Ur*4ailkt U uprarailkl pr« •Urit MJT 8. Uv>4iU a*. lutffuES Chicago, III., potok, 4. avgusta (Aug. 4) 1922. STEV.—NUMBER 181 Ncw York, N. "Y. — A morilki pomožna uprava Ko nadaljevala avojo akcijo v Sovjetakt Ruaiji. Tako jo bilo saključeno na aaji direktorjev, kateri je predaedo-val Hoover aadnji pondeljek. I'prava bo poaevtilo več peftnjo in boja nalezljivim boleznim, ki ae nedvomno1 po javijo v jaaeni in čes xitno v prisadetih provincah ob Volgi. Ruaija bo aicer imelo le* toa dovolj avojega kruha, toda otroci bodo ie vedno v atlakah in Amcrižka pomoina uprava bo prehranjevala otroke aaj do prihodnje »pomladi. VOSOV! XN LOKOMOTIVI 18 IDRUZlNIH DRŽAV POŽILJA-JO V KANADO V POPRA VLO, Stavkokaai aa bojo prašnega strahu. Brao javka, odposlano prodsodni ku, ponavlja tli predsednikova pogoja. Montroal, Oaa. — R. J. Tallom, predsednik divisije železniških • delavoev Atev. 4, izjavlja, da so kansdski lelesniiki delavei primo. rani zaatavkatl, ker Orand Truak ialesnioo pošilja svoja lokomotivo / ln voaovo v vedno večjem števila v Ksnsdo, ds jih popravijo v ka* nsdakih delavnicah. V tej aadevl je podsl jasno- isjavo in jo nsslo-vil ns kansdakegs delsvskega ml* ni«trs. On povflsrjs, ds v takih' rsimersh na morajo odborniki or-ganiaaoije vplivati ns ielesnlška delsvoe, da oatanejo na delu. Antigo, Wis. — Tuksjšnji atav* ksrji ne grose atavkokssem in m sadrla Isredno mirno, a atavkoka* si pa sspuščsjo dslsvniee tsko hI* tro, kot prihajsjo vanje. Val atav-kokssi so pobrsli Šila ln kopits la hitro sspuatill meato sarsdl ne-doline Igle. Kompsnijakl atralnlkl ao ssbičill stsvkokaiem, ds mora« jo oatstl v delavnicah, čs ne, bodo ustreljeni. To jih je tako ostrslllo, ds ao vaelsj iakali sovetje, kadar so ališali kakšen ropot. Končno so postsli hiateriinl ln tekli so do blllnjcgs gosds, ksr ao jih noalo noge. In kaj ao jo sgodilof Želas-ničar je poloUl na trsčnleo signalne naboje, ds js uatsvll vlak. Ko so ss nsboji rsmtroliH s glse-nlm pokom, so jo atovkokosl u-brali v blilajo šumo. OaUesburf, 01 — Trgoval ao darojraji veliko množina resnega blaga ss prireditev prijateljskega aeatsnks šeleaniških atavkarjev, njih Isn in otrok. Žene ao spskla 268 količov in potlo, neka peksrl-ja jo pa podsrlla kolač v obsegu onega jarda. Darovanih js bilo tri ato galonov slsdolsds. Neka tovarna je darovala pet tisoč »svoje v unljskih cigaret, organiaasi* ja isdolovaloev smotk pa tiso! amotk. Organisirsnl vosniki so sa-atonj prepeljali isletnike ns pro-ator la domov, ns islatu ja ps avl-rolo godbo orgsnlsirsnih godser ln e/plačno. Vai meatnl duhovni ao ss udslallll lile to in so spodbujali atovkorje k vitrsjnoati. Vai orgo* nislraai lelesničarji, ki šs niao bi. II posvsnl ns aUvko, bodo ps da-rovoll en dsn dnavnegs saslulka vsakih štirinsjst dni. Toafcao, Tss. — Poročilo o Tri-nitx S Rrssoa Vslley lalesnlol u glaai i Stsvkoksae, ki jih je noje-lo kompsnijs, niao strojniki, ko-tlorji ali drugi rokodelsl. V rce-niel so nsvsdni fsrmsrski fsntja, ki niti ne trdijo, ds ao rokodelci. Javnost aimpatlsirs tnksj a stavkarji. Ako bi bilo tisti pslšiel do-voljeno »spustiti delsvnioe, ki dala, bi se na vrnlls nsssj. Strelni-ki jI ne dovolijo, do sspustl lesniško semljišše. Zastrslene jih i ms jo, kot ds so hudodelsi. Kljub . temu jim bomo poslsli sporočila, ' da se jim ae sgodl prsv nič hudo-gs, sko sapuate delsvnioe. Parker, Arts. - Tnksj ao Itlrf restavracije rsjle ssprle svoj« v rs. ts, kot ds bi doblvsfs dva dslsvsa hrsno, ki jo j« poslsla šelesniška drulbs, ds nsdomrstlts bolne de-leveč. Prožni mojster W. P. Arnts isjsvljs, da so ju v restovruijl smstrsli pomotoms ss stsvkokssa. 1 ■ t ..... KOTIL SA KUKAM/l ŽOAVJA EKSPLODIRAL Ncw York, N. Y. — (Federated Press.) — Med trgovci s premogom je zavladala tako velika panika vsled pomanjkanja kuriva, da nekateri veletrgovci pravijo, da bo pozimi premog stal $26 tona, a Še ga ne bo mogoče dobiti. Zaloga trdega premoga je popolnoma izčrpana malone, v vseh vzhodnih mestih. Upanje na premog iz Anglije je pričelo bledeti. Prvič nimajo parniki dovolj tovora, da bi ga posili tja, prazni pa ne morejo pluti v Anglijo; dru« gič so parobrodne družbe zvišale tovornino v nadi, da tudi one po-ianjejo kar največ mogoče dobička, tretjič pa je vprašanje, dali bodo organizirani pristaniščni delavci v ameriških lukah hoteli prekladati inozemski premog st časa stavke rudarjev. Stavka namoščenoov jih io privlekla v Škripce; modo jo postavilo svoje buao na ooste. STAVKA BO KONČANA VSAK OAS. Ghicsgo, lil. — Chieago poatojs normalen kljub atovki 20,000 na-meščenoev uličnega in nsdullčno-ga sistems, ki trsja lo tri dni. Avtomobilski promet, ki jc bil prvi dsn silno konfusen, sc je pri-lično Izboljšal. Ljudje ao ao hitro naučili rofulaeljakih določb in se seznanili a ulicami, ki veljajo ss to ali ono smer volnje. V "down-townu" je še vedno velika gneča, toda v zunanjih distriktlh ai val opaziti smsšnjsvs prvega dno. V sredo eo se pojavili na glav* nih ulioah v okolišu 'downtowna' štirje veliki buai, katera je posta* vila v promet mcatno uprsva s N AOIJON ALIZACLJ A RUDNIKOV JI NAJBOLJŠA OARAN-OUA ZA ODPRAVO KAOSA. OMeaffo, 01. — M rs. Sarah Sla-gar jc kukala Igaojs, ko jc kotel neprilokovano rup^il. Ono ia a jene triletna bl*rka Florance sto sodobill Uko kade opekline, do so ju morstl prapeljoti v bol* nišnieo, kjer sta podlegli kmeta |K*ško<|bam. PROSVETA '__GLASILO ILOVElUm IU«0»ttg tOPCO*** MDtlOTK LASTNINA ZbOVENSKE poopofuvc Jimori C.n. Naročnina: Zadtajane Mm i.ta iofij* m mm ) M M ne lat«. MAS aa % leto, M P®^ E M-LICMB TEW , Ddnafi eojMeai da vi UfM, da aa J*f taa KAJ SLEDI trmoglavosti 2elezn1sk1h magnatov? javna govornica. Glasovi članov S. N. P. J. ftn čitataljav Proavete., Wiz. — Res je, da človek najrejfe razpravlja o tam, česar nima, in to velja tudi o do pisaiku iz Keo< »he, ki nekzj piie o čuječnozti, slogi ia koristi društva ter 