicnost idr. Tako je ucni pogovor pri teh ucencih dobrodošel tudi zato, saj z njim krepimo njihove komunikacijske spretnosti. Omogoca spremljanje ucenca, vodenje, bodrenje, spodbujanje, ugotavljanje predznanja, nudenje povratne informacije. S tem, ko smo ucence spremljali, ugotavljali njihovo predznanje, mocna podrocja in jim pomagali pri zastavljanju in evalviranju lastnih ciljev in dosežkov, smo jih navajali na odgovornost pri sprejemanju odlocitev, odgovornost za svoje dosežke. Cilji projekta Cilj projekta: Pri ucencih razvijati sposobnost zastavljanja lastnih/individualnih ciljev ter spremljanja le-teh. Raziskovalno vprašanje: Kako z izboljšanjem ucnega pogovora z ucenci doseci boljše sodelovanje otrok pri pouku. Potek dela in obdelava podatkov V vzorec so bili vkljuceni vsi ucenci šole, to so ucenci z lažjimi, zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju. Nekateri imajo kombinacijo vecih motenj. Na zacetku izvajanja projekta smo izbirali le dolocene ucence, dokler nismo uvedli dejavnosti, ki so potekale na ravni celotne šole. Ker smo projekt izvajali v razlicnih oddelkih, smo se posluževale razlicnih metod dela. Najbolj pogosto smo uporabili prav pogovor, ki smo ga že na zacetku izpostavili kot našo kljucno metodo. Cilj te metode je bil, da ucenci sami izrazijo svoje želje, potrebe in si na podlagi tega sami zastavijo cilje, ki bi jih radi dosegli. Te cilje smo skupaj z ucencem zapisali in na koncu njihovo uresnicitev z ucencem tudi preverili. Ker pa pogovor za zunanje opazovalce, ki v našo šolo niso neposredno vpeti, ne bi pokazal želenih rezultatov, smo uporabili tudi metodo fotografije in videoposnetka. Predvsem v posebnem programu, kjer je napredek pocasnejši in ga lahko opaziš zgolj v daljšem casovnem obdobju, je bil posnetek toliko bolj relevanten. Podatke smo ob govorilnih urah, neformalnih srecanjih, sestankih strokovnih skupin predstavili tudi staršem. S potekom našega dela so bili seznanjeni tudi ostali delavci šole. V mesecu juniju pa smo projekt že drugic predstavile tudi na mednarodnem nivoju, na Centru za odgoj i obrazovanje Cakovec. Ugotovitve in spoznanja ter širjenje novosti Inovacijski projekt Razvijanje odgovornosti pri ucencih s posebnimi potrebami je postal nepogrešljiv “dokument” naše šole. Je namrec sredstvo za uresnicitev vizije šole. Aktivnosti inovacijskega projekta so prepletene z aktivnostmi, ki jih predvidevata Razvojni nacrt in Vzgojni nacrt šole. Projekt je prav tako vpet v projekt Zdravje in Pravila šolskega reda. Skozi izvajanje tega projekta smo strokovni delavci veliko pridobili, predvsem pa nam je v zadovoljstvo podatek, da se je izboljšalo sodelovanje s starši, starši prihajajo v šolo in so z našim delom zadovoljni. S projektom se je pricela tudi prireditev Mi zmoremo, ki je vsako leto vrhunec dogajanja na naši šoli in šolo dobro predstavi tudi v širšem okolju. Ucenci imajo priložnost pokazati, kaj so njihova mocna podrocja in cesa vse so se naucili. Prireditev je odlicno sprejeta tudi s strani staršev, ki dodajo tudi svoj prispevek. Metode in oblike dela, ki so se zvrstile skozi izvajanje projekta, smo zbrali v tabeli z naslovom Metode in strategije za razvijanje odgovornosti in spremljanje napredka. Projekt je preko razlicnih metod in oblik dela potekal na celotni ravni šole. Predvsem so za izpostaviti Prstan zaupanja, Povejmo si, Dobro jutro krog, Semafor custev, Starši staršem, Mi zmoremo. Te oblike dela so veliko doprinesle k odgovornosti staršev, uciteljev in ucencev. Podobni nacini dela bi se lahko uporabili tudi na drugacni populaciji otrok. Dragocena bi bila tudi izkušnja izmenjave teh metod z drugimi šolami, ki izvajajo prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program. Zagotovo pa so postali vodilni nacini dela našega zavoda in bodo to tudi v prihodnje. Tesno so povezali namrec tri glavne “akterje” v vzgojno izobraževalnem procesu, starše, ucitelje in ucence. Tabela 1: Metode in strategije za razvijanje odgovornosti in spremljanje napredka POIMENOVANJE Kako smo jo izvajali? Natancen opis. Cilji, ki smo jih dosegali? Kako smo vedeli, da ucinkuje? Ciljna skupina – s kom smo jo izvajali? VŽN - pred obravnavo nove ucne snovi smo preverili, kaj o tej snovi že znamo (V), nacrtovali, kaj želimo znati (Ž) in na koncu pogledali, kaj smo se naucili (N) - interes za ucenje, vedoželjnost, samozastavljanje ciljev novo znanje v razdelku, kaj smo se naucili (N) vsi ucenci, prilagojeno Moj dodatni zvezek - pred zacetkom vstopa v nov ucni sklop pri družboslovju smo ucencem pripravili snopic, ki je vseboval cilje ter standarde znanja tega sklopa, željeno oceno in doseženo - sprotno ucenje, odgovornost za dobljeno oceno interes pri ucencih izboljšanje ocen NIS, pouk pri družboslovju oceno ob koncnem ocenjevanju; prvo uro so pregledali cilje in dopisali, kaj že okrog obravnavanega cilja vedo; nato so sproti po vsaki ucni uri vpisovali, dopolnjevali vsebine, ki so bile povezane z dolocenim ciljem oz. standardom znanja; ti snopici so bili prilagojeni posamezniku (ucenec, ki je imel težave z grafomotoriko, je imel vecji prostor, crtne omejitve …), 1x tedensko smo potem preverili, ce so omenjene cilje usvojili (+, +/-, -) in dopolnili s tem, kaj se mora še nauciti, da bo cilj usvojil v celoti oz. ob ocenjevanju dobil želeno oceno. Dnevnik domacih nalog - nastavili smo dnevnik, kamor so po dnevih vpisovali vse naloge, obveznosti vseh predmetov in so jih imeli - odgovornost do opravljanja domacega dela opravljanje domacih nalog NIS tako zbrane na enem mestu Opomniki - ko so imeli domaco nalogo so si na svoj predmet, ki so ga zagotovo doma vzeli v roke nalepili barvni listek, ki jih je opomnil, da morajo nekaj narediti oz. da ne smejo necesa pozabiti - odgovornost do opravljanja domacega dela opravljanje domacih nalog NIS, slovenšcina Delo z listki - obliko uradnih besedil smo utrjevali s pomocjo listkov, ki so jih zlagali na ustrezno mesto na papirju, tako so utrdili obliko, pozneje pa so te liste dopolnili s sestavinami oz. vsebinami ter na ta nacin usvojili npr. kje se zapiše nagovor, kje naslov pošiljatelja …. - višja ucna uspešnost in zapomnitev usvojena oblika besedila in uporaba le-te NIS, slovenšcina Trak/daljica znanja - trak znanja nam je služil za utrjevanje pravopisa, velike in male zacetnice, krajšav … -vsak dan smo - lastno vrednotenje - boljši rezultati usvojene prvine pravopisa NIS, slovenšcina zapisali deset besed. - zapis je uciteljica pregledala, napak ni popravljala, ampak je ob vrstici, kjer je bila napaka narisala zvezdico, kar je ucencem dalo povratno informacijo, da nekaj ni vredu in jih usmerilo v iskanje napak, utemeljevanje … pozneje so napake iskali ucenci drug drugemu - ko so napako našli so utemeljili pravilen zapis - na linearni trak smo potem oznacili, koliko pravilnih zapisov je posameznik imel Želim si... - ucitelj vodi ucenko na podrocju razvijanja samostojnosti skozi razgovor o tem, kaj vse bi si ona želela doseci pri svoji samostojnosti; - ucenka si sama zastavi - samozastavljanje ciljev in evalvacija le-teh na podrocju razvijanja samostojnosti - posnetki zacetnega, koncnega in vmesnih stanj - samostojnejše in samoiniciativnješe opravljanje nalog na PPVI cilje, ti se spremljajo s posnetki, na zacetku ucenja dejavnosti, ki si jo je ucenka izbrala in na doloceni tocki, ko ucenka dejavnost že bolj usvoji podrocju razvijanja samostojnosti Izdelek po fazah - ucenci z zmernimi, težjimi, težkimi motnjami v duševnem razvoju so sodelovali pri masovni izdelavi izdelkov; vsak je delal tocno doloceno fazo, za katero je bil odgovoren in jo je uspešno obvladal - odgovornost ucencev pri delovnih vešcinah koncni izdelek za prodajo in izboljšane rocne spretnosti ucencev PPVI Vaja za sprošcanje in umirjanje - na zacetku vsake ure socialnega ucenja izvedemo vajo za sprošcanje in umirjanje - sedimo za mizo - pomembno je, da smo v tišini in ne motimo sošolcev - cas vaje vsako naslednjo uro podaljšujemo oziroma se za cas vaje - ucenci se na zacetku ucne ure sprostijo in umirijo - samovrednotenje ucencevega sodelovanja pri vaji za sprošcanje in umirjanje vecje število vpisanih ucencev v zeleno polje pod zelenega smeška NIS dogovorimo skupaj na zacetku ure - vsak ucenec po koncani vaji ovrednoti svoje sodelovanje in vpiše svoje ime na plakat v zeleno polje pri smejocem smešku ali v rdece polje pri žalostnem smešku - njegov predlog potrdijo tudi ostali sošolci in uciteljici Zmorem - na pobudo ucenke se pripravi glasbeno tocko ples - ucenka sama predlaga skupino, ki bo udeležena pri plesni tocki, izbere glasbo, naredi nacrt vaj - ucitelj ucenko vodi po fazah in nacelih AR - pri ucencih razviti vešcino nacrtovanja dolocenega dogodka po nacelih AR - nastop na šolskih prireditvah PB Mi zmoremo-prireditev - prireditev, kjer se ucenci predstavijo s svojimi - skozi nastope krepiti pozitivno samopodobo - pozitiven odziv okolice, staršev vsi mocnimi podrocji - vodilo prireditve je zgodba, skozi njo si sledijo tocke ucencev - motiviranost ucencev in želja po sodelovanju Povejmo si - jutranja dejavnost pri prvi uri pouka - v posebnem programu je to Dobro jutro krog, v nižjem izobrazbenem standardu pa Povejmo si - prvih nekaj minut casa pri prvi šolski uri se nameni pogovoru z ucenci o razlicnih stvareh (kaj so delali, kako se pocutijo, ce je kaj narobe….) - ucenci se umirijo in so pripravljeni sodelovati pri pouku - boljše sodelovanje in umirjenost ucencev vsi “Prstan zaupanja” - mesecno srecanje vseh ucencev in uciteljev, ki ga pripravita vodja projekta in en ucenec na doloceno aktualno temo - pogovor vseh o doloceni temi - lahko se obeležujejo kakšni pomembni dnevi v mesecu - urjenje vešcin nacrtovanja dolocenega dogodka - krepitev mocnih podrocij ucencev - krepitev pozitivne samopodobe - urjenje vešcin razgovora, argumentiranja - ucenci so pricakovali srecanja - ucenci so v skupini ali individualno povedali svoje izkušnje o doloceni tematiki, ki je bila prisotna na Prstanu zaupanja vsi - delo lahko poteka po metodi VŽN - lahko vkljuceni ucenci, ki so drugace zapostavljeni in tu pridejo v ospredje Starši staršem - skupina za samopomoc, kjer se srecujejo starši, ki ob vodenju strokovnega delavca skozi razgovor išcejo odgovore na svoje dileme, vprašanja - staršem omogociti neformalna srecanja z možnostjo razgovora in strokovne podpore - staršem nuditi informacije, ki bi jih želeli sami izvedeti - pozitivno ocenjeni evalvacijski vprašalniki ob koncu srecanj - želja po nadaljevanju srecanj tudi v prihodnosti starši Semafor custev - mesecna evalvacija pocutja - ucenci vsakodnevno oznacujejo svoje pocutje na dvostopenjski lestvici smeškov - zapišejo lahko tudi, zakaj so se tako pocutili in to odložijo v posebno kuverto - ob koncu meseca sledi evalvacija s strokovnim delavcem, - spremljanje pocutja ucencev - analiziranje opredelitev pocutja ucencev izboljšano pocutje ucencev (vedno vec smeškov) vsi lahko individualno, lahko skupinsko Literatura Bat, N. (2012). Formativno spremljanje kot oblika preverjanja znanja. Diplomsko delo: Maribor, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. Komljanc, N. (2008). Razvoj didaktike ocenjevanja znanja. Didaktika ocenjevanja znanja. V: Razvoj didaktike na podrocju ocenjevanja znanja. Zbornik prispevkov. Zavod RS za šolstvo. Kramar, M. (2009). Pouk. Nova Gorica: Educa, Melior. Osnovne znacilnosti oseb s posebnimi potrebami, ki imajo motnje v duševnem razvoju. (2012). Pridobljeno dne 16. 