[V' * j iiiSii? v« Alžirski begunci v Tunisu: te oči željno čakajo na vrnitev v domovino m pod svojo toplo streh« nad glavo t-Sčd Mostnina plačana v gotovini ^ Abb. postale I gruppo Cena 40 lir TRST, nedelja 28. januarja 1962 Leto XVIII. - St. 24 (5108) Most f|^ e dni je izšla nova šte-I vilka revije Trieste, ki J. objavlja tudi Merkujev ,l , članek La Slovenia mu-Smale; Pred kratkim pa •no imeli v tržaškem avdi-c#t+U ze*° kvaliteten kon-di^ f nastopom dveh mlaka? tržaških Slovencev, o tiiem6?1 ni bilo v tukaj liti Z*1 italijanskem tisku ni-* besede. Ko torej pri o-kt) en! veviJi opažamo ne-Bro, ?ozitivno usmerjenost, skf, *duje v dnevnem ti-d Se vedno ledeno hla-n0‘i °dnos do vsega, kar N* sl°venski pečat, nenehno se upraviče-uSfv?onavlja- naj bi Trst l0L*W most med dvema st&iwma narodoma in o-žavoml narodi sosedne dr-ki ' Tisk je vedno prvi, ain f8istrira ne le dogaja-telicte^Več tlidi namene in Prav' Dostikrat pa je tisk B0 _ s sv°.iim molkom glas-Sa z^.0vpren. Molk tržaške-Vso^tali.ianskega tiska o Trst, aar smo Slovenci v varjaiiV -letih P° vojni ust-tuJ"1 m nudili na kul-Jusenm P°dročju, je zelo dosiot pdgovor, da vsaj za n*1 bilo nikake volje na astvarjanje znamenite-viari„ostu- da je celo pre-rn0J?V8!p hotenje, naj se ta dlti n'k°li ne prične gra- Pref Povrnemo samo k tu.J omenjenemu koncer-ktnaE.t,°pi velik orkester, dir viPri5sl v Trst kot gost; Bisti ^lod Tržačan; pia-sPeh i m,ad Tržačan; u-Poin Ja’ lahko se reče, po-vzon kar Priznajo vsi nalil, v strokovnjaki Italijane neu.dnr dogodek ne naj-kako-1 , toliko pozornosti, hen ^ katerikoli nepomem-amg a°?°dek iz kroniki ne-*Bwni '1 pa ~ tatvin. (In ki j.1*00 je, da se kronisti, je izločajo o tem, da se dišiaJe!;el kak vespist bo-S6mPii Borštu bodisi pri je h?,0 aju> ne vprašajo, če tetB ' ta vespist Slovenec, v dogodek popišejo turnih m Primeru.) Kul-veiikp ( kronisti se pa ob sPraf„ dogodku začno Hahie^ati .»h je istega Sl sinova igral starej-Vohj, ed. ki sicer ni zado- t(*«SkiBoi ga igral mlad Pti{6i Slovenec, ki je pre- tak0 1 •s svojo igro. In prav skem Je lahko na dirigent-sih t,,H?d'iu Nemec — vča-džar udi nesposoben — Male. Lj s in o vsakem se pi-bastrS,! grobni molk, ko Uje^-P1 .Tržačan Slovenec; praa Je le radio. CertJ11^ navedenega konte toni lahko pridružili Pako lko drugih skoraj e-Slovp^^Sovornih primerov. tolikn sk° gledališče je že ltaiiu?at nastopilo tudi z z&lo ,2skimi avtorji, poka-itaiii J® včasih dela, ki jih v Trs?^a Sledališča sploh bi niso pokazala in Plivo rtZa m&rsikoga zaniha . a je vsaj informi-^BSkiV!am tem> toda ita-Odgovo tlsk 0 vsem molči. ?atPimp tSaJ to nikogar ne Ja rpa* nikakor ne poda-Pied slike, ker je Pipoo.shjanskimi čitatelji k‘ “ ilh "* b. da^L11^0 mogoče trdi-Piojf videti volje za v60ski drugi strani. Slo-brp,u Sk nikoli ni ka-i a'ijan.rrižne8a odnosa za »bje , 0 kulturno doga-Nerv,V. ^stu in tudi v les®hi merilu. Kolikor je !Vu8el’ ,Je sledil gledali-n vbem„ 8.lasbenemu, knji-;l«riju ^ m filmskemu Živkov. pPraz vsakih predsod-dai6g rredvsem je bil zelo becip.Pd misli na kako 5reProPftnost»- Vse to iz k°te hit.?8a razloga, ker ri-1 bekulturen. >k ita!,b° Je jasno, da ?a tlsif a janskega tržaške-5 slovenskem kul- h^taJneoo°gajanJu ni nič :* se iB^a' nič takega, kar t dami “ko opravičilo z be- ffgeaf-fs s !*v&ri n, “i lahko za nas te So P‘Sal>- Vsem nam je Vlada? Je v Trstu do1* da nestrpnežev, bi lahko priča-na svetu prej Kongresno poročilo političnega tajnika Krščanske demokracije Moro se je zelo jasno zavzel za levi center ob podpori PSI Danes se začne razprava o Morovem poročilu - Pred sporazumom dorotejcev in morotejcev s Fanfanijem za skupno resolucijo - Napoveduje se tudi skupni nastop Scelbe, Andreottija in Gonelle - Sestanki struj po hotelih Previden komentar De Martina (PSI) - Saragat: ^Popolnoma se strinjam z Morovimi zaključki* Mterih k°t Bn VSe — o,c u°lje »BaJneznatnejši znak SUrZa sožitje vsaj na h°p, Se Področju. Zdaj lp koiiit. Vari sicer obrnile °bilk° na bolje in zde. z be ;5a omenjena stru-vu kakmevladuje več. To-%tt £ rezultatov še ni Sn°gih lže cel°. da je v 6 vel kulturnih krogih “° Usidrana tista _^Al)() raijbER (Od našega dopisnika) NEAPELJ, 27. — Z enourno zamudo se je danes začel 8. kongres KD. Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo okrog gledališča «San Carlo» precej živahno. Še pred 9. uro so raznašalci časopisov skušali prevpiti drug drugega, hkrati pa so drugi ponujali brezplačno tednike raznih desničarskih struj KD. Dostop v gledališče pa je bil najstrože zastražen. Po krajšem govoru Piccionija, ki je bil na predlog Mora izvoljen za predsednika kongresa, v katerem je orisal življenjepis pokojnega senatorja .Zolija in po njegovih uvodnih besedah o uradni otvoritvi kongresa je spregovoril politični tajnik KD Moro. Njegov govor je po krajši opoldanski 'prekinitvi trajal praktično ves dan. V umirjenem in skoro odmaknjenem tonu je Moro zelo jasno potrdil že znano stališče o novi vladi levega centra z zunanjo neposredno ali posredno podporo socialistov. Obširno se je zadržal na osnovnih značilnostih KD, ki da ni razredna stranka, vendar pa da se v svoji politični dejavnosti ozira »predvsem na tiste ljudske sloje, ki predstavljajo večino, ne pa na maloštevilne bogataše«. KD ne bo nikoli levičarska stranka, to pa ne pomeni, da zagovarja socialno konservativnost, ker bi to bilo v nasprotju z njenim krščanskim nazorom. Močno je poudaril potrebo po politični enotnosti KD (posredna polemika z grožnjo desnega krila okrog Gonelle in Andreottija). Hkrati pa je utemeljeval upravičenost notranje dialektike struj, vendar pa je podčrtal, da manjšina nima pravice izsiljevati ali celo groziti. To njegovo stališče je dobilo nepričakovano podporo v vatikanskem glasilu uOsservatore Homanov, ki DANES Prazaprav bi bila morala biti poglavitna novica včerajšnjega dneva izstrelitev a-nieriškega polkovnika Glen-na v tir okrog Zemlje, kajti ves svet Je čakal nanjo pred odprtim) radijskimi in televizijskimi aparati in ves svetovni tisk Jo je napovedal z ogromnimi črkami na prvih straneh. Zato Je bilo razočaranje veliko, ko smo zvedeli, da Je bil tvegani poskus odložen do 2. februarja. Tako se je še enkrat izkazalo, da take važne poskuse ne gre toliko časa vnaprej in tako re-klamistično napovedovati. No, danes bo — vsaj v italijanskem tisku — na prvem mestu Morovo poročilo na neapeljskem kongresu KD, kjer Je ponovil svojo že znano trditev in sklep dosedanjega vodstva o potrebi vlade levega centra. Sodeč po prvih komentarjih, bo ogromna večina delegatov Morovo poročilo odobrila s primerno zaključno resolucijo in z izvolitvijo ustreznega vodstva. Predsednik Kennedy tudi iz Punta del Este, s konference Organizacije ameriških držav, ni prejel včeraj ugodnih vesti. Vsa prizadevanja njegovega zunanjega ministra, da bi konferenca zavzela odločno stališče proti Kubi, niso uspela, zlasti zaradi odpora Brazilije in Mehike, ki odločno nasprotujeta izključitvi Kube iz organizacije, ker za to ni pravne podlage. Zaradi nezakonitega ravnanja s kongoškim predsednikom Gizengo Je včeraj predsednik Varnostnega sveta OZN na sovjetsko zahtevo sklical za torek sejo VS. Predsednik kongoške vlade Adula pa Je nepričakovano odpotoval na konferenco dvajsetih bolj ali manj prokoloniaiistič-nih afriških državnih poglavarjev, ki so včeraj obravnavali avprašanje dekolonizacije In način intervencije pri zahodnih državah, da se pospeši osvoboditev afriškega kontinenta.« Značilno Je, da je bila seja tajna. •Pajkova mreža« se imenuje operacija policije proti OAS, ki Jo Je napovedal De-brč: gre za štiri čete motoriziranih policajev, ki so prispeli v središče Pariza. Hkrati so v Parizu napredne množice danes vnovič javno pokazale svojo moč z nemim mimohodom mimo hiše uradnika zunanjega ministrstva, ki Je izgubil življenje zaradi fašističnega atentata OAS Trupla štirih alžirskih borcev, ki jih Je OAS ugrabila v zaporu v Oranu, pa so našli komaj danes; borce so žive zažgali in njihova trupla so našli ožgana dva kilometra od mesta. Podoben poskus v Orieansvillu fašističnim razbojnikom ni uspel. Jeuanje na 2. strani) opozarja, da se mora manjšina podrediti večini. V zunanji politiki je poudaril zvestobo KD atlantskemu zavezništvu, dodal pa je, da je treba vztrajno težiti k temu, da se s pogajanji rešijo vsa sporna vprašanja in tako prispeva k zmanjšanju mednarodne napetosti in utrditvi miru. Kar zadeva notranjo politiko je nakazal naloge, ki čakajo bodočo vlado na področju uveljavljanja ustavnih Moro in Fanfani določb, reformo javne uprave in poudaril, da je treba izvesti deželno ureditev (dežel s posebnim statutom in onih z navadnim statutom) in podčrtal, da tudi finančna plat te ureditve ne sme biti pretveza za kršenje ustave. Moro je hkrati podčrtal vlogo, ki jo država vrši na gospodarskem področju, odklonil pa je tezo onih, ki zagovarjajo potrebo, da se zlasti industriali- Tc dni je uradno obiskala Ljubljano delegacija Nove zvezne delavske zbornice iz Trsta, ki jo sestavljajo llonomo Tominez, Arturo Calabria in Albino Gerli. Delegacijo je sprejel podpredsednik sveta Zveze sindikatov Slovenije Jože Borštnar. Razgovori s člani Zveze sindikatov Slovenije so se nanašali na vlogo in delo sindikatov v Jugoslaviji in na medsebojno sodelovanje. V petek so člani delegacije obiskali Velenje zacija Juga zaupa izključno pobudi države — skladno s stališčem KD, da je gospodarska pobuda na mestu le, ko je zasebna pobuda nezadostna in neučinkovita. Jutri se bo začela diskusija o Morovem poročilu. Ze po prihodu delegatov so bili prvi sestanki pristašev raznih struj KD. Njihovi glavni štabi se zbirajo v raznih hotelih, kjer stanujejo njihovi voditelji. Vedno bolj vztrajno se širi govorica, da so dorotejci, morolejei in pristaši Fanfa-nija že dosegli sporazum o predložitvi skupne resolucije; po drugi strani pa napovedujejo skupen nastop med Scelbo, Andreottijem, Gonello in še nekaterimi drugimi «veljaki» KD; tretjo resolucijo pa bodo predložili sindikalisti in «Baza». Kmalu po končanem Morovem poročilu se je že zvedelo za prve komentarje. Načelnik socialistične delegacije De Martino je dejal, da noče povedati svojega osebnega mnenja, ker je spričo argumentov, ki se jih Morovo poročilo dotika, bolj korektno počakati na presojo, ki jo bo o poročilu dala stranka, V članku pa, ki bo izšel v jutrišnjem «A-vanti!« poudarja De Martino, da je poteklo šest me-iiiitiliiiimmltitiiMiiiiiiiiiiiiMmiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiinmimmmillllllllmitiiiHiiiiH secev od turinskega kongre. sa PSI, ki je nakazal potre, bo srečanja med socialisti in katoliki kot na eno izmed osnovnih zgodovinskih vprašanj države. Sedaj socialisti ter široke delovne množice z zanimanjem sle-dijo, na kak način bo de-mokristjanskj kongres izrazil svojo voljo po dejanski obnovi in kako bo nakazal konkretne rešitve za svojo novo politično smer. Namestnik tajnika PSDI, Tanassi, pa je dejal, da «se mu zdi umestna trditev, da se velika večina demokrist-janske stranke strinja z Morovimi stališči, ki težijo k uresničenju sestave strogo demokratične vlade levega centra*. Saragat pa je že napisal za jutrišnjo številko svojega glasila Članek o Morovem poročilu, v katerem poudarja med drugim potrebo take »rešitve, ki bi izkoristila in ohrabrila avtonomne sile v PSI». Tudi liberalni voditelj Boz-z; je povedal svoje mnenje o Morovem poročilu in dejal, da se demokristjani s socialisti ne bodo srečali. Nasprotnega mnenja pa je bil prvak MSI, Roberti, ki je izjavil, da bo KD na kongresu »ratificiral« sklepe svojega tajništva.* DUŠAN HREŠČAK luaiuiriuiiiHiiHHiiiiiiiiMiiiiHiMuiNiiaMiiimnttNi Tržaška občinska uprava naj uresniči narodnostno enakopravnost Sloventev # r- | ' ") ■ T' '' Tako je poudaril občinski svetovalec NSZ dr. J. Dekleva med razpravo o občinskem proračunu in zahteval načrtno državno pomoč za odpravo go* spodarskega zastoja, kot pogoj za izboljšanje občinskih financ Ze včeraj smo kratko poročali o petkovi seji triaSkega občinskega sveta, med katero je govoril tudi občinski svetovalec Heodvisne socialistične zveze, dr. Joie Dekleva. Danes objavljamo celotno besedilo njegovega govora, ki se glasi: Glede proračuna za leto 1962. moramo, žal, ponoviti stvari, ki smo jih že večkrat povedali pri razpravah za prejšnje proračune. Proračun naše občine, ki je vendarle argument, kj bi moral močno zanimati prebivalstvo, kot bi morala zanimati prebivalstvo razprava o njem, se razvija v o-zračju popolnega nezanimanja s strani prebivalstva. To je očitno tudi spričo praznine, ki jo kaže galerija ob priliki diskusij. To nezanimanje je treba pripisati predvsem dejstvu, da vse to kar se tu pove ali stoti, ima le relativno vrednost, kajti morebitni predlogi posameznih svetnikov, pa čeprav gre za pametne predloge, ki so vredni, da bi jih vzeli v poštev, ne spremenijo na stvari ničesar. Se več, uvedla se je praksa, da kompetentni občinski odbornik niti ne odgovori na predloge, celo niti, da bi jih pobijal ali obrazložil, zakaj jih odklanja. Dejansko tutorski organ proračun #prikroji» v duhu integracije, ki se namerava dati, in nato popravi v duhu kriterijev posameznih funkcionarjev. Tudi ta proračun odraža gospodarske razmere mesta. Razmere, ki so še vedno kritične, kljub tako imenovanemu »gospodarskemu ču-dežu«, o katerem se tu v Trstu opažajo kaj redki sledovi. Podčrtati je namreč treba, da sta tržaška industrija in trgovina v dobi 10 let absorbirali komaj 3.629 delovnih moči, kar pomeni, da je dobila zaposlitev v povprečju komaj ena oseba na dan. Dosledno s tem je brezposelnost v Trstu še vedno občutena in z 31. decembrom minulega leta je število brezposelnih znašalo še vedno 12.000 oseb, ne glede na polzaposlene in ne glede na preveliko število nameščencev v javnih uradih. v katerih je zaposlenih okoli 22.000 ljudi, tako da v odnosu na tržaško prebivalstvo predstavlja ta pojav odstotek, ki se ne opaža v nobenem drugem mestu republike. Kritične razmere v tržaškem pristanišču izhajajo tudi iz ugotovitev ministra za trgovsko mornarico Jervo-lina ob priliki splavitve treh ladij v ladjedelnici Fel-szegy v Miljah. Minister Jer-volino je poudaril, da se je promet italijanskih pristanišč v zadnjih petih letih povečal za 43 odst. V istem razdobju se je promet skozi tržaško pristanišče povečal le za 6 odst. In tako se je Trst, kar se obsega pristaniškega prometa tiče, leta 1961 znašel med italijanskimi pristanišči na osmem mestu in sicer za Genovo, Benetkami, Neapljem, Au-gusto, Ravenno, Livornom in La Spezio Da bi našli izhod iz teh razmer se je v občinskem svetu zelo veliko razpravljalo. Izglasovane so bile mnoge vloge in dane so bile tudi mnoge obljube, vendar pa se, žal, nič ni spremenilo. Zahteva po ustanovitvi popolne proste cone v Trstu, je naletela na gluha ušesa, pa čeprav se je zanjo potegovala velika večina meščanov, ki so v njej videli učinkovino sredstvo za ekonomski preporod mesta. Prav tako ni 'še imela zaželenega uspeha ustanovitev industrijskih pro-stih pristanišč, katerih namen je pospešitev ali povečanje mestne industrije. Gospodarska šibkost se kaže tudi zaradi upadanja števila podjetij, katerih števi- Legenda o volkulji Davkoplačevalec in « koristniki n lo se je zmanjšalo od 10.316 na 9.917. Dosledno se kaže tudi zmanjšanje krajevnih enot tako v mestu kot na podeželju. Z razliko od drugih italijanskih mest, je povečanje nameščencev krajevnih enot v zadnjih desetletjih znašalo 4.5 odst., vtem ko so na primer v Benetkah zabeležili povečanja 47 odst., v Genovi 23 odst., da ne omenjamo Firenc in Bologne, kjer znaša to povečanje 59 oz. 52 odst. To nas navaja k zaključku, da gospodarski operaterji ne smatrajo za koristno investirati svoja sredstva v tem skrajnem robu republike. Da bi popravila to stanja in da bi dala vzgled zainteresiranim krogom, bi država morala dati dober vzgled s tem, da bi tu postavila industrijska podjetja ustanov IRI, ENI m drugih podobnih, ki : jih kontrolira država. Da je treba pomanjkljivi razvoj industrije pripisati predvsem pomanjkanju iniciative, dokazuje dejstvo, da znašajo vloge pri krajevnih bančnih ustanovah nad 100 milijard. Ne gre torej za pomanjkanje kapitala. Državna iniciativa bi torej morala biti prva, pred zasebnimi in s tem bi morala pobijati lažni predsodek, da so investicije v Trstu in v deželi Furlanija-Julijska krajina manj zanesljive in manj donosne kot v notranjosti republike. K rešitvi usode tržaškega in deželnega gospodarstva bi po splošnem prepričanju pripomogla ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom in posebno avtonomijo za Trw žaško ozemlje. Ta je predvidena po ustavi, ki je v (Nadaljevanje na 2. straniA Po prejšnjih petih odložitvah Glennov polet v vesolje spet odložen Nov poizkus morda prve dni februarja Pilot je čakal v kabini nad pet ur - Štetje so morali dvakrat prekiniti zaradi manjših tehničnih nedostatkov - Za odložitev so se uradno odločili «zaradi slabega vremena», toda tudi zaradi tega, ker je Glenn predolgo čakal v kabini CAPE CANAVERAL, 27. — Odhod astronavta Glenna v vesolje, ki je bil določen za danes, so znova odložili in sporočili, da so se za to odločili «zaradi neugoane-ga vremena*. Zvečer je predstavnik NASA polk. Fo-wers sporočil, da so nov poizkus za odhod v vesolje odložili vsaj do 1. ali 2. itbruarja. Predstavnik je dodal, da «ni bilo posebnih problemov* za raketo «Atio.s* in za kabino «Mercury», ko so se odločili za odložitev. «Ko smo prišli do 9.30 (15.30 po srednjeevropskem času), kar je pomenilo, da bi pilot lahko napravil samo dva kroga okoli Zemlje, smo bili mnenja, da ni vredno nadaljevati.