8NPJ, ds bi so z njim prepiral; napisati hočem le res nieo, de članstvo društva Ilirije v polni meri d«la nepredno v korist društvo in jednote. Dopisnik je bolan na bolesni, ki se imenuje prepirijivost, ki je šel ravno pri 8lovencih tako nalezljiva \ kdor je preboli, postane nevedno še dober družebnik. Tode pri Jošetu se zdi, de je te bolezen kronične. Za njegovega triletnege urado vanje pri društvu Ilirije se js šlenstvo manjšalo po številu; Če je koge negovoril, naj pristopi k društvu, pa je prejel odgovor, de se prepirs lahko kjer se hoče. De je članetvo miroljubno in si šoli konec tege, je pokezelo z podpisi, zz kar zta tudi pozkrbela br. Ceinkar, predsednik jednote, in br. Underwood, predsednik g^. porotnega odbore. Zdej pa se je etari znance zopet spustil v jev-nost z revno tako taktiko, z čemur dele kvar društvu in napada člane, ki delujejo ca napredek. "Kaj bi bilo, kdo bi trpel, če bi bile izgube t" — Če je mir pri društvu, tudi pri igri in veeelici ai izgube; tekrst je bila, ko ni bilo miru. Tode on je znal zz to, prišel je in sugestirel, de Ime eo-clalistični klub precej močno bla* gajno. Ne te nečin je pedlo vee na ničlo. Za vse bolj plemenite, namene sknpej spravljeni ' dener je bil seprevljen. Vze je šlo, e tudi po pravilih, kstere dopisnik nsdvsc upošteve. Vsi so dobili ve-bils ln tsko tudi jsz, ps veliko jih je bilo, ki ze jim je zdelo pre-nizkotno zebsvsti se zz tz deasr, teko tudi jez. Zdaj j* veselies uspele bolj kot bi kdo pri&ekovel, seveds po trudu odbore in diletentov, kstere je vzel dopienik ss nokeko terčo. Nekej govori o bogstinlh in o njih prednosti, ker ps ni rez. Ne žejo nej bi prišel in bi ee prepri-čel. Dolšnozt njegove je, ds pride, in tudi previeo ime do tega. Oni diletant, ki ni član društva, e stoodstotno bolje nastopil ap odru, kot bi bil oni, ki se jezi rs** ditege. Rez, ds oni ni hodil v zlo-vensko šolo, ker je tu ni, iz ztzre domovine pz je prišel šele leto ster. Igre ze uprizzrjejo zeto, de mejo udelešenei čimveč zebeve in rezvedrilz, zzto je trebz izbrz-ze diletanta nsjaposobnejše. Sploh pe naj bi dopisnik prišel ns sejo jn morda bi preprečil od* >oru, de bi ne dobil polne moči. Teko je tudi glesilo 8NPJ. priporočilo sodruge B. Kristene, desi-ravno ni bil član jednote, tekoj ko je prišel v Ameriko in je tudi mnogo storil v njeno korist. Po-treben je, kdor najbolje more ln zne, nej bo člen eli nečlan, semo ds je v korist na splošno. Dotič-nike sem negoverjel, nej bi pristopil k društvu, pe je odgovoril) "Pri društvu se semo prepirate." tsko taktiko je dopisnik prej pridobivel nove člene, misleč, ds je vsskemu prepir nejvečje sebe-vs. Dopisnik neksj omenjs, ds društvo jsvno pr imava, de ni ne. predno. Dopis si vsskdo Ishko po svoje tolmsči, on seveds, ge čisto svoje. Bil je protest v prsvi sme ri v korist jednote in členstvs, tods dopisnik je preustrojil stvsr po svojs, ksr ps nikskor ni v ko-rist društva, ki mu očividno dele toliko skrbi. Če mu je res toliko se dobrobit Členstvs, mu svetu jem, nej bo tiho, s čemur bo pri našem društvu Še največ koristil, kolikor more pri svojih zmošno stih. Kolikor čssa je bil tiho, to-liko čese je društvo nereščslo številu člsnstve, nesprotno p* sem prepričsn. de bo število Člen stvs padlo. V pošte ven je samega sebe ne velja: društvo obstoji isel člsnov in členie, ne pe enegs ss megs (Mana. Toliko nssnsnje onemu, ki ja rszumen, ki upsm, ds mi bo dsl Neki vodja stavk« železniških delavcev je rekel, ko je L. F, Loree, predsednik vzhodne konference želas-nišklh predsednikov, oddeklamiral svojo izjavo, da H nahaja železniška oprema v izvrstnem stanju, da bo ta oprema, ki je zdaj zelo izrabljena, postajala od dne do djie alsbeja, ravno Uko se bo položaj na železnicah obračal z vsakim dnem na huje, dokler ne bo železniški promet popolnoma odpovedal Trmoglavost železniških ravnateljev in predsednikov, ki 00 zavrgli predsednikov kompromisni predlog, ne odpravlja stavke s sveta, še manj pa popravlja popršvila potrebno železniško opremo. Konjiček, kjf| jezdijo železniški ravnatelji in predsedniki, ki bi najrkjše zdrobili g kovano pestjo železniške organizacije kar v1 eni noči, so staroetne pravice. Mimo grede so železniški ravnatelji omenili, da eo etavkujoči železničarji prezrli odlok železniškega delavskega odbora. Ta opazka železniških predsednikov ima namen prikriti, da so železniški predsedniki in ravnatelji prezrli čedno število odlokov železniškega odbora, kar je danes seveda javna tajnost Njih glavni boj je namenjen starostnim pravicam. Ako natančno prerešetamo ta odpor o strani železniških predsednikov, se kmalu prepričamo, da so starostne pravice v tesni zvezi s preziranjem odlokov železniškega delavskega odbora od strani železniških predsednikov. Ako se priznajo starostne pravice železničarskim stavkarjem, tedaj prejmejo etavkujoči železničarji okoli petdeset miljonov dolarjev zaostale mezde. Železniški delavski odbor je namreč svojočasno odlpčil, da znaša mezda železniških delavcev 77 centov na uro. Erijska in nekatere druge železniške družbe so pa odlok želesniške-ga delavskega odbora prezrle. Oddajale so popravila v najem. Diferenca, kar bi morali dobiti železniški delavci in kar so prejeli, pa znaša okoli petdeset miljonov dolarjev. Seveda kadar gre za miljone, takrat ne izdajo na železniške ravnatelje in predsednike pozivi predsednika ničesar, kajti njih lojalnoet do dolarja je tako neizmerna in globoka, da se ne morajo ločiti od nje. Železniški ravnatelji in predsedniki mogoče upajo, ako ostanejo trmoglavi, da pridejo železnice zopet pod aktualno vladno kontrolo, kadar se jim pa vrnejo, se pa igra z odškodnino in darili zopet ponovi. Tako je razumeti izjavo železniškega ravnatelja Loreeja, ko govori, da se železniška oprema nahaja v izredno dobrem stanju. Enkrat se je poerečilo železniškim magnatom, da je ameriško ljudstvo plačalo zmote