4. 2014 iz http://www.vrtec-litija.si/wp-content/uploads/2012/12/Osnovne-zna%C4%8Dilnosti-oseb-s-posebnimi-potrebami-ki-imajo-motnje-v-du%C5%A1evnem-razvoju.pdf. Resnik Planinc, T. Ucne oblike in ucne metode. Pridobljeno 11. 7. 2015 iz http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/TrajnostniRazvoj/Ucne_oblike_in_ ucne_metode.pdf. Ekonomska šola Murska Sobota, Srednja šola in gimnazija, Noršinska ul. 13, 9000 Murska Sobota ELEKTRONSKI UCITELJ 2014/ 15 Vodja inovacijskega projekta: mag. Metka Gelt Sodelavci: Nataša Gomiunik (profesorica psihologije), Renata Ivanic (profesorica informatike) Konzulent: / Povzetek: S pomocjo komunikacijskih tehnologij smo poskušali pri dijakih vzpodbuditi vecji interes za ucenje in delo. Dijaki so si oblikovali skupno spletno stran in spletno ucilnico, kjer so nalagali najrazlicnejša gradiva za posamezne predmete. Tako oblikovano gradivo je bilo potem dostopno tudi drugim dijakom v procesu ucenja (npr. dijakom, ki so odsotni zaradi bolezni, pedagoških pogodb). Dijaki so izdelovali e-ucna gradiva pri urah, zgodovine, psihologije in informatike. Med samim delom se je pokazalo, da so dijaki na tak nacin hitreje usvojili znanje. Pri pouku zgodovine smo še šli korak dlje in smo vkljucili terensko delo in snemanje kratkih dokumentarnih filmov. Tako se je kmalu po zacetku delovanja inovacijskega projekta porodila ideja, da bi na drugacen nacin obeležili prihajajoco 70. obletnico konca 2. svetovne vojne. S pomocjo lastnega dokumentarnega filma smo poskušali prikazati dogodke, ki so vodili v tragedijo celotnega cloveštva. Film je bil posnet na terenu, saj smo si ogledali koncentracijsko taborišce Mauthausen pri avstrijskem mesti Linz. Abstract: We tried to encourage the student’s interest for learning and work, with the help of communicational technologies. The students designed a joined web page and web-classroom, where they uploaded different materials for individual subjects. This way the material was accessible to other students in the learning process (e.g. students that were absent because of sickness, or students that have a pedagogical contract). The students made the e-learning materials during history, psychology and informatics classes. While working on these classes, it was shown, that the students, acquired knowledge faster. In history class we went even further and integrated fieldwork and made short documentaries. A short time after we started the innovation project, we had the idea to commemorate the 70. Anniversary of the end of World war 2, in a different way. We tried to show the events that lead into the tragedy for all of humanity, with the help of our own documentary. The movie was recorded on the field, while we were on the field trip in the concentration camp Mauthausen in Linz, Austria. Kljucne besede: e- gradiva, ucenje, samoiniciativa, ucenje na daljavo, sodobna tehnologija, zgodovina, psihologija Problemsko stanje Opis problema v praksi Ker živimo v casu hitrega tehnološkega napredka smo poskušali na najbolj enostaven nacin razložiti dolocene vsebine posameznih predmetov z uporabo IK tehnologije. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) Podajanje informacij je eden od najpomembnejših dejavnikov cloveškega razvoja. Uporaba IKT je postala nuja v vseh življenjskih procesih. Glavni namen uporabe e-gradiv pri pouku je motiviranje dijakov za ucenje in delo pri pouku. Poraba e-gradiv mora biti naravnana predvsem kot na dodaten izobraževalni vir v vzgojno-izobraževalnem procesu. Prednost, ki jo predstavljajo e-gradiva, je v individualizaciji pouka. Tak pristop omogoca dijakom drugacno ucno aktivnost. (Rebernak 2008) Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Kako preko elektronskih ucnih gradiv usvojiti ucno snov pri pouku Opis razlogov za izpeljavo raziskave Dijaki izdelajo e-ucna gradiva pri urah, znanje med tem procesom usvojijo. Gradivo je potem dostopno tudi drugim dijakom v procesu ucenja (npr. dijakom, ki so odsotni zaradi bolezni, pedagoških pogodb). Pricakovani cilj inovacije je dosežen. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve Prvi tedni so bili posveceni sami organizaciji projekta »Elektronski ucitelj«, kateri oddelki bi bili najprimernejši za sodelovanje. Vkljucili so se 1. in 3. letniki ekonomske gimnazije, vsak s svojim pristopom do »elektronskega ucitelja«. Pri 1. letnikih je potekalo nacrtovanje dejavnosti, preko spletne ucilnice in oddelcne facebook strani. Pri pouku zgodovine so iskali literaturo, slike in videoposnetke, ki bi bili primerni za doloceno podrocje. Pri 3. letnikih je bilo v zacetku predvideno tudi oblikovanje spletne ucilnice in oddelcne facebook strani. Vendar je s strani dijakov prišlo do iniciative, kjer bi se ucna snov predstavila v okviru dokumentarnega filma. V okviru pouka psihologije je profesorica vkljucila v projekt dijake 1. in 2. letnika ekonomski tehnik - poklicno tehniško izobraževanje. Dijaki so izbrali podrocje, ki jih je pri psihologiji najbolj pritegnilo in predstavili teoreticna izhodišca izbranega podrocja. Iskali so literaturo, videoposnetke, slike povezane z izbranim podrocjem. Vecinoma so se odlocili za Power point predstavitve. Po usvojitvi ucne snovi, so izdelali ucne pripomocke (delovne liste, križanke, »iskanje besed«, sestavljanje verza, spletno stran). Vsa gradiva so objavljena v spletni ucilnici. Tako bodo lahko tudi ostali dijaki te pripomocke uporabili za ucenje psihologije. Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevale k uspešnemu zakljucku projekta Glavno težavo je predstavljal cas in prostor, predvsem kar se tice snemanja in montiranja dokumentarnih filmov. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta V casu vzpostavitve spletne ucilnice in facebook strani za en oddelek, je prišla pobuda tudi s strani ostalih oddelkov, da bi si tudi oblikovali spletno stran oz. facebook profil za posamezne predmete. Pri pouku informatike so se dijaki poglobili v znanje snemanja in montiranja kratkih filmov. Obdelava podatkov Opis vzorca Sprotna spremljava in delna evalvacija ob vsakem novem koraku (pisanja scenarija za filme, snemanje, montaža filmov). Ovrednotenje uvedenih novosti v dejanskem okolju, ali so dijaki sprejeli novost in bodo jo tudi uporabljali. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) Metoda opazovanja pri kateri se opazovalec ne vmešava v potek dogodkov. Metode obdelave podatkov Metode, ki smo jih uporabili pri obdelavi podatkov so odvisne od nacina predstavitve dobljenih rezultatov pri javnosti, pri predstavitvi delovanja spletne strani in predstavitvi dokumentarnih filmov na naši šoli. Prikaz rezultatov Rezultat so 4 posneti in predvajani dokumentarni filmi. Pri psihologiji so rezultati ucna gradiva, ki so jih izdelali dijaki za dijake (metoda prakticnih del). Prikazani so v spletni ucilnici. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Projektno delo smo zakljucili z predstavitvijo dokumentarni filmov, ki so jih dijaki posneli na temo "Preganjanje Judov in nastanek koncentracijskih taborišc". V samo predstavitev smo vkljucili tudi pogovor z gospo Eriko Fürst, ki je preživela Auschwitz Projekt smo predstavili tudi na šoli v okviru predstavitve primerov dobre prakse. Opis posledic izpeljave projekta v okolju . Zelo pozitiven odziv s strani sodelavcev in javnosti. . Dijaki so motivirani za delo z IKT in raziskovanjem na terenu. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Z izvajanjem si prizadevamo izboljšati ucno pomoc med dijaki, z uvedbo elektronskih medijev jo delamo dostopnejšo uporabnikom Možnosti uvajanja v druga podrocja E- gradiva je mogoce uvajati pri vseh predmetih Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Ostalim lahko nudimo pomoc pri organizaciji snemanja dokumentarnih filmov in pri pripravi spletnih strani za dijake. Literatura Spletni vir: http://www2.arnes.si/~breber1/zg/clanki/viz_clanek.pdf Osnovna šola Brežice Levstikova 18, Brežice 8250 Brežice FLEKSIBILNO IZVAJANJE POUKA V 5. RAZREDU 2011 - 2015 Vodja inovacijskega projekta: Mojca Ðordevic, prof. RP Sodelavci: Klaudija Horvat, prof. RP Jožica Kožar, uciteljica RP Polona Švajger, prof RP in TJA v prvi in drugi triadi Marjanca Pecar, prof, ŠPO Miran Abram, prof. ŠPO Nina Tucovic, prof RP in TJA v prvi in drugi triadi Darja Kalin, univ. dipl. pedagog in andragog Konzulent: dr. Stanka Preskar, Zavod za šolstvo, OE Novo mesto Povzetek: Fleksibilni predmetnik je bil uveden v slovenski šolski prostor z namenom, da bi z drugacno casovno organizacijo pouka (strnjeno poucevanje predmetov, blok ure) dosegli izboljšave na podrocju ucne prakse (znanje in spretnosti, individualizacija in diferenciacija, potek in dinamika ucnega procesa, aktivnost, vloga in odnos ucitelja in ucenca, ucna tehnologija, metode in oblike dela, motivacija ucencev, komunikacija ucencev in uciteljev) (Nolimal in Kalin, 2011). »Fleksibilni predmetnik je priložnost, da vzpostavimo taka ucna okolja, ki omogocajo ucinkovito udejanjanje sodobne oz. hevristicne didakticne paradigme, ki – ob smiselnem in komplementarnem povezovanju in dopolnjevanju s tradicionalno oz. klasicno – omogoca optimalen razvoj vsakega posameznega ucenca in s tem ucinkovitejše udejanjanje ciljev kurikularne prenove devetletne osnovne šole« (Nolimal in Kalin, 2011, str. 27). Pozitivni rezultati takšnega organiziranja, nacrtovanja in izvedbe ucno-vzgojnega procesa so vplivali tudi na odlocitev naše šole, da fleksibilni predmetnik uvede tudi v petem razredu. Uvedli smo obe obliki fleksibilnega predmetnika (strnjeno poucevanje