* je dodal predstavnik. To je že Šestič od začetka decembra .... , , .„. , . 1931 ko je bil določen dan i ^ ln kabini nekatera manj- za izstrelitev Glenna na tir ia_.p<2?ravi1?:, K° *<>blla času pa so štetje prekinili za desef minut zaradi nekaterih popravil. Ob 14.15 so odstranili stolp, ki je bil zraven rakete, kar je pomenilo, da se priprave nadaljujejo Toda ob 14.25 so javili, da so štetje prekinili, ker so morali' izvršiti na ra- okoli Zemlje. Prvotno je bilo določeno, da bo kabina naprav-la tri kroge okoli Zemlje, če bodo raketo lahko izs.relili pred 9.30 (pred 15.30 po srednjeevropskem času). Te tri kroge bi napravila v višini od 160 do 240 km v nekaj manj kakor petih urah. Ce bi raketa odletela ob 9.30, bi kabina napravila samo dva kroga okoli Zemlje. Ce pa bi odletela n.ied 11 in 12.30 (med 17 in 18.30), bi bil mogoč samo en krog okoli Zemlje. To pa zaradi tega, ker so želeli, da bi se kabina vrnila v atmosfero še pred večerom, da b: jo lahko izsledili na morju. Generalni polkovnik John Glenn se je zbudil davi nekaj ur pred zoro in se je začel pripravljati na polet, ki bi se moral začeti ob 7.30 no krajevnem času, t, j. ob 13.20 po orednjeevronskem času. Po o-bedu so Glenna ob 8.47 pregledali zdravniki. Cez pol ure so mu privezali na telo aparate, ki bi morali oddajati na Zemljo informacije o njegovem fizičnem stanju med le-teniem v vesolju. Ob 5.10 (ob 11.10 po srednjeevropskem času) je Glenn vs’opil v dvigalo, ki ga je dvignilo do kabine na vrhu nosilne rakete. Kmalu zatem so ga v kabini privezali na naslanjač. Ob 6.30 po srednjeevropskem času so začeli tako imenovano štetje narobe. Sproti so javljali, da so vremenske prilike zelo dobre. Ob 13. uri po srednjeevropskem llllllflllllllllHIIIIIIIHIIIIIIIII>llllll>>>IIIIIIIHIIt Most (Nadaljevanje s 1. strani) mentaliteta, ki najde takoj pripravljen argument: »Kaj, ko ne odločamo mi umetniki, temveč politiki.* Ako se stvari v kratkem ne bodo bistveno spremenile, ne bomo več verjeli, da so samo politiki tisti, ki bi bili vedno glavna ovira. Koliko poskusov so tržaški kulturni krogi napravili za sodelovanje z jugoslovanskimi skupinami, pa so jih politiki preprečili? Ali je uprava gledališča Verdi mislila na to, da bi povabila beograjsko Opero, ki je jeseni gostovala v Turinu, naj se ustavi še v Trstu. Ali je nadalje pomislila na gostovanje zagrebške Opere, ki prav sedaj nastopa v Bologni? A-li je napravila kak poskus, pa so zadevo politiki onemogočili? Pred kratkim smo slišali o turneji Tanča po Italiji; ali si je kdo prizadeval tudi za nastop v Trstu in so bili zopet politiki tisti, ki so vse pokvarili? Ali je imela Tržaška filharmonija že dogovor s kakim jugoslovanskim dirigentom, pa so prišli politiki in so preprečili tudi nastop jugoslovanskega dirigenta? In katera tržaška galerija je povabila kateregakoli slovenskega ali jugoslovanskega umetnika, pa so jo politični ljudje odvrnili od namere? Ljudje, ki vodijo kulturne ustanove bodo morali pokazati nekoliko več pozitivne volje tudi za stike s sosedno državo, kajti prepričani smo, da tudi pametni politiki ne bodo tem stikom nasprotovali. Nikakor pa ni potreba, da bi odločali nespametni in s sovraštvom prežeti politiki, ako se hočemo truditi, da poiščemo predvsem to, kar narode združuje, ne pa tisto, kar jih razdvaja. Mir, sožitje, prijateljstvo so končno najvišje dobrine, ki si jih lahko dva sosedna naroda želita. Ko se govori o mostu, ki naj druži dva soseda, potem je treba reči, da je Trst ogromno zamudil. Prehitel ga je čas in prehiteli so ga drugi kraji, ki niso hoteli čakati, da bi se Trst zavedel svoje vzvišene funkcije. Toda gotovo ni vse zamujeno. Tista volja, ki jo kaže revija Trieste — in ki je bila tu in tam nekoliko opazna tudi drugod — bi se morala posplošiti. Iz revialnega tiska bi morala priti v dnevni tisk. Na ta način bi se približali stanju, ki bi ga polagoma lahko imenovali normalno. pravila v teku, so. sporočili, da se je vreme poslabšalo in da so se pojavili veliki oblaki. Ob 14.50 pa so štetje nadaljevali in manjkalo je manj kakor 41 minut do odhoda. Toda ko je manjkalo osemnajst minut do odhoda, so sporočili, da je odhod rakete dokončno odložen. Pilot Glenn je prišel iz kabine ob 16.25 po srednjeevropskem času, kar pomeni, da jo bil v kabini pet ur in 13 minut. NASA je objavila meteorološki bilten, v katerem je rečeno: »Čeprav je na področjih, kjer bi morali ujeti kabino, še vedno lepo vreme, se je nad srednjo Florido ponoči in v prvih jutranjih u-rah v višini 2.134 metrov pojavila večja formacija oblakov. Med oblaki so jašnine, toda tehniki so bili mnenja, da to ni dovolj, da bi lahko primerno sledili s fotografskimi aparati vozilu «Mercury-Atlas*. Vremenski pogoji bodo neugodni: vsaj še za dva dni, posebno zaradi močnega vetra in razgibanega morja na Zahodnem Atlantiku*. Zvečer pa je predstavnik NASA polkovnik Powers izjavil, da je Glenn pri do- brem zdravju in da je »filozofsko* sprejel sklep o odložitvi. Dodal je, da je Glenn nekaj zgubil na teži zaradi potenja v petih urah, ko je prebil v kabini. Povvers ni hotel povedati, koliko časa je umestno držati astronavta zaprtega v kabini v pričakovanju izstrelitve, vendar pa je pripomnil, da .je Glennovo dolgo čakanje bilo eno od činiteljev, ki so privedli do odpovedi današnjega poskusa. Ce ne bo izstrelitev mogoča prve dni februarja, bo verjetno potrebno čakati več dni za nov poizkus tudi zaradi tega, da se 50 vojnim ladjam, ki so razmeščene po Atlantiku, omogoči, da se znova’ o-skrbijo z vsem potrebnim. Na vprašanje časnikarjev ni Ppvvers izključil možnosti »majhnih tehničnih motenj* med današnjim »štetjem*. Vsekakor bo pred novim poizkusom potrebno znova podrobno pregledati vse naprave rakete. Glede rakete »Ranger 3», ki so jo izstrelili včeraj v u-panju, da bo zadela Luno, so danes javili, da je bila ra- keta ob 18, uri oddaljena od Zemlje 204.416 kilometrov in da leti s hitrostjo 7.600 kilometrov na uro. Jutri v poznih jutranjih urah bo raketa letela v razdalji 40.000 kilometrov od Lune, in tedaj bodo z Zemlje sprožili mehanizem, ki bo omogočil, da bo satelit ■ -i-tajal na Zemljo posnetke june. Kakor že včeraj javljeno, so raketi zadali preveliko začetno hitrost in so tudi zgrešili pravi kot. Zaradi tega bo prezgodaj križala tir Lune in je torej ne bo zadela. Umrl je Fran Lhotka ZAGREB, 27. — Po dolgi bo. lezni je v petek umrl v Zagrebu skladatelj Fran Lhotka, upokojeni profesor Glasbene akademije. Rodil se je leta 1883 v Mladi Votici na Češkoslovaškem. Njegova najbolj znana glasbena dela so: balet nVrag na vasin (ki ga v teh dneh zagrebško gledališče predstavlja italijanskemu ob. činstvu v Bologni), opera «Morje» (besedilo Vladimira Nazorja), «Balada o srednje-veški ljubezni» in «Lok». Lhotka je skomponiral veliko število orkestralnih, komornih in vokalnih skladb, kakor tudi glasbo za filma «Ta narod bo živeln in «Major Ba-uk». Napisal je tudi glasbena učbenika eHarmonija» in ((Dirigiranje«. Pokojni Lhotka ima velike zasluge za razvoj glasbene u-metnosti na Hrvaškem, kamor je prišel leta 1909, ko mu je bilo 26 let. Postal je prvi kornist in korepetitor v zagrebški Operi, nato pa profesor na glasbeni šoli Hrvaškega glasbenega zavoda, kjer je poučeval 50 let. Ko je ta šola postala akademija, je bil dvakrat njen rektor. Zato je med hrvaškimi glasbeniki zelo malo takih, ki niso vsaj nekaj svoje glasbene izobrazbe prejeli prav od njega. iiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiii im m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiniiimutiiimiiiiiiMiiimiminmmiiiiniiiimimimiiHii Velik proti odpor v Punta del Este močnemu pritisku ZDA Več držav se odločno upira kakršnim koli ukrepom proti Kubi PUNTA DEL ESTE, 27. — V krogih, konference Organizacije ameriških držav vlada v zadnjih štiriindvajsetih urah pesimizem. Vsa prizadevanja ameriškega državnega tajnika Ruska, da bi prepričal latinskoameriške ministre, naj zavzamejo'.; odločno stališče proti Kubi, ', in naj rešijo konferenco neuspeha, niso uspela, posebno zaradi močnega odpora Brazilije, Mehike in nekaterih drugih držav proti kakršnemu koli ukrepu nasproti Kubi. Ožji odbor, ki ga sestavljajo Braiilija, Mehika, Argentina, Bolivija, Venezuela, ZpA. Kolumbija in Gvatemala^Jna-daljuje skoraj nepretr, posvetovanja, da bi kompromis. Glavne ugovore postavljata Brazilija in Mehika, ki od ločno nasprotujeta izključitvi Kube iz organizacije. Vladi obeh držav poudarjata, da ni pravne podlage, ki bi opravičila tak sklep. Kolumbija in Gvatemala, ki najodločneje vztrajata pri sankcijah, pa vztrajata, naj se proti Kubi takoj začnejo sankcije. Bolivijski minister je izjavil, da bo glasoval proti vsakemu predlogu za izključitev Kube iz organizmov organizacije. Delovna skupina ie ves dan proučevala točke dokumenta, ki naj bi služil za podlago štirim načrtom resolucije, ki jih bodo proučili na jutrišnji plenarni seji. V torek seja Varnostnega sveta NEW YORK, 27. — Predsednik Varnostnega sveta OZN Anglež sir Patrick Dean je sklical sejo Varnostnega sveta za 14.30 v torek, da bi razpravljali o sovjetskih obtožbah proti zahodnim državam, da skušajo preprečiti združitev Konga. Tito sprejel Gizengovi soprogi BEOGRAD, 27. — Predsednik republike je sprejel danes dopoldne obe soprogi poidpred. sednika kungoške vlade Gizenge, ki sta prosili za sprejem. Soprogi Gizenge sta izrazili predsedniku Titu svojo veliko zaskrbljenost za usodo aretiranega moža in zaprosili za pomoč. Predsednik Tito je izjavil soprogama podpredsednika Gizenge, da razume njuno zaskrbljenost in je obljubil, da bo s svoje strani storil vse, kar more, da se pri reševanju vprašanja podpredsednika kongoške vlade, enega od udeležencev beograjske konference, upoštevajo ne le človečanski temveč tudi politični raizlpgi. <----*»--- Adula v lagosu LAGOS, 27. — predsednik kongoške vlade Adula je prišel danes nepričakovano v, Lagos, da sodeluje na konferenci dvajsetih afriških državnih poglavarjev. Adula je izjavil, da je prišel v Lagos, kljub nujnim opravkom v Kongu, ker je mnenja, da je ((vprašanje afriške enotnosti življenjske važnosti«. Zvečer so sporočili, da so številni govorniki odločno zahtevali takojšnjo notranjo avtonomijo in določitev dokončnega datuma za neodvisnost nekaterih dežel. Poročilo dodaja, da so na konferenci govorili o vprašanju neodvisnosti vseh afriških dežel, ki so že pod tujo vladavino, ter o predlogu za določitev končnega roka za njihovo osvoboditev. Zadevo so predložili v proučitev posebni komisiji. Bolgarski pilot v zaporu BARI, 27. — Danes ob 17.25 so bolgarskega pilota Solako-va prepeljali v zapore v Bariju, kjer bo na razpolago sodnim oblastem, Solakov je zapustil bolnišnico na ambulanti, ki sta jo spremljala dva avtomobila protivohunske službe, avtomobil karabinjerjev in osem avtomobilov fotoreporterjev. Med prevozom so karabinjerji skušali ovirati de-lo fotoreporterjev, s tem da so postavili leteče bloke med kraji Adelfia Loseto in Car-bonaro, toda pri tem niso u-speli. Slovenec Zajc prvi v Bischofshofenu BISCHOFSHOFEN, 27. Slovenski tekmovalec Zajc je danes zmagal v smučarskih skokih mladincev, ki so bili v okviru nastopa za pokal Kongsberg. Zajca so po skokih 49,5, 51 in 53,5 m ocenili 2 231,5 točkami. Drugi je bil Ita lijan Agostino De Zordo, ki je skočil 40, 52 in 50 m. zaradi česar je dobil 224,8 točk. V ekipni lestvici *e Jugoslavija prva pred Italijo. Govor dr. J. Dekleve (Nadaljevanje s 1. strani) Astronavt John Glrnn v vesoljski tuti pred vstopom v vesoljsko kabino 4llllllll»lllllinillllirillllllllllllllUlllIllllllllinilllI*1llll|lll«l|IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII»llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll«llllllllllllllllllllllll||||IIIMIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||,,l||lin,,n|||II||||1|m|||1|||)||im|||1|((||)||(|||| rilcev. Toda sedanji predsed-nik Varnostnega sveta Anglež Dean verjetno ne bo sklical seje, češ da večina članov te- Kennedy Kcnnedy za povezavo ZDA s skupnim tržiščem Ameriški predsednik Kenhe-dy je poslal v četrtek novo poslanico , kongresu, s katero predlaga tesno povezavo med ZDA in evropsko gospodat-škb 'skupnostjo. Predsednik zahteva od kongresa posebna pooblastila, da lahko začne pogajanja z- evropskim Skupnim tržiščeb za medsebojno znižanje carin, zato da «Zahodna Evropa in ZDA združijo svoje gospodarske sile v korist stobode». Predsednik je poudaril, da uspeh ameriške zunanje politike temelji v veliki meri na uspehu trgovine s tujino. Dodal je, da bo «integrirana Zahodna Evropa, privezana v trgovinskem združenju z ZDA, premaknila jeziček na svetovni tehtnici še bolj na stran svobode». Ni potrebno poudarjati, da spadajo tudi ti načrti v okvir ameriških prizadevanj za še večjo vojaško okrepitev zahodnega bloka in s tem še večjo zaostritev blokovske razdeljenosti sveta. To potrjuje sam predsednik v svoji poslanici, ko pravi, da mora rnžcoj tr-govinske izmenjave med obej ma stranema Atlantika omogočiti Združenim državam: 1. da pospešijo napredovanje svojega gospodarstva. 2. niikakor ni v skladu z demokratičnimi načeli. Potrebno je zato spremeniti dosedanjo politiko v odnosu do someščanov Slovencev in v proračun vnesti vsoto, ki bo primerna za otvoritev otroškega vrtca v mestu in za ustanovitev kakšnega otroškega zabavišča v krajih, kjer živijo večje skupnosti slovenskih delavcev. Kaj-ti sicer bi morali reči, da se s tem, da se prisilijo slovenski starši, da pošiljajo lastne otroke v italijanska otroška zabavišča, hote favorizira raznarodovanje. V kategoriji V. je določenih za javna dela nad 598 milijonov lir, od katerih gre okoli 467 milijonov za stroške za o-sebje. Ti podatki izrazito odražajo neurejenost finančnih razmer naše občine, ki ni sposobna uresničiti kakršen koli pregram javnih del ,ne da bi se zatekle k izrednim finančnim sredstvom. V takšnih razmerah si mora občina vedno nalagati nove in nove dolgo ve in se s tem obremeniti z novimi obrestmi. Z obžalova- njem moramo ugotoviti, da ®. občinski odbor ničesar stoj? na področju gradnje ljudskM hiš, niti ni skušal rešiti proj blema prisilnih izgonov, o ka' terem se je tolikokrat br® haska razpravljalo. S 127 milijoni lir, ki jih račun predvideva za kritJe stroškov za prisilno izgnan® iz njihovih stanovanj, bi mož11 uresničiti pobude, ki bi bu® mnogo primernejše in trajnejše vrednosti ter bi za občinske finance predstavlja*® manjše breme. K temu, kaj je bilo že rečeno, bi o seznamu javnih del, ki se bodo lZ,‘ vršila s posojili, ne bilo v®c kaj reči. Edino to morda, “a se njih pravočasna izvedba pospeši, kajti korist, ki jo bodo oj njih imeli občani, bo nadoknadila težko breme, 8 izhaja od obresti, ki se m°' rajo plačati za najeta pos°' jila. Dobro bi bilo, če bi prib1* ren del 2C0 milijonov, ki ■ določeni za ceste, bil dol čen za ceste v predmestju 1 na Krasu. In kaj bi se m|*f' še dodati glede stanja barko®* ljanskih cest, ki so glede t" dovolj znane? In tistih področju Zgornje in Spodn-j Magdalene? So pa še dru>-zahteve, ki so pristojnim ur. dom že znane zaradi že v? -krat ponovljenih prošenj. ^ 1 se upoštevajo še zahteve Pr."j bivalcev Lonjerja, Bazovice 1 pozivi prebivalcev vedno 1 nemarjene Gropade ter uPr^ vtčene pritožbe prebivale® Trebč, kjer so ceste v bliz* cerkve med štev. 111 in 43 P vsem zanemarjene. Za Opčine, ki so kraj tra3 žita, mednarodnega turizma 1 priljubljena izletna točka 1 žačanov, je bil izdelan P0*; žačanov, je r ^ ben načrt za javna dela-pa še vedno čaka, da bi A izvedli. Na Proseku in v b žu so tudi potrebna javna ® la in podžupanu in odbornik za javna dela gosp. Cumb3^ priporočam, naj za vsa na:r( ija na planoti dopolni naC,a za majhna javna dela in j javno razsvetljavo. Končno bilo treba vedeti, zakaj nl , proračunu nič predvidenega ’ zadostitev stare zahteve V' bivalcev Proseka in Konto® la, in sicer za javno koP lišče. Hotel bi sedaj prikazati ® lotno problematiko, ki živo * nima slovensko nacional ,j skupnost. Nc bom dolg, 'c8,a vsi problemi, ki so oovez® z izvajanjem Soomenic"' 0 L glasju in Posebnega stah1^ so bili predmet razeovo med predstavništvom Sl°v .p ske kulturno-gospodarske l ze in generalnim vladnim misarjem dr. Liherom Maz Glede tega izražam le rekel bi raje prepričanje, . bo rešitev narodnostnih, 1®,., kovnih in kulturnih Pr0j„» mov Slovencev šla vzpor®nEj z izboljšanjem odnosov Pja. obema državama, ki se W .j, kata, in da se bodo.s tem 0( spgli tisti smotri, za katere; državniki obeh dež”l.