njih nezmožnosti in da se je dobila garancija, da bo zvodeneni kapital tudi nosil po šest od sto profita. V drugič ne bo stvar tako lahka kot ai jo predočujejo železniški ravnatelji in predsedniki, poleg njih pa še profesijonalni političarji. £e prvikrat je ljudstvo godrnjalo, drugič pa ne bo ramo protestiralo in se jezilo, ampak zahtevalo bo, da se zgodi z železnicami, kar je železniškim ravnateljem, pred hodnikom in skupini finančnikov v Wall Streetu najmanj všeč. * . ' Nacionalizacija ameriških železnic ni danes več vprašanje, ki se nahaja šele v začetnem agitacijskem šta diju. Znani industrijski inženir Glenn Plumb, ki je te dn umrl in ki je izdelal načrt za nacijonalisacijo ameriških železnic, je e svojimi stvarnimi govori, pojasnjevanji in spisi obudil obširno zanimanje za nacijonalisacijo am<> riftkih železnic. Prav lahko se zgodi, da nacionalizacija ameriških železnic že pri volitvah v jeseni igra veliko, mogoče odločilno ulogo, ako skušajo železniški ravnatelji ponoviti svojo Igro ia odškodnino. ; . Nl, ^ ^ da _____ II Ameriško ljudstvo je zelo potrpežljivo. Marsikaj pre- neped. v j.vnoeti n.prodne far™r n« ae, kar bi drugo ljudstvo odločno odklonilo. Ali če nekdo! brc. vzakege und" to po7^i„i t' stopim k Idubu. m bi gotovo vstopil. Ne Prdfctftte nej bi se tudi nsročil. O, rsd bi se, tods Šal ml dtnsrnfc 44fcm*re tega Še ne dopuščajo. Če pa dobim v roke Proletarca. Va Skrbno pMČi tem, morde bolj kdt rojak, k! mi to priporoča. Naročen je morda nanj, ko ge prejme, pe gs porine v kot, in še se prišteva nap^ed-njekom. Tudi jez sem prfepričen, de je v zdrušenju moč in da moramo pri-stopdti k socisjlstlčni stranki. Potrebno je to, tocfz še nekej dru-gege je potrebno, ksr je najvažnejše. Mnogi rojeki ste tu v A-meriki ie dolgo Vrsto let. Štejete se ze neprednjeke ln povsod ne-glešete kaki socialisti ste. Ksj ps vsm koristi vsše neprednjaštvo, Če ne morete dejstveno ničesar storiti, da bi v slučaju volitev zmegali kandidetje socialistične ■st rnnke. Zakaj si po dolgi dobi tuksjšnjege bivsnjs še vedno ne preskrbite ameriškega državljsn-stvel Kej nem 4oristi če bi nas bilo na miljone socialistov, če pa smo ned rše vi jeni in teko brez vsake močit Prispevajmo kolikor hočemo v nemene za razširjanje soclelisme, če Aiomo državljani, vse seetonj. Svojege glesu ne moremo oddeti ze socialističnege kandidata pri volitvah. Državljanstvo je torej prvi pogoj, da smo ektivni v socialistični stranki. V Združenju je moč. Delavstvo v močni organizaciji je sposobno delati prave čudeže. Rusi so bili ze čese prevreta organizirani v delavskih organizecijeh, zato 'ze jim je posrečilo teko ogromno delo, ki ga more preeojeti, kdor je bil iatemu navzoč, in jaz sem bil tekret tem ter videl, keko silno je bilo delevstvo v svojih političnih orgenizecijeh. Rusko delevstvo ni imelo denerje, pe se je vseeno osvobodilo cerizme. Oni so si pomogli z diktaturo in ne z gle-sovnieo, katero moremo vpore-bitl tu v Ameriki. Ruski narod tudi ni imel priliko do glasovanja. Mogotci mu tega niso dopustili in tako se je morel poslužifi avoje moči, ki jo. je imel v orge-nizacijah. Teko se bomo oprostili nekoč mi, Če bomo močni v politični organizaciji in zi pomagali z glasovnico. Nisem v socielistični stranki, a vem, kaki so njepi^ cilji ter ie* tudi glesovel leta 19Ž0 v stari domovini sa' socialistične kandidate, dočim z6 se mnogi došleci is Amerike 'priključili na štren du-hovništva. Dopisnik pravi, da sem šel za delom med stzvko. Šel sem v In-dianzpoliz in Terre Heute, kjer pa ni bilo ztzvke, ko sem bil tam. Drugje pa ze delom nisem hodil. Čcrevno finenčno nisem zmožen, mu preskrbim $10 negrede, eko mi more dokazati, da aem delo iakel drugje. To je bilo prvih 10 dni v aprilu, 10. aprile pa sem bil sopet na Virdenu. Vsakomur, ki je ie več let v Ameriki in ee prišteva socialistom po mišljenju, priporočeni, ds si preskrbi drževljenslri pepir. Potem bo res celi celi soeielist, dru gače je sicer po imenu, dolžnosti soelelista ne more opravljeti. Rojeki, v sedenji stavki se držimo dobro. Še dovolj je zelišče po vrtovih in prej kot bo tisto smanjkalo, bomo dosegli izpol njene noše zehteve. Po končeni stevkl bomo Šele gledeli, da se odprsvi is naših organizacij vse, kar je nesednješkege in bodo prišli ne vodilne meste nepredni delevci. V Kansasu, kekor razvi dimo iz časopisov, je sedsj prava smeds, dasi je bilo vedno tem nejbolj nepredno delevstvo. Ali bi bilo vsege tege trebe, če bi bil; imeli pri vrhovnem vodstvu orgs niseeije človeke, ki bi gledel ss mo se dobrobit vsegs člsnstvs > orpenizeeijif Kmelu bodo tudi sa organisacijino vodstvo volitve, tedej pa je trebe, da ae članstvo spomni vseh dejsnj dosedanjih voditeljev v pretekloeti in glaao valo bo aebi v prid, ako bo hotelo biti pravično. Posdrev stsvkurjcm. — /oe šum jem. Teko bi se morsli pridružiti vsi in saiigsli bi v tej etavki. Težko (je prepričeti ljudi, ketera pot jp boljše za delavce; toda vedne izkušnje jih bodo izmodrile. V veliki večini prevleduje še neved-noat, katero jc trebe prvo, odpraviti, in to je ravno nejtežje delo. Znenost nepreduje počeši, ali z gotovim korekom. Vse več delavcev bi moreli imeti na polju znanstvenega napredka, ker dela je veliko, polje obširno. Kej po*je vzrok, da imamo tako malo delavcev ne tem polju, da je le malenkoetno število takih učiteljev, ki so za korist ljudstvu. Brezdvomno premalo plače, ker denes vse gre samo za dolarjem in ljudje si izberejo poklic, kjer je gledkejit življenske pot. Oni, ki oznsnjsjo neko pokmrtno življenje so tudi učitelji, dssi nekoristni za dobrobit človeštva, pa vseeno imejo revno oni mastne pleče in so prvi pri pobiranju posvetnih dolerjev. Ali oni dvomijo v plečilo tem gori, keterege tsko vneto zagovarjajo, in ae rzjše tu-kzj nzplačajo, čeravno je to greh po Kristusovih naukih? Ne hrepenijo po drugem kot po posvetnem bogastvu. Res, da Živimo v