predmetov, blok ure) in bili zadovoljni z uvedenimi spremembami. Z inovacijskim projektom Fleksibilno izvajanje pouka v petem razredu smo na naši šoli želeli uvesti spremembe, ki omogocajo ucitelju razredniku delno razbremenitev, saj se mu zmanjša obseg ucnih predmetov. Tako ima ucitelj vec casa, da nacrtuje ucni proces (upošteva individualizacijo in diferenciacijo) ter pripravi preverjanje in ocenjevanje znanja. Projekt uvaja ucence v predmetni pouk, saj se poveca uciteljski zbor, kar je znacilno za pouk v drugi in tretji triadi. Ucenci se postopno navajajo na vecje število uciteljev, ki jih poucujejo, njihov stil poucevanja. Abstract: Flexible curriculum was brought in to the Slovenian school premises in order to, with a different time organization of school lessons (serried teaching of school subjects, double periods), achieve improvements in teaching practice (knowledge and skills, individualization and differentiation, the course and dynamics of the learning process, activity, the role and relationship of teacher and student, learning technology, methods and forms of work, motivation of students, communication between students and teachers) (Nolimal in Kalin, 2011). “Flexible curriculum is an opportunity to establish learning environments that enable effective implementation of modern or heuristic teaching paradigm, which - having meaningful and complementary integration and complementation with traditional or classic - enables optimal development of each individual student and with that it enables more effective actualization of goals given in curricular reform of nine-year primary school“ (Nolimal in Kalin, 2011, p. 27). Positive results of such organization, planning and execution of educational process influenced our school too. So it has decided to introduce flexible curriculum in fifth grade. We have initiated both forms of flexible curriculum (serried teaching of school subjects, double periods) and were satisfied with initiated changes. Through the innovative project Flexible teaching in the fifth grade, we wanted to make changes that give the class teacher partial relief, because it reduces the range of subjects. Because of that the teacher has more time to plan the learning process (takes in to account the individualization and differentiation) and for the preparation of knowledge testing and assessment. The project introduces students to the second stage of basic education by increasing the teachers' council, which is typical for classes in the second and third triad. Students are gradually getting used to the greater number of their teachers, their teaching styles. Kljucne besede: fleksibilni predmetnik, strnjeno poucevanje predmetov, blok ure, fleksibilno izvajanje pouka, zmanjšan obseg ucnih predmetov Problemsko stanje Opis problema v praksi Vodenje vzgojno-izobraževalnega dela v 5. razredu je za enega ucitelja, ki vodi svoj oddelek pri vseh ucnih predmetih, razen praviloma ne pri tujem jeziku in morda še enem enournem predmetu, obsežno delo. Zahteva veliko vsebinskih in didakticnih priprav (individualizacija, diferenciacija), sprotno pregledovanje ucencevih šolskih in domacih pisnih izdelkov, nacrtovanje preverjanja in ocenjevanja znanja ter pregledovanja, analize in vrednotenja slednjega. Porodila se je ideja, da bi vodile vzgojno-izobraževalno delo še v katerem od petih razredov, ne le v svojem maticnem oddelku in tako ne bi poucevale vseh ucnih predmetov. To je na naši šoli izvedljivo, saj imamo tri, vcasih pa tudi štiri oddelke petošolcev. Z inovacijskim projektom Fleksibilno izvajanje pouka v 5. razredu smo ob sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo Novo mesto na naši šoli zaceli v šolskem letu 2011/ 2012 in ga izvajali štiri leta. Prvo leto smo ga izvajali le v dveh oddelkih petega razreda, naslednja leta pa v vseh oddelkih petega razreda. Fleksibilno izvajanje pouka v 5. razredu izvajamo tako, da razrednicarke petih razredov vodimo ucno-vzgojni proces v vseh oddelkih, ne le v svojem. Zaradi tega se poveca število uciteljev, ki poucujejo posamezni razred, kar pa v nekaterih oddelkih presega zakonsko doloceno število. S fleksibilnim izvajanjem pouka ucence navajamo na pouk, ki je znacilen za drugo, predvsem pa tretjo triado. Ucenci se uvajajo v drugacno izvajanje pouka, ko vecino šolskega dneva in šolskega leta ne sodelujejo le s svojim razrednikom. Novost je povecano število uciteljskega zbora, vecino pouka pa jih poucuje razrednik. Vecje število uciteljev, ki jih poucujejo, pomeni postopno prilagajanje na razlicne osebe, stile poucevanja, zahteve, osebni pristop. S tem se navajajo na lažji prehod v šesti razred, kjer se ucenci pri vsakem ucnem predmetu srecajo z drugim uciteljem. Fleksibilno izvajanje pouka je novost tudi za ucitelje v oddelcnem uciteljskem zboru. Vecji uciteljski zbor oddelka zahteva vec nacrtovanja in dogovarjanja ter usklajevanja v aktivu. Redni sestanki aktiva omogocajo lažje nacrtovanje pouka, dni s posebno vsebino, reševanje tekoce problematike v oddelku in s posameznimi ucenci. Omogoca lažje nacrtovanje dela z ucenci s posebnimi potrebami, še posebej nacine ter termine preverjanja in ocenjevanja znanja, zlasti napovedanega ustnega ocenjevanja. Ucitelj razrednik ima eno uro dopolnilnega pouka za dva oddelka ali eno uro dodatnega pouka za dva oddelka. Ucenci, ki obiskujejo dopolnilni pouk oz. dodatni pouk, imajo vecje možnosti dodatne ucne pomoci oz. vec možnosti poglabljanja znanja, saj po predpisanem predmetniku oddelku pripada 0,5 ure dopolnilnega in 0,5 ure dodatnega pouka na teden. Tako pa so pomoci oz poglabljanja znanja deležni vsak teden po eno šolsko uro. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) Izvajanje fleksibilnega predmetnika je bilo uvedeno po spremembi Zakona o osnovni šoli leta 2006 in se je izvajal že v šolskem letu 2006/ 2007. Za pripravo, uvajanje in spremljanje poskusa fleksibilnega predmetnika je bil odgovoren Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Namen fleksibilnega predmetnika je omogociti drugacno razporeditev tedenskega števila ur pouka v 7., 8. in 9. razredu. To pomeni, da se pouk nekaterih predmetov izvaja v obsegu letnega števila ur strnjeno v enem ocenjevalnem obdobju. Fleksibilnega izvajanja pa ne more biti pri: • pouku matematike, tujega jezika in športne vzgoje • pouku slovenšcine in italijanšcine ali madžaršcine na narodnostno mešanih obmocjih v 7. razredu • pouku slovenšcine in italijanšcine ali madžaršcine na narodnostno mešanih obmocjih v 8. in 9. razredu, pri cemer se lahko tedenske pol ure razporedi drugace, kot to doloca predmetnik . (Pravilnik o izvajanju poskusa fleksibilnega predmetnika v osnovni šoli, 2006) »Cilji fleksibilnega predmetnika so sledeci: Na šolah spodbuditi: • avtonomijo in strokovno odgovornost šol • razvoj fleksibilnih/šolskih predmetnikov in urnikov • »zmanjšanje« dnevne in tedenske obremenitve uciteljev in ucencev • medpredmetno (interdisciplinarno) nacrtovanje, poucevanje in ucenje • uvajanje raznolikih (ucinkovitih) didakticnih strategij poucevanja in ucenja – kakovostne spremembe v ucni praksi • v ospredju je aktivna vloga ucencev • razvoj raznovrstnih znanj in spretnosti • izmenjava in nadgradnja izkušenj ter znanj • izboljšanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela v splošnem« (Nolimal in Kalin, 2011, str. 62) Cilji projekta Izboljšava pedagoške prakse z uvedbo fleksibilnega predmetnika in fleksibilnega izvajanja pouka v 5. razredu • fleksibilno izvajanje predmetnika (GOS in DRU) v 5. razredu • fleksibilno izvajanje pouka v 5. razredu • vkljucevanje povecanega števila uciteljev v oddelek • dobro delovanje tima in organizacija dela • postopno uvajanje ucencev na predmetni pouk • razvijanje samostojnosti in odgovornosti ucencev • fleksibilno izvajanje dni s posebno vsebino (razrednik in drugi ucitelji v oddelku) • boljše poznavanje, razumevanje in vodenje posameznega oddelka • ucitelj ima možnost izbire podrocij, ki mu bolj ustrezajo • ucitelji se lažje posvecajo svojemu predmetnemu podrocju ter individualizaciji in diferenciaciji znotraj pouka Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve IZVEDBA PROJEKTA FLEKSIBILNO IZVAJANJE POUKA Na zacetku šolskega leta smo starše in ucence seznanili s projektom in nacinom fleksibilnega izvajanja pouka. Seznanili smo jih z naslednjimi novostmi: • Uciteljski zbor oddelka se poveca nad zakonsko predpisanim dolocilom. • Ucitelj razrednik poucuje le del predmetov. • Vsak razrednik je nosilec predmeta matematika. • Nekatere predmete poucuje drugi razredni ucitelj iz paralelke. • Šport, glasbeno umetnost in likovno umetnost poucujejo ucitelji iz tretje triade ali ucitelj razrednik. • Tuj jezik anglešcina poucuje ucitelj angleškega jezika. • Ucitelj razrednik ima eno uro dopolnilnega pouka za dva oddelka ali eno uro dodatnega pouka za dva oddelka. S tem imajo ucenci, ki obiskujejo dopolnilni pouk oz. dodatni pouk, vecje možnosti dodatne ucne pomoci oz. možnosti poglabljanja znanja, saj po predpisanem predmetniku oddelku pripada 0,5 ure dopolnilnega in 0,5 ure dodatnega pouka na teden. Tako pa so pomoci oz poglabljanja znanja deležni vsak teden po eno šolsko uro. • Dneve s posebno vsebino (tehniške dneve) izvaja ucitelj, ki je nosilec predmeta NIT. • Naravoslovne, kulturne in športne dneve izvaja ucitelj razrednik. • Pouk poteka v vec ucilnicah 5. razreda. Prvo leto smo projekt izvajali v dveh oddelkih. Razdelitev ucnih predmetov med dvema razrednicarkama je temeljilo na osnovi skupnega dogovora. Izbrali sta sledece. Vsaka razrednicarka je poucevala matematiko. Razrednicarka 5. a je imela naravoslovje in tehniko, glasbeno vzgojo, gospodinjstvo in dopolnilni pouk za ucence obeh oddelkov. V svojem oddelku je poucevala še likovno umetnost in šport. V njeni ucni obveznosti sta bila dva ucna predmeta manj, število ur pa je bilo zadostno (22,07). Izbrala je tista predmetna podrocja, ki so bila njena mocnejša podrocja. Razrednicarka 5. b je imela v obeh oddelkih slovenšcino, družbo in dodatni pouk za ucence obeh oddelkov. V njeni ucni obveznosti se je znatno zmanjšalo število ucnih predmetov, njena pedagoška obveznost pa ne. Tudi ona je izbrala po enakem nacelu. V njenem oddelku se je povecalo število uciteljev v oddelcnem uciteljskem zboru. Pri razdelitvi pedagoške obveznosti sta upoštevali vec vidikov. Med možnimi kombinacijami ucnih predmetov sta izbrali tisto, ki je izpolnila vec pogojev: enakomerno razdelitev ur med dvema razrednicarkama, njuna mocna podrocja in razdelitev ucnih ur uciteljem druge in tretje triade. SESTAVLJANJE URNIKOV Pri sestavljanju urnika sodelujemo vse uciteljice in ucitelji vkljuceni v projekt. Ob vnaprej dolocenem urniku predmeta TJA , ŠPO in LUM, ki jih poucujejo ucitelji predmetne stopnje, sestavimo urnike oddelkov, v katerih poucujemo. Pri tem je potrebno iskati najboljše rešitve, da optimalno uskladimo razporeditev ucnih predmetov skozi teden in delovni dan, da se ne prekrivajo obveznosti posameznega ucitelja v obeh oddelkih. Ucne ure NIT in DRU v vseh oddelkih razvrstimo tako, da so šolski ucbeniki »za na klop« dosegljivi vsem oddelkom. Tako ucencem omogocimo lažje šolske torbe. Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevale k uspešnemu zakljucku projekta Tako organizirano pedagoško delo ucitelju omogoca kvalitetnejše delo pri posameznem predmetnem podrocju. Ucitelj ima ob zmanjšanjem številu ucnih predmetov vec casa za kvalitetnejše nacrtovanje pouka, vsebinsko in didakticno pripravo (individualizacija in diferenciacija) ter sestavljanje, popravljanje nalog za preverjanje in ocenjevanje znanja. Ker poucuje še vsaj v enem oddelku isti ucni predmet, lahko lažje in bolje ohranja zahtevnost in kriterije ocenjevanja, saj vzporedno delo v dveh oddelkih omogoca boljšo objektivnost. Vsekakor se ucitelj prilagaja oddelku, njegovi dinamiki dela, posebnostim posameznikov in njihovim posebnim potrebam. Za ucitelje druge triade, ki doslej nismo izkusili takšne oblike dela, je to nova dimenzija, v kateri vidimo vec prednosti. Ena od njih je tudi drugacna dnevna dinamika dela, vecja razgibanost, ker se srecuješ z vec razlicnimi ucenci. To je v primerjavi z ustaljenim nacinom, ko je ucitelj razrednik vsak dan celo šolsko leto skoraj edini, ki vstopa v razred in z ucenci soustvarja skoraj sleherno šolsko uro in delovni dan, velika sprememba in tudi popestritev za ucence. Ucitelji, ki poucujejo v oddelku, dnevno sodelujejo in si izmenjujejo izkušnje, skupno lažje poišcejo nacine reševanja težav, ki se kažejo pri posamezniku ali skupini na podrocju ucenja, vedenja, socialnih odnosov. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta Cilji, projekta, ki smo jih zastavili, so doseženi. Tako organiziran pedagoški proces, ki uvaja fleksibilno izvajanje pouka v 5. razred, prinaša dobre rešitve pri organizaciji pouka in pozitivne spremembe za ucence in ucitelje. Obdelava podatkov Opis vzorca Izvajanje fleksibilnega pouka v dveh oddelkih – razdelitev ur Razrednicarka 5. a MAT SLO DRU NIT GUM GOS LUM ŠPO DOP OS PKK SKU PAJ ur 5. a 4 3 1,5 1 2 3 1 0,5 0,57 16,57 5. b 3 1,5 1 5,5 4 6 3 2 2 3 1 0,5 0,57 22,07 Razrednicarka 5. b MAT SLO DRU NIT GUM GOS LUM ŠPO DOD OS PKK SKU PAJ ur 5. a 5 3 8 5. b 4 5 3 1 0,5 0,57 14,07 4 10 6 1 0,5 0,57 22,07 Izvajanje fleksibilnega pouka v treh oddelkih – razdelitev ur Razrednicarka 5. a MAT SLO DRU NIT GUM GOS LUM ŠPO OS PKK SKUPAJ 5. a 4 1 ucna skupina 3 1,5 1 2 0,5 0,57 13,57 5. b 3 1,5 4,5 5. c 3 1 4 4 1 9 3 2 2 0,5 0,57 22,07 Razrednicarka 5. b MAT SLO DRU NIT GUM GOS LUM ŠPO DOD OS PKK SKUPAJ 5. a 5 5 5. b 4 5 3 1 2 1 0,5 0,57 17,07 5. c 4 10 3 1 2 1 0,5 0,57 22,07 Razrednicarka 5. c MAT SLO DRU NIT GUM GOS LUM ŠPO DOP OS PKK SKUPAJ 5. a 3 3 5. b 5. c 4 5 3 2 3 1 0,5 0,57 19,07 4 5 6 2 3 1 0,5 0,57 22,07 Prikaz rezultatov Prvo leto so bili ucenci v svoji maticni ucilnici in se ob odmorih niso selili v drugo ucilnico. V naslednjih letih pa smo se dogovorili, da bo ucitelj razrednik v svoji ucilnici, ucenci pa se bodo selili. V svojih predalckih v maticni ucilnici imajo ucna gradiva in pripomocke, ki so jim vedno na voljo. Dnevno se dogovorimo, kaj naj pustijo v šoli, kaj naj nesejo domov in tako skrbimo za lažje šolske torbice. Ucenci, ki imajo ucne težave na posameznih podrocjih, imajo vec možnosti za dodatno ucno pomoc, saj je dopolnilni pouk organiziran enkrat na teden. Tudi dodatni pouk izvajamo enkrat na teden. Dneve s posebno vsebino izvajamo razlicno. Tehniške dneve izvaja nosilka predmeta naravoslovje in tehnika, ostale dneve (naravoslovne, kulturne, športne) pa razrednicarke. Pri vsem tem je pomembno redno delo v aktivu, ki temelji na aktivnem sodelovanju, iskanju zanimivih idej, kriticnem vrednotenju lastnega dela in dela sodelavcev. Izrednega pomena je medsebojna pomoc pri tedenskem nacrtovanju pouka in drugih dejavnosti. Redno sodelovanje omogoca kvalitetno spremljanje vzgojno-izobraževalnega napredka oddelka in posameznikov. Na zacetku izvajanja fleksibilnega pouka ucenci potrebujejo nekaj vec pojasnil in usmerjanj, da usvojijo urnik in nov nacin izvajanja pouka. Novost so dobro sprejeli. Ugaja jim dnevna dinamika sprememb uciteljev, ki s svojim drugacnim osebnim in profesionalnim pristopom izvajajo pouk. Odzivi staršev so dobri, v teh letih izvajanja projekta so to obliko organizacije pouka sprejeli in jim ni vec nenavadna. Razrednicarke sodelujemo s starši tistih oddelkov, kjer poucujemo. Takšen nacin dela je doprinesel pozitivne rezultate tako za ucence, kot tudi za ucitelje. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Uciteljice petih razredov smo iskale možne rešitve, kako izboljšati organizacijo pouka v tem delu druge triade, kjer se razširi predmetnik in obseg ucnih predmetov ter se organizacija dela razrednega ucitelja preveša v nacin dela na predmetni stopnji. Ob odobritvi Zavoda RS za šolstvo OE Novo mesto za izvajanje inovacijskega projekta Fleksibilno izvajanje pouka v 5. razredu smo štiri leta tako organizirali pedagoški proces. S to obliko organizacije pouka smo zadovoljni tako ucitelji, ucenci in starši. Tesno sodelovanje v aktivu pripomore k dobremu nacrtovanju vseh ucno-vzgojnih dejavnosti, izmenjavi strokovnih znanj, izkušenj, lažjemu in boljšemu nacrtovanju individualizacije in diferenciacije (delo z nadarjenimi, ucenci z dodatno strokovno pomocjo) ter ucinkovitejšemu delu. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti S projektom smo seznanili ucitelje, ki so se udeležili letnih refleksij na zavodu za šolstvo in simpozija v Celju Civilna družba in šolski sistem. Možnosti uvajanja v druga podrocja Projekt je bil namenjen ucencem in uciteljem petih razredov, da bi z drugacno organizacijo in izvajanjem pouka dosegli izboljšave na podrocju individualizacije, diferenciacije, razvijanja samostojnosti in odgovornosti ter kvalitetnega timskega dela. Takšno prakso bi lahko uvajali tudi v cetrti razred. Literatura Navajanje literature po sistemu ISO (http://www2.arnes.si/~ljzotks2/gzm/dokumenti/literatura.html) • Nolimal, F., & Adlešic, G. (2008). Fleksibilni predmetnik - pot do vecje avtonomije, strokovne odgovornosti in kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela: Zbornik prispevkov. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. • Nolimal, F., & Kalin, J. (2011). Fleksibilni predmetnik - priložnost za izboljšanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela šol: [strokovna monografija]. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. • Pravilnik o izvajanju poskusa fleksibilnega predmetnika v osnovni šoli. Uradni list RS, št. 53/2006 (23. 5. 2006) Pridobljeno s http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200653&stevilka=2271. • Pravilnik o spremembi Pravilnika o izvajanju poskusa fleksibilnega predmetnika v osnovni šoli. Uradni list RS, št. 77/2007 (27. 8. 2007 ) Pridobljeno s http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200777&stevilka=4067. OŠ Blanca Blanca 13 8283 Blanca NA POTI K VECJEZICNOSTI IN VECKULTURNOSTI (SPOZNAVANJE TUJIH JEZIKOV IN KULTUR V 1. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU) 2010-2015 Vodja inovacijskega projekta: Mojca Hojski Tkavc, profesorica anglešcine in nemšcine Sodelavci: Tatjana Trebše, uciteljica RP, Majda Stopar, uciteljica RP, Ksenija Juh, uciteljica RP, Ina Zalokar, uciteljica RP, Diana Belca, vzgojiteljica mag. Vincenc Frece, ravnatelj Ana Mešicek, ravnateljica Konzulent: mag. Katica Pevec-Semec, ZRSŠ Ljubljana Povzetek: Za projekt smo se odlocili zaradi želje po postopnem uvajanju tujega jezika v redni pouk v 1. VIO. Želeli smo, da otroci spoznajo druge kulture in jezike, da se zavedajo, da smo ljudje med seboj sicer (lahko) drugacni, pa vseeno povezani in enakopravni. Anglešcina je jezik, ki nas danes spremlja na vsakem koraku, zato je smiselno z usvajanjem le te priceti že zelo zgodaj, vendar naj ucenje poteka s posnemanjem, preko didakticne igre, poslušanjem avtenticnih, a prirejenih, besedil, zgodbic, posnetkov in podobno. Pouk smo izvajali s pomocjo CLIL metode, kjer je delo potekalo v angleškem jeziku in kjer se je obravnavala snov predpisana z ucnim nacrtom, ki obicajno poteka le v maternem jeziku in na tak nacin smo razvijali tudi medpredmetnost in timsko delo med ucitelji razredne in predmetne stopnje. Ucenci so radi spoznavali nove kulture, iskali podobnosti in razlike med njimi in lastno kulturo, predvsem s pomocjo risank in posnetkov preko youtuba. Z udeležbo na seminarjih in izobraževanjih, ki so bili organizirani v sklopu projekta, smo izvedeli za veliko didakticnih novosti in nasvetov za izvajanje in popestritev pouka, vodja projekta pa se je še dodatno izobraževala in koncala študijski program izpopolnjevanja iz zgodnjega ucenja tujih jezikov. Abstract: We have decided to enrol into this project because we wanted to enable foreign language learning to our young learners at the beginning of their primary education. We wanted to show our children that there are different cultures and languages in the world, that we all differ but still we are connected in this global world and are equals. English is the language that accompanies us on every step we make therefore it is our belief that it should be taught to children as early in their lives as possible, but this learning process must be carried out through listening to songs, rhymes, stories…, miming, acting, didactic games with specific (language) goals and similar. Our lessons were carried out by the CLIL method, where the spoken language of the lessons was English, but the content of the lessons was the one prescribed with the national curriculum and is normally transmitted in the mother tongue thus Slovene. With the use of the CLIL method we have also used and developed materials connected with cross-curricular topics and in order for such lessons to be as effective as possible, team work between the teachers is necessary, which we have also fostered. The children loved learning about new cultures, comparing them to their own and finding similarities as well as differences between them by the help of cartoons, youtube clips and similar. Furthermore by attending seminars and conferences organized and held within this project, we have learned about new didactic methods, got a lot of advice and new ideas for enriching our ESL lessons and our project leader was motivated to deepen her knowledge in this area of teaching, so she enrolled and successfully finished a faculty course in this area. Kljucne besede: metoda dela CLIL, medpredmetno povezovanje, medkulturno in medjezikovno uzavešcanje in širjenje Problemsko stanje Opis problema v praksi Kot manjša podeželska šola smo ugotovili, da vecina ucencev (pre)pozna za tuji jezik le anglešcino in še pri poznavanju le te, so med njimi velike razlike, zato je smiselno z uvajanjem tujega jezika priceti cim prej in sistematicno ter z ucenjem le te(h) nadaljevati po celotni vertikali izobraževanja, najbolje zacenši že v predšolskem obdobju. Prav tako mlajši ucenci nimajo, v tako veliki meri, razvitega strahu pred neznanim, s spoznavanjem drugih kultur pa razvijajo empatijo do le teh, kar je v globalnem svetu pomembno. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) / Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Kako integrirati medkulturne in jezikovne kompetence ucencev pri pouku v 1. triletju osnovne šole? Opis razlogov za izpeljavo raziskave S projektom smo želeli: . razvijati in spodbujati zanimanje za vecjezicnost otrok, . razvijati in spodbujati interkulturno vzgojo na podlagi jezikovnih/medkulturnih zmožnosti (zavedanje o drugih kulturah in drugacnosti), . razvijati kreativnost, organizacijo (skupinsko delo in delo v dvojicah), . navajati na samostojnost, . razvijati vešcine timskega dela, . razvijati vešcine medpredmetnega sodelovanja in povezovanja, . razvijati in spodbujati didakticne usposobljenosti uciteljev za zgodnje poucevanje jezikov, . razvijati sodelovanje uciteljev RP in TUJIH JEZIKOV ter skupaj nacrtovati aktivnosti. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve Pregled UN predmetov razredne stopnje in tedenskega nacrta uciteljice RP ter dolocitev podrocja za izvajanje metode CLIL (poucevanje snovi v tujem jeziku) . zbiranje idej (pogovor z uciteljico, kako bi ona izvedla pouk, ideje uciteljice tujega jezika) . nacrtovanje ure (uvodna motivacija…) . izvedba ucne ure . evalvacija in refleksija Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevale k uspešnemu zakljucku projekta / Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta Posebnih kazalcev nismo spremljali, povemo pa lahko, da so ucenci pri taki obliki pouka zelo sodelovali, z veseljem so odkrivali in spoznavali druge kulture tudi preko razlicnih medijev in bili kreativni pri lastnem ustvarjanju. Prav tako so poglobili in nekateri tudi bolj ponotranjili snov, saj so jo ponovno slišali oz. so lahko pokazali, kaj na posameznem podrocju že vedo, nekateri tudi že v tujem jeziku. Obdelava podatkov Ker je projekt naravnan na izvedbo pouka, ucne ure, ne vsebuje obdelave podatkov v taki meri kot je tu opisana. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Z dosežki smo zelo zadovoljni, saj smo ugotovili, da ucenci z metodo CLIL bolj ponotranjijo temeljni program zapisan v UN hkrati pa se ucijo tujega jezika. Prihod ucitelja tujega jezika doživijo kot popestritev pouka in se le tega zelo veselijo. Prav tako mlajši ucenci niso obremenjeni s tem, da cesa še ne znajo povedati ali pa z izgovarjavo, so motivirani za delo oz. to motivacijo ni težko vzbuditi v njih. Mlajši ucenci namrec vsrkavajo znanje, so vedoželjni in z veseljem igrajo razlicne didakticne igre, ob tem pa se sploh ne zavedajo, da se tudi ucijo. Spoznali pa smo, da je za tako obliko dela potrebno dobro nacrtovanje pouka, poznavanje psihološke in pedagoške specifike ucencev tega obdobja ter timsko sodelovanje med ucitelji razredne stopnje in tujih jezikov Opis posledic izpeljave projekta v okolju Posledice so bile najbolj vidne v oceh ucencev, ki so v urah uživali, prav tako so tako obliko dela pohvalili starši. Poznal se je napredek pri poznavanju snovi temeljnega programa, sodelovali pa smo tudi z okolico ob razlicnih praznikih in dnevih dejavnosti. Pri ucencih pa smo opazili tudi premagovanje strahu pri uporabi jezika, saj se niso obremenjevali s tem, da necesa še ne vedo in tako se je pri pouku lahko slišal tudi takšen stavek: »A mi posodiš yellow, please…?« Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti CLIL metoda poucevanja vsebine predpisane v ucnem nacrtu podaja tako, da le ta tranfer poteka v tujem jeziku in tako bogati »osnovni« šolski program, saj ucenci doživljajo in spremljajo pouk tudi v tujem jeziku. Za tak nacin poucevanja pa je nujno potrebno dobro sodelovanje tako razrednega ucitelja kot ucitelja tujih jezikov, skrbno nacrtovanje in tudi poznavanje vsebine. Možnosti uvajanja v druga podrocja CLIL metoda se lahko prenese na bilo katero podrocje poucevanja snovi v tujem jeziku, s to metodo se širi tudi medpredmetno povezovanje in timsko delo uciteljev. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Mocni smo na podrocju medpredmetnega povezovanja in razvijanja timskega dela / sodelovalnega ucenja, zato lahko drugim šolam ponudimo primere dobre prakse. Literatura Monografija ZRSS o zgledih primerov CLIL-a E-portal (SIO.si) Spletne strani primerne za zgodnje ucenje tujih jezikov Primeri prakse drugih uciteljev Gimnazija Šiška Aljaževa 32 1000 Ljubljana S SAMOZAVEDANJEM DO USPEHA 2007- 2015 Vodje inovacijskega projekta: š.l. 2007/2008- 2011/12: mag. Mojca Zupan Zadravec, univ. dipl. psih. š.l. 2012/13: Marija Mišmaš Pintar, prof. anglešcine in dipl. bibl. š.l. 2013/14, 2014/15: Mateja Turk, prof. matematike Sodelavci: Zdenka Krzyk, prof. zgodovine in geografije Magda Marciuš, prof. ped. in soc. Marija Mišmaš Pintar, prof. anglešcine in dipl. bibl. Mateja Turk, prof. matematike Nataša Urankar, prof. zgodovine in sociologije mag. Mojca Zupan Zadravec, univ. dipl. psih Jana Koncilija, prof. slovenšcine Janja Dermastja, prof. nemšcine in pedagogike Konzulent: dr. Natalija Komljanc, Zavod RS za šolstvo Povzetek: Na Gimnaziji Šiška imamo vecinoma športne oddelke. Dijaki športniki imajo poleg šolskih obveznosti še vsakodnevne treninge, za vikend tekme, nekateri izmed njih pa so tudi clani razlicnih reprezentanc in so veliko odsotni od pouka. Zaradi ocitne (pre)obremenjenosti dijakov športnikov se je v porodila ideja, da bi dijake ucili, kako razvijati uspešne strategije ucenja, ki bi jim pomagale pri ucinkovitejšem ucenju. Že na zacetku izvajanja našega inovacijskega projekta smo se odlocili tako za direktni kot tudi za indirektni pristop poucevanja ucnih strategij. Direktni pristop pomeni poucevanje o splošnih ucnih strategijah (npr. kako organizirati cas za ucenje, kako povecati zapomnitev, izboljšati koncentracijo za ucenje), indirektni pristop pa pomeni, da ucitelj nekega predmeta s svojim nacinom poucevanja in vodenja pri dijakih razvija kompetenco ucenje ucenja za svoj predmet. Da bi bil transfer ucenja ucnih strategij uspešnejši, smo nacrtovali istocasno razvijanje strategij ucenja pri razlicnih predmetih (psihologiji, zgodovini, anglešcini, matematiki) in kot del obveznih izbirnih vsebin v prvih letnikih. Dijaki so sistematicno spoznali pomen dobrih zapiskov in izpiskov, uporabljali kompleksne bralne ucne strategije (PV3P, VŽN, Paukovo strategijo, razlicne graficne organizatorje) in nekatere specificne strategije v naravoslovnih znanostih (zaporedje korakov za reševanje problemov). Poleg tega smo se ves cas zavedali, da je pri dijakih zelo pomembno spodbujati osebno refleksijo v zvezi z ucenjem, da se zavedajo svojega procesa ucenja, kaj je dobro v tem procesu in kaj bi bilo potrebno spremeniti oziroma izboljšati in da ga znajo nadzorovati (metakognitivne strategije). V projekt so bili v zacetku vkljuceni samo rokometni oddelki. Kasneje smo aktivnosti v zvezi z zapiski in bralnimi ucnimi strategijami postopoma razširili na vse oddelke na šoli. Zaceli smo s prvimi letniki in vsako leto dodali novo generacijo. S sprotnimi evalvacijami smo ugotavljali, da dijaki bolje poznajo pomen in nacela dobrih zapiskov in izpiskov. S podrobnejšo analizo (predstavljeno v drugem delu tega zapisa) smo ugotovili, da so dijaki, ki so bili vec let pri vec predmetih vkljuceni v naš projekt, poznali in uporabljali raznovrstne pristope pri ucenju iz teksta in so bolj ozavestili svoj nacin ucenja. Abstract: At Gimnazija Šiška we have mostly sports classes. In addition to school work student athletes have daily practices, matches at the weekends, some of them are also members of different national teams and they rarely attend school lessons. Because student athletes have many commitments, we came up with an idea that students should learn how to develop successful study strategies that would help them to learn more effectively in less time. At the beginning of our innovative project, we decided for both direct and indirect approach to teaching study strategies. The direct approach means the teaching of general study strategies (e.g. how to organize time for studying, how to retain more information, how to improve concentration for learning). The indirect approach means, however, that the teacher of a certain subject develops the competency Learning to learn for their subject with their method of teaching and leading the students. To increase the transfer of learning the study strategies, we planned simultaneous development of study strategies in different subjects (psychology, history, English, mathematics), and as part of the compulsory optional subjects in the first year classes. Students systematically met and learnt about the importance of good notes (and note-taking) and extracts, the use of complex study-reading strategies (SQ3R, KWL, Cornell method, a variety of graphic organizers) and some specific strategies in the natural sciences (the sequence of steps for solving problems). In addition, we have realized that it is very important to encourage students to reflect on and be aware of their learning process; what is good in this process and what would be advisable to change or improve; and that they know how to regulate learning (metacognitive strategies). At first, the project included only handball classes. Later we gradually extended the activities in connection with note-taking and study-reading strategies to all classes of our school. We started with the first year students, and each year added a new generation. At the end of each year we carried out evaluation, which proved that students had better knowledge of the importance and principles of good notes and extracts. With a more detailed analysis (to be presented in the second part) we have realized that students who participated in our project in several subjects for several years knew and used a variety of approaches for learning from a text and were more aware of their own way of learning. Kljucne besede: ucenje-ucenja, bralne ucne strategije, delo z zapiski in izpiski, metakognitivne strategije Problemsko stanje Opis problema v praksi Zaradi velike obremenjenosti dijakov športnikov smo razvili idejo, da bi dijake ucili, kako razvijati uspešne strategije ucenja, ki bi jim pomagale pri ucinkovitejšem ucenju. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) Ucenje ucnih strategij je potrebno integrirati v gimnazijski ucni nacrt. V skladu z ugotovitvami razlicnih avtorjev (npr. Pecjak in Gradišar, 2002) je ucenje ucenja najbolj ucinkovito, ce se ga izvaja na indirekten nacin, pri katerem ucitelj s svojim nacinom poucevanja in vodenja razvija to kompetenco pri dijakih. Cilji projekta - Raziskovalna vprašanja 1. Kako spodbujati dijake k izdelavi ustreznih zapiskov med poukom glede na vnaprej podane kriterije? 2. Kako spodbujati dijake k razvijanju in ucinkoviti rabi bralnih ucnih strategij (PV3P, ribja kost, zaporedje dogodkov, VŽN, miselni vzorci ali Paukova metoda)? 3. Kako razvijati samoevalvacijo znanja? Potek dela . Dijaki 1. letnikov pri OIV, pri posameznih predmetih in na razrednih urah spoznajo pomen in kriterije dobrih zapiskov. . Dijaki pri razlicnih predmetih spoznajo in nato samostojno izdelajo izpiske po ustrezni bralni ucni strategiji. . Ucitelji predstavijo kriterije za ocenjevanje zapiskov ali izpiskov, jih ocenjujejo ali kako drugace upoštevajo pri ocenjevanju. . Ucitelji spremljajo uvajanje ucnih strategij pri svojem predmetu. . Pri dijakih spodbujamo samoevalvacijo znanja z vprašalniki in razgovori o njihovem znanju in uporabljenih ucnih strategijah. . Pri uciteljih spodbujamo evalvacijo o ucinkih posameznih strategij na podlagi vprašalnikov. Obdelava podatkov, ugotovitve in spoznanja S podrobnejšo evalvacijo projekta ucenje ucenja, predstavljeno v prilogi, smo primerjali dva razreda – razred dijakov, ki so bili sistematicno vkljuceni v naš projekt in kontrolni razred. Na podlagi evalvacijskih vprašalnikov za ucitelje in dijake o zapiskih, izpiskih in bralnih ucnih strategijah smo ob koncu šolskega leta ugotavljali doseganje naslednjih ciljev: 1. Dijaki imajo pri vseh predmetih izdelane zapiske po kriterijih dobrih zapiskov. 2. Dijaki izdelujejo izpiske po ustrezni bralni ucni strategiji. 3. Ucitelji, imajo izdelane ustrezne kriterije za ocenjevanje zapiskov ali izpiskov. Ugotovili smo, da smo 1. cilj delno dosegli, 2. in 3. cilj pa smo dosegli v celoti: . Slaba polovica uciteljev poroca, da jim je v celoti uspelo, da so imeli dijaki izdelane zapiske po kriterijih dobrih zapiskov, ostali ocenjujejo, da jim je to uspelo le delno. . Dijaki v 1., 2. in 3. letnikih so imeli možnost spoznati in izdelati samostojne izpiske po razlicnih metodah bralnih ucnih strategij. Strategije, ki so bile uporabljene, so bile naslednje: Paukova metoda, PV3P, hierarhicna pojmovna mreža, miselni vzorci, ribja kost, primerjalna matrika, VŽN, zaporedje dogodkov, Vennov diagram. Približno dve tretjini dijakov, ki so bili vkljuceni v direktno ucenje ucnih strategij, meni, da bodo uporabljeno znanje še kdaj uporabili pri svojem ucenju. . Vecina uciteljev je porocala, da spremljajo zapiske dijakov in jim nudijo povratno informacijo glede kvalitete zapiskov, vendar jih zapiske ocenjuje le tretjina. Ucitelji, ki ocenjujejo izdelavo zapiskov ali izpiskov, imajo izdelane ustrezne kriterije za ocenjevanje le-teh. Širjenje novosti Možnosti uvajanja v druga podrocja Ob koncu izvajanja projekta razmišljamo o naslednjih možnostih razširitve: . K indirektnemu pristopu poucevanja ucnih strategij ter spremljanja in ocenjevanja zapiskov dijakov privabiti še vec uciteljev naše šole. . Dijakom ponuditi širši izbor graficnih organizatorjev in bralnih ucnih strategij, ki bi jih uporabljali pri ucenju razlicnih predmetov glede na zahteve le-teh in glede na lastno motiviranost. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Clanice projekta smo bile v letih 2010 do 2014 veckrat letno povabljene k vodenju predavanj in/ali delavnic za ucitelje iz cele Slovenije na temo uvajanja bralnih ucnih strategij pri pouku razlicnih predmetov. Poleg tega smo v teh letih kreirale tudi clanke na temo uvajanja bralnih ucnih strategij ter pomena zapiskov pri pouku, ki so bili objavljeni v razlicnih strokovnih revijah (Vzgoja in izobraževanje ter Svetovalno delo) in prirocnikih, ki jih je izdal Zavod RS za šolstvo (Medpredmetne in kurikularne povezave, Posodobitve pouka v gimnazijski praksi). Literatura 1. Ažman, T. (2008). Ucenje ucenja – kako uciti in se nauciti spretnosti vseživljenjskega ucenja. Ljubljana: ZRSŠ; 2. Marentic – Požarnik, B. (2003). Psihologija ucenja in pouka. Ljubljana: DZS; 3. Pecjak, S. in Gradišar, A. (2002). Bralne ucne strategije. Ljubljana: ZRSŠ; 4. Pecjak, S. in Košir, K. (2002). Poglavja iz pedagoške psihologije: izbrane teme. Ljubljana: Filozofska fakulteta; 5. Kompare, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T. in Curk, J. (2010). Uvod v psihologijo. Ljubljana: DZS; 6. Kompare, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T. in Curk, J. (2011). Psihologija: Spoznanja in dileme. Ljubljana: DZS; 7. Polya, G.(1989). Kako rešujemo matematicne probleme. Ljubljana: DMFA Priloga: EVALVACIJA PROJEKTA UCENJE UCENJA - PRIMERJAVA REZULTATOV V 2.E IN 2.D (šolsko leto 2012/2013) datum eksperimenta: 8.5.2013 RAZRED VKLJUCEN V PROJEKT: 2.e KONTROLNI RAZRED: 2.d V obeh razredih je bilo prisotnih po 20 dijakov. 1. Delo s tekstom in izpisovanje Dijaki so najprej dobili liste z besedilom Slovenci v zamejstvu in izseljenstvu in prazne liste za izpiske. Opazovali smo jih in sproti beležili delo z besedilom. Na koncu ure so vse liste ( z besedilom in z izpiski) oddali, da smo jih analizirali. DELO S TEKSTOM 1 - PODCRTAVANJE 2 3 – ROBNE OPOMBE a b c frekvenca 2.e 4 7 3 2 3 2.d 3 1 3 0 0 LEGENDA: 1. Podcrtuje kljucne besede a. Samo podcrtavanje (brez razlicnih barv in oblik) b. Uporaba barv c. Uporaba razlicnih oblik podcrtavanja 2. Uporaba drugih vizualnih oznak (?, !, povezave s crtami) 3. Robne opombe – izpis kljucnih besed IZPISOVANJE VRSTA IZPISKA ZNACILNOSTI a b c d e f frekvenca 2.e 15 a, 3 b (1 zap. dog., 1 miselni vzorec, 1primerjalna matrika) 18 12 4 15 3 6 2.d 13 a, 2 b (2 miselni vzorec) 1 c 4 d (graficne sheme) 17 7 8 10 2 12 LEGENDA: 1. Vrsta izpiska: a. Klasicni, b. Graficni organizatorji c. Skica, d. Drugo 2. Znacilnosti: a. Zajeto vse bistveno b. Izpisano ustrezno število kljucnih besed c. Smiselna uporaba barv d. Sistematicnost, preglednost klasicnega izpiska e. Smiseln izbor graficnega organizatorja glede na vsebino f. Pravilno oznacena logicna razmerja med pojmi Sklep: Opazna je bila razlika pri delu z besedilom: 15 dijakov 2.d je samo bralo besedilo, v 2.e je bil samo en tak dijak. Pri izpiskih ni pomembnih razlik med razredoma. 2. Skupinski intervju Pred testom in po njem smo opravili skupinski intervju. Primerjali smo odgovore: Skupinski intervju pred testom Odgovorjali so na vprašanja o nacinu ucenja. Razlika je pri vprašanju: »Kako si se ucil?« Dijaki 2.e so znali natancno opredeliti faze ucenja, v 2.d tega ni bilo. Vec dijakov 2.e navaja kot prvo fazo hitro branje, v 2.d tega ne navajajo. Skupinski intervju po testu Dijaki so presojali svoje znanje. Pri vprašanju »Kaj v tvojem nacinu ucenja ni bilo dobro?« se v 2.d pojavlja odgovor, da bi moral še enkrat prebrati in narediti izpiske, v 2.e teh odgovorov ni bilo. Sklep: V 2.e je vec dijakov dobro ozavestilo svoj nacin ucenja- znajo dobro opredeliti korake. 3. Rezultati preizkusa znanja Teste smo tockovali. Najvecje možno število tock je bilo 10. V 2.e so v povprecju dobili 7,98 tock v 2.d pa 7,77. Sklep: Dijaki obeh oddelkov so na preverjanju znanja dosegli podoben uspeh. OŠ ŠMARJE PRI JELŠAH VEGOVA 26 3240 ŠMARJE PRI JELAŠH UCENJE ANGLEŠCINE V I. VIO: A FAIRYTALE – MY BEST FRIEND AND A TEACHER (2012 – 2015) Vodja inovacijskega projekta: Monja Šalamon, prof RP Sodelavci: . MARTINA KRAŠOVIC – prof. RP . MARIJA ŠILEC – prof. RP . ANJA VRBEK – prof. RP . TJAŠA ŠUC – prof. RP . KARMEN UCAKAR – prof. RP . ALEKSANDRA JAGODIC PINOZA – prof. ANGLEŠCINE . GRETA STIPLOŠEK PAJK – pedagoginja, pomocnica ravnatelja Konzulent: dr. Karmen Pižorn, PeF Ljubljana Povzetek: Zgodnje ucenje tujega jezika je v današnjem casu zelo razširjeno, pravzaprav že nujno v osnovnih šolah, vecinoma tudi že v vrtcih. Vendarle, pa je ucenje tujega jezika mlajših otrok drugacno od ucenja starejših otrok ali odraslih. Upoštevati moramo njihovo kratkotrajno pozornost, kar pomeni, da mora biti ura sestavljena iz vec krajših aktivnosti, ki so tudi zelo raznolike. Anketni vprašalnik, ki so ga rešili ucenci prve triade so potrdili že znano, da ucenci potrebujejo veliko gibanja in uživajo v gibalnih igrah, v plesu, da radi pojejo, dramatizirajo, rišejo, barvajo,… Ugotovili smo, da ne glede ne to, ali ucenci uporabljajo pri pouku ucbenike in delovne zvezke, ob ustreznih aktivnostih vseeno uživajo v ucenju tujega jezika. V prej omenjenem anketnem vprašalniku so ucenci poudarili zanimivost pravljic. Tako smo sledile trendu »storytellinga«. Gre za ucenje preko pravljic, s katerimi otroku širimo svet, kjer v varnem zavetju znanega okolja spoznava nenavadne in vedno zanimive osebe in dogodke, kar mu ne daje le izkušenj (ucenje na napakah drugih je pac najboljše), ampak mu tudi omogoca graditev osebnih vrednot in s tem razvoj v zrelo, odgovorno osebnost. Želeli smo vplivati na razvoj pozitivnih medsebojnih odnosov in pozitiven odnos do knjige nasploh. Z branjem knjig v anglešcini pa smo ucencem približali svet, navade, ki so drugacne od naših. Preko branja, poslušanja tujih pravljic ucencem prikazati kako strukturirati stavke in kako ucinkovito uporabljati besede. Ucencem smo ucenje anglešcine predstavili kot celoto in ne kot ucenje po delih (npr.: ucenje samo poimenovanj za barve,…) Ucenci, ki so sodelovali v vseh treh letih projekta, so z veseljem obiskovali angleške urice, veckrat sami iskali literaturo v tujem jeziku,. Njihovo razumevanje anglešcine je bilo zelo dobro, prav