že krat izrazili željo in po rih moram narodne mahi5 jf, tvoriti učinkovit most za f no sožitie in sodelovanje za izmenjavo duhovnih ' tvarnih dobrin obeh naroc.l(, Želim, da bi čimnrej Pf do uresničenja tega, ^arvi_ najavil tedanji predsednik '‘(D de Scelba, ko je tu v Slovencem, ki so ostali tej strani demarkacijske j,p te, zagotavljal, da se n®. yi vlada držala le obvezno'*1- t, jih nredv:deva londonski ,j]j, razom, pač Da se bo trtic da bo zakopana preteklo5'^ da se bo ustvarilo orisr^^f. vzdušje političnega, posn)^ va, skega in socialnega sode‘^0)j nja». In je dodal, «dn je: Ji* kot v preteklosti treba P1 ti v bodočnost in s tem D ji) zagotovili pogoje za mirP®0(t ureieno ter plodno bodo® Trsta«. Nova komisarjeva uPr- <> naj upošteva obvezno;ti. jV? jih prevzeli vlada in ji oredstavniki države. ULj«1 protislovja med velja®: j( zakoni. ustavnimi načeb^r prevzetimi obveznostmi 1® liha odstraniti. Na temellCfil 5 Posebnega statuta Slovenci uporabljati svo). t terni jezik v vseh ja®nl nf*' radih, vštevši sodišča. T®/ii* vico jamčita tudi člena ^ 6 republiške ustave. Z 0 ]jf-strani pa je še vedno 'Lo)1 vi dekret št. 1796 od 1 h- -ir 1925, po katerem je n8 f ščih dovoljena le tahjanskega jezika. V sta .iadalje še člen 137 % V skega postopka in člen vilnega postopka, ki Pre&jl>(' dujeta uporabo slovenit*1' Na temeku Posebnega ta je nadalje dovoljen3 .j, raba slovenskih krajeyn J men. ki pa jih še vedn^ gt ljavni zakonski dekret v. od 29. 3. 1923 prepovedni'', Pri teh protislovjih 8e sj/ prosti slovenski človek šuje, kaj vse to pomeni.^# re pravice so mu bil? ft* sko priznane, kako naj s® tf na s tistim, 'kar se mu ‘jf roko ponuja, z drugo P3 , Vse te nedoslednosti dale izločiti z enostavn ['kac.jo Spomenice o $ ju in s primernimi mi ukrepi, ki bi se nk » na posamezna podrou jih Spomenica vsebujev (> kot je bilo v posamezn1^11, merili storjeno (primež za slovenske šole). - i; nU0®3V! j# ;spcSJ Celo list «Vita trdil, ua se mora o soglasju izvesti v C^.‘”SK®1., tudi na zadnjem pokraJ* kongre-u Krščanske de . cije, ki se je pred 'jcratK šil v Trstu, se je ta p poslovni prijatelj?« je Vprašala Mag. •Eno in drugo,* ji je odgovoril. Potem ji je pripovedoval o poslu, ki ga je »vojčas vodil njegov oče, Potem pa on in njegov brat Julijan, zdaj pa da je vse v njegovih rokah... Mag je povedala, da je sodelavka nekega modnega kreatorja pri znani firmi. Prišla je iz Walesa . — Ker sta kmalu prispela na cilj, je Marc pomislil, da je zdaj konec epizode. •Potovanje je bilo zelo Prijetno,* je rekla Mag. •Ali bi hoteli v četrtek svečer z menoj na večerjo? Poklical vas bom okpli sedmih.* •V četrtek...* Za hip je Pomislila, potem pa se pritrdilno nasmehnila. •Zelo ljubo mi bo. Zdaj Pa moram iti. Na svidenje*. Da tudi mene ne zadene k°t je Julijana, je pomislil Marc in gledal, kako se je °ddaljevala... Na Mag Cany je pomislil *e'e po končanem dnevu, k? *e je osvobodil vseh skr-. • Ko je bil slednjič v svo-stanovanju, si ni mogel da ne bi mislil nanjo. Moral bom paziti. Ne že-Jm, da bi se zadeva ponovila. Julijan je bil pet let sta-t*iii in Marc ga je obože-v*l- Ko jima je umrl oče r mati jima je umrla še, k° sta bila otroka — sta fan- * najela stanovanje v me-*tu- Marcu je bilo dvaindvajset let, končal je fa- ulteto in se uvajal v po-"** s Julijanom. Naenkrat P* le Jenny Walters posta- * njun nerazdružljiv del. .Julijan je imel mnogo de-. *t. Bil je čeden in elegan-*m„ Nekega večera je pri-'fljsl Jenny na večerjo in J minilo pol ure, ko se je "*arc zavedel, da mu je v*eč„. , Od takrat je bil Marc več-*at z njima. Na dolgih Prehodih je Jenny držala a brata pod roko. Včasih * se Jenny in Julijan u-avila, pogledala drug dru-j®8® in pozabila na Marca. ko ju je gledal tako sreč-v*’ j« pomislil: ,To je lju-ezen kakršno si želim tudi nekega dne... In z Jen- j ®e* nekaj tednov sta se jjnny in Julijan poročila, i *set mesecev kasneje sta j® lomila. Njuna razveza je * še samo vprašanje ča-„v,' Julijan je bil besen. ** rožnati oblaček je od-j.,*Y*l daleč v vsemirje. To , bila ljubezen, to je bi-utvara*... je govoril. Marca je tedaj prevzela del**'-' da bo isdal brata; ve-j je. da še vedno ljubi *nny. •PUsH r°i ’ je rekel JuI'jan’ v ,11 žene, ker so strup. IjubHaH011 86 b0Š -PriČel Z8' ‘Jati, se spomni name...» v.* e8a dne je Julijan za- pPstil London. «Všeč mi je na vasi, razen te- J;>janj. boi *' spremembe. Ti - zmogel tukaj sam, brez Marc..,* mu. se je Marc, čeprav “ ln neizkušen, spopa-1^! 1 mnogimi problemi... lo v 88 Precej zaposliti^ ^^ar je še vedno imel v0 01J časa tudf za zaba-ustvarjen za pu- zato si je izbiral iitn flružbo dekleta, ki pa ljvjkjj^veda ni ničesar ob- lj^°t}a *daj, ko je premiš-vzei . ° Mag, ga je pre-čUden strah. v jub temu jo je povabil j« R**i*vra®ijo in bilo mu dovrni’ ker ji je nudil zale ‘J*tvo. Po večerji sta Odpeljala na sprehod... b>e «^er j' bil čudovit za-''Pvej rc,)l mu j' rekla ob ho*^?' zame. Ali se pridig torek lahko spet vi- °dtr^*’ '®bko noč, Marc,* je v*nj^ortla Mag brez okle- Mdn kaUk* je napolnila z ne-1», jJJ0 toplino, ga raznežijo n b°tem odšla po svo-Inl Potih. Nj bilo nobenih ^^kacij. užitek je bil popoln od začetka do konca... Tudi v torek zvečer je bilo tako. Bila sta na večerji, potem v gledališču in kasneje ga je Mag povabila k sebi domov na kavo... Ko se je odpravljal domov, je Marc rekel: «Kaj pa v soboto? Poznam zelo lepo restavracijo poleg Temze. Ce imaš rada jastoga...* «Da,» je odgovorila. Zima je že prehajala v pomlad. Bila sta večkrat skupaj. Weekende »ta preživljala na morju. Uživala sta v dolgih sprehodih, večernih plesih... Neke sobote zgodaj zjutraj sta odšla nekam, ne da bi točno vedela kam, s košaro polno hrane. Okrog poldneva sta našla prostor ;— osamljeno malo jezerce. •Marc, tukaj je prekrasno.* »Da, prekrasno je. Ne vem, če je tudi za plavanje?* »Pojdiva, poglejva!* Znašla sta se v vodi in se zgrabila za roke. ,Nikoli ni bilo tako,’ je premišljeval... V tem trenutku sta ona in njegova sreča postala eno in isto. Odplaval je dalje, ker ni želel zvedeti, kaj je bilo to. Hotel je vso stvar zadržati zase kot talisman. Se dolgo sta ležala na soncu in klepetala... Dan se je že nagibal h kraju. «Kako bi bilo, če bi odšla?* Ko sta odhajala, sta u-molknila. Njune oči so se srečale. Ovila mu je roko okrog vratu in pričel jo je divje poljubljati. «CutilS sem, da bo prišlo do tega. S kom drugim bi bilo to samo veselo čustvo, ki kmalu mine. Toda s teboj je vse nekam drugače. Danes vem, da je to ljubezen...* .Ljubezen’. Pritajeni strah se je zopet razrastel v njem. Ali ni za žene ljubezen samo drugi znak za zakon? Stanje, ki se lahko konča samo z neprijetnimi rečmi in razočaranjem, ki razdvaja dvoje ljudi, kakor je bilo z Jenny in Julijanom. Vozil je počasi in razmišljal o tisti drugi sreči, ki je izginila, o nasmešku plavolase deklice, ki je izginil, o toploti, ki je šinila skozi njegovo telo, ko je zagledal Jenny. Čutil se je Jože Horvat-Jaki (Vinjeta ) nezvestega do Jenny, Julijana in zdaj do Mag. Samo nekaj je vedel, da ne more lagati Mag, in da ji mora vse povedati. Čakal je trenutek, da prideta v njeno kuhinjo na kavo. «Mag», je rekel, »čudovito je bili toliko svoboden, da lahko uživaš kot midva danes, ali ne? Midva sva popolnoma svobodna. Nobeden od naju ni vezan —.» Mag je bila mirna. Toda taka je bila zmeraj. Neizmerno mirna navzven, medtem ko jo je razjedala rana navznoter. •Morda imaš prav,* je rekla. Marc je mimogrede ujel njen pogled. •V sredo zvečer je neki koncert, ali bi ga želela poslušati?* Trenutek je oklevala. Videla je na njem, da pričakuje negativen odgovor. •Želela bi, Marc.* Ko se je vozil domov, se je strah, ki ga je občutil za oba, spremenil v grozo. Morda ni bilo prav, če bi se spet videla. Morda bo v njunih bodočih sestankih nekaj, kar bo porušilo njuno prijateljstvo. Mag pa je zadevo razčistila. Po koncertu, še v avtomobilu. je rekla: •Mnogo sem razmišljala o naju, Marc. Nisi mi lagal. Mislim, da si bil precej pošten, ko si mi rekel, da se ne želiš poročiti z menoj. Toda nisi pojasnil tudi svojih čustev, Ti veš, kaj čutim do tebe, ali nimam torej pravice do pojasnila?* Marc je pomolčal, potem pa počasi spregovoril: •Gre za nekoga, ki mi je zelo blizu. Nesreča je v tem, da se tisto ni pričelo kot pomota, ampak kot čudovita ljubezenska zgodba.* •Za tvojega brata Julija- na, ki živi na posestvu?* »Da». Odprla so se vrata preteklosti. «On je tako popoln...*. Slišal je samega sebe, kako priznava vse, od tistega prvega večera, ko bi morala Jenny priti na večerjo. Mag ga je pazljivo poslušala, in ko je končal, je rekla. •Nisi kriv, če se bojiš. To se kdaj pa kdaj vsakomur lahko zgodi. Tudi ni nihče kriv, če te ljubim. To se je moralo zgoditi in morala bom končati s tem. Nekega dne bom morala poiskati tudi tvojega naslednika.* Potem se je obrnila in ga je pogledala. »Dokler pa ne pride ta čas, Marc, želim biti s teboj*. To ga je ohrabrilo in objel jo je. «Tudi jaz sl želim biti s teboj*. Prišlo je poletje in neke sobote zjutraj je Mag rekla: «Bilo bi lepo zunaj na vasi, Marc. Kaj je z najinim jezerom?* •Bilo bi lepo*, ji je odgovoril. In bilo je popolnoma tako kot poprej. Stopila sta iz avtomobila in se dolgo sprehajala. «Tam na drugi stran je najin prostor, ali se spominjaš... Marc, nalašč sem hotela priti sem.* Nasmehnil se je. ,Ali je sploh še kdo na svetu tako dostojanstven in tako iskren kot ona?’ je pomislil sam pri sebi. •Na tem prostoru sva u-gotovila, da se ljubiva.* Ni se premaknil. Molčal je in bil je ponosen, ker je vedel, da je to resnica. •Seveda, ti takrat v to nisi verjel. Mislil si celo, da je to utvara. •Kakšna utvara?* *Jenny, žena tvojega brata*. •Mag, kaj govoriš?* Privila se je k njemu. •Res je, vedela sem to že poprej. Čutila sem to v tvojem glasu, ko si izgovarjal njeno ime in ko si jo opisoval. Upala sem, da boš nekega dne čutil drugače, če bova dalj časa skupaj.* •Toda težko se je boriti z utvaro. Nič se ni spremenilo. Odločil sem ste storiti nekaj. Nekaj normalnega*. •Ah, Marc, ti se ne bojiš ljubezni. Bojiš se nečesa nestvarnega, kar je proizvod tvoje domišljije. Ali te je ona sploh kdaj poljubila, razen kot sestra? Ali se ti je sploh kdaj predala?* Te besede so ga globoko prizadele. •Ne, a ti?» — je rekel kratko. «Jaz se ti predajam.* Dolgo je stal molče. «Mag,» je rekel. «Kakšen bedak sem bil.* Njegovo zavest ni razjedala ljubezen do Jenny. V bistvu je bila to le misel, da se izneverja bratu. Ni ljubil Jenny. Zdaj se je tega zavedal. Ljubil je idejo, simbol. Tako je Mag z enim zamahom kot s kirurškim nožem presekala vse njegove okove in ga osvobodila za ljubezen. Takšno, kakršna mora biti. Roke so mu malce drhtele. •Ali se hočeš poročiti z menoj?* je vprašal. •Ali si prepričan, da si to tudi želiš?* «Nikoli v življenju nisem bil o ničemer bolj prepričan.* Prizor iz Tavčarjeve igre «Zeh pred smrtjo*, ki je doživela prvo izvedbo v Kopru ter ponovitev v Jutri pa bo predstava tega dela, ki ga pri nas cenzura ni dovolila predvajati, v Sežani Izoli. Dokument s pečatom osebnost! Radko Polič Sonce in ceste Tretji del avtorjevih Zapiskov osvobodilnega boja Kadar najde bralec v knjigi] več, kot je pričakoval, je še posebno zadovoljen s prebrano knjigo. To pa se bo gotovo zgodilo marsikateremu bralcu knjige Radka Poliča «Sonce in ceste*, ki je nedavno tega izšla pri založniškem zavodu Borec v Ljubljani. Ta knjiga predstavlja tretji del Poliče, vih »Zapiskov osvobodilnega boja*, ki jih je avtor doslej objavil v dveh knjigah z naslovoma »Čudežna pomlad* in «Zita zorijo*. V sedaj izišli tretji pa je avtor precej različen v svoji pripovedi v primerjavi s prvo knjigo, tako da je zadnja knjiga Poličevih zapiskov resnično majhno presenečenje. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiitiiiiiitiiitiiiiiiimiiiiiiNiiiiiiiiumiNiiiiuiniiiiiiiniHininiiiiiHiNMNMNiiiimiiimiiiiiiitiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiuniuiiiiiNfiiimuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiii Ob prebiranju knjige IZ KRVI RDEČE CIRIL DREKONJA in njegovo podzemno delo proti fašistom V svojih literarnih delih je Drekonja že v začetku presenetil z dosledno marksistično idejnostjo - Fašisti so ga premestili v Italijo, a je pustil službo in se vrnil v domače kraje - Končno je moral oditi čez mejo Dolnji, najbolj širok, precej bujno razčlenjen del Baške grupe, ki tu res postaja bolj položna dolina, ima na svojem dnu več vasi in zaselkov. Glavni je Podmelec s precej staro župnijo, ki je bila baje »ukradena* drugi večji vasi Kneži, kjer je še podružnična cerkvica sv. Jurija. Ta pa je imela še starejšega prednika v cerkvici sv. Jurija na Ilovici, na gričku prav sredi doline, kjer je tudi šola. O tej najstarejši cerkvici ni več sledu, toda pod gričkom, kjer je stala, je bil najstarejši kmet tega obližja, kjer še danes pravijo po domače pri Pošenčurku (to je očitno iz podšentjurka). Iz stranskega kolena te družine Šorlijev je bil pisatelj te doline — Ivo Šorli. On se je rodil pravzaprav v zaselku nekaj gg | 4 jjjg&.f / ( i Bogdan Grom Novoletna voščilnica hiš v Poc.robeh nad Podmel-cem. Podmelška kotlina s položnimi in tudi strmimi pobočji, gor v Jalovnik (1479 metrov) (na tolminski strani ga imenujejo Kobilja glava), je glavno pozorišče romantič-no-realističnih povesti, romanov tega slovenskega realističnega prozaista, sedaj že nekoliko zastarelega, a še vedno zanimivega. Na severni strani te kotline, na pobočju Kotla najvišjega vrha tega dela Baške grape, soseda na zapadni strani Bače, višjega vrha, ki tu kipi v nebo zaostren že na razvodju na cerkljansko stran, je Kojca. Pod njo v vasici Zakojca pa se je rodil France Bevk, pisatelj tega najbolj stisnjenega srednjega dela Baške grape, A je zato toliko bolj slikovita, že alpska, ker se požene že takoj preko bližnjih pobočij na zapadu v »Peči*, kakor imenujejo v Baški grapi ta del Julijskih Alp od Črne prsti preko Gredice in Kukov-Vogla proti Krnu. A se nn vzhodu vzpenja v lepo samostojno gorsko kopo Po-rezna. Torej tu, na prehodu iz dolnjega dela v srednji del Baške grape, na južnem pobočju Kotla, na široki plodni, polici, na nadmorski višini preko 600 m leži gorska vasica Temline. V slikoviti legi ima prekrasen razgled preko vse podmelške doline, v Peči in Jalovnik nasproti sebi čez dolinico reke Kneže ter preko razvlečenega hrbta Rakovca v Trnovsko planoto. Tu se je rodil naš pisatelj, .vzgojitelj ter kulturni delavec Ciril Drekonja, iz bajtarske družine Mretnikove, kakršne so vse ostale v vasi, razen enega ali poldrugega bolj košatega kmeta. Prirodne lepote predalpske pokrajine ter težke bajtarske socialne razmere tega predela, to so sredina njegovega literarnega ustvarjanja. Spoznal sem ga, ko je, nekaj let starejši, bosopetil vsak dan od ure pešhoje oddaljenih Temlin v našo skupno podmelško šolo, enako kot nekaj let pozneje naš slavist in prevajalec, profesor dr. Ivan Savli, on pa iz vasice Sela s pobočij Jalovnika. Tu smo že tudi skupaj črpali prve zavite pojme takrat še edino zveličavne nemščine, preden smo odšli v srednje šole vsak na svoj konec. Na Drekonjo sem naletel, ko je dovršil srednjo šolo, učiteljišče v takrat še predvojni Gorici, torej že na mladega učitelja, pri vojakih v Radgoni. Bilo je to v zadnjem življenjskem letu pokojne Avstrije. On se je bil že vrnil z neke fronte, truden, razočaran in z gnusom nad socialnimi razmerami vojske, ki je bila že v razsulu kot vsa več kot poltisočletna monarhija, v lakoti, nezadovoljstvu. To je zadnje mesece, ko sva se srečala, prehajalo že v odkrit upor desettiso-čev sestradanih, boljševizira-nih povratnikov iz ruskega ujetništva. Tu je bila druga korenina njegove leve usmerjenosti, ki se je temeljito poglobila v sistematičnem znanstvenem študiju v učiteljskih komunističnih celicah pod vodstvom neumornih marksističnih voditeljev takratne učiteljske organizacije: Jožeta Pahorja, Lojzeta Hreščaka (očeta našega urednika), Jožeta Dougana itd., ki se jim je kmalu pridružil po temeljitosti priprave in neumorne ter vsestranske dejavnosti tudi sam Ciril. Večkrat sem se tudi mimogrede ustavil pri njem na Šentviški gori, kjer je učite-ljeval, vodil tamkajšnje prosvetno društvo, vplival, tudi na sosedno na Pečinah, učil v domačih in v učiteljski celici. Pri zadnjih parlamentarnih valitvah, 1924 »» je že močno čutil Vpliv njegovega dela na zelo močnem številu komunističnih glasov po vsej Sentviškogorski planoti — za Srebrniča. Iz te dobe so že tudi njegovi literarni prvenci. Pravzaprav je premalo reči prvenci: njegove povesti in črtice, ki so izhajale že tiskane bodisi v Učiteljskem listu bodisi, po zaporu, v »Edinosti* ali v periodični zbirki ’ «Biblioteki za pouk in zabavo*, so bile že literarno zrele Stvaritve. Spominjam se njegovega »Čuvaja Sute* v Biblioteki, ki me je presenetil s svojo dognanostjo, svežino — in novostjo pri nas namreč z dosledno marksistično idejnostjo. Seveda je treščil fašizem tudi vanj, bil je premeščen v Italijo. In je tudi šel — brez družine, sam — za kakšno leto. A ni vzdržal. Doli, policijsko nadzorovan, v pravi politični deportaciji se je čutil človeško, državljansko-politič-no in duhovno izpodrezan. Vrnil se, je in se na svojo pest poskušal z zasebno zaposlitvijo prebijati dalje doma. Seveda se je vrnil na svojo Šentviško goro. Zraven pa je podzemno delal proti fašizmu, po marksistični poti, med našimi kmeti, dijaki, učitelji. Izmenjavala sva si pogosto misli o razmerah, bodisi pri njem ali ko je prihajal v Gorico, kjer koli, na tečajih, sestankih — posebno učiteljskih, ki so bili takrat izredno živi in temeljiti (tudi Jože Pahor takrat še ni bil zbežal in je še, zaman, poskušal, da bi se kako zakoreninil izven šole). Zadnjič sva se zadržala skupaj nekaj dni 1. 