dvajsetem stoletju po Kristusu in marsikaj se jc spremenilo v gospodarstvu. Nešteti moderni stroji so delo znanstvenikov in delavcev, pa kdo ima od njih koristi f Peščica izkorišče-velcev. Ali ni narobe svetf Tisti, ki nsjveč delajo, najmanj la-stujejo. Kaj je temu vzrok, je te žko dopovedzti onim, ki ze kla njejo izkoriščevalcem, keteri so Imenujejo ze nekake "višje." Marsikdo se čuti zelo užaljene-ge, če ge kdo opomni v liztu ali kakorkoli, da je stevkokez, četudi ne koplje premoge med stev ko ruderjev, temveč na kak drug način pomaga našim nasprotni kom. Po mojem mnenju ni lepo ns eno niti drugo, če gre v prid nasprotnikom delavstva. Tak člo vek, ki jim pomaga, se nikakor ne more prišteveti naprednim de iavcem. žalostno je, de nekateri hočejo za par grošev sedaj pro dati vso bodočnost in se navezati, da bodo delali za ničevo plačo mukepolno delo, poleg pa še mo rali prenašati številne šikane, ki so v zadnjih letih komaj malo pojenjale proti delevstvu. Sedsj pe naj bo zopet zlebše. Semim se bi hočejo nevedneii slabo in dru gim sodelavcem seveda še slebše. Smešno je od nekaterih bivših članov SNPJ, ki eo se sami suspendirali, da so kršili pravila, se dej pa hočejo, da bi jih jednote zopet sprejele, proti pravilom. Kaj vse se sliši od njihmorda bo kdo še posmrtnino zahteval. Pa vendar ni trebe tega, zaj dobro zlužijo, zkotudi ne veliko. Kaj takega še mi ne' zehtevamo, ki smo že nad štiri mesece v stavki in bi bila marsikomu posmrtni na že prel smrtjo dobrodošla. Bodite torej malo bolj usmiljeni. — f.T Civilna vojna na Ir*kem. Ci»iL na vojna v Italiji. Grki marširaje v Carigrad., Španci ae veda0 ko. ljejo Marofcene. Pogrešanje Av atrije, Francija grozi \ Gledališka revolucija * kotu 0. grške- Štirideset romarjev m ^ tu v fcurd ubitih (Brisbane h« norčuje, da jih je Bog poklical k sebi v J^besa radi prevelike po. božnosti!) V Ameriki: stavka, kriza, atavka, kriza, stavka. To je slika dneva. Slika sveta, katerega upravljajo od Boj?a po. klicane najmodrejže glave, ki * nikoli ne zmotijo in ki vse prar naredc! e e a Največji lopov je tisti Človek] ki v neslanih karikaturah^ zmazkih objokuje "ubogo občini stvo", ki trpi posledice stavke, dočim on sam se vozi v avtomobi. lu. v pisarno in iz pisarne ter sploh »ima pojma o trpljenju ti. stih, ki res trpe. Hlapci kapitalizma so vedno i« povsod večji podleži kot kapitali. sti sami. It prida t nekaj letih a en4ia» Igro, da lahko poeeže glo- 1>okuy. Aapt ameriškega ljudstva, se kaj rada vtrga nit__ bmuljivoatttldor preveč poizkuša ljudsko potrpežlji- ^ ni — V iWeti voSt, se rad opeče. O u so že mnogi prepričali, ki so bili 174 ^ roitk radi rsvno tako trmoglavi, kot železniški ravnatelji in pred- >i« dopise. Radi proevete piše. itodniki ii» so mislili, ds je ljudska potrpežljivost veko- 'Poročati. JM ... ^ Prijatelj e»m t* za I tata in sam TA - M * sato ssenj naro*«»n. dnčim dopia \ Trmoglavosti želeiniških ravnateljev in predeednlkov nik WftnU ni U\. kn > pr«š*i .. prgv lahko sledi ljudsko probujenje in nposnsnje, da je •<•"> domovine, v klub. mi ave treba odvzeti železnico izpod privatne kontrole In jih po- tw> sHstepim. <«• »*« štel staviti pod narodno kontrolo. In takrat tudi odpor Wall ^ St****« bo nič iadal oroU ■BclionalUacui ieleanlc. Iv ,1 ae^ibl b, m, »k.uSi'delo i. , nji nsstsnjeni Italijani, pa todH trije slovenski rojaki ao st tu ku-I pili svoje domove* Kekor slišimo is večjih nsselbiir, si slovenski rojeki tndi drugod gred i jo svoje domnve. ksr je potrohno in velikege pomene peSrbno v teh kritičnih čeeih. (Hervek nikdar ve, kdaj ga dol«i"fteMa. de se more »liti dmrsrn. ak« ni poae-jatvo ali stanovanja ajegova last. sa| Radi atavka ni tu Wležiti po. •ebnik ispramamb. daairavno.an aoketeri "proatovoljei" npnatili pridruidi nsm stevker- Ia okolice Finlejvilla, Pa. — Po dolgih sedmih letih, morem zopet malo popisati neše pečlerske teževe, da ne bodo rojeki mislili, da so prehude. Pred par meseci smo se sedinili in ustanovili peč lsrsko postajo, št. 000.00. Dobro nam je šlo en čes, sedej pa sve naenkrat dobile brsojev s mojim kuharjem, da je predsednike vze le noč. Izselil se je od tu in ni še del glesu, vsled česer je vsekekor potrebno, de se oglosl. Ne zadnji seji smo sklenili, da ee bomo do bro selošili e fižolom in čebulo, da ne bomo v stisksh na dan mo jege godu, ki je bil zadnjič 28. februarje. — Ravno danes sem izvedel, kdo v tej nsselbini bi nsj bil nejbolj neumen po onem reku, ki je veljel v stsrem kreju. "Bolj če je neumen *paver\ debelejši krompir ime," so rekli v stsri domovini. Tsko debelegs krompirja gotovo nimsm nikdo v nsselbini kot je moj, torej ae pričenje mene prijemeti tiste bolezen. No, pa I to nič ne de, samo krompir naj bo debel In fišolovo stročje polno, ps bo plavala dslje pečlarska la-dija. Za pečlarski sajuterk je nsmreč treba 24 krompirjev in »edem pejntov fižole. Po tukejšnji okoliei poteke še dovolj mirno sedanja stsvks. mimeiŠe kol pa drugod, kolikor je rezvidno iz čeeopieov.. Da* 20. ju Uje smo imeli sborovsnje ns Li-brsryju. Ps„ kjer so nsstopili tu dl govorniki is Pittsburghs. Nsv-točih je bilo veliko Število stav-ksrjev, ki smo svesto poslušali poročile govornikov, ki so med drugim tudi povedsli, keko velike ao bile zvijače podjetnikov^ da bi nas preslepili. Danea Že prizna vf jo. daai neradi, de je v deieli mslo več tekih ljudi, ki ae dejo «Hjati na led izkoriščevalcem. Kes je. de se še dobi kek Polde eli e a a kurlval V peklu je zmanjkalo V Pittsburghu namreč. a a a "Čemu je vlada?" vpraSuje ti. rednik čikaškega večernega lista, "Ali ni zato, da varuje lastni, not" • f a O lastnina, sveta, sveta, čez v«| sveta! Stolp slonokoščeni, tura kralja Davida 1 • e a • Oficijelni Washington je priz-nal baltiške državice, dasiravno je nekoč rekel, da jih ne prizna, Toda glejte spaka! Vlade teh dr. žavic so postale "stabilizirane". To se pravi, da so