tako pa so bili zelo samozavestni pri tvorjenju povedi v anglešcini, še vedno pa so poznali veliko tujih besed. Abstract: Young language learning is widespread today, actually necessary in primary schools, mostly also in kindergartens. However, young language learning is different from language learning of older children or adults. We have to consider their short-term attentiveness therefore the lesson should consist of several short and diverse activities. The survey questionnaire, completed by pupils of the first triad, confirmed the already known that students need a lot of exercise and that they enjoy the movement games and dance, they love to sing, dramatize, draw, colour ... We found out that irrespective of whether pupils use school textbooks and workbooks, with appropriate activities they still enjoy learning a foreign language. In the above-mentioned survey questionnaire, the pupils pointed out the attraction of fairy tales. So we followed the trend of "storytelling". It's about learning through stories which helps the child widen the world where in a safe and familiar environment they meet unusual and always interesting people and events, which give them not only experience (learning on other people's mistakes is of course the best) but also enables them to create personal values and thereby develop into a mature and responsible personality. We wanted to influence on the development of positive peer relationships and positive attitude towards books in general. By reading books in English we showed the children the world and habits different from ours. Through reading, listening to foreign fairy tales the pupils are shown how to structure sentences and how to effectively use the words. We presented them the learning of English as a whole rather than learning by parts (e.g.: learning by naming colours ...) Pupils, who have participated in the project all three years, were eager to attend the English lessons and looked for the literature in the foreign language by themselves. Their understanding of English was very good, they were very confident in the formation of sentences in English and were familiar with a lot of foreign words. Kljucne besede: zgodnje ucenje, anglešcina, ucenec, pravljica, storytelling Problemsko stanje Opis problema v praksi Tisti, ki se ukvarjajo z zgodnjim poucevanjem tujih jezikov, lahko povedo, da le to zahteva posebno didakticno obravnavo. Trendi so pokazali, da se mlajši ucenci ne zmorejo uciti na enak nacin kot starejši ali odrasli. Njihova pozornost je kratkotrajna, zato mora pouk vsebovati vec krajših aktivnosti, ki so polne gibanja, plesa, risanja, petja,…. Trendi so poudarjali ucenje brez ucbenikov in delovnih zvezkov. Ker smo imeli na naši šoli nekaj razredov, kjer so se ucili anglešcine z obema, nekaj razredov pa brez, smo se odlocili raziskati, kdaj se ucenci raje ucijo tujega jezika. Prav tako smo si izbrale pravljico za poglavitni pripomocek ucenja anglešcine, saj je pravljica otrokom zelo blizu in znana že iz maternega jezika. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) S spoznavanjem pravljic otroku širimo svet, kjer v varnem zavetju znanega okolja spoznava nenavadne in vedno zanimive osebe in dogodke, kar mu ne daje le izkušenj (ucenje na napakah drugih je pac najboljše), ampak mu tudi omogoca graditev osebnih vrednot in s tem razvoj v zrelo, odgovorno osebnost. Z njihovo pomocjo med otroki razvijamo pozitivne medsebojne odnose in pozitiven odnos do knjige nasploh. Prav tako jim približamo svet, navade, ki so drugacne od naših. Dokazano pa je tudi, da spodbujanje branja angleških pravljic, vpliva na ucenje novih besed, fraz hkrati pa pri tem ucenci nezavedno absorbirajo nove informacije. Preko branja, poslušanja tujih pravljic pa ucencem prikažemo tudi kako strukturirati stavke in kako ucinkovito uporabljati besede. Tuj jezik je ucencem predstavljen torej kot celota in ne kot del celote (npr. barve) Cilji projekta Raziskovalno vprašanje Kako spodbujanje branja angleških pravljic in branje le-teh vpliva na ucenje anglešcine pri ucencih I.VIO? Opis razlogov za izpeljavo raziskave Zgodnje ucenje anglešcine na naši šoli poteka že nekaj let. Trendi pa so kazali na nove pristope k ucenju anglešcine. Želeli smo poskusiti kaj novega, nekaj, s cimer bi ucence spodbudili k vecjemu vpisu k anglešcini in hkrati povecali njihovo znanje na njim prijazen nacin. Poleg tega smo se uciteljice zavedale, da sodelovanje pri inovacijskih projektih pomenijo tudi nova poznanstva in s tem tudi izmenjavo delovnih izkušenj. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve . Oblikovanje raziskovalnega vprašanja in ciljev projektne naloge na prvih strokovnih timih. . Nacrtovanje aktivnosti na strokovnih timih. . Evalvacija sprotnega dela na mesecnih timih. . Izpeljava, raziskovanje pri posameznih urah Angleških uric. . Ucenci in uciteljice smo med urami izdelovali in dopolnjevali plakat, na katerem smo prikazali naše delo in ga obesili na hodniku. . Iskanje zakljuckov na zadnjem strokovnem timu. Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevale k uspešnemu zakljucku projekta Glede na to, da smo pri projektu dali prednost ucenju tujega jezika preko pravljic, smo imeli najvec težav s pomanjkanjem literature v anglešcini. Na sreco smo imeli vso podporo vodstva, ki je odobrilo nakup pravljic, knjig v anglešcini, ki smo jih dolocili na enem od prvih strokovnih timov. Le tako smo lahko naš projekt izpeljali do konca. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta Vpis v Angleške urice se je vsako leto nekoliko povecal, kar kaže nat to, da se ucenci radi ucijo anglešcine na tak nacin. Poleg tega so ti ucenci postali samozavestnejši pri rabi anglešcine. Prav tako pa se je pokazalo dobro sodelovanje s starši, ki so veckrat pohvalili bralni nahrbtnik, saj je to branje angleških pravljic tudi njim predstavljal izziv, zato so tudi v drugih knjižnicah posegli po tuji literaturi. Obdelava podatkov Opis vzorca Ucenci prve triade centralne šole s podružnicami Metode zbiranja podatkov (triangulacija) . Anketni vprašalnik za starše . Anketni vprašalnik za ucence . Test besed . Bralni nahrbtnik . Pisanje dnevnika Metode obdelave podatkov . Analiza . Primerjava . Vrednotenje . Pogovor Prikaz rezultatov Pri našem projektu nismo izdelali tabel ali grafov. Ugotovitve in spoznanja Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj Prvo leto projekta smo ugotovili, da na motivacijo otrok in njihovo znanje pri zgodnjem ucenju anglešcine vpliva uciteljev izbor aktivnosti. Ucenci , ki so se ucili s pomocjo ucbenikov in delovnih zvezkov so se anglešcine enako radi ucili kot ucenci ki tega materiala niso imeli. Uciteljice so izbirale aktivnosti, ki so otrokom blizu, torej gibalne igre, ples, dramatizacija, petje, risanje,… S pomocjo ankete smo ugotovile, da imajo vsi ucenci radi pravljice, zato smo dve leti projekta namenile ucenju anglešcine skozi pravljice. Ugotovile smo, da je pravljica cudovit nacin, da otroku predstavimo drugacen svet, drugacne kulture in jezike. Izbirali smo zgodbe s sporocilom in tako ucenju anglešcine dodale še ucenju vrednot, medsebojnih odnosov. Ucenci so anglešcino spoznali kot celoto in ne ucenje posameznih tem, segmentov, besed. Na koncu leta so še vedno poznali veliko besed, njihovo razumevanje anglešcine pa je bilo boljše. Prav tako so bolj samozavestno tvorili povedi in fraze. Poleg tega so vsi ucenci uživali pri angleških uricah in tudi sami iskali angleške knjige v šolski knjižnici. Opis posledic izpeljave projekta v okolju Ucenci so postali pozornejši drug do drugega tudi pri ostalih predmetih. V projekt so se vkljucili tudi starši, ki so z veseljem pomagali otrokom pri branju angleške literature in skupaj z njimi vodili dnevnik. Širjenje novosti Kratka predstavitev novosti Storytelling pravzaprav ni novost, saj ga uporablja že veliko uciteljev, kar dokazuje da je zelo ucinkovita didakticna metoda. Gre pravzaprav za metodo s katero se ucimo preko pravljice, Najprej pravljico preberemo, pripovedujemo, nato pa izvajamo razlicne aktivnosti povezane s pravljico in vsakdanjim življenjem. Možnosti uvajanja v druga podrocja Inovacijo bomo vsekakor uporabile uciteljice letos pri pouku v prvi triadi in drugi tiradi. Poleg tega smo dokazale, da ucenci radi berejo, ni važno kakšen je jezik, ce jim je le zgodba blizu in predstavljena na pravi nacin. To bi si lahko vzeli na znanje prav vsi ucitelji. Kje smo mocni in kaj lahko ponudimo drugim Mocni smo prav v storytellingu. Ostalim bi lahko ponudili kreativne zamisli za delo s pravljicami, ki so nastale ob našem delu. Literatura Navajanje literature po sistemu ISO (http://www2.arnes.si/~ljzotks2/gzm/dokumenti/literatura.html) CUDV Draga Draga 1 1292 Ig NARAVA-NAJBOLJŠA UCILNICA ZA UCENCE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU IN DODATNIMI MOTNJAMI 2013-2015 Vodja inovacijskega projekta: Nataša Škrbinc Sodelavci: dr. Valerija Bužan, uni. dipl. psih, spec. klin. psih. Barbara Hegeduš, prof. def. Nika Tevž Cizej, dr. med. spec. FMR Silva Bajde, dipl. delovna terapevtka, terapevtka RNO Nataša Škrbinc, prof. def. Senka Hocevar Ciuha, univ. dipl. pedagog Lidija Pavlin, prof. def. Katjuša Škrbec, dipl. vzgojiteljica Andreja Škorjanc Marinc, uciteljica za slušno in govorno motene Mateja Fajfar uni. dipl. psih. Tina Harman, univ. dipl. pedagog Dušanka Akšamovic, varuhinja negovalka Konzulent: Jakob Šubic Povzetek: CUDV Draga leži v idilicnem okolju, obdana z gozdom, travniki in ribniki in ponuja številne možnosti za dejavnosti v naravi. Narava nudi veliko možnosti za spontana raziskovanja tudi ucencem z motnjami v duševnem razvoju in dodatnimi motnjami. Ucilnica v naravi je prostor za raziskovanje, poizkušanje, razvijanje lastnih interesov. Ucenci pridobijo znanje neposredno z izkušnjami v zunanjem okolju, saj ucilnica v naravi predstavlja podaljšek klasicne ucilnice. V Posebnem programu vzgoje in izobraževanja ni natancno opredeljeno, kako in na kakšen nacin se lahko ucenci z motnjami v duševnem razvoju in dodatnimi motnjami lahko vkljucujejo v okolje. Naravo ucencem približamo tako, da jo lahko razišcejo z vsemi svojimi cutili. Pomembno je da cilje individualiziramo, pri cemer je nujno timsko sodelovanje. Raziskava funkcioniranja ucencev v razlicnih okoljih-zunanjem in notranjem ter pri spontani in vodeni dejavnosti kažejo, da narava spodbuja posameznika k sodelovanju in k spontanim dejavnostim. Pozitivne izkušnje z naravo so doprinesle, da smo nacrtovali