1929 poleti. Skupaj sva izdelala načrt za tridnevni politično-prosvetni tečaj za učitelje, seveda ilegalen, z ostro protifašistično in marksistično revolucionarno noto. Bilo je to v senikih gori na pobočjih Kolovrata nad Tplminnom, od Livka proti vrhu Matajurja. Razdelila sva si predavanja skupaj z nekaterimi drugimi, tako da sem ostal gori le en sam dan. Takrat sem bi namreč že pod policijsko «amoni-cijo», v nekaki internaciji na domu, na Cerkljanskem, kamor sem 'se bil zatekel, ko sem bil izlezel iz bolnice, pred zaporom kajpak. Uspel sem izbegniti ovaduško in karabinjersko pazljivost s pešho-jo preko vse Sentviškogorske planote, mimo Mosta na Soči, pod Kosmarico čez Ciginj v hrib. Nepozabni vtisi diskusij na senu — zunaj pa je lil dež kot za stavo. Mračno in brez izgledov, kot naša usoda takrat. Nismo mogli vedeti ne kdaj, če sploh, in kje se še vidimo. Bilo je res zadnjič... A tudi tako, s skrajinimi napori ni uspel; ne spominjam se kdaj: še isto jesen ali drugo leto je le moral čez mejo. Fašizmu jo je srečno unesel, — a ne nacistom. Z. JELINČIČ S Černigojeve razstave v baru Tivoli Sicer pa je treba o avtorju in njegovem delu napisati ne. kaj besed, Radko Polij je bil eden od organizatorjev vstaja na Dolenjskem, zlasti v oko. lici Grosupelj in Stične. Tako je že v letu 1941 vodil or* ganizacijske priprave za obo-roženo vstajo v navedenih o. krožjih, bil nekaj časa med borci nato pa deloval pred-vsem kot politični delavec na terenu. Zato so avtorju dobro znani dogodki v zvezi z nastankom prvih oboroženih skupin partizanskih borcev v letu 1941, znani so mu spo. padi s fašisti, nastanek izdajalske bele garde, znana pa mu je dobro tudi rast osvo. bodilnega gibanja in velik razmah oborožene vstaje v letu 1942. O vsem tem je Po. lič napisal prvo knjigo svojih spominov. Drugo knjigo je posvetil obdobju od roška ofenzive poleti 1942 pa do kapitulacije Italije, omejil pa se je v glavnem na prikaz dogodkov v tedanjem stiškem in kočevskem okrožju, kjer je predvsem deloval. S tretjo knjigo, ki obsega časovno razdobje od kapitulacije Italije pa do konca vojne, pa je Po. lič zaključil svoj spis. Y vseh treh knjigah je avtor svoje osebne spomine na oboroženo vstajo in na dogodke med okupacijo povezal s prikazom dogodkov na podlagi do. mačih in okupatorjevih listin in tudi na podlagi pričevanj drugih udeležencev vstaje ter najrazličnejših do. kumentov. Tako je v svojem delu povezal in prepletel zgo. dovinski prikaz z osebnimi spomini in zapisi lastnih doživetij > ter ustvaril knjigo, ki bo proučevalcu našega osvobodilnega boja dragocen vir za spoznavanje vstaje in borbe proti okupatorju na koščku Dolenjske, vsakemu bralcu pa bo nudila tudi zanimiv vpo. gled v avtorjeva doživetja med osvobodilnim bojem. Vendar pa je treba ugoto-viti, da je tretji del Poličevih zapiskov nedvomno naj. boljši. Kritika je avtorju dala polno priznanje že ob pr. vih dveh knjigah. Toda v njih, zlasti v prvi, je avtor vendaile ostal bolj suh in stvaren, neoseben kronist, ki beleži bolj zgodovinske po. datke, kot pa pripoveduje o sebi in osebnih doživetjih. V drugi knjigi je bil pisatelj že bolj sproščen in je svojo pripoved tudi močneje literarno oblikoval, malo manj pa je bil zato dokumentaren. Docela pa se je pisatelj sprostil | v tretji knjigi, ki nosi resnično pečat njegove osebnosti. V tej knjigi je Radko Palic predvsem pripovedovalec • lastnih doživetjih, kater«, spremljajo beležke o pomemb. nih zgodovinskih dejstvih. Pri tej svoji pripovedi je avtor izredno zanimiv, njegovo pi-sanje pa je napeto, privlačno, polno človeške topline in vseskozi literarno oblikovano, tako da stopajo podatki o dokumentarnih dejstvih v ozadje. To pa seveda ne pomeni, da bi bila tretja knjiga Poliče, vih zapiskov manjše dokumentarne vrednosti. Toda v ospredje stopa človek in to daje knjigi močan pečat, ne glede na to, da so se prav v obdobju, ki ga zajema tret. ja knjiga, dogodile izredno pomembne stvari v našem o-svobodilnem boju. Ce sta bili prvi dve knjigi Poličevih zapiskov toplo sprejeti, ni nobenega dvoma, da bo še toliko bolj sprejeta tretja knjiga, ki je resnično še mnogo boljša od prvih dveh in vseskozi veren, člo. veško topel izraz časa, ki je danes že del naše zgodovine. In končno; tudi oprema knji. ge in ilustracije Lidije O-sterc so v skladu z vsebino te prikupne knjige. SI. Ru. .......i..........................r NOVA PESNIŠKA ZBIRKA Saša Vegri HžiplAVl|6]ll ])Edl Med pesniki najmlajše generacije je Saša Vegri lani posebno uspela. Pred koncem leta je namreč izdala že svojo drugo knjigo z naslovom NAPLAVIJENI PLEN (Državna založba v zbirki Tokovi časa), kar je za mlado pesnico gotovo lep uspeh. Na platnicah njene nove knjige založba takole predstavlja mlado pesnico: »Saša Vegri je bila roje-na v Beogradu leta 1934. Po srednješolskih letih se je v Ljubljani, kjer živi, posvetila študiju umetnostne zgodovine. To je bil hkrati čas njenega prvega slovstvenega uveljavljanja v domala vseh slovenskih literarnih revijah. Predstavila se je kot samosvoja, elementarna, v svetu slovenske ženske lirike nenavadno dinamična izpovedovalka erotičnih doživetij, drzna v izrazp in oblikovno sproščena. Pri Cankarjevi založbi je leta 1959 izdala pesniško zbirko Mesečni konj. Naplavljeni plen je njena druga knjiga*. Ta njena knjiga obsega 48 pesmi, ki jih je avtorica razdelila na tri cikle. Prvi cikel z naslovom Rumena luč obsega intimne pesmi, drugi Zasnuli mesec intimne ljubezenske pesmi, tretji z naslovom Vas pa ob-sega pesmi, ki so nekake moderne slike iz življenja na vasi, V zadnjih dveh, treh letih, odkar je izšla prva zbirka Saše Vegri, je torej avtorica obogatila svojo pesniško žetev z vrsto novih pesmi. Sicer pa je v tem času Vegrijeva objavljala svoje pesmi po revijah in njena nova zbirka torej ni presenečenje. Nedvomno pa je Vegrijeva v tem času napravila tudi kvaliteten na-predek, saj njena nova pesniška zbirka izpričuje njeno zorenje in korak naprej. Pesnica je svoj pesniški svet poglobila in vsebinsko razširila, pa tudi v izrazu dosegla popolnejšo formo. Podčrtati pa je vsekakor njeno originalnost. Njena lirika je dosegla drugačna kot lirika drugih pesnic preteklega časa, pa tudi sodobnih. Brez sentimentalnosti je, odkrita in polna razumevanja življenja okoli sebe, skratka, prav nič taka, kakor včasih, v smislu zmanjševanja vrednosti, označujemo kot žensko liriko. Čeprav seveda vse pesmi Saše Vegri še niso dozorele, čeprav je tu pa tam opaziti vtis fragmentarnosti, pa je vendar »Naplavljeni plen* zbirka dozorevajoče mlade pesnice, ki kaže vseskozi podobo vitalne pesniške ustvarjalke. Sl. Ru. NEMŠKA NOVOST: BMW «700» LIMOUSINE AU VOZIŠ VEDNO DESNO? Ali nimate včasih vtisa, da zgleda cesta ožja kot je v resnici? Ce ste se vprašali zakaj, ste kmalu spoznali, da je temu kriv šofer, ki vozi pred vami in mirno krmari sredi asfaltnega traku. Taki vozniki, ki se sploh ne zmenijo za ostale avtomobiliste, na žalost niso redkost na vaših cestah. Težko je razumeti zakaj to delajo, saj se tisti ljudje v teatru ali kinematografu ravno tako kot ostali obiskovalci zadovoljujejo le z enim stolom. Kaj pa jih sili, da hočejo na cesti toliko prostora, ko cesta vendar ni postelja, na kateri se lahko raztegujemo kakor nas je oolja in tudi naše vozilo ni edini gospo- tomobilov izpod 1000 cc. so dar ceste sai voziio no niei se Pn nas nalbol.l uvelja- Estetska plat zadovoljuje, jenje. tudi druai ki nas lahko1 v vili modeli D.K.W. in B. pa tudi tehnična stran je Coupe’ izvedba se razli- M.w. zelo dobra. kuje od limuzine le po svo- Prehitevunic predvideva Danes vam bomo predsta- Na vozilu je nastavljen ji zunanjosti. Zaradi bolj tudi reti v, zakon in zato vili zadnje izmed teh, ven- dvocilindrski štiritaktni mo. aerodinamične oblike je tu- določadamaramo voziH po dar bomo najprej povedali tor 697 cc s karakteristika- di hitrost za kakih 3 km dežni zimni ceste in sicer nekaj besed o tvrdki ki ta mi motociklistične sole in večja in v tej izvedbi, do- nran ob desnemu robu ce- model izdeluje. je direkten naslednik one- seže 125 km-h. Različna je “ ostati na naši levi strani na tovarna, ki izdeluje av- z^®nJ'ke- ..^moor-atih" m? šeV tretia**verzHa ''•coupe’ ,n ne slačiti, kakor ,e oeč- tomobite in motenj Pred ^0 KS. pn 5000 ^raUhjnj. J« **^™”«* * lovala luksuzna vozila. 5,1 mkg. pri »400 ob. čano na 40 KS in najvefco Po vojni ko se je avto- m. Motor s kompresijskim hitrostjo 135 km-h. Izmed vseh nemških av- serijo sta namreč naredi- razmerjem 7,5—1 je nastav-la Vignale in Michelotti. ljen zadaj in ima zračno hla- O V E N kot si mislite. I Nekateri dvomi in sumni- ] čenja bodo kolikor toliko utemeljeni. Potruditi se boste morali, da boste lahko premagali ovire in težave v poklicnem delu. Srečni dan petek. ____. BIK (od 21. /"N 4. do 20. 5.) f Skrbno se boste 1 pripravili na ne-\ J ki sestanek, ki V pa vas bo razo- čaral, ker boste preveč pričakovali. Dajte času čas, pa se bo vse lepo uredilo. V poklicnem delu nobene novosti. Rešili boste zadevo, ki vam je zelo pri srcu. Srečni dan torek. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ce boste uvidev-| ni in potrpežljivi. boste ohranili harmonijo z drago osebo. Zanimivi dogodki v družini in na delovnem mestu, ki bodo zahtevali, da branite svoje interese. Rešiti boste morali nekaj osebnih zadev. Srečna dneva sobota in nedelja. Veljaven od 28. januarja do 3. februarja 1962 .__ H A K (od 23. /TT\ 6. do 22. 7.) rZaradi nepričako-I dBi J vane obiska neke V1’( l*J osebe boste mo-V / rali spremeniti svoje načrte, a vam ne bo žal. Poklicno delo brez ovir in skrbi. Lahko se boste lotili drugih poslov in rešili zadevo, oziroma uresničili načrt, ki vam že dolgo roji v glavi. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) f f? \ Oseba, ki jo i-' I mate radi, bo te L ' / dni z vami zelo prijazna in vljudna. Verjetno se bodo za sladkimi besedami skrivali sebični nameni, a je ne smete slabo soditi. V poslovnih zadevah bodite zelo previdni. Obisk osebe, ki vam ni všeč. Pismo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V srčnih zadevah vam bodo zvezde izredno naklonjene in vse vam bo šlo, kot si boste sami želeli. Lepe perspektive za bodočnost. Tudi poklicno delo vam bo šlo gladko od rok in boste zaključili važne zadeve. Potrpite, če bo v vaši družbi neprijetna o-seba. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V ljubezenskih zadevah ne smete preveč tvegati, sicer se boste kesali zaradi neuspehov. V poklicnem delu boste naleteli na ovire, toda pomagala vam bo vaša iznajdljivost in jih boste premagali. Uresničili boste neki svoj načrt. Srečni dan torek. ŠKORPIJON (od uspen’ v 24. 10. do 22. 11.) ,1 / \ Čutili boste sim- / dfc \ m ( & J patijo do neke o- l Y \ " v v j rbe’ toHda -b°di' v J« v« V te previdni in ne br cnnfpaito ca nro. • KAKO NASTAVLJAMO PREDVŽIG krat dogaja, kot tirnice vozilu. Na cestah s tremi progami, se moramo držati le mobilizem naglo razširil tu- desne in rabiti srednjo le di med nižje sloje, se je za prehitevanje. Sicer bo oprijela tudi izdelovanja takih cest zdaj iz dneva v manj zahtevnih vozil Zgru- dan manj. Bile so zelo ne. dila ie tudi na licenco ita- Predvžig ima določeno teri eksplozijska zmes izfo- varne in zaradi številnih lijanske družbe Iso, super praktično vrednost. Izkori- reva., mora iskra preskočiti nesreč jih bodo v kratkem utilitarno vozilo Isetto, ki stek energije' izgorele eks- delček sekunde prej kot ukinili. je na nemškem trgu dožive- plozijske zmesi reguliramo je bat v zgornji mrtvi toč- Vfasih vozimo po cesti la mnogo boljši sprejem namreč prav s predvžigom. ki. Temu pravimo pred- * dvema programa v vsako kot v Itali”‘ Nastavljanje predvžiga ni vž±g. ■ To novo smer svoje eko- težko, zahteva pa nekaj Križanke in druge zanke smer. To nas lahko razve , . . , . . „ seli, vendar se tudi na teh nomske politike je družba prakse in izkušenj. Ce ni cestah moramo držati le desne proge, zunanjo pa prepustimo za prehitevanje. Le ko privozimo na velike limuzino in coupe’. Predvžig mora biti toliko večji, kolikor hitreje teče motor. Zato ga sproti u- potrdila 1. 19*9 ker je posta- predvžig natančno nastav-vila na trg 700 cc. vozilo ljen, potem gre gorivo v iz- ravnava naprava, ki ji pra-in sicer v dveh modelih: gubo in motor nima toliko vimo podtlačni regulator. moči. Ta je nameščen poleg raz- ceste s tremi programi v Po nepotrjenih vesteh je Teoretično mora iskra vž- delllca in z gumijasto cev-vsako smer. smemo voziti sklepati, da Ijodo ta tip gati eksplozijsko zmes v I? povezan z vplmjacem. na obeh zunanjih vzporedno, montirali tudi V Italiji kar valju tedaj, ko je bat v Podpritisk v vplinjacu vrsti Jedro je torej vedno isto: bi seveda znatno znižalo zgornji mrtvi točki in je s pomočjo membrane in vz- voda v regulatorju razde-lilec in tako menja kot voziti moramo na desni njegovo ceno. Trenutno sta- zmes najbolj komprimira- strani tik ob robu cesti- ne v Italiji, po zadnjih spre- na Na prvi pogled izgori 1 ecj ..ln šča in tega se moramo dr- membah 920000 lir. zmes vsa hkrati, brž ko predvžiga. žati tudi v mestu V nas- Zunanjost vozila je dokaj j0 jskra na svečki vžge. V Namestitev predvžiga za- protnem slučaju ne le ovi- čedna in »čista*, brez pri- resnici pa potrebuje tudi hteva nekaj izkušnje. Naj- ramo promet ampak kršimo tiklin, ki bi jo na videz te- zmes prav majhen delček bolje storimo, da nastavlja cestni zakon, zaradi česar žile. Spozna se roko itali- sekunde, da vsa izgori. Ce predvžig sprva mehanik, mi janskega avtomobilskega j,j iskra preskočila točno pa opazujemo in se zraven • krojača*. Osnutek za karo- tedaj, ko je bat v mrtvi učimo. Natančna navodila točk, bi zmes zgorevala najdemo tudi v priročniku ORIGINALNI CESTNI ZNAKI Vsi se večkrat jezimo, ko kateri voznik pazil bolj na riščena, ker bi bila kom-vidimo kako nemarno vozi- SJfo jo razni avtomobilisti, ki se smo v nevarnost i, da plačamo tudi globo. sploh ne zmenijo za cestne znake. Kaže, da ni drugod prav nič bolje zato prometni izvedenci iščejo vedno novih poti iz te zagate. Rešitve niso vselej izvirne, kljub temu pa se nekatere odlikujejo prej po izvirnosti kot po realnem prispevku k izboljšanju tega stanja. Najbolj drzne zamisli prihajajo iz tistih dežel, ki nimajo na tem polju tradicij . ■emmm in se lahko lotijo problema , i brez vsakršnih pridržkov. Ta. ko bi pri nas kaj težko prodrla zamisel ceylonskih £ :| prometnih forumov za nove k cestne znake. Slika nam kaže primer novih tabel. Priznati pa moramo, da je dokaj zgovoren in razumljiv, ne vemo pa, če je tudi tako učinkovit. Tudi ni znano kako so domači avtomobilisti nanje reagirali, prepričani pa smo, da bi pri nas marsi- Vsi motorji imajo znamko za nastavljanje predvžiga, , značko, na jermenici za po- presija v valju manjša. Za- gon klinastega jermena in radi delca sekunde, v ka- zareZo (črto) na bloku, tik nad motorno gredjo ali ob strani tako kot «600». Red-* keje je ta znamka na za-ganjaču. Nekateri nemški avtomo-, s bili imajo poleg zareze oz-' : načbo OT (zgornja mrtva točka). Pogoj za zaneslji-' vo dober predvžig je do- bra nastavitev prekinjalca. SLOVARČEK HH| luči di posizione — parkir-' ne luči; anabbaglianti — zasenčene luči; abbaglianti — dolge ali daljinske luči; lampada spia — kontrolna luč; lampadina bilux — bilux žarnica ali dvonitna žarnica; lampeggiatori, frecce di di-rezione — smerokazi; spia lampeggiatori — utri-palec; fari — žarometi; stop — zavorna luč. KRIŽANKA št. 4 VODORAVNO: 1. Mesto v Tržaškem zalivu. 6. Pri žitu, ajdi. 10. Pri rešetu. 12. Rimski bog ljubezni. 13. Avtomobilski znak za Turin. 14. Zahodna Gvineja. 17. Nota. 18. Fizična enota dela. 20. Stoj! 21. Tatarski poglavar. 22. Nota. 24. Oranje. 25. Naslov Zolajevega romana. 26. Materin brat. 28. Avtomobilski znak za Varese. 30. Literarna oblika. 32. Vzvišena lirska pesem. 34. Oče. 36. Nadav. 38. Ludol-fovo število. 39. Naprej določeno. 41. Član. 42. Pri kartah. 44. Tekočina. 46. Pri obleki. 47. Ga ima duhovnik. NAVPIČNO: 1. Posoda. 2. Ograja, lovski okraj. 3. Pad. 4. Moško ime. 6. Rastlina, ki daje vlakna. 7. Pamet. 8. Se uporablja pri pranju posode. 9. Denar v nekdanji Avstriji. 11. Bajeslovno bitje. 15. Avtomobilski znak za Raveno. 16. Avtomobilski znak za Asti. 19. Del telesa. 21. Star lonec. 23. Zensko ime. 24. Pri vozu. 27. Se rabi v pekarni. 29. Kopnina sredi morja. 31. Radiotehnič-na naprava. 