se zadolžile pri ameriških kapitalistih — in 1 tem so dobile spričevalo svete civilizacije in demokracije. a e a Očaka firyana in njegove brat. ce v šemi ne spametuje nobena reč. Hodijo okrog po Ameriki ia delajo "afne/; iz sebe. • a a Kdo bo rešil slovenske delavc« v Ameriki? Kdo jih zdrami iz nezavedno. stiT »' Kdo jih izpelje iz kapitalistične sužnosti v obljubljeno deželo? Kdo jih stori srečne in zado. voljne ? Patrov skebski tisk I Amen; e a a Približno pred petimi len je bilo. Bila je običajna seja unije. Na odru je stal govornik. Rdeč obraz (rdeča lica še niso socializem, ker potem je tudi naš fajmo-Šter socialist), liapet trebušček, zastavica v gumbnici. Govornik: Kupite, kupite liber-tibonde t Kupite, kupujte, dsjsjte toliko čaaa, da vas bo bolelo — ia potem še dajte I ' Unijski bratje so odplosksli, odšli domov in kupili bonde. Danes — no da, danes boli, dz je kaj. Govornik je govoril resnico. \ 1. e e a Psihologija! naših "boljših ljudi' je včasih malo razumi ji vs. Ksdar ropar vstavi človeks ns cesti in mu veli dvigniti roko, more človek molčeti, ako noče do-biti krogle v usta. "Dobri ljudje" mislijo, da mora istotako molčati tudi delavec. Kadar ga ropa njegov izkoriščevalec. Ne gre jim v glavo, zakaj delavec toliko razsaja in se upira ropanju. K. T. B. Tonče in drugi nevedneži, ki pri volji ustreči podjetnikom. Oni so nevedni, če bi se zavedali, bi tega ne storili, zsto morsmo gle. dati, da ae ti ljudje podučijo. Saj je še Kristna baje rekel: "oče od-pusti jim, aaj ne vedo kaj delajo." Danes ne vedo, vedeli p« bodo jutri, seme, da ne bo to njihovo spoznanje prepozno. Nekstere Žene so tudi veliko zakrivile, da so njih možje r.s strsni podjetnikov. Zsbrsniti l»i jim mnrsle teko delo, ne jih šele siliti, da'morajo delati, dokler j« "čenč". ' 4! Pozdravljam vse stsvksrje, pe-člerjc ln pečlsriee. — Pečlar LISTNICA URRDNliTVA. Ironwood, Mieh. — Za fini stsvbinski kamen so ksmnolomi v Iledfordu. Indisns, ss aavedea kemen. spnenee, keterege stoletja in premAljejo s stroji v gramoz, sli ki alu« ze grednjo kl^ ti. ao kamnolomi tudi v okolici Chieaga, III. V obrh krajih dela jo Mirani — Pozdrevl I Zdravnik opisal svoj smrtni boj« ■viel jc strup, ko m jt naveličal šivljenja in pote« jo beleftil občutka,-ko ao jo Mižala avt i jfjluaukee, Wia. — Dr. Albert Hcrechmau, anameniti zdrav-lik, učenjak .filoiof in llngvizt, je liuc 1. avgusta izvršil aamomor a trupom, predno pa je umrl, je »okusil opisati občutke, ki jih ima ■lovek, kadar se bori a smrtjo. S'a*li so ga v njegovi sobi neslo-ijcnega na miao v nezavesti, pred njim ns mizi je pe ležal rokopia. <»lali »o ga hitro v bolnišnico, la umrl je med potjo. Dr. Herechman je bil atar 62 let, lojen je Iril Žid, vzgojen katoli-an, toda umrl je ateiat. Trdno jc iil prepričan, da e smrtjo je vae lončeno, "Življenje ni nič drugega kakor ožnja po cestni železnici," je re-»čl pred par dnevi svojemu pri-atolju, ko je že imel izdelan načrt smrt. "Kadar prideš do avoje »ostaje, grež doli, to je vae." Zdravnik ao je 8krbno pripravil a smrt. Poplačal jc vae račune i uredil vse potrebno, da njegova eus ne bo trpela kakih finančnih eprilik. Zadnjo uro ac jc apomnil, ia dolguje nekaj centov Bvojemu jriveu in hitro jc žel plačat tudi i dolg. Omskal je vae avoje bol-ikc, jim predpiaal potrebna dravila in dal navodila za vbo-loče. Nato jc žel v svojo privstno »issrno okrog petih popoldne in zel morfin. Potem jc sedel k miza pa lil si jc smotko in pričet lisa t i. Vsebina njegovega rokopiaa js lodeča: "Odlični možje dnevno komen-rajo v časopisih, ksj bi vse nere-lili zadnji dan svojega življenja, ko bi vedeli, da je njihov sadnji lan. Vse to je bedestočs. Mene »rav nič se mučijo misli, daairsv-io vem, ds sc mi bliža ssdnja ura. 'reveč sem bil zapoalen z drugimi cčmi na svoj zadnji dan. Obiskano me pacijenti in me motili. trzlic temu sem vae opravil in ob eti uri 40 minut eem vzel dve-ajst in pol grama morfina, kar adostuje, toda delovalo bo po-asi. Zdaj je ura žest in 46 minut, utim se zaapanega, toda večnega panja še ni blizu.' Namenil eem e vzeti poleg morfina šc cijanka-j, najhujši atrup, toda počakati očem ge nekaj Čaaa, da bo učinek lorfina malo večji; grdi cijanka-j se mi zdaj še gabi. Ali ni človek neumen f Odloči l', da umre v eni uri, pa ae boji zeti neprijetno pijačo t V dveh ickundah bi bilo vae končano, v ljub temu podaljšujem avoje ivljenje, ki je pravzaprav že kon-puno . Absolutno nobene duževne bolečine ne čutim. Ni mi db tega, de l>i se ozrl na avojo pretekloot, še manj mo briga moja bodočnoet. S unrtjo jc konec vaega in po smrt! bi nič. Mojc misli so zdaj pri moji ljubljeni žene, katere ljubezen in udanost sta mi naklonila arcČo mnogih let. Mislim tudi na svoja dva pravnuks, ki sts mi rasvese-M vala Življenje. Globoko obžalu-y< m neugodnost in žaloet, ki jo povzročim svojim dragim a avojo prost o voljno smrtjo, toda drt^c Poti ni. "17. — Ako ne bi bil vedel, da ""i zaužil dovolj strupa ss kon-««njc življenja ,nc bi sploh opszil, da umiram. Srce mi jc nemirno, očesne zenice ze mi nekoliko krčijo m zaspan sem, drugače ne čutim nikakršnega učinka. A ie vedno se ne morem odločiti se cijsn-k«lij. Kno smotko sem že pokadi) *ažgal som si drugo. Čekam ne Vl (' jo /aspanoet. Upam, de ee kme-,u prisilim ne nelaogibno. - J 7 42. - 6« zmirom ac obotavljam vzeti cijankalij. Zdaj ao mo-j' misli pomeglcle in navdaja me čutstve nepopisnega miru. Ako bi bilo zaradi moje ljubljene ki ml je revnoker telefoniji*, bi še čekal, tako ee pe bojim, «1* omedlim in'potem me rešijo s >'lrji\nižko pomočjo. Deeet mint> - in tedaj cijoakoHJ * nsjmanj se ne bojim. Do-hre volje sem in redovedno o pa Mj« m ovoj položej. Čudne, meje "I»is želje je, de bi Imel šc eno '"pno ruto. Tako ee potim, de je r 'zs. Potenje priheje od mor-rinai. Ta je zmanjkalo rokopiaa. Nej-',rž je dr, llersehman podrl v ne* Nešli ao ge ob