še vec dejavnosti v naravi. Pripravili smo ucno gradivo zapisano v lahko berljivem jeziku. S pomocjo slikovnih simbolov smo prilagodili didakticni material. Napredek je bil viden tako pri ucencih kot pri clanih tima. Abstract: CUDV Draga is located in an idyllic setting, surrounded by woods, meadows and ponds. It offers many opportunities for outdoor activities. Nature offers many possibilities for spontaneous research also pupils with intellectual disabilities and other additional disabilities. Outdoor Classroom provides a place for exploring, testing, developing pupils own interests. Outside pupils can gain knowledge directly through experience since outdoor classroom presents an extension of the standard classroom. The Special Programme of Education does not specify how and in what way can pupils with learning disabilities and additional disabilities may be involved in the environment. The nature of the disciples approached so that you can explore with all your senses. It is important to individualize goals, whereby it is essential teamwork. Study the functioning of pupils in different environments-external and internal, and the spontaneous and guided activities show that nature encourages individuals to participate and to spontaneous activities. Positive experiences with nature are input in that we planned more activities in nature. We have prepared training material written in an easy read language. We adapted didactic material through pixel symbols. Progress was also seen in pupils as the team members. Kljucne besede: narava - ucilnica na prostem, osebe z motnjami v duševnem razvoju in dodatnimi motnjami, specialno didakticne prilagoditve, aktivno ucenje, timsko sodelovanje, povezovanje med vrstniki Problemsko stanje Opis problema v praksi CUDV Draga leži v idilicnem okolju, obdan z ribniki, gozdom in travniki. Naravo imamo na dlani. Spraševali smo se, ali ucenci z motnjami v duševnem razvoju in dodatnimi motnjami doživljajo naravo in kako se odzivajo nanjo. V Posebnem programu vzgoje in izobraževanja ni natancno opredeljeno, kako in na kakšen nacin se ucence vkljucuje v okolje. Skozi razlicne dejavnosti smo raziskovali razlicna okolja (gozd, travnik, jezero, peskovnik) in opazovali posameznika pri spontani in vodeni igri. Dejavnosti smo prilagajali posamezniku in iskali nove oblike prilagoditev glede na specialno didakticna priporocila. Iskali smo primere dobre prakse v oddelkih vzgoje in izobraževanja. Timsko smo sodelovali z drugimi strokovnimi delavci. Teoreticna osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov) - Kaj otroku z motnjo v duševnem razvoju pomeni narava in kako jo raziskuje? - Kaj nam narava nudi? - Aktivo ucenje in narava Ucenje se pojmuje kot kopicenje spoznanj, do katerih so prišli drugi (Marentic Požarnik, 2000). Bruner (v Batistic Zorec 2003) izpostavlja, da je ucenje uspešnejše, ce je otrok v procesu aktiven, soudeležen, sodeluje pri ustvarjanju ciljev in ima možnost graditi smisel ucenja. Aktivno ucenje je bistvo sodobnega koncepta vzgoje in izobraževanja. Aktivno ucenje je ucenje, pri katerem otrok deluje na predmete ter vstopa v interakcijo z ljudmi, zamislimi in predmeti, pri tem pa konstruira novo razmerje (Hvala, 2012). Aktivno ucenje spodbuja radovednost (Hvala 2012). Hohmann in Weikard (2005) pravita, da nihce drug ne more doživeti izkušenj namesto otroka in konstruirati znanja namesto njega. Aktivno ucenje vkljucuje štiri prvine; neposredno delovanje na predmete, razmišljanje o delovanju, notranjo motivacijo, domiselnost in posplošitev ter reševanje problemov (Hohmann in Weikard 2005). Odrasli podpirajo otrokov razvoj. Njihov prvi cilj je aktivno ucenje. Tako otrokom dajejo moc, da sami vodijo svoje ucenje. Pomembno je, da odrasel organizira primerno okolje in rutino za ucenje in otroka vzpodbuja v njegovih dejanjih (Hohmann in Weikard 2005). Kar slišim, pozabim; kar vidim, si zapomnim; kar naredim, razumem in znam. (Konfucij) Vsak otrok se je sposoben uciti. Tudi otrok z motnjami v duševnem razvoju in dodatnimi motnjami lahko pridobi nova znanja in izkušnje, ce se mu program individualizira. Otroci z motnjami v duševnem razvoju potrebujejo mnogo razlicnih, cim bolj nazornih in jasnih spodbud za razvoj izkušenj, ki jih pridobijo ob doživljanju in opazovanju naravnega okolja, so neprecenljivi vir za ucenje na vseh podrocjih otrokovega razvoja. Doživljanje in opazovanje je treba omogociti tudi otrokom s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in gibalno oviranim, kajti ti zaznavajo naravno okolje predvsem z doživljanjem (Cerar, Habjan, Rebic, 2004). Cilji projekta Raziskovalno vprašanje 1. Ali zunanje okolje pozitivno vpliva na stopnjo spontane igre pri ucencih z motnjami v duševnem razvoju? 2. Ali narava povezuje ucence in izvajalce? Opis razlogov za izpeljavo raziskave . Narava nudi veliko možnosti za raziskovanje na razlicne nacine - stimulativno okolje. . Ucenci z motnjami v duševnem razvoju potrebujejo individualiziran pristop in prilagoditve pri raziskovanju narave. . Narava nudi možnost sodelovanja razlicnih strokovnih delavcev v konkretni življenjski situaciji. Potek dela Opis faz izpeljave projekta od nacrta do rešitve V šolskem letu 2013/ 2014 je bil poudarek na opazovanja vedenja in funkcioniranja 10 ucencev v razlicnih okoljih (zunanje in notranje okolje) in razlike med spontano in vodeno aktivnostjo in sistematicnim individualiziranim pristopom k posameznemu ucencu. Naredili smo velik korak naprej v timskem sodelovanju in iskanju novih oblik ocenjevanja napredka pri posameznih ucencih. V šolskem letu 2014/2015 smo na podlagi obstojece literature o naravi in otrocih z motnjami v duševnem razvoju in dodatnimi motnjami pridobili nove ideje, ki pa so bile namenjene skupinami z višjimi sposobnostmi. Svoje dejavnosti smo nadgradili in prilagodili ucencem s težjimi in težkimi motnjami v razvoju in dodatnimi motnjami (uporaba nadomestne in podporne komunikacije, vkljucevanje elementov senzorne integracije, prilagoditev nacina gibanja skozi prostor s pomocjo konja … ) Pripravili smo ucno gradivo, zapisano v lahko berljivem jeziku in s pomocjo slikovnih simbolov prilagodili didakticni material. Zbrali smo primere dobre prakse pri razlicnih skupinah uporabnikov z motnjami v duševnem razvoju in drugimi motnjami. Podrobnejša izostritev kljucnih problemov, katerih rešitev je prispevale k uspešnemu zakljucku projekta - Prilagajanje programa osebam z motnjami v duševnem razvoju in dodatnimi motnjami pri spoznavanju narave. - Kakšno stopnjo pomoci potrebuje posameznik pri raziskovanju narave? - Timsko sodelovanje (od planiranje do evalvacije). - Prenos izkušenj na ostale strokovne delavce. - Narava nudi možnost spontanega raziskovanja. Pomembno je, da zagotovimo pogoje, ki bodo omogocili tudi ucencem z najtežjimi motnjami dostop do naravnega okolja. Pomembno je, da posamezniku prilagodimo program in cilje individualiziramo. Pomemben je timski pristop k posameznim problemom, npr. delovna terapevtka lahko prilagodi nacin vzpenjanja po hribu navzgor, logopedija s podporno in nadomestno komunikacijo olajša komunikacijo. Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta Opazovali smo otroke pri dejavnostih v notranjem in zunanjem okolju. Ocenjevali smo stopnjo sodelovanja posameznika v notranjem okolju - ucilnici, telovadnici in v zunanjem okolju (jezero, travnik, gozd, peskovnik). Aktivnost posameznika smo opredelili s petstopenjsko lestvico, s katero smo opisali stopnjo sodelovanja posameznika pri dejavnosti. Po vsaki izvedeni uri smo se izvajalci dejavnosti sestali, skupaj ocenili stopnjo sodelovanja posameznika, nacrtovali, kaj bomo delali na naslednjem srecanju in opredelili prilagoditve pri posameznem ucencu. Pregled literature na temo otrok s posebnimi potrebami in narava in dosedanje raziskave na tem podrocju kažejo, da je to podrocje slabše raziskano. Literatura se osredotoca na dejavnosti namenjene ucencem z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Skozi timski pristop gledamo na posameznika širše in mu lahko bolj prilagodimo dejavnost. Okolje in možnosti v Centru nam dajejo širši repertoar prilagoditev dejavnosti posameznemu ucencu. V šolskem letu 2014/15 je bilo pri obeh skupinah vzgoje in izobraževanja opaziti velik porast dejavnosti v naravi (20 - 30%) v primerjavi s številom dejavnosti na prostem v šolskem letu 2013/2014. Specialni pedagoginji ostajata enaki, skupini se nista bistveno spremenili, toda pozitivne izkušnje iz preteklega leta so doprinesle, da smo nacrtovali še vec dejavnosti v naravi. Obdelava podatkov Opis vzorca Vkljuceno je bilo 10 ucencev Posebnega programa vzgoje in izobraževanja, v starosti od 6 do 11 let, ki so bili vkljuceni v dve skupini. Sposobnosti ucencev so zelo razlicne (heterogena skupina). Strokovni delavci so se srecevali po zakljucku srecanj in na sestankih projektne skupine. Metode zbiranja podatkov (triangulacija) Opazovalo se je vedenje in funkcioniranje 10 ucencev, ki so vkljuceni v dve šolski skupini in stopnjo sodelovanja v razlicnih okoljih, zunanjem in notranjem okolju ter pri spontani in vodeni aktivnosti. Metode obdelave podatkov - Kvantitativna analiza podatkov Rezultate stopnje sodelovanja posameznika v razlicnem okolju pri razlicnih oblikah dejavnosti smo statisticno obdelali in primerjali rezultate. Zaradi majhnega vzorca (N1,2=5), osipa podatkov (izpad otrok od pouka) ter heterogenosti med skupinama in znotraj skupine smo iz statisticno konkretnega razloga pri nadaljnji analizi upoštevali kvalitativno pridobljene podatke med opazovanjem ter analizo aktivnosti posameznega otroka znotraj razlicnih pogojev. - Pregled literature Pregledali smo Posebni program in število dejavnosti, ki naj bi jih izvedli na prostem v skupinah, ki sta bili vkljuceni v projekt. Pregledali smo obstojeco literaturo o naravi in vplivih narave na otroka, še posebej na otroke z motnjami v duševnem razvoju. Prikaz rezultatov Primerjave med obema šolskima skupinama v 12 srecanjih so pokazale, da je ena skupina že ob prvem ocenjevanju pokazala višje sposobnosti sodelovanja pri aktivnosti, vendar razlike med posameznimi ocenami vodene in spontane igre kažejo, da statisticne primerjave med posameznima skupinama niso pomembne (-2.4330,05). Rezultati med vodeno in spontano igro kažejo na statisticno pomembno razliko med spontano in vodeno igro v odprtem prostoru - naravi (t=-3,618; p=0,011), medtem ko v zaprtem poznanem prostoru ni statisticno pomembne razlike (-0,260