33. Ime ženske, FILA TEU J A POLJSKA •••••••••••••••••a** KARTKA POCZTOW* 18-25' ^ ^LUTY/ hk ••••••••••••a« V Zakopanih na Poljskem poštna uprava Poljske že bo letos od 18, do 25. fe- uvedla poseben žig za anu-bruarja mednarodno smu- liranje poštnih vrednotnic, čarsko prvenstvo v tekih in ki je namenjen propagiranju v skokih. Za to priložnost je tega dogodka ZDRUZENI NARODI Sl m ■ v /J^ .N • 10 \ . Svetovna organizacija za zdravstvo je predložila dva osnutka za znamke, ki naj bi jih države — članice te organizacije izdale aprila letos v okviru propagande za boj proti malariji. Te kolektivne izdaje se bo udeležilo nad 70 držav in med njimi tudi Italija in Jugoslavija. KAMBODŽA V Kambodži so izdali tri znamke malega formata z dodatno vrednostjo. Z izkupičkom bodo dobili sredstva, namenjena za pomoč vojaškim enotam, ki se borijo za svobodo. Razen tega so izdali še 6 znamk serije v počastitev Dneva neodvisno, sti (6. nov.). Napisi na njih so v angleščini, ponazoruje-jo pa kip neodvisnosti in kraljevo podobo, JUGOSLAVIJ A Jugoslavija se ie prva odzvala pozivu mednarodne organizacije UNESCO za izdajo znamk posvečenih nu- SKORPIJON (od 10. do 22. 11.) Čutili boste simpatijo do neke o-sebe, toda bodi-previdni in ne spuščajte se pre-daleč, če hočete ohraniti svoj notranji mir. Prijetne novice. V poklicnem delu uspeh, čeprav boste nekoliko zaskrbljeni. Nekdo spletkari proti vam. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Srčne težave, zaradi katerih ste nekoliko zaskrbljeni, se bodo v kratkem ugodno rešile. V poklicnem delu male novosti, ki vam ne bodo delale preglavic. O-bisk dobrega prijatelja in prijetni razgovori. Srečni dan nedelja. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) L \ Z drago osebo I bodite vljudni in n ^j7/ ze'° uvidevni, sicer vam bo še pretila nevarnost Ne bo vam žal, | ker bo draga oseba to upoštevala in znala ceniti. V poklicnem delu ste lahko bolj drzni, ker boste prav gotovo dosegli uspeh. Srečni dan sobota. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Malenkostni za- , pletljaji v srčnih zadevah, toda brez resnih posledic. Lepa pri- ložnost za prijetno zabavo v družbi prijateljev. V poklicnem delu boste zaključili važne opravke in dosegli lep uspeh. Pismo in sporočila. Srečni dan četrtek. RIBI (Od 20. 2. do 20. 3.) Mirno razdobje v sentimentalnem življenju. Lahko boste preživeli nekaj srečnih tre. nutkov z osebo,, ki vas ima rada. Priložnost za razvedrilo. V poklicnem delu ne smete biti tako bojazljivi in skromni, saj ste sposobni. Vesela no- vica. Pismo. Srečni dan nedelja. ki ji legenda pripisuje, da je dala zgraditi Kartago. 34. Karta. 35. Latinski do, k. 37. Se dobiva pod zemljo. 39. Senčnica. 40. Zensko ime. 43. Učenje. 45. Pivo. REŠITEV KRIŽANKE št. 3 VODORAVNO: 1. osem, 5. Soča, 9. kor, 10. oleg, 14. be, 16. ikra, 19. sen, 20. oda, 21. čelo, 22. Ig, 23. glad, 24. ara, 25. Delu čast in oblast, 33. ozir, 34. anekdota, 35. Amor, 36. moka, 37. pena, 39. Aras, 42. duri, 43. opal, 44. Epir, 46. takt, 47. oral, 43. veverica. 52. antipodi, 56. idol, 57. ogal, 59. otok, 60. oboj, 61. Neda, 62. kri, 64. as, 65. avt, 57. Lego, 68. Anam, 69. jad, 70. ve, 71. ako, 72. Aran, 73. Ema, 74. ol, 75. rak. NAVPIČNO: 1. oko, 2 .sod, 3. era, 4. moč, 5. sad. 6. osa, 7. čer, 8. Ana, 11. leča, 12. elan, 13. gosenica, 14. bitka, 15. egida, 16. ignorant, 17. klot, 18. Raba, 25. domovina, 26. Ezop, 27. Lika, 28. Ural, 29. Lado, 30. Amur, 31. Sora, 32. trilijon, 37. pero, 38. epigram, 40. aktovka, 41. stik, 45. Ra, 46. ta, 49. eden, 50. voda, 51. Elam, 53. pola, 54. Ober, 55. doga, 58. Lavo, 59. osel, 62. kje, 63. Ida, 65. Aar, 66. tok. Za dobro voljo Nosorogi niso nevarni, ker slabo vidijo.... — Ko sem rekel, da ne grize, nisem mislil na psa.. bijskim spomenikom v Zgornjem Egiptu. > Slovenski slikar Božidar Jakac, znan tudi kot odličen risar, je namreč pravkar zaključil osnutek za dve najnovejši jugoslovanski znamki v ta namen. Naša slika ponazoruje njegov osnutek za vrednost 25 din, ki prikazuje staro-egiptovsko boginjo na sleni templja v Kalabši nad A-suanom, delno že pod vodo. To nevarnost vode je avtor tudi označil z dvema va-lovnicama na podnožju gracioznega telesa boginje, delno pa poudaril tudi s predlogom za zelenkastomodro barvo' znamke. Obe znamki bodo izdelali v državni mar-karnici v Beogradu. GRAFOLOG ODGOVARJA S. C.: — Ste zelo stvarni, prirojena inteligenca; tega ste se sami tudi zavedali, zato se niste spuščali v ne vem kakšne študije, ker se niste hoteli mučiti z učenjem, Radi čitate najraje pa imate potopise. Imate srni* sel za vse tuje in njegovo raziskovanje, zato bi bili zelo primerni za raziskovalca tujih krajev ali ljudstev, vodja ekspedicije in podobno. Pazite se nepravilnega delovanja dihalnih organov in jim pri najmanjši iz* premembi od normalnega stanja posvetite vso svojo po-zornost. Logičnost je dobra lastnost ter se jo večkrat poslužite. 1921-11/12-RADOVEDEN; — Ste živahni in utrjeni. Vendar pa v tej smeri ne smete pretiravati, tet še , p *****-, zavedajte, da v enem dnevu ne moremo pojesti vsega. Ste samosvoji v pogledih na življenje in ustvarjanje-Trenutne zapreke Vam bodo dale možnosti novih stvaritev, Zaradi sentimentalnosti se bodo v družini načenjali medsebojni spori; z malo dobre volje lahko ponovno zavozite na stari, dobri tir. V dejavnosti n*’ pram okolju bodite previdnejši, kajti niso izključene nepredvidene ovire. Izbirajte vedno pravilno, okolje i° čas za srčne izjave. Boštjaniek • fini mehanček °ooooooooooooooooo ooooooooc^ooooooooiccoooooc^c^.OfjOcoooooooooiooooc^oosrjoooc^KJuoooiojiioooOcicoooooooofKV! GOSPODARSKI NAČRTI PODEŽELSKIH OBČIN ZA FINANČNO LETO 1962-63 'DOOOOOOlCflOOOOOnOOOtK^i.^f.C'''' ■ >o■ i - v ■* ,o> 'OPOo CTflfcS* k~ooo TEDEN Glavni dogodki v preteklem tednu so se nanašali ba ostre sindikalne borbe, so se stopnjevale iz dne-va v dan in se bodo nadaljevale tudi v prihod-nJem tednu. Največjo pozornost javnosti je zbudila stavka pristaniških delavcev, ki se verižno nadaljuje že nekaj časa. Zaradi te stavke Je velik del pristaniške dejavnosti paraliziran. Po k4-urni stavki, ki je bila v sredo, je bilo v pristani-scu zadržanih kar 22 ladij. ?°leg tega pa pristaniški oelavci so ves teden prekisli z nadurnim in nočnim delom, kar je povzročilo veha6 zamude pri natovarjanju M raztovarjanju ladij. Sn?g! brodarji so naročili kvojim ladjam, naj odplujejo iz Trsta brez tovora, ker 6 jim ni izplačalo čakati, da bodo prišle njihove ladje na vrsto za natovarjanje med dnevnim delov-2«» .časom. Ves desničarki tisk in desničarski kro-*? sPloh skušajo vreči kriv-na delavce, če bo pri-tanišče zgubilo določeno količino tranzitnega blaga * Rednih držav, češ da 0 delavske zahteve neupra-icene in da gre pri tej t| kvki izključno za «poli-‘cni manever komunistov». v resnici pa delavci zahte-a;o povišanje tarif zlasti fa delavce pristaniške druž-® na kopnem, ki so so-»ikIne.rno z delavci v dru-| n italijanskih pristani- m mnogo manj plačani 8 opravljeno delo. v.^adaljuje se stavka u-'adnikov CRDA. Obenem ir..8e je med tednom na- 1 »rtiVala triurna stavka Okvi elcev v presledkih, v kviru vsedržavne stavkov-^ akcije FIOM, ki zahte-sestavo nove dopolnil-t Pogodbe za to stroko jT se hkrati bori proti na-«;rram vlade, da bi zmanj- ftfcli viaue» Ui znnuij- 5? 1 število zaposlenih de-jt^ev v ladjedelski indu-kaii ^ed tednom so stav-cfcAjN1 delavci 'esne in-, e a? -e, kl zahtevajo po-, j Janja za sestavo nove de-’ So he pogodbe. Prav tako kai-1Z lstib razlogov stav-Vnrt ,Uslužbenci osrednjega astva Delavskih zadrug. Sne Ravnateljstvo DiZ ne bo ^ eJ®l° zahtev sindikatov, . Pričakuje napoved stav-tekVfega osebja DZ. V četr-t** J? bila tudi stavka pravu01^. srednjih šol, ker Zahf n* še razpravljala o Ita]^Vah, ki so jih sindi-. ne organizacije že svoj v Predložile. 8kut*A?0nedeljek ie bila “*rPščina članov Neodvis- kat-S?cialistične zveze, na ti „ Je tajnik E. Lauren-vnro*Voril 0 najvažnejših lojJrSanJih političnega polt aJa s posebnim poudaril- n na škandal Fiumici-SuV°nVladni krizi, kongre-n -.D in levem centru ter vi v „1.®? v zvezi z diskusijo Okviru — tek**'1'-!1 v četrtek in v pe- Om, ln levem centru ter Kp Pravi o XXII. kongresu vAu . v zvezi z diskusijo KPI. PtlDeHr1 d°g°dki* ki so se tek 6tl 1 v četrtek in v pe-biBri So gtoboko odjeknili VaKf,Vsem goriškim prebiti H-0rn’ ki ne more verje- dnevtv.Vlada po štiridesetih DRDa stavke uradnikov Stati ~ Se vedno noče pri- j. na pogajanja. lik0 *Se spor vleče že to* v h ®asa in ker spravlja gos!r50 krizo vse tržiško če ,,, arstvo, so stavkajoči. i!adnike podprli delav-blnit«i| Policija in kara-HaDnrtii so demonstrante bJmt1,, s solzilnimi bom-Viii V Napadi so se pono-Zarnrii , v petek popoldne, v boin * aterih so odpeljali bled !:isnlc° več ranjencev, do -katerimi so štirje hu-ranjeni. biki »ei? ko so predstav-»estanu?” strank na dveh akunn lh skušali določiti bega0 tališče do sindikal-ih aP°ra med uradniki DRda dstvom ladjedelnice *iciJskin Tržiču. se v opo-da J h krogih naglaša, Hršf°5d,° tržiški delegati Vsedr* *e demokracije na 8tranktVnem kongresu Povedan V NeaPUu lahko haj v, svojim voditeljem, »to 2aar tako naprej trma-hikov v!?čajo zahteve urad-tiste U da bodo izgubili še OstaiPPOst°janke, ki so jim R-*. v srednjem sloju, ki Se anska demokracija, kratil vJ5?aSla v precepu PSDr rešitve sporazuma s ’ledniVo ede izvolitve pred-vUne v upravnega sveta ci-»Ua ^inišnice' se je re-vila vctka’ da ni napra-hjem Saga> kar je bilo v bdvetn« °či. da bi izvolili Je Drilka Cosso. K temu Nlt^Pomogei prefekt dr. Htve’ Je razveljavil vo-hicci-11! izvolitev dr. Fei> v»l ,- p°lesija ter imeno-°0lhlšniPredsednika civilne nice odvetnika Cosso. Za javna dela v podeželskih občinah zahtevajo upravitelji 191 milijonov Dolinska občina predlaga dela za 33 milijonov, repentaborska za 48,6 milijona, zgoniška za 34 milijonov, devinsko-nabrežinska občina pa za 76 milijonov lir raznih javnih del Dolinski občinski upravni odbor je pripravil predloge za javna dela, ki naj bi bila izvedena v okviru gospodarskega načrta v finančnem letu 1962-63. Občinska uprava je predlagala le najnujnejša dela, in sicer v skupni vrednosti 33 milijonov lir. Tako predvideva načrt šest milijonov lir za ureditev ceste in kanalizacije iz Boljunca do spodnje vasi, dva in pol milijona lir .je predvidenih za dokončno ureditev poti od naselja pri Banjih mimo županstva do Boljunca (vključno kanalizacija), ‘ sedem milijonov lir naj bi porabili za ureditev občinske poti, ki vodi iz Boršta na Jezero, osem milijonov lir bi potrebovali za nov otroški vrtec v Boljuncu, dva milijona lir za nadomestitev rolojev v dolinski šoli, dva in pol milijona lir bi veljala gradnja podpornih zidov okoli dvorišč ricmanjske in borštanske šole, tri milijone lir naj bi porabili za ureditev pokopališča v Dolini, dva milijona lir pa bi potrebovali za popravila vodovodnih cevi. Repentaborska občina je v gospodarskem načrtu 1962-63 predlagala naslednja javna dela: Ureditev in asfaltiranje poti, ki vodi iz Velikega Repna proti Zagradcu (4 milijone lir), nadomestitev dosedanjih ogrevalnih naprav s sistemom ogrevanja na nafto v županstvu, kopališču in otroškem vrtcu BOLJ UNEC Tudi letos je v srenjskem gozdu mnogo borovega prelca in ker bo kmalu potekel rok za obvezno uničenje mešičkov, je občina ponudila srenji podporo, da bi gozd čim-prej očistili. To je bilo potrebno zaradi tega, ker je srenjska blagajna prazna. Vprašanje uprave srenjske-ga premoženja bi terjalo podrobne in tehtne proučitve. Nesmiselno je namreč, da srenjsko premoženje propada, uprava pa životari iz dneva v dan. Najbolje bi bilo, da se upravitelji čimprej sestanejo ter začnejo reševati vprašanje. sanacije" srenjskega premoženja. R!CM A N JE Občina je v lastni režiji popravila dva podporna zida in razširila pot v Poljih pri Logu. Delo je bilo zelo potrebno, po drugi strani pa tudi zelo koristno, saj so delavci istočasno tudi razširili pot, ki jo kmetje zelo uporabljajo. To pa je bilo omogočeno tudi zaradi tega, ker so zemljiški posestniki dali zemljo, ki je bila potrebna za razširitev poti, zastonj na razpolago. Stroški so znašali 300.000 lir. Sedaj pa slišimo, da je občinski upravni odbor določil prvi znesek, baje 200.000 lir, kot prvi obrok za popravilo vaškega vodnjaka in ureditev prostora, na katerem bi bila zgrajena javna pralnica. Sklep odbora bo morala sedaj potrditi še prefektura, vendar upamo, da tu ne bo težav, zlasti še, ker bo pralnica u-porabljala vodo iz domačega vodnjaka in ne «nabrežinko». Vsekakor bi bilo delo zelo potrebno in bi bili občinski upravi zelo hvaležni, če bi ga uresničilg. Pralnica bi namreč služila gospodinjam iz zgornjega dela vasi, ki imajo sedaj do spodnje pralnice dolgo pot. J A ML JE Naša šola je gotovo najmodernejša slovenska šola na Goriškem in je pouk v njej tako za učence kakor tudi za učiteljice zares prijetno opravilo. Ogreva jo moderna centralna kurjava z avtomatičnimi grelnimi napravami, vendar se kaj rado primeri, da računa Priporočamo višjim oblastem, naj izplačajo podjetniku denar in obenem poskrbijo, da bo na razpolago, kadar bi se primerilo, da bi se grelec ustavil. Se ustavi, ko bi morala najbolje delovati. Tako so imeli pred enim tednom v šolskih prostorih zelo hladno, ker je grelec zaradi malenkostne okvare nenadoma odpovedal. Iz zagate so si pomagali tako, da so ga odstranili in peč zakurili z drvmi. Pozanimali smo se pri občinskih oblasteh, zakaj strokovnjak, ki je napravil centralno kurjavo in namestil tudi grelec, ni prišel okvare takoj popravit, pa so nam povedali, da sploh ne pride blizu, ker mu po treh letih, odkar so šolo dogradili, država še ni plačala raguna. Podjetnik se zato tudi precej razburja. Vendar občinska uprava zato' ^ milijone lir Za ppp£8 tl ni kriva, ker zaradi birokra- in .vzdrževanje bhflflSkih cije oblast zavlačuje izplačilo (5,5 milijona lir), vzdrževanje občinskih poslopij, (1,5 milijonov lir), popravilo oziroma ureditev nove strehe na otroškem vrtcu (1,6 milijona lir) izboljšanje javne razsvetljave (en milijon lir), gradnja športnega igrišča pri Velikem Repnu (5 milijonov lir) ter gradnja novega šolskega poslopja s štirimi učilnicami in telovadnico (30 milijonov lir). Skupaj predlaga repentaborska občina za 48,6 milijona lir javnih del. Zgoniška občina pa je predlagala za 34 milijonov lir raznih javnih del. Občinski upravitelji bi radi imeli 7 milijonov lir za ureditev in asfaltiranje raznih občinskih poti, 4 milijone lir za ureditev In o-graditev prostora okoli nove osnovne šole v Zgoniku, 10 milijonov lir za novo šolsko poslopje v Bri-ščikih, 4 milijone lir za razširitev vodovodnih napeljav, 3 milijone lir za vzdrževanje občinskih poslopij in 6 milijonov lir za zgraditev dveh veterinarskih ambulatorijev v Sale-žu in Zgoniku. Končno naj omenimo še devinsko-nabrežinsko občino, ki je predlagala za 76 milijonov lir raznih javnih del. Od te vsote naj bi porabili 20 milijonov lir za ureditev in asfaltiranje cest, 4 milijone lir za razne turistične objekte, 4 milijone lir za športne objekte, 2 milijona lir za razširitev javne razsvetljave, CEROVLJE V marsičem smo preveč potisnjeni vstran in se naše potrebe vse premalo upoštevajo. Saj moramo priznati, da so povsod naselja z večjim ali manjšim pomenom glede na splošne potrebe, vendar r.i umestno zanemarjati potreb osnovnega pomena. Voda, luč in poti so glavne potrebe. Glede prvih dveh se ne moremo posebno pritoževati, pač pa glede poti, predvsem vaških. Vsaka vas v rebri je izpostavljena nalivom, ki odnašajo z višine v nižino grušč in z njim zamašijo odvodne jarke. Tako je pri nas. To bi se dalo urediti z razmeroma majhnimi stroški. Sicer bi bilo najbolje, če bi si nekdo od občinskih predstavnikov to ogledal. Smo pa zadovoljni, da nam bo občina asfaltirala pot iz vasi do šole. V naši šoli je več prh. Kolikor vemo, se jih šolski otroci ne poslužujejo. To je odvisno od učiteljstva, oziroma njegovega razumevanja za higieno. Komu ali čemu torej prhe služijo? Da bi vsaj služile vaščanom- Vsekakor naj služijo svojemu namenu! Naj še povemo, da bo naša sovaščanka Ana Pregelj, rodom Tolminka, kmalu dosegla 96 let in je najstarejša žena v naši občini. poslopij, 2 milijona lir za vodovodne napeljave v Nabrežini in 40 milijonov lir za ureditev kanalizacije v Seslianu jn Nabrežini. Jasno Je, da so to le predlogi, ki jih bo morala še odobriti prefektura. Toda čeprav gospodarski načrti zajemajo le najnujnejša javna dela, pa je iz njih jasno razvidno, kako velike so potrebe podeželskih občin. Zato skupna številka 191,6 milijona lir za vse štiri podeželske občine nikakor ni pretirana, čeprav se zavedamo, da prefektura te vsote ne bo odobrila. Toda prav bi bilo, ko bi oblasti, ki odločajo o teh vprašanjih, pokazale nekaj več razumevanja za potrebe podeželskega prebivalstva, zlasti kar zadeva ureditev občinskih poti in cest, razsvetljave, kanalizacije, turizma in športa. U-poštevati je treba, da so podeželske občine sestavni del tržaškega področja in da zaslužijo enako pozornost kot mesto. VIZ0VLJE Te vrste bi moral uvrstiti pod drugačen naslov, a se mi zdi še najbolje, če jih napišem kot dopis iz Vižovelj. Rad grem sem in tja po naših vaseh in tudi po spodnjem tržaškem Krasu. Včasih se u-stavim v Vižovljah, kjer se počutim «bolj po naše« kot v Sesljanu. Tako sem se nedavno ustavil v gostilni tik železnice. Družba fantov, men- Delovno predsedstvo na nedeljskem zasedanju deželne Zveze