pol deeet Mi o krat je bil že pri kotcu NJ'gove beležke ao bile »pUen •a iMHalnem stroju, spodaj jc p* IZ KU« 5101 1 (Federated Prees.) Stevkar ubit v Buffalu. Stav. kujoči sprevodnik cestne železnice je 2, avg: obležal mrtev, ko je policaj na atavkokaški kari stre-Ijal v množico demonstrantov, ki ao hoteli vataviti karo. Stavka cestnoželeznlikih . nameščencev traja že tri tedne. Isgrodi v Jacksonu, Mioh. — Več sUvkokazov, stevkarjev in policistov je bilo ranjenih, ko jc v sredo zjutraj okrog 1500 stav-kujoČih železnižkih delavcev in njihovih simpatičarjev prižlo v konflikt s policijo, katera je spremljala akebc na delo. Petnajst oseb, med temi tudi ženske, je bilo aretiranih. Nemiri v Dos Moinesu, Xowa. Okrog 60 stsvkokazov, vpoalenili v želcenižki kolilnici v South Des Moinesu, jc v sredo pobegnilo, ko so opssili v bližini gručo stav-karjev. Kolilnica je zdaj prazna. Unije železničarjev ss morajo adružiti. Dve železnižki organizaciji, ki niata priključeni Ameriški delavaki federaciji in ki ata organizirani na industrijski podlagi, ne pa po rokodelakih strokah, ata objavili poročilo, ki ae glaai, da železničaraki delavci vse Amerike bodo le tedaj nepremagljivi, kadar bodo vse njihove unije emalgamirane v eni organizaoljl. Omenjeni organizaciji sta American Fcderation of Railroed Work-ers in United Association of Rall-way Employes. Prva sestoji večinoma iz ualužbencev v delavnicah, druga pa iz oeobja na vlakih. "Tke Butte Bulletin", ki je mnogo let izhajal kot dnevnik v Buttu, Mont., In je bil poznan kot oden najboljših delsvskih listov ns Ssvsroaapadu, o je morol pred per leti prsnshsti vsled flnsnčnih tšžkoč, jc zopet izže! kot tednik. Budorski dspartmsnt Amerižkc delsvske fcderscije je bil odprav-ljen pred neksj dnevi. Jsmes Lord, predsednik depsrtmcnte, I-ms sdsj službo orgsnisstorjs ns Paeifičnem obrežju. Olsvni odborniki fcderscije prsvijo, ds je bil rudarski depsrtment odpravljen saradi "ekonomije". Budarsks orgsnisscijs United Mine Work-crs of America oatane vseeno v federaciji. V - KJE JM IZHOD 12 KAOSA ▼ EUDNliKI INDUSTRIJI? (Nadaljevanje a prve strani.) niški podjetniki oskubili ameriško ljudstvo v vojnem času. Odkril je, da ao prejemali do 2000-odstoten dobiček in da jc 100-od-stoten dobiček bil nekaj navadnega. Poročilo zakladniškcga depart-menta v letu 1917, to je v prvem vojnem letu, govori, da jc 185 premogovniških kompanij poročalo, do ao imele po ato odstotkov dobička od svoje glavnice. Premogovniški podjetniki z u-spehom ovireli, da vlada določi ceno premogu. Vlada je skoraj določila ceno za vae, kar smo pro-ducirsli, ni pa imela uspeha pri določanju čepe ze jeklo, baker, gazolin, premog in potrebščine, ki jih kontrolirajo eniinisti interesi. Po naključju jc United Statee Steel korporecija, -s glavnico $868,583,600, Imele v revno istem letu $478,204,342 čistege dobičke. To jc več kot poloyice njene eelc vloge. Senator Capper iz Kansasa, ki je nedovno govoril v aenetu o položaju v premogovniški industriji, je dejel, de je smerižko ljudstvo plečolo za premogovnike jji jp-klernc v vojnem česu v prof itn več, kot je vredno vse njik premoženje. Senator Capper je predložil ofidjclne številke, de podpre evojo Izjavo. Samopoaebi se razume, da bodo prizadeti privetni interesi ovireli sprejem Borehove predloge. Kljob temu pa upajo, da ae dobi večina za Borehovo predlogo, ker vlede v premogovniški industriji ener-bije, ker eo premogovniški podjetniki izredno lekomni in ker va emeriške industrije trpi perijo-dično zaredi ponevljejočegs kao-so v premogovniški industriji. iKUVA BB JM POORBSMILA. BDBB UTOBIL — Pri rta Codn tovorni parnik "Lake Flour-ne/" udaril oh ribiško škuno "KI vs U ftjpuriing", katere moštvo je Štelo šeetnejet oeeb. En ribll je utonil. drugI so se rešili, ko SS je fikuna pogrecnila _pieel • pereeom| "Proeim ročit- moj« ženi kolikor bm*^ nežno, de ee preveš nc tazburi." EKSPLOZIJA BA VLAOlLKI LADUL ; Pet ubitih, štirje ranjeni. Bour Tork, K. Y. — Vlačilaa ladija "Edarard" je bUa privezana k pomol p, ko je nastala na a ji eksploaija, ki jo je raztrgale na koee, Eksplodiral jc fcarni kotel. Kopiten Thomas McCaffery je bil v pilotaki hišici, ko aš je dogodila nezgods. Bksplozijs gs jc vr-gls dsleč proč in kesneje so nsžll njegovo truplo. Pstrick 0'Brien, kspitsn ns bsrki "Interstate", je od vezal vpr od vlačilne ledi je ob času nesreče. Eksplozija ga je podrla na krov, toda požkodb ni zadobil. Moštvo vlačilne ladije, ki jc ee-stalo iz pet oacb, jo mrtvo, poleg so pa Že žtirl osebe renjenc. GBOFOM BO SLUZlL OB ČABU RUDNZftKIH KBBOOD V DO-BBO BUDARJBM. Waskington, D. 0. — Geofon jc služil v vojnem času, ds so odkrili sovražne mine in predore. Ts inžtrument je že prsv mlsds Iznajdba. Budniški biro je zdaj napravljal poizkuse z njim, da ga vporabi pri rešilnem delu v rudnikih. Ns pr. pri podsutbah rudarjev bo lahk| dognati, od kje prihajajo glaaovl. Prav lahko bodo teko dognali, kje se nahajajo pod-suti rudarji. Ampak novi inštrument bo elušil tudi v druge namene pri rudniških neagodah in šc zdaj izjavljajo, da bo a pomočjo tega inštrumenta mogoče znišati število žrtev rudnižkih nezgod. MBVBJB B TOČO V WXBOOW-BIKU. Prairio D« Ohion, Wlz. — Silno neurje s točo je divjalo od Mis-sissippijs pod Lyn*vlllom preko krsjs Crstvfords do doline Klsks-port. Vm pridslek ne polju jo pobit. Tem, kjer ss js rssprostirslo lepe polje, je sdsj vse poleženo, kskor ds bi kdo šol s ogromnim valjarjem prek polje. KOMPAMUBKI StfBAŽMIKI BO UMOBILI STAVKABJA. ▼aa Baron, Ark. — Kompanij-ski strsžnik! so streljsll v stsv-ksrje bres provokseljc, ko ss jc nabrala večja ljndsks množice pred delsvnicami Miaaouri Pacific Železnice. Csrl Sprsdlej je bil ns mestu ubit, njegov brst WU1 Spradley ps smrtno neverno ranjen. VAŽNO SA DAVKOFLA0BVAL- 01 V OKRAJU OOOK, ILL. ' Okioago, HI. — Okrajno sodišče okraja Cook je proglasilo sodbo proti