obdelovalcev, katerega so se poleg predstavnikov strokovnih organizacij iz goriške in videmske pokrajine udeležili tudi predstavniki tržaške Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov. Na zasedanju je bil izvoljen deželni odbor Zveze obdelovalcev in določeno število delegatov, ki se bodo udeležili vsedržavnega kongresa Kmečke zveze v Rimu da domačih, je pela slovenske in italijanske pesmi. Sem sam pevec in ljubim lepo pesem. Ujel sem nekatere prav lepe glasove in si mislil: Kakšna velika škoda, da se takšna dobra grla ne vadijo in so odvisna le od tega, kar tu in tam ujamejo. Pojejo vsepovprek, le da si dajo du-ška in kakor pač znajo. Saj ne morerrto od njih vse zahtevati, ker le šola (pouk) napravi mojstra. Ni torej njihova krivda, če ne gre s pesmijo tako kot, si sami želijo: ubrano, blagoglasno, z večjim občutkom — kratko: tako, da bi sami imeli čim več zadoščenja in bi jih lepa pesem še bolj družila. Tudi ta primer pove, da je mladina žrtev, ker se ne more izživljati tako, da bi bilg to v prid njej in skupnosti. Običajna kraška slika (Foto Magajna) VPRAŠANJA! Vprašanje: Francka K. bi rada vedela, kaj naj napravi, da bo odvadila eno svojih kokoši, ki je sicer izvrstna nesnica, razbijati in piti jajca. Odgovor: Ta razvada pri kokoših ni samo grda, temveč tudi povzroča rejcu škodo, včasih prav občutno, saj je s tem ob «pridelek». Kokoš odvaditi, da bi razbijala in pila jajca, ni lahko. Vsekakor pa mora rejec najprej spoznati vzrok, zaradi katerega je .prišlo do te razvade. Vzrokov je lahko več. Neredko se dogodi, da se jajce razbije na gnezdu prav po naključju. Bodisi, ; da je prostor, kjer so kokoši pretesen ali pa je gnezd premalo in se kokoši prerivajo za gnezdo, pri čemer razbijejo kakšno jajce, ki ga hlastno izpijejo. Tako se navadijo na to in potem namerno jajca razbijajo in pijejo. Drugi vzrok je tudi ta, da nekateri rejci dajejo kokošim med krmo večje kose jajčnih lupin, s čimer se potem navadijo jih kljuvati in razbijati, pa se lotijo potem tudi celih jajc. Nadalje je treba vzrok takega početja fcbkoši iskati tildi v pomanjkanju beljakovin iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitnimnunmiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmriiHinifiintmiiiiiiHiitiiitiiinitiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiii Iz Doline Dvanajstim občanom dodeljena stanovanja Zvedeli smo, da pripravlja tehnični urad SELAD načrte za popravilo župnišča v Dolini in da je bilo v ta namen nakazanih pet milijonov lir. Toda v tej zvezi se slišijo govorice, da bodo s tem denarjem dejansko napravili otroški vrtec, ki ne bi bil v občinski upravi. Dejstvo je namreč, da je občina v gospodar, skem načrtu 1961—62 predlagala pet milijonov lir za zvišanje sedanjega otroškega vrtca, tako da bi mu pridali še eno nadstropje. Toda očitno so oblasti ta strošek črtale, saj dela nismo zasledili med deli, ki So bila odobrena v tem načrtu. Radi bi vedeli, če so govorce resnične in kakšno je stališče občinske u-prave. Tri nove ljudske hiše pri Banjih bodo v teh dneh dobile nove stanovalce, ki so doslej živeli v nezdravih stanovanjih. Hiše imajo po štiri stanovanja, vsako stanovanje pa ima dve sobi, majhno kuhinjo z jedilnico ter kopalnico. Komisija je ugodno rešila prošnje, ki so jih občini naslovili naslednji občani: Ivan Čerin, Aleksij Kozina, Marija Zobez vd. Pangerc, Valentin Bembič, Josip Jakomin, Dora Pangerc vd. Mahnič, Karla Majer, Ivana Petaros por. Poč-kar, Franc 2erjal, Mario Cen-tazzo, Danilo Kocjančič in Angel Kocjančič. či v zadregi, kot smo že dalj časa. Odkar je umrl dimnikar Blažina, so naši dimniki ne-oskrbovani. 2e drži, da si znamo sami pomagati, a vseh dimnikarskih opravil ne moremo sami opraviti. Nekatere družine pa si v tem ne more- jo pomagati. Vsekakor je dimnikar. zelo pogreben. Čudimo se, da ni za to nobenega prosilca. Kaj je s tem poklicem tako kot s čevljarskim, ki ga mladina odklanja? STE VER J AN DOMJO Družba SVEM je pred nedavnim napeljala nov električni vod do novega naselja okoli šole. Zaradi tega je občina tudi postavila nekaj novih žarnic javne razsvetljave, kar je bilo zelo potrebno. Toda to delo Je bilo še bolj važno zaradi tega, ker je bilo na ta način omogočeno ljudem pri Lakoščah, da so si z majhnimi stroški napeljali elektriko v svoja stanovanja. Od tega je imelo korist osem družin, ki so si tu postavile nove hiše. V 79. letu starosti nas je zapustila Ana Maraž iz Ste-verjana. Njena življenjska pot je bila bolj trnjeva kot rožnata. Ze v detinstvu in mladosti je okusila grenkosti te poti. Kot služkinja prt grofih, si je služila vsakdanji kruh. Dvajset let stara se je omožila in dala na svet devet otrok. Vrhunec težav je doživljala v krutih letih 1914—1918, ko je odšla v begunstvo in s prosjačenjem preživljala p c-tčro nedoraslih otrok. Vrnila se je v rodni kraj ter delila vse dobro in slabo s svojim možem in otroki pri obdelovanju gosposke zemlje, ki jo je vojna hudo opustošila. Socialne težave je niso u-| pognile. Pogumno jih je premagovala ter svoje najdražje vzgajala v pravem, nacionalnem duhu. Plod njene in moževe vzgoje se je zlasti pokazal med drugo svetovno vojno. Njeni štirje sinovi so se aktivno priključili borcem za svobodo, dočim so tri hčerke in drugi sin ta boj za socialno in nacionalno osvoboditev aktivno podpirali. Ce bi hoteli o Ani, kot dobri slovenski materi in. gospo-dtnji, opisati, v se njene vrline, bi' fhorali nafti sati mnogo več. Vendar tudi teh nekaj bornih bfsed osvetljuje nfej lik. Naj. ji, ne bo težka naša s krvjo in znojem prepojena zemlja! NABREŽINA Število prebivalcev naše občine narašča in to pretežno — če izvzamemo ezule — na račun novih domov, ki rastejo zlasti na področju tujskega prometa. S tem raste tudi število bolnikov. Dva zdravnika vršita zdravniško službo. Oba imata polne roke dela v svoj-stvu uradnega in zasebnega zdravnika. Dogaja se, da' mora bolnik čakati na zdravniški pregled več ur in celo cel dan. A če gre za nujen primer in je potrebna takojšnja zdravniška pomoč? Razen tega gre pri tem tudi za zamudo časa in stroške prizadetih. Ne smemo se torej čuditi, če se ti jezijo in to kritizirajo, saj lahko razumemo, kako nas bolezen prizadene. Je splošno mnenje, da je že skrajni čas, da te razmere prenehajo in je potrebno več zdravnikov. Oblast naj torej čimprej poskrbi, da ne bomo glede zdravniške pomo* Naše korenine •(Trdi so bili časi pred šestdesetimi in več leti«, tako pravi vsaka stara okoličanska «korenina». Tako pravi tudi Marija s Kontovela, ki je bila rojena, a tudi poročena Starc, Kontovelci pa jo poznajo za Pahorjevo Marijo. Marca meseca letošnjega leta bo imela Marija Pahorjeva 86 let, a kramljati z njo, je pravo veselje. Diči jo izreden spomin, kajti spominja se vseh podrobnosti, ko gre za opisovanje njenih otroških let in takratnega in poznejšega življenja Pahorjeva Marija izhaja iz stare konttftelske kmečke družine, zato se je srečala z delom že v svojih mladih le. tih. Danes se ukvarjajo Kontovelci samo z vinogradništvom, v tistih časih pa, tako pravi Marija, je imela njihova mnogoštevilna družina opravka z ječmenom, koruzo, ajdo, grahom, krompirjem, peso in kakor da ne bi bilo vse to zadosti, še z oljem, kajti do leta 1929, ko je potisnil mraz živo srebro do 20 stopinj pod ničlo in je divjala burja do 180 lem na uro, so bili pod Kontovelom lepi oljč. ni nasadi. Naši Mariji je bilo šele dvanajst let, ko se je morala ukvarjati z vsemi deli, ki so se tikali takratnega kon-tovelskega kmetijstva. V svojih zgodnjih letih je nosila Marija mleko, rože in zelenjavo na trg pri ((Rdečem mostu«, ko pa se je pozneje poročila s kontovelskim ribičem, je hodila na ribji trg pri ((Zelenem mostu«, kjer je prodajala ribe, ki jih je njen mož nalovil tisto noč. Marija pravi, da so se takrat Kontovelke presneto malo vozile in da ni bil povratek od barkovljanskega Križca naprej nič kaj prijeten, ko so se morale vzpenjati proti Kontovelu v poletnih opoldanskih urah, ko je sonce neusmiljeno pripekalo v hrbet in je kazal toplomer nad 30 stopinj, Marija pravi, da je vse prešlo, ko je prišla do-mov in spila skledico žlo-budre, ki so ji pravili kava. Na vprašanje, koliko otrok je Marija povila, je sledil od-govor: «Znaste gaspud! V ti. steh cajtah, nismo ble mi žjen. ske, kukr ke so današnje, ke so podouobne kukovce, ke je-ma samo anga mladiča. Jest ‘**S$?emeIa šttemzt jeno ibeden ni Ttiiv^ne nag 1 •TS»te! _____ nobeden ni Div ~ ne nag jeno ne lač’n, jen če jeh be blo šestnajst, be blo glih taku. Povejte Vi mene, kej je d’rži-na brez uotruk? Kamor jej ad’n, l’kho jej še ta druege. Kej ni takCi?« Kako naj bi človek odgovo. ril na tako vprašanje, če ne pritrdilno, ko gre s spominom v tiste čase, ki jih opisuje Marija, ko je bilo v prvem razredu naših osnovnih šol pet. deset, šestdeset in celo sedemdeset otrok, in ko jih v današnjih časih s težkočo spravimo komaj na sedem, da se odpre prvi razred. Pustimo, pustimo željo tistim, ki bi se radi povrnili v tiste čase, ki so bili po mnenju naših korenin trdi, « so bili le naši, česar danes ne moremo trditi. R. P. SV. IVAN Pretekli četrtek smo v lepem številu spremili na zadnji poti pok. Ignaca Godino, ki je umrl v starosti 75 let. Pokojnik je bil zaveden Slovenec in antifašist, ki je v tem duhu vzgojil tudi svoje otroke. Med vojno je po svojih močeh pomagal osvobodilnemu gibanju, njegova dva sinova pa sta se pridružila partizanom in sta danes kapetana JLA. Pok. Ignac Godina počiva na kat^narskfm pokopališču, kjer je želel, da ga pokoplje-, jo. Naj mu brr lahka domača zemlja,•dvojcem pa naše iskreno sožalje. Izrazom sožalja se, pridružuje tudi uredništvo na&ga dnevnika. Med Presekom in proseško postajo, nedaleč od spomenika žrtvam nacističnega terorja, delavci že nekaj dni urejujejo zemljišče, n» katerem bo zgrajeno dirkališče go-kart. Najprej so na neravni teren navozili potrebni material, potem pa so ga z buldozerom začeli ravnati. Računajo, da bo novo dirkališče go-kart služilo svojemu namenu še pred začetkom turistične sezone m apnenih snovi v hrum. To velja zlasti v zimskem času. Poleti si kokoši, ki imajo na razpolago obširna pa-sišča, že same poiščejo potrebnih snovi, zlasti raznega mrčesa, žuželk, peska. To neprijetno razvado pri kokoših moremo torej preprečiti tako, da pripravimo svoji kokošji družini dovolj gnezd, da se jim ni treba prerivati zanje In da je lahko več kokoši hkrati na gnezdu. Nadalje moramo poskrbeti za to, da imajo kokoši tudi pozimi na razpolago dovolj velik prostor, kjer se morejo razgibati in si iskati raznih snovi, ki jih potrebuje njih organizem. Poleg tega pa je dobro tudi kokošim na kmečkih dvoriščih pokladati med pičo kostno moko, klajno apno, stolčene kosti, razne mesne ostanke in jajčne lupine. Pri tem pa je potrebno ravnati previdno in ne smemo nikoli dajati večjih kosov. Lupine moramo najprej zdrobiti, zatem pa jih še stolči, da dobimo moko. To moko potem mešamo med pičo. Ce bomo tako ravnali, se nam ni treba bati, da bi jih sami navadili na kljuvanje jajčnih lupin. Ce se kokoši že navadijo piti jajca, jih je tega težko odvaditi. Nekateri rejci zapirajo take kokoši v temen prostor. Mnogo jih je, ki skrbijo za to, da ni v gnezdu nikoli pravo jajce, temveč devajo namesto tega u-meten podložek, ki je bodisi iz porcelana ali mavca A še najbolje se je obneslo naslednje sredstvo: jajce je treba na koncih preluknjati in izpihati (ali izpiti) vsebino, nato pa lupino napolniti s katranom, poprom, gorčico ali kako drugo ujed-Ijivo snovjo, ter to podložiti v gnezdo. Ko pride kokoš, začne, seveda, brž kljuvati po jajcu. Zaradi ujedljive snovi v njem, jo začne peči po kljunu, sluznici in požiralniku, jn kaj kmalu neha. So pa tudi take kokoši, pri katerih niti tako boleče, oziroma pekoče sredstvo ne zaleže in se ne morejo odvaditi. Pri takih kokoših pre- ostane edinole še zadnje sredstvo, ki pa zanesljivo poma- ga, in to je — nož. ZA VLJE Od 2avelj do novega naselja Aquilinia vodi pot, ki se konča pri prvih hišah. Za dokončanje poti pa je bil sedaj baje nakazan denar, s katerim bi lahko pot popolnoma uredili, kar bi nedvomno zelo koristilo vsem stanovalcem, ki morajo sedaj v prahu ali blatu do svojih hiš. Toda nekateri hišni posestniki baje zahtevajo za odstop koščkov zemljišča, ki bi bilo potrebno za razširitev ceste, previsoke cene, tako da je zaradi tega vprašanje, če bi lahko z denarjem, ki je na razpolago, cesto uredili. Zato bi bilo prav, da Hišni posestniki ne bi zahtevali previsokih cen, saj je to pogoj, da se cestišče končno uredi. Hišni posestniki pa bi od tega imeli tudi neposredno korist, saj bi zemljišča in hiše ob urejeni cesti močno pridobila na veljavi. BOTAČ Pravijo, da se bodo dela za ureditev poti, kj vodi v naše naselje, nadaljevala tudi potem, Jno bodo izčrpana sredstva prvega obroka, ki je bil namenjen za ureditev cestttča ir« ovinka pri bivši železniiki čuvajnicij Baje bodo pravočasno nakazana sredstva za drugi obrok del, tako da izražamo željo in upanje, da bi bila pot vsaj do začetka sezone tako urejena, da bodo lahko k nam prihajali številni tržaški izletniki, ki jih je iz leta v leto več. CROCANA Pred časom smo že omenili, da je pot, ki vodi z glavne ceste do naše vasi v zelo slabem stanju. Na občini pravijo, da ne morejo nič storiti, ker je pot v upravi pokrajine. Zato naj bodo te vrstice namenjene tehničnemu uradu pokrajinske uprave, katerega prosimo, da se spomni tudi na našo vas in na naše potrebe. PESEK Na jugoslovanski strani bloka so začeli pred nedavnim pripravljati vse potrebno za gradnjo nove bbmejne stražarnice. Dela so sedaj v polnem teku, saj bi jugoslovanske oblast; hotele postaviti novi stavbi do začetka turistične sezone Vreme včeraj: naJviSJa temperatura 10, najnižja 4.5, ob 19. url 9; zračni tlak 1018, stanoviten, veter Jugovzhod ni k 4 km, vlage #6 odst., nebo Jasno, morje mirno, temperatura morja 8.8 stopi- Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 21. januarja Peter Sonce vzide ob 7.32 In zatone ob 17.04. Dolžina dneva 9.32. Luna vzide ob 24.09 in zatone ob 11.10 Jutri, PONEDELJEK, 29. jan. Franc Iz sindikalnega življenja Prebivalstvo naj bo solidarno z delavci in nameščenci DZ Nadaljevanje stavke uradnikov Jadranskih ladjedelnic * Prekinitev stavke, ki zadeva dela izven urnika v Javnih skladiščih so se sicer začeli že predvčerajšnjim, toda včeraj je prišlo do prekinitve stavke, ki zadeva vsa dela »izven urnika*, ki je v prejšnjih dneh gelo otežkočala nakladalna in razkladalna. dela v pristanišču. Obvestilo upokojencem Tržaško županstvo sporoča upokojencem, da od 22. trn. delijo v pritličju nove občinske palače na Grenadirskem oširku potrdila, iz katerih je razvidno, da so še živi, oziroma potrdila vdovam upokojencev I-NPS, in sicer za kategoriji SO in družinskih pokojnin. Da se preprečijo nepotrebne vrste pred okenci v dneh, ko se začnejo plačevati pokojnine (to je od 13. februarja dalje), naj pridejo zainteresirani pravočasno po potrdila. Končno obvešča županstvo, da Drevi opolnoči bodo začeli stavkati vsi uradniki osrednjega sedeža Delavskih zadrug. Stavka uradniškega o-sebja bo trajala 24 ur, S tem bo jutri delovanje osrednjega sedeža Delavskih zadrug popolnoma paralizirano. Do tega sklepa sta prišli obe sindikalni organizaciji, se pravi delavcev in uradnikov, ■a včerajšnjem zborovanju na •edežu Nove delavske zbornice CGIL v Ul. Pondares. Zborovanje se je začelo nekaj po 19. uri, in sicer v zvezi s sejo upravnega sveta Delavskih zadrug, ki je bila v popoldanskih urah. Sinoči še ni bilo znano, kaj so podrobno sklenili upravitelji Delav-tkih zadrug. Poluradno se je izvedelo samo, da je prišlo do ostrega prerekanja med večino in manjšino. Zmagala Je večina, ki je odobrila postopek centralnega vodstva. To pa se zavzema za linijo odločne nepopustljivosti do upravičenih zahtev delavcev in ostalega osebja. Sklep sindikalnega zborovanja predvideva. da se bo jutri stavka razširila na vse uradniško o-sebje v skladiščih osrednjega sedeža. S tem stopajo delavci Delavskih zadrug, ki so zaposleni na osrednjem sedežu ustanove, v četrti dan stavke. Kot smo že omenili, delavci zahtevajo novo pravičnejšo razporeditev vsega osebja. Stavkovno gibanje, ki je v teku. se zavzema za to, da ne bi prišlo do deklasiranja delavskega, uradniškega osebja ter osebja, ki je zaposleno v prodajalnah, kot to namerava storiti ravnateljstvo podjetja. V tem smislu je sindikalno združenje delavcev, ki so zaposleni v trgovini, hotelih itd. včeraj objavilo letak, v katerem poziva delavce in uradnike, naj se borijo proti vsakemu poskusu, da bi podjetje plačevalo uradnike tako kot plačuje Čistilke. V tem proglasu se poziva tudi vse prebivalstvo, naj se solidarizira z delavci in uradniki Delavskih zadrug, ki se borijo za svoje pravice. Protest prebivalstva naj sicer ne prizadene prodajalne Delavskih zadrug, toda naj občutno vpliva na vodstvo podjetja. * * * Včeraj se je nadaljevala tudi v Trstu stavka uradnikov Jadranskih ladjedelnic (CRD A). Stavka je zelo dobro u-spela v raznih podjetjih, kot so ladjedelnice Sv. Marka itd. Toda tudi na osrednjem sedežu CRDA je bilo včeraj opaziti precejšnje spremembe v odnosu uradnikov do stavke. Čeprav je na glavnem ravnateljstvu pritisk delodajalcev zelo močan ter se uradniki nekaterih uradov sploh_ ne u-pajo pridružiti stavkajočim, je vendar število uradnikov, ki so stavkali, precej naraslo. Kar pa je še posebno omembe vredno, je dejstvo, da je bilo opaziti včeraj zjutraj nekaj čez 8. uro pred ravnateljstvom CRDA na Korzu Cavour, stavkovne straže, ki so bile sestavljene izključno od uradnikov. Na splošno prevladuje mnenje, da so zadnji dogodki zelo razgibali uradniško kategorijo ter da obstaja določena možnost, da se bo razredna zavest tržaških nameščencev in uradnikov Jadranskih ladjedelnic v doglednem času zelo izboljšala. Včeraj zjutraj je bila pred vhodom v ravnateljstvo CR DA prisotna tudi policija. Prišlo je tudi do manjših policijskih posegov, toda brez večjih posledic. Z velikim zanimanjem se pričakuje kakšen položaj bo nastal, ko bodo v stavkovno borbo posegli spet delavci vseh podjetij CRDA. • * * Včeraj so se nadaljevali razgovori med predstavniki pristaniških delavcev ter upra: vo Javnih skladišč. Razgovori ..............................................umni... Za pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji morajo upokojenci ali pa njihovi pooblaščenci prinesti s seboj osebne izkaznice in po. kojninske knjižice. Sprejem na generalnem konzulatu ZAR Sinoči je generalni konzul Združene arabske republike B. Abadir s soprogo priredil sprejem, katerega so se udeležili predstavniki tržaškega tiska. Na sprejemu, kateremu je prisostvoval tudi konzul Fouad Hamdy, so predstavniki iZAR navezali stike s predstavniki tržaškega tiska ter izrazili prepričanje, da bo v bodočnosti prišlo do plodnejšega sodelovanja med Trstom in njegovim pristaniščem ter pristanišči ZAR. Večer je potekel v vzdušju dobrih odnosov, ki vladajo na obeh straneh. V dneh 25., 26. in 27. januarja Tržaški predstavniki CEH gostje sindikatov Slovenije V dneh 25., 26. in 27. Ja-nuarja so se v Ljubljani sestali predstavniki sindikar tov Slovenije in Enotne tržaške sindikalne organizacije. Do sestanka je prišlo na pobudo tržaške organizacije. Republiški svet sindikatov Slovenije so zastopali tovariši Jože Borštnar, Ivo Tavčar, Tone Tribušon in Franc Leben. Novo delavsko zbornico -Generalne konfederacije dela (CGIL) iz Trsta so zastopali tovariši Bonomo To-minez, Arturo Calabria in Albino Gerli. Na tem koristnem sestanku so bila v tovariškem vzdušju izmenjana mnenja o aktualnih problemih, s katerimi se ukvarjata posamezni sindikalni organizaciji. V tovariški in prisrčni razpravi sta se obe delegaciji popolnoma zedinili o potrebi poglobitve obojestranskega spoznavanja specifičnih pogojev dela ter o potrebi izmenjave mnenj in Poročilo trgovinske zbornice za december 1961 Povečan obseg prodaj na drobno Nespremenjen položaj v industriji Zaradi praznikov so cene porasle • Precejšnji porast meničnih protestov in zvišanje indeksa cen Tržaška trgovinska zbornica je izdala poročilo o gospodarskem položaju v decembru. Glede trgovine na drobno u-gotavlja poročilo, da je bil pretekli december zanjo zelo ugoden, in sicer zaradi 13. plače (računajo, da znese v Trstu skupno nad 4 milijarde) in praznikov, ko ljudje kupujejo mnogo več kot po navadi. Prodaje so presegle v mnogih panogah tudi prodaje v decembru 1960. leta. Predvsem so imele od tega korist trgovine, ki prodajajo živila, vino, likerje, slaščice, knjige, igrače, konfekcijo, čevlje, razne artikle za darila in športne artikle. Zato je blago mnogo bolj krožilo kot po navadi ter so se zaloge tudi bolj praznile. K poživitvi trgovine je pripomogla tudi razsvetlitev izložb. Indeks industrijske proizvodnje je znašal v decembru 207,6 točke, proti 206,2 točke v novembru in 157,6 v decembru 1960. Železarska proizvodnja je bila naslednja: 14.678 ton litega železa, 3.894 ton jekla in 4.009 ton plošč. V vsem letu 1961 je znašala proizvodnja litega železa 147.454 ton, jekla 48.164 ton in plošč 47.016 ton. V primeri z letom 1960 se je proizvodnja jekla povečala za 1,5 odstotka, proizvodnja litega železa se je znižala za 12,7 odstotka, plošč pa za 5,4 odst. V čistilnicah so v decembru predelali 140 248 ton surovega olja (v novembru 127.348 ton, v decembru 1960 pa 121.967 ton). V letu 1961 so skupno predelali 1.558.863 ton surovega olja, kar pomeni 6 odstotkov več kot leta 1960. Potrošnja tobaka je znašala v decembru 39.487 kg, in sicer 11,6 odst. več kot v novembru. Vse leto so Tržačani pokadili 463.396 kg tobaka, to je za 6 odst. več kot leta 1960. Mesa so potrošili v decembru 11.201 stot. to je kar 2.848 stotov več kot v novembru, kar kaže, da služijo prazniki bolj mastnim gostijam kot pa pobožni zbranosti, čeprav so demokristjani pri nas tako močni. Vendar pa so pojedli v predlanskem decembru še več mesa, to je kar 11.965 stotov. Ce primerjamo potrošnjo mesa v celem letu, pa vidimo, da je znašala lani 108.419 stotov proti 110.485 stotom predlanskim. Rib, mehkužcev in rakcev Kljub pesimizmu, ki so ga izrazili nekateri (itatelji, smo vendarle prepričani, da bomo naš cilj dosegli. Povejmo odkrito: tekom včerajšnjega dne smo nabrali le 28.000 lir za nesrečne irtve potresa v Dalmaciji, toda prav padec prispevkov v zadnjih dneh meseca, ko vemo, da so družinske blagajne vse prej kot polne, nam da slutiti, da se bo v na-1 ednjih dneh položaj spremenil. Neki čitatelj nam je poslal pismo, v katerem sprašuje, zakaj ne prispevajo podjetja, oziroma, zakaj se ne obrnemo na podjetja, ki bi »morala* prispevati za ponesrečence. Citatelju odgovarjamo, da sloni naša akcija na prostovoljni podlagi in zatorej ne moremo vplivati na nikogar. Včeraj so prispevali: Ivan Marc Iz Bazovice 1.000 lir, Francka Fllippi 500, Giu-seppe Cotar 1.500, Srečko Spanger z Opčin 500, Vence Milič 1.000, družina Perko 2.000, Pepi Volk 1-000, Anton Jakopič 1.000, Ivan Gruden iz Nabrežine 1-000, Milka Ljubič 1.000, Frančiška Kaluža 500, Roman Rapotec 500, druž*ni Tul in Germani 1.000, Ivanka in Rok Zahar 1.000, N. N. . Bazovica 1.000, Fran Kjuder - Lonter št. 432. 1.000. Marij* Valenčtč 500, Ferdinand Košuta 500, inž. Starec 5.000, Stane prof. Kodrič 1.000, M. Demicelj 500, L. Križman 1.000, družina Cuk -Trebče 185, 1.000, Božidar SušmelJ 1.000, Skrij . Sancin 2.000 lir. Do predvčerajšnjim smo nabrali 808.590 lir, tekom včerajšnjega dne pa 28.000 lir. SKUPAJ 836.500 lir. PRISPEVKE SPREJEMATA UREDNIŠTVO NAŠEGA DNEVNIKA V UL. MON-TECCH1 6 IN UPRAVA V UL. SV. FRANČIŠKA 20-111. so potrošili 2.231 stotov, kar pomeni, da pojemo v Trstu 4-krat več mesa kot rib, čeprav smo ob morju. V letu 1961 smo pojedli skupno 32.545 stotov rib in mehkužcev, to je 4,8 odst. manj kot predlanskim Na trgu na debelo s sadjem in zelenjavo so prodali v decembru 20.895 stotov po-vrtnin in krompirja in 20.250 stotov sadja. Vse leto so prodali 275.662 stotov zelenjave in krompirja in 271.668 stotov sadja, kar pomeni da potrošimo približno enako sadja kot zelenjave, tako da se ne smemo pritoževati, da nismo preskrbljeni z vitamini. Indeks življenjskih stroškov je znašal v decembru 67,95 točke proti 67.2 v novembru. V primeri z decembrom 1960 so zaznamovali za 3,6 odstotka poviška. Kar se tiče cen, so se od 73 vrst živil dvajsetim zvišate, znižale pa štirinajstim. Cene oblačil in obutve so ostale v glavnem nespremenjene. Pristaniški promet je dosegel 503 680 ton, to je 4,9 odst. več kot v novembru. Vse leto je znašal skupno 5.173.524 ton, to je 2,1 odst. več kot leta 1960. Po železnici je bilo za 302.411 ton prometa, vse leto pa 2.549.346 ton, to je 4,5 odst. manj kot leta 1960. Število zastavljenih predmetov in njih skupna vrednost sta se nekoliko znižala Skupno je bilo zastavljenih 118.399 predmetov za 818 milijonov lir. Skupna vsota plačanih davkov je znašala 764 milijonov, od katerih 507 milijonov od Ige. V istem mesecu 1960 so znesli davki 822 milijonov lir. Meničnih protestov je bilo 2.598 za 73.346.167 lir, to je 3,7 odst. več po številu in kar 14,8 odst. več po vsoti kot v novembru. V letu 1961 so ti protesti močno narasli, saj jih je bilo kar 28.143 za skupno 805.636.244 lir. medtem ko jih je bilo leta 1960 27.706 za 628.671.105 lir. Zaposlenih je bilo 31. decembra 93.978, to je 51 več kot v novembru, v primeri z decembrom 1960 pa se je število zaposlenih zvišalo za 2.454 enot. Brezposelnih je bilo 31. decembra 11.128, to je 2.730 manj kot decembra 1960. Za kmetijstvo je bil december v glavnem povoljen, živina je bila zdrava in krme je bilo na razpolago dovolj. Nekaj škode je povzročil mraz. V sami tržaški občini je bilo decembra 50.675 nočnin italijanskih in 16.954 tujih turistov. To število se v primeri z decembrom 1960 ni mnogo spremenilo. Skupno je bilo vse leto 638.661 nočnin italijanskih in 230.150 nočnin tujih turistov. V primeri z letom 1960 je bilo 8.000 nočnin italijanskih turistov manj ter 16.000 nočnin tujih turistov več. ----«»---- Nesreča Pliskovčana blizu Repentabra Včeraj popoldne okoli 15.30 se je 34-letni Alfonz Vrabec iz Pliskovice 6 peljal z vespo KP 11668 proti obmejnemu bloku pri Repentabru. Nenadoma je z neke stranske ceste privozil na glavno cesto ne-ki avtomobilist. Vrabec se je zaletel z motorjem v avto, padel na tla ter se poškodoval. Ob 17.30 so ga prepeljali na stomatološki oddelek splošne bolnišnice, kjer so mu ugotovili obširni in globoki rani na licu in na bradi, rano na zgornji ustnici ter razne poškodbe na prstih leve roke. Ozdravel bo v 10 dneh, ----#»---- Padla sta z lestev Včeraj oo 16.15 so pi peljali na II kirurški oddelek 37-let-nega Maria Giurgevicha iz Ul Udine 36. Zdravniki so mu ugotovili večjo podplutbo na levem sencu, zaradi katere se vzpostavitve neposrednih stikov in tovariških odnosov med delavci Furlanije, Julijske krajine in Trsta ter delavci iz Ljudske republike Slovenije. Obe organizaciji menita, da s tem medsebojnim sodelovanjem utrjujeta mednarodno solidarnost delavskega razreda in s tem krepita dobre sosedske odnose med Jugoslavijo in Italijo ter delata v korist miru in enakopravnega sodelovanja med narodi. Delegaciji sta se še dogovorili o nadaljnjih stikih in izmenjavi delegacij na raznih ravneh in z različnih področij. Tržaška delegacija Je dne 26. 1. obiskala tudi rudarski center v Velenju in Občinski sindikalni svet v Celju, kjer se je razgovarjala o izkušnjah delavskega samoupravljanja in komunalne ureditve. ---«»---- II. novinarski ples bo 24. februarja Na vprašanje čitateljev, ki se zanimajo, če bo in kdaj bo letos novinarski ples, odgovarjamo, da bo II. novinarski ples dne 24. februarja. ---«»---- Ricmanje in Log za prizadete Dalmatince Na pobudo vaških komunistov so v Ricmanjih nabrali 41.050, v Logu pa 8.150 lir za dalmatinsko prebivalstvo prizadeto po zadnjem potresu. -------------«»--- Nezgoda pristaniščnika Oreste Velišek, star 50 let z Elizejskih poljan 45, je včeraj delal v novem pristanišču, in sicer na parniku «Zaras» blizu skladišča št. 71. Z žerjava, ki je prenašal tovor desk, je padla ena deska ter ga oplazila ipo glavi. Ob 16.10 so ga pripeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili rano in podplutbo na levi strani senc. Ozdravel bo v 8 dneh. Izpred kazenskega sodišča bo moral zdraviti 10 dni. Giur-gevich se je ponesrečil v trgovini «Adriarica - Forniture Ma-rittime« v Ul. Lazzaretto Vec-chio, ko se je vzpenjal po lestvi. Ta se je nedoma zlo mila in Giurgevich je padel na tla z višine dveh metrov Ob 15.30 pa je prišel na II. kirurški oddelek 56-letni Giuseppe Gregori iz Ul. Pagano 9. Gregori je povedal, da je uslužben pri podjetju Kosmač s sedežem v Ul. sv. Frančiška 8. Ko se je ponesrečil je delal v starem pristanišču, in sicer v skladišču podjetja Stock. Padel je z lestve » višine 1,5 m. Pri padcu se je poškodoval po levem delu prst ter po vratu. Zdraviti se bo moral 40 dni. --- . Motorist podrl mater in hčer Ob 16.15 so prepeljali v splošno bolnišnico 21-letno Nel-lo Bernetti por. Maran iz Ul. Della Tesa 37 ter njeno mater 47-letno Bianco Pasinati por. Bernetti iz Ul. Matteotti 16. Nekoliko poprej sta mati in hči prečkali Ul. Settefon-tane blizu poslopja št. 11/B. Nenadoma ju je podrla na tla vespa TS 30070, ki jo je vozil navzgor po Ul. Sette-fontane 19-letni Sergio Balbi z Elizejskih poljan 41. Obe ženski sta padli na tla. Najhuje se je pobila mlada Nella Bernetti, tudi zato, ker je noseča. Pri padcu se je pobila po glavi ter po levi meči. --------- mladega Eritrejca V ambulanti splošne bolnišnice so včeraj nudili prvo bolniško pomoč 30-letnemu Tour-debrnanu Chezeseu iz Masaue, ki se je vtihotapil na ladjo «Audax» in je hotel napraviti »harakiri«. Z brivsko britvijo si je namreč prerezal trebuh, a so ga pravočasno zapazili in bo okrevaj v dobrem tednu. Ne ve se. kje se je vtihotapil na ladjo im zakaj je hotel napraviti samomor. Ko so ga zapazili na ladji, so ga zaprli v kabino in ga nadzorovali, ob prihodu ladje v Trst pa je kapitan obvestil policijo ter se dogovoril, da go bodo spet peljali z ladjo domov. Po prvi zdravniški pomoči so ga spet odpeljali na ladjo, kjer čaka na odhod. ...............................................iniiiniiiiimim Kolesar povozil pešca do smrti Sestanek odbora trgovinske zbornice Napori za izboljšanje zvez med našim mestom in A vstrijo V ponedeljek bo v Trstu sestanek trgovin, skih zbornic glede velesejma Alpe. Adria ki jo je italijanska cenzura prepovedala. Vsi tisti, ki bi želeli videti to predstavo, naj se zglasijo do ponedeljka na upravi Slovenskega gledališča v Ulici sv. Vida — tel. 38-236 za re. zerviranje mest. Obenem SG sporoča, da bodo morali interesenti sami poskrbeti za prevoz v Sežano in nazaj. ANWWbAWWWl‘AWb Predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi je poročal njenemu odboru o svojem nedavnem obisku na Dunaju skupno s predsednikom tržaškega velesejma kap. Suttoro in drugimi velesejemskimi funkcionarji. Ob tej priliki so se sporazumeli glede avstrijske udeležbe na tržaškem velesejmu, se sestali s predsednikom avstrijske zvezne trgovinske zbornice Raabom ter imeli še druge koristne razgovore glede načrta naftovoda Trst-Avstrija, mednarodnih avtomobilskih prevozov, načrtov za izboljšanje prometnih zvez z Avstrijo, cestnega predora skozi Visoke Ture ter novih tokov avstrijskega prometa skozi tržaško pristanišče. Predsednik je nato podrobno seznanil odbor s stavkami pristaniških delavcev ter izrazil upanje v rešitev, ki bo upoštevala nujnost učinkovitega dela v obrambo ogroženih položajev tržaškega pristanišč«. Prof. Florit je nato orisal razvoj akcije za rešitev vprašanja vojne škode na podlagi intervencij delegatov zbornice Cosulicha in dr. Spinot- •iiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiintifitiiiiiiiiiiitiitiiimiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Navodila ravnateljstva INflM za prosto izbiro zdravnika 191 zdravnikov ustanove INAPtl na razpolago zavarovancem Kje m kdaj se je treba prijaviti za izbiro zaupnega zdravnika tija v Rimu. Odbor je sklenil, da bo odločno nadaljeval to akcijo in da bo zato tudi okrepil komisijo, ki se ukvarja s tem vprašanjem. O znani ljubljanski pobudi za velesejem Alpe-Adrija sta govorila kmetijska strokovnja-ka dr. Chiriaco in dr. Rustia Trame ter .strokovnjak za zunanjo trgovino dr. Vatta. Glede tega vprašanja so sklicali za ponedeljek v Trstu sestanek s predsedniki trgovinskih zbornic in gospodarskimi strokovnjaki iz Gorice in Vidma. Komendator Frandoli je poročal o vprašanju kvalifikacije nekaterih delavskih strok, zlasti pa o gradbenih delavcih. V zvezi z upravljanjem razstave cvetlic, ki jo bo vo- so je dila trgovinska zbornica, pohvalili dr. Casalija, ki skrbel za prve razstave, ter so sklenili, da bodo izročili dobiček ustanovi za kmetijsko obnovo, ki je že lani prevzela upravljanje te razstave. Odbor se je končno izrekel v prid predlogu dr. Chiriaca, da se v Trstu ustanovi preizkusna vrtnarsko-cvetličarska postaja. AAAWAWWAWAWy5 Slovensko gledališče v Trstu sporoča, da bo uprizorilo v ponedeljek, 29. t. m. ob 20. uri v SEŽANI Tavčarjevo igro «ZEH PRED SMRTJ0» [ oledaliSCa s VERDI Danes ob 17. uri sikupina »Teatro Mediterraneo« ponovi Pirandellovo komedijo «Lio. la«. Režira V. De SiCa. TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri »Potepuh z Zahoda«. Abonma H. Vstopnice so na razpolago prj gledališki blagajni ter pri Centralni blagajni v Pasaži Protti. Jutri ob 21. uri nastop pia-I nista Fabia Peressonija. Ravnateljstvo INAM je včeraj objavilo navodila, ki se nanašajo na prosto izbiro zdravnika. Zaradi pomanjkanja prostora lahiko danes objavimo le osnovne podatke in pojasnila, ki se nanašajo na prosto izbiro, vendar upamo, da si bodo čitalelji in predvsem zavarovanci že iz teh vrstic lahko ustvarili jasno sliko o novem položaju. Zavarovanci INAM bodo lahko izbirali med 191 zdravniki, ki so zapopaideni v štirih sekcijah. V prvi sekciji, ki se nanaša na «Center» (Nordio), je iiiiiiimmiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit Obtožbe o goljufiji so bile neutemeljene Financarski podčastnik oproščen obtožbe nenamernega umora Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschini, se je zagovarjal včeraj 27-letni