vsem posestnikom, ki še niso plačali davka. Na podlagi te eod-be je okrajni blagsjnik prisiljen prodstl dsvke ns posestvih tistih posestnikov, ki od dne 31. julijs v teku deeet dni nc plsčsjo nepls-čonsgs davka. Okrajni blagajnik je obvestil vee jpoeeetnike z registriranimi pismi, da naj plačajo davke ob pro* vem čaau, da n« bodo Imeli nepo trebnih strožkov. STAVKUJOCl OBSTBOtBLBZ BliKI SPBBVODBIK USTBK Buffalo, N. Y. — Policaj Edwin Sisson je streljal v ljudako mno žico, ki ae je nabralo okoli ocat-noželeznižkege vose, ksteregs js vodil stevkoksz. Sprevodnik John Croniok ss js ssulno zsdet zgrudil ns tis. Fašisti sdrobili stavko v Italiji? Pariz. S. avg. — Is Bima prihajajo veeti, do eo fošioti zdrobili generalno stsvko v Italiji, ki jc bile neperjene proti njlmltelijan-ska cenzura je zelo ektIVne in pe rošile e položaju so nejoono. Is Milene jc šele sdsj dospela vsot po dtplomstičnik potih, de so fa-šiati ubili 19 socialistov in renill čez 200 dne 27. julije v Bavennl. STAVKOKABBV BB MARAJO J PBEVAtATL4^ - I Oarbondale, IB: ^ Vtkajinj^ avtomobilski isv6šfeW#iW hoteli prevsšsti stavkokll* v v felsv^iee Illinois Central žel^snlce.' Zagro sili so, de bodo arotiH|1l vee isvo-Žčekc, ki sc brAkij^ prevažati stavkokaze, ker kršijo" sodnijsko prepoved. Posledica \c grožnje je bila, da so vse prlzedfcic družbe Izjavile. da ao prenehale s izvozni-Itvom. Stavkokazi morajo hoditi peš, ali se pa nastaniti v kurilnici. SLUŽBA PBOHIBIOIJONliKS OA AOBNTA JM KBVAKKA. Waakington, D. 0. — Od kar je bila uvedena prohlbioija v Združenih državah, je bilo ustreljenih sli ubitih dvs in dvsjset prohlbi-oijoaižklh agentov. Tsko poročn prohibicijoniškl komlssr Hsynes. POMANJKANJE PBBMOOA BB OB6UTI KA VELIKIH JBZB BIH. Mihraukee, Wis, — Dvs ln tri-deeet tovornih parnikov raane ve likoati je privezanih v pristanu, ker nimajo premoga. __e Ogrska krona slsdi avstrijski. > # ..... Berlin, 8. avg. — Is Budspešte javljsjo o paniki ns ondotni borzi. Ogrsks krona je padla na 2000 sa dolar. Kruh atanc 250 kron hlebec. Avalrijska krona je faktl-čno brez vrednoatl. Podporni Jednota Ualaeevl|ea^ 0. UWldi ll^utuiu.*97 GLAVNI ITANi S0S740 KL LAWNOALE AVEH CH1CAOO, ILLINOIS. ' 1 »' C 1 ■ '» T » lavrtavalni odbor: Predsadetk Vleeeat B«. as, JehMiovra} upravitelj adrosr VMMsk, B. P. D. f, MrišJNMPm eddeHm k alasSa MU ZavaHatk porotni odsek. OSREDNJE OKROtJEi VZHODNO OKROtJEi ZAPADNO OKROtJEi Franoija ima še vodno nemško vojne ujetnike. 4 . Psriz. Dsvetintrideset mene-cev je preteklo od premirje, tods ns Francoakem je še trldeaet nemških vojnih ujetnikov, ki so saprtl v Fort Lamalgusju. Fran* eoeke liberalne organissoijc sa htsvajo, da vlada lapuati to jetnl* ke ln jih pošlje domov. - . ,f, Velika neoroša v Rusiji; 200 oeeb • sgorolo. Bigs, 8. svg. — Is Kijeva poročajo, do je vlak skočil a tira med Kijtvom in ftepetovko. Vozovi ao se *nelHn okrog 100 potnikov jc zgotelo. <. ■ ■ Rusija kujs nov slat ia srsbrn denar, , Berlin, 3. avg. — Ludwig C. A. K. Martena, prejšnji eovjetski po-slsnlk r Ameriki, je dejsl ts dni v Berlinu, ds bo Sovjetska Ruaija imela v enem jjtu dovolj slstegs ln srebrnegs densrja sa pokrltjs zlste vrednoeti sedsnjlh papirnatih rubljev. Sovjetska vlada Šc kuje nov zlat in erebrn denar. Dobra letina postavi Busijo ns trdno finsnčno stsllščs in dobs biljonov v pspirnatem denarju bo prešla. Jok. Uederwoed.eredsedalk.40t W. Mar & Medle ...Har, Bm S tO, BerUn*«, Oki*. PrU A. Vider, Bea Ot J. Elv. Mla*, n"ru'J|l|BO" 1C1> L,wr,,Ml N l Ma OeHeh, 414 W H.r »U Blaa Neva ek|M„ i 22RlJ Jaha OhMJi lOUkl r*w*r An, umi AbIm luUr. B*. 104 flfii lf M*«Mer« k»TlM IAUIIIM 'mm mit tšfd, MM S. 'wie«kealer S| Maiuy, Kndaonii odbori 8M7-M 9. Levadale Av« S. Meea Raa, Pa« A »a dueelaai O Predsedalhi Peaah Chleege, IU. Peaak Zeiu. SMirek, SI ~ Clsvsleedb Združitveni odbori ££ SMO W Jos. 9Irak* 1101 R. 99ed 9t., devoUaJTOkU VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr, P. J. Koem, OSOS 9t. Clalr AvH Oovalaad, O. so V^PSSSLI ^ VIA PI9MA, ki so aaaaiaJe aa pasls el. pssliaželka se i PredsedalŠtvo 9. N. P. J« OMT-M 9*. Lemadele Av«, Chleege, IU. , V9E ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE 9E NAtLOVEi Bolallba ftsj-•Utv« I. N. P. J., SOS7-M 9o. Uwedolo Ave., Ckleago, IK. denarne POŽIUATVB IN STVABI, ki se llšalo at levelevalaega edkeee la jedeete vekSe se aaslevsi TejaUtva t. N. P« L fteeT-M 9«. Lave* dele Ave- rkttagr. IU. V9E ZADEVE V ZVEZI E BLAOAJNI9KIMI P09U se eešEjalo M aaalevi Blaffajalštv« 9. N. P. J., 9MV-M 9a. Lawadale Ava., Chleee«, lit v gl. lfv«4ova|eem adbasa so aaj peBljaJo je agvraj. Vsi prlelvl aa gl. »orotal odsek se eej pelljejo ee aaslovi Joka Uadae-419 W. Har 9», 9eri«gfUld, lit » M Vsi deeial la drugI aplsl, aaaaealla, aglest r/MSte^dF - -1 otroka. Dete mora stsnovsti a materjo in pohajati v šolo, ko je pod šolako obvcanoatjo. Glede riaetaojenoatl sahteva i^j irivala vsem, ki ate ml pomagali ds Ima podpirana ogebs štiriletno obSimrtl mojegs soprogs in očeta Periz, 3. svg. — Franroaka vlada namere ve zapUniti nemške in dustrijelee podjetje v Alserijl In Lorenl, oko Nemčija ne pleče mesečne vsote Mize devet asiljonov dolarjev ne rečna privatnih pr< d vojnih dolgov zevesaiikim držav-I jenom. Neasško vlede mora aej kasneje 9. svguata ebveetitl Kron eijo, de pleče omenjen« vsote do 19. evguete Nemčija je še sporo čile. de ae more plešetl Praneije augoče seaože tudi nekatere o*ra ike indeatrije v okupirane« dele Nemčije. . ..-msa *š.j&& i': -. ' . j.. »a• '.^iutiaiJhn ..■ Zakoni o materinski pokojulut Kow Tork. (Jugoslovanski od dslek F. L. I. 8.) DBtAWABB. Pravico do podpore Imajo sledeče mstere t vdove, zapuščene ali ksterih možje ao onesposobijo* nI. Pogoji t Ako meti ni v stanju vzdržcvstl in izšolsti otroke bres podpore in sko je podpora potrebne. ds se vzdržuje dostojen dom. — Zahteve ae, da mati stanuje v državi že vaaj tri leta. Starost otroka: Pod itlrlnaj-stim letom. Podpora: Za sno dete $9 na meeeci ss vssko nadsljno dete, ■■, po $5 na mesee. (Podpora uteg- ^elik p^ ¥ fcoprivclei. y ke ne biti v gotovini eli v potrebšči- gvorvtlesš "Danica" je v no- neb. More se povišeti ss slušsj |( ^ g, |„ 9, jul, ubruhnil požar, bolezni sli večje potrebe. ^ j, napravil šez 30 milijonov 1'pre ve t Podpore dovoljuje 1 im Mod* Ooeileem ee je poere Stote M ot h rr's Penslon Commls 0(rrnj lokslislrstl, ker bi bila sion. Uradnico preiakuje v as k ^ »lučaj, presno ee podpore podeli, ia kaeeeje nadzira teke družine. Srodetvo: Iz držovoih in Count/ akladov. > FLORIDA bivališče v državi in enoletno bi vallžče v dotlčnl Countjr. Starost otroka t V poštov prihajajo le otrool pod 16, letom. ( Podpora 1 Za eno dete $25. ns mcscc; ss vssko nsdaljno dsts, po $8. ns mesee. Trsjsnjc podpora 1 Podpora ss mors nsdaljevstl tudi potem, ko je otrok d<»wl M* loto, ako tako odloči Board of ftount/ Com missionsrs. Podpore prestsnc, ako otrok rsdno iaoatejs is,šole. Uprsvs 1 Podporo podsljujejo County Commiesloncrs ns prsd-log okrsjnegs šolskega sveta, ftol-skl nadzornik prsiskuj^ vssk slu* čsj. Vrhovno nsdsorstvo v Imenu dršove opravlja Burcsu of Chlld Welfare and Bducatloa. Sredstva: Is blsgajm< dotiŠns County. IDAHO Pravico do podpore imajo me* terei vdove, ali katerih mož ao nahaja v državni kssnilnisl sli norišnici. Pogoji: Ako Je pomoš potreb-na, ds se dete obvaruje od aono-marjenja, in da ae materi omogoči, da ostane doma. Mati moro biti umno in telesno sposobna aa odgojo avojega otroka in otrok. Nsstanjenoet 1 Mstl mors stanovati v dotlčnl Oounty že vasj dvs leti. Stsroat otroka: Pod IB. letom, Podpore: Za eno dete, $10. ns mesesi zs vssko nsdsljno po M, ns mesec.. Trsjsnje podpore t Podpora prenehs, sko se mstl sopet poroči oziroma ako mož je ispuščen Is zapora. Sodišče more vsak Čas spremeniti eli ustevltl podporo. Uprave t Podporo podeljuje Prohate Court v vaak i Countv. Sredstva 1 Iz zakladov dotične Ceuntf. ♦ MMM«I>. •■■■•■■i TISTI IZ JUOOBLAnm. ZAHVALA. PRAJTK NOVAK A Iskrsns hvala članom društva St. liš, S. N. P. J. sa dsrovsnl vs-nee m sobrstu predsedniku ss gin-ljlv nagrobni govor. Lepa hvala Jdfct Erženu ss krssnl vepoo. Zelo sem hvslsžns vsem, ki so oblsksll pokojnika ob mrtvošksm odru in gs sprsmll! k ssdniemu počitku« Tebi, dragi soprog In ošs pa šsll-mo t Počivaj mirao v hladal sme-rlškl zemlji. Selujoči os t si i. Aoa Novsk, soprogs. Frank lo John, sinovo, Ivano, Msrjr ln Anns, hčere. Vsi v Oakdsls, Ps. kokm^® iloBj^ Isssam v 1 SiPafifc Ž^SlfiS PVMl Š^BBIll J w tVBI 9VlvW ■VBev| •tekleais la rasnih leaeev, Itd. Ml vam deetavlam aarolilo pe polti, tošao f m krsjs. OreeeriJeiH sladllšarjem ia v peo— deielne launiaa deaie aruaaMa aa« _" v," _- 11 iT i»uTIl WI1 puai pn veejin naročnin, riaiie pe I Be OfAS^ij ® ^ 9M1 ClereUed, O. Priseljevanja Is starega km« Je v Ameriko Je bilo 1, Ju-lija 11. odprto. > PiSito »eni, da Vam naredi« pravilne la debre prošnje. * Ce osebe ae pride povrne« deeor. Ne edlešejte de ae be kvote sopet Islrpeoe. MATIJA 9KENDER, MVNI NOTAB Mlanii U alaei krni ril isauaoN. r a S04rvs sa Isls valed ▼ettkaasks Meda vsled povod mH v Jalal Srbiji. Našeleik skop I jonskega okrožja je strstvu se aotrenjs Maiva. ^nlk škode, ki > nselslg------ ■fcsvieo 'do podpore Imejo mate ^adajl. Skupna škoda dneše okoli ret vdove, sapuššeae (S tatare« I* milijonov krem.^Najv^ ško-slušeju obleetitfje nOeSopijo preti J« J« SSpra^lAV Mm, Krive «ožu rsdl aane»aarjrnjs m ge.^Uaka, kjer sneta,«*», ekoJl proglasijo aeepooobnim, de vsdrmM—? krom. Dr. J. V. Grahck ZDRAVNIK. Uradne ure 00' 10(00 sjukoj do 2:30 popoldne.^. 949 B. Ohio Street. Telefoa Ceder 2998 V. S. PITTSBURO. PA tuje evojo dražino j eke ee mol neheje v državni norišoiai Nedelje sorodeiea sH ckrbelk, od kete-rib otrok od viel. t o i Pogoji 1 Ako je po«oč potrebne, de se otrok obv s raje od sane. merjen js; sko je meti od v kaše od svojegs dele, do vsdržeje eebe la Pri Bor d Ml priubčea 9 jo v Proeveti je Mta napaka pri Trla-foe številki lu eirer je provtlne številka "Deerborn 91119". (Adv.) IT ALI A t............. 4 voMtaN v t m* ■mh a«m. HADBETANIIA^^^ A^UITANIA e*efca CkerOeatse Mata MeaSi M«iatelM* .Umi MM m^rObt * . i* 1 iSalf'- l^ESOVA ZCRAVIUVZORZUJU z c h ft w j E. V •^jftltfftgfc SEVERA s regulator W. F. SEVERA CO.. CEUAM RAPIDS; IOWA »S? »že tri leta, • pairstva — ni .n ru.,-kr mntjfc- Wlia se men tke ftt^ijj kole ci UP, pspravi neredne Mlaje, pnjiji naravi ciirepčati oslabele ženske •rjaneio j m pcnu normalne razinere. (CM 41.24 m Vjprw«}ft V lekarnah- M Katka U morske linij« •Uri kraj in Mala j« lajava aa dobavo oeeb iz starega kraja in druge no-; Urške listine. Za aadaljaa pajaanila se obrnite na zgoraj navedeni naslov. Paatraiba tožaa ia aelidea. Jnrkica Agičeva. >MMIMMMHMMMMtMMMIIMMM>MtHHOH^W i COLUMBIA GRAMOFONE od $30.00 — $250.00. VELIKA ZALOGA PLOM V VSEH JEZIKIH. Imam ncTo zalaga naniUk iaaportlraoik N|ba«kori" rakardo*. Brezplačne cenika dobite prit VICTOR NAVIN&EK, 3SI Graeva St.. Ceomoaogk, Pa. i»ttt»OMKOOtOttMMIHMMMMMMimiMlttO^ I ROJAK PAJK JE fj V trgovini nad IS let. na tiso«* dolarjev raspoilje blaga po celi j i Ameriki pa sa ni nikdar sllftalo da ni vsak dobil poiteno blago. Kdor U od naa enkrat kapi. ie knpi. Pošilja brezplačne cenike po celi A»* ■ riki sa are, zlatnina, srebrn i na, diamante, prelane, dalj s prava glasn< 1 Columbta gramofone, slovenske in SLvseb dragih jezikih gramofoni [ i ploiče, zastave, ragalije, kape Lil. , t On je edini pravi saatopnik v Conemaugb, Pa., sa Columbu ■ gramofone in plotte. M En aam poskus in prepričali se bodete. [j IVAN PAJK, 24 Main St, Cooemaugh, Pa. dele dolge ps lestih zvečer Je odhajal tekanj eki vlak ia Zagreba. A pri veem tem, da je ko. maj odbila četrta vra, aečtt eo se v veliki *l( pre4 glavaim poslopjem postaje: stare ji gaapo