Giovanni Murgia, financarski podčastnik iz Nabrežine, ki je bil obtožen, da je nenamerno ubil neko osebo. Bilo je 28. maja lani, in sicer okoli 19,30, ko se je Murgia peljal z lam-broto v smeri proti Sesljanu. Blizu križišča, kjer se odcepi delu pretorjrevo razsodbo. Me-cesta za Slivno se je zaletel v nili so namreč, da inkriminirano dejanje sploh ne obsta- ti pretorjevemu odloku pa se je pritožil javni tožilec Sn tako so vsi sodni akti romali spet k preiskovalnemu sodniku. Ta je pozneje prijavil obtoženca sodnim oblastem za. radi sleparije in ponarejanja podpisov. Včeraj so kazenski sodniki v bistvu potrdili v prvem moped, s katerim se je peljal neki Arturo Graton, ki je bil namenjen v Nabrežino. Čeprav sta se oba peljala z zmerno hitrostjo, je vendar Graton padel tako nerodno na tla, da se je do smrti pobil. V bolnišnici je umrl tri dni pozneje. Ker ni obstajalo dovolj dokazov za Murgiovo krivdo, je včeraj javni tožilec zahteval od sodnikov naj obtoženca oprostijo zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki pa so ga oprostili vsake krivde, češ da ni zagrešil kaznivega dejanja. » • • Fred istimi sodniki se je zagovarjal tudi 32-letni Luciano Ballarin iz Ul. Milano, katerega so obdolžili goljufije ter da je ponaredil podpis na naročilnicah. Ze med preiskavo je pretor oprostil Ballarina, ker je bila po njegovem mnenju obtožba popolnoma neutemeljena. Pro- zavarovancem na razpolago 121 zdravnikov, med katerimi je tudi več Slovencev oziroma zdravnikov, ki se lahko z bolniki pogovorijo v slovenskem jeziku. Po našem računu jih je kakih deset, vendar bomo celotni seznam zdravnikov v tej in drugih sekcijah objavili prihodnjič. V drugi sekciji (Farneto) so zdravniki razdeljeni na dve kategoriji. Prva občega področje Opčin, Banov, Trebč, Bazovice, Padrič, Gropade, Križa, Proseka in Kontovela, druga pa občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Med zdravniki je šest Slovencev oziroma zdravnikov, ki obvladajo slovenščino. Tretja sekcija je prav tako razdeljena na dve kategoriji in obsega med drugim tudi področje dolinske občine. Kolikor nam je znano, je med zdravniki le eden, ki obvlada slovenski jezik. Četrta sekcija obsega področje miljske občine, kjer zavarovanci lahko izbirajo med šestimi zdravniki. V tržaški občini si lahko zavarovanci, ki spadajo pod sekcije INAM «Nordio». »Farneto« in «Sv. Sobota« lahko izberejo zaupnega zdravnika v prostorih bivšega anagrafskega urada v Ul. A. Diaz 25. in sicer od 5. do 25. februarja od 8. do 13. in od 16. do 20. ure (v praznikih dneh samo v dopoldanskih urah). V Sv. Križu v ambulanti TNAM dne 4. februarja od 8. do 13. ure. ja. Z druge strani pa so ga oprostili obtožbe ponarejanja I Za Prosek in Kontovel dne podpisov, češ da inkriminira-I 4. februarja od 8 do 13. ure no dejanje ni kaznivo. I v ambulanti INAM. «iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiilfii„iiMt,n,,,,,,nuni Včeraj nekoliko pred osmo uro je v Padričah na ovinku pred cerkvico 24-Ietni Aurelio Vigini. ki biva v begunskem taborišču v Padričah, s kolesom smrtno povozil 54-letnega Carla Savarina, ki je tudi bival v istem taborišču, in sicer v baraki št. 60. Savarin, ki se je pri padcu pobil po čelu in si zlomil tilnik, je izdihnil med vožnjo, ko so ga z rešilnim avtom peljali v tržaško bolnišnico. Tudi kolesar se je nekoliko ponesrečil, a ne hudo, saj bo okreval v 10 dneh. Pobil se je po čelu in si poškodoval nekoliko levo oko, zaradi česar so ga sprejeli na okulistični oddelek. Vigini se je nekoliko pred 8. uro peljal s kolesom od taborišča proti vasi, ko pa je prispel na ovinek pred vaško cerkvico, je podrl Savarina, ki je prečkal cesto. Policija vodi preiskavo, da bi točno ugotovila. kako in zakaj je prišlo do tako hude nesreče. Vigini je dejal, da j-Eastmancolor. Audrey He[>' burn. Prepovedano mladini. Grattaclelo 14.00 «Baraba«. Tecn-nicolor. Anthony Qulnn, Silvana Mangano, Ernest Borgnlne-Katy Jurado. Arcobaleno 14.00 »I comanceros« Barve de Luxe. John Wayhe' Lee Marvin. Supercinema 14.00 «Benito Mussolini, anatomija diktatorja« (Benlto Mussolini anatomia d| un dlttatore). To je več dokument, to Je zgodovina nas vseh. Alabarda 14.00 «Steza ljubimce” (H sentlero degll amantl). "" Technicolor. Susan Hayw»rtn' John Gavin. Zadnji dan. Aurora 15.00 »Sijaj med travo (Splendore nelTerba). Prepovedano mladini. . Cristallo 14.30 «Pekej v Manjšo n avenue« (Inferno a Mad" son avenue). Garibaldi 15.00 »Cirkuški prin” principe del clrco). Oln technicolor. Dandr (II mascope Kaye- * Capitol 13.30 »Navaronski *0P“ vi« (I cannonl di Navarone«-Impero 15.00 ((Običajni roparji Milanu« (I soliti rapinatori Milano). Italia 14.00 {(Ljubezenska obseae-nost« (Ossessione amorosa). Lana Turner in Erfem Zitnt> list. Prepovedano mladini. Massimo 14.30 »Vohun (Rtcb Sorge)« (La spia del secolot-Thomas Holdman. ., Moderno 14.00 «Benito Mussoi ni«. Prvič v Trstu. Film B berta Rossellinija. , Astra 15.00 «Jezdila sta skup«)' (Cavalcarono insieme). Astoria 13.00 «Deset božjih povedi« (I diecl comandame tl). Technicolor. Gharlton 11 ston Vittorio Veneto 14.30 «Fo®ur",o). izziv« (M coraggio e la sfid_ ' Dirk Bogarde, Milene Dem Ideale 14.00 «Povratek v Plače« (Ritorno a Peyton <■' ce). Technicolor. Prepovedal mladini. H0. Marconi 14.30 «Zivel Robin ” od« (Viva Robin Hood). Tec nlcolor, John Derek. Abbazia 14.30 ((Antinea, lju®'t|. ka pokopanega mesta« nea amante della citti ta). A. Nazzari in Maya Ha Odeon 14.00 «Teror barbard” (11 terrore dei barbari). Te nicolor. St-eve Reeves, cn Alonso. .OfiC^OOOOOOOOOOOČ^?^ PLANINSKO PREDAVANJE SPD v Trstu priredi v tek. 1. februarja t. 1. ob 2 ' , v Gregorčičevi dvorani Pr j8, vanje znanega slovenskega ninca in plezalca RADA " CEVARJA 0<>d,o{, r—l/—V-v-vVc-VC-V/A^ OBČNI ZBOR j, DIJAŠKE MATICE V TRS’ Podporno društvo ui^*voJ Mat ca v Trstu bo imelo ’’g redni občni zbor v *?» y dne 13. f bruarja ob 2«-3V Gregorčičevi dvorani V stu, Ul. Geppa 9/II. , Od«"> doiiOMHpTOdeMii v počastitev spomina pok. Ignacija Godine daruje Zora Be-nlč 500 lir za Dijaško Matico. Tajništvo Zveze P**'}’ zanov Tržaškega ozemU' v Ul. Montecchi 6 spor o-ča, da bo odslej napr*{ uradovalo v sledeč'1, dneh in v sledečih ur*!1-V ponedeljek, sredo peiek od 9. do 12. u‘e in od 16. do 18. ure. V KRIŽU št. 250 od 17. ure in na PROSEA0 št. 342 od 18. do 19. ur* » zdravnik dr. F. Mimo (Sedmak) sprejemal s 1. marcem *' zavarovance INAM 44; Deparigher, Ul. SV . Justa i: Alla Madonna de 1 Mare 1 rrg Plave 2; Zanetti, Test« d’oro. Ul. Mazzini 43 M IS LOTERIJA BARil 23 83 44 41 49 CAGLIARI 20 14 86 51 29 FLORENCA 18 17 51 65 24 GENOVA 22. 19 83 29 41 MILAN 46 16 53 71 70 NEAPELJ 21 62 85 65 90 PALERMO 17 55 18 23 32 RIM 37 54 40 34 32 TURIN 79 49 37 32 24 BENETKE 62 39 88 26 1 ENALOTTO lil 1X1 1X2 2 2 X Ravnateljstvo »Enalotta« sporoča začasne kvote nagrad: dva-najstice (3) dobijo 6.567.000 lir; enajstice (101) dobijo 146.300 lir; desetice (1108) dobijo 13.300 lir. Skupna vsota nagrad: 49.255.187 Ur. ZAH VALA Ob izgubi našega nepozabnega JOŽETA ŠKRKA se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so z n»*n* p* kateri koli način sočustvovali, Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju v bolni*' n tel pri Magdaleni, udeležencem pogreba, darovale«11’ cvetja in vsem, ki so nam gmotno pomagali, tef uredništvu Primorskega dnevnika. DRUŽINA ŠKRK IN OSTALI SORODNIKI Trnovica, 28. januarja 1962. BRUSIM CAHLO, Trst. Ul. Batisti 20, prodaja gospodinjske električne predmete — Štedilnike »a drva, premog, plin. elektriko ~ trajno goreče peti na premog •n kerosene ter na plin ln elektriko. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Telefon 29-041. PRI MAGAZZINU FELICE, Trst, Ul- Carduccl 41, DOBITE; ženske mori-eru vraničnega prisada bi bilo namreč zelo nevarno živali kri puščati, ker bf se bacili bolezni v strjeni krvi ohranili lahko tudi do 32 let. Take živali je najbolje dovolj globoko pokopati ali še bolje če njihovo truplo sežgemo po navodilih živinozdravnika. Na naše vprašanje, od kod bi lahko prišla bolezen v omenjeni hlev v Gradiški, nam je pokrajinski živinozdravnik dejal,, da tega niso mogli ugotoviti, da pa se žival lahko okuži, tudi če se ppse na kraju, kjer je bila pred mnogimi leti zakopana žival, ki je poginila za to boleznijo, ker se okuženje lahko prenese tudi preko rastlin, to je s travo. Tudi krma iz ribje moke ali nesežgane kostne moke lahko povzroči okuženje. izvedeli v ponedeljek ob 8.30 po radiu. Na slovenskih šolah na Tržaškem so tisa prejšnja leta nalogo o evropskem dnevu pisali v materinem jeziku, medtem ko so na slovenskih šolah na Goriškem to nalogo pisali v italijanščini. Pred nekaj dnevi smo s tem v zvezi opozorili šolsko oblast na krivice, ki so se do sedaj godile slovenskim srednješolcem, in zahtevali, da se na goriških slovenskih srednjih šolah naloga piše v slovenskem jeziku. Do sedaj pristojna oblast še ni izdala nikakega sporočila, in ker še bo naloga pisala 4«,, jtrttji, jz jutra jv lahko domnevamo. ia rte ha storila ničesar, kar bi bilo v skladu ne le z našo državo, ampak tudi z željami slovenske učeče se mladine. Z njimi vred še Vedno upamo, da bo prevladal zdrav razum in da bodo tudi slovenski otroci pisali nalogo v materinem jeziku, kot vsi dijaki na področju zahodnoevropske skupnosti. ----«»---- Nezgoda v tovarni SAF0G Včeraj okrog 10.45 so poklicali avto Zelenega križa v go-riško livarno SAFOG, kjer se je na delu ponesrečil; 56-letni Enrico Rossntto, ki slanuje v Gorici, Ul. Br. Sassari 4. Odpeljali so ga na oddelek za prvo pomoč (1NAIL), kjer so mu ugotovili preteg mišic na hrbtu. Do nezgode je pri- cesto Bračan-Dolenje za 120 milijonov lir, pogodba za pa-rifikacijo osnovne šole v pokrajinski umobolnici v Gorici za leto 1961-62 itd. ---«»---- Prijavite vino ki ga imate v kleteh Steverjansko županstvo sporoča, da morajo vsi lastniki vina prijaviti zalogo na županstvu najkasneje do 31. ja nuarja 1962. Prijaviti morajo tudi količino vina, ki jim j« ostala v kleteh od predzadnje letine. V prijavi morajo navesti karakteristiko vina in stopnjo alkohola. Prijave morajo napisati v dvojniku, od katerih bo en izvod ostal na občini, drugega pa pošljejo na urad za preprečevanje ponarejanja vina. ---«»---- Občni zbor SPD Slovensko planinsko društvo v Gorici bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo 2. februarja ob 10. uri dopoldne v prostorih restavracije »Zvez-da« v Gorici, na Trgu sv. Antona. To je po obnovi društva njegov 15 občni zbor. Na dnevnem redu je med drugim poročilo odbornikov o delovanju društva v zadnjem poslovnem letu, volitev novega odbora in debata, pri kateri se bodo člani pomenili tudi o izletih in programu društva za tekoče leto. Ob tej priliki bodo tisti, ki so zaostali s plačevanjem članarine, lahko uredili tudi to finančno plat. Ce bo lepo vreme, bodo člani napravili popoldne istega dne tudi prvi letošnji skupni izlet v bližnjo okolico. Vabimo člane, da se udeležijo zborovanja v čim večjem številu in da posežejo tudi v debate o društvenem delu. ---«»---- Usoden padec na domu Ob 16. uri popoldne so včeraj pripeljali na pregled v bolnišnico 12-letno Mariso To-satti iz Gorice, Ul. Rastello 35. Zdravniki so ji ugotovili udarec na kolenu in verjetno tudi zlom noge. Zdraviti se bo morala 30 dni. Ker deklica ni marala ostati v bolnišnici, so jo poslali domov. ---«»---- Še dve nezgodi na delu Včeraj okrog 10.25 so pripeljali v goriško bolnišnico 38-letno Tarcisio Lorenzon iz Ka-prive. Zdravniki so ugotovili, da si je zlomila levo nogo, ko je bila na delu v podgorski predilnici, kjer je zaposlena. Pridržali so jo za 20 dni na zdravljenju. Popoldne okrog 15.45 pa so pripeljali v bolnišnico 22-let-Ivana Ivančiča, ki sta- ega It nuje v Ul. Baiamonti 14. Ugotovili so mu poškodbo na levi roki, kjer je zgubil na sredincu tudi noht. Zato so ga pridržali za 15 dni v bolnišnici. Ivančič se je ponesrečil Slo, ko je Rossatto delal na ne- I pri delu v goriškem podjetju kem železnem ogrodju, I DOLIVA, kjer je zaposlen. liiiiMiiiniiiiiiliiniiiiMHiliiiiiiiiiniiiiiiiiiilliiimiiiiiiiiiliiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiililllllli Ogenj v stanovanju Včeraj okrog 13. ure so poklicali goriške gasilce v stanovanje Jožefa Sfiligoja v Stra-žicah, Ul. Colombo 25. Tam so se namreč vnele\ ^aje v dimniku jn ogenj - se je razširil tudi na sobo ter uniči) del poda. Po enpurnem delu ^ se je gasilefem posrečilo ogenr hi pogasiti. Škodo cenijo ha 1(1 tisoč lir. iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vozni ml vlakov ODHODI Proti Trstu: 0.20 (D), 5.49 (A), 6.42 (A), 7.39 (D), 8.06 (A), 8.59 (D), 11.07 (A). 14.02 (A), 15.54 (A), 17 48 (UD), 18.34 (A), 20.00 (A), 21 46 (A), 22.25 (D). 23.15 (UD)«). Proti Vtamu; 4.32 (A), 6:24 (A), 6.57 (D), 7.27 (A), 7.53 (D), 10.52 (A). 18.00 (D). 13,43 (A), 14.38 (DD)««), 15.38 IA). 17.21 (A), 18.35 (A), 19 47 (D). 20.2« (D), 21.47 (A), 22 39 (A). <->dhod v Novo Gorico: 7.20 (A), 14.04 (A), 20.20 (A). PRIHODI h Trsta: 4.31 (A), 6.21, (A), 6.55 (D), 7.25 (A), 7.52 (D), 10.50 (A), 12.5» (D), 13.39 (A), T4 37 (DI))*«), 15.36 (A), 17.18 (A), 18.30 (A), 19.45 ID>, 20.28 (D). 21.42 (A), 22.37 (A). Iz Vidma: 0.19 (D), 5.44 (A), 6.40 (A), 7.37 (D), 8.03 (A), 8.57 (D), 11.05 (A), 13.59 (A). 15.52 (A), 17.47 (DD), 1832 (A), 19.58 (A), 2144 (A). 22.24 j nistrsttfa na vseh nižjih in Ciani in tekstilna delavka Pal- (D). 23.14 (DD) *). I višjih srednjih šolah pisali na-' mira Leban, zidar Antonio Prihod IZ Nore G orne 8 06 - lopo o pomenu evropskega Turchetto in gospodinja Ma- (A), 15.13 (A), 21.25 IA). j dneva. Temo bodo piojesorji, ria Groppo, uradnik Giovanni V ltakšnem jeziku bodo pisali nalogo o evropskem dnevu? Jutri zjutraj bodo v skladu z odredbo prosvetnega ministrstva na vseh nižjih in ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 21. do 27. januarja se je v goriški občini rodilo 15 otrok, umrlo je 9 oseb, poroke so bile 4 in oklicev 10. RODILI SO SE: Francesca Zuliani, Rossella Musini, Paolo Agati, Sonja Klanjšček, Stefano Stmonit, Manuela Se-meoni, Daniele Muchiut, Ma-hueTa Camauli, Maufizio Bel-lomo, Giota Paruta, B'ranco Conzutti, Maria Marega, Clau-dio Fihput, Franco Franzo, O-riella Korecic. ilMRLI SO: 58-letni upokojenec Carlo Bisiaeh, 68-leUta gospodinja Maria Bordini, por. GianoLa, 86-letni Mario Bru-mat, 84-lgtna gospodinja A-gf\ese Rutar, 5B-)etna gospodih nj^ Coocetta Raschilla, por; Raschilla, 51-letni cestar Gia-como Geromet, 11 ur stara Ma-fia Marega. . POROČILI SO SE: uradnik Giorgio Bozzato in profesorica Licia Szolil, izoblikovalec lesa Francesco Marcocig in tekstilna delavka Silvana Bra-daschia, zdravnik Emmo Tos-fu in profesorica Laura Cral-li, mehanični inženir Antonio Andretti in uradnica Giusep-pina Doljak. OKLICI: vicebrigadir karabinjerjev Luigi Madotto in gospodinja Teresina Comi, mehanični monter Orlando Gre-goris in tekstilna delavka Ma-falda Macus, agent javne varnosti Angelo Actis in gospodinja Evelina Leonardi, uradnik Sergio Svlauzero in uradnica Pia Tuccio, podporočnik ital. vojske Gaetano Raimo.in vrtnarica Diana Grando, zidar Giulio Russian in delavka Anna Brumat, kovač Luigi Vechiet in gospodinja Emi-lia Marliani, kurjač Giorgio Boscarol Luisa. in uradnica Žita KINO CORSO. 14.30: «Dvom», G. Cooper in D. Kerr, panoramski ameriški film, ki 8« priporočamo, da ga gledate od začetka predstave. VERDI. 14.30: »Razporoka na italijanski način«, M. Ma-stroiani in D. Rocca. Ita-mastfoi&nni in D. Rocca. Italijanski črnobdli film. Mladi« nf pod 16 letom prepovedan, VITTORIA. 15.00: »Velika cirkuška prireditev«, Ester WtL liams, ameriški barvni film v cinemascopslfi tehniki. CENTRALE. 14.30: »Počitnice v Srebrnem zalivu«, A. Steej in V. Fabrizi. Barvni cine-mascopski film, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. ------------«»--- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarn« KUERNER, Korzo Italia st 10, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 13,6 stopinje ob 11. uri, najnižjo 2,4 stopinje ob 6.20. Vlage je bilo 75 odst. ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali ter kakor koli pomagali v bolezni in spremili na zadnji poti n«šo drago mamo ANO MARAŽ se iskreno zahvaljujemo. žalujoči sinovi In hčere z družinami Steverjan. 28. januarja 1962. Prvo povratno kolo prvenstva C lige V Delnicah za pokal Kurikkala TriestinainFanfulla C'".1'? Pe FI?Si.an kandidata za prvo mesto Tudi v Pordenonu, Trevisu in Vittorio Venetu borbe za najvišjo postavko Danes se začenja drugi del nogometnega prvenstva C lige, ki je prejšnjo nedeljo zaključila prvo serijo tekem. Prostor nam ne dopušča, da bi se še enkrat spuščali v podrobnejšo analizo tega prvega dela, vendar pa bo vsekakor zanimivo ponovno ugotoviti, da je ravno Triestina po negotovem začetku prav v zadnjih kolih prvega dela postavila najresnejša hipoteko na osvojitev prvega mesta in s tem na prehod v višji razred. Čeprav deli trenutno prvo mesto z Mestrino in Biellese z le eno samo točko naskoka pred Fanfullo in V. Venetom, jo moramo upravičeno smatrati za najbolj zrelo enajstorico A skupine C lige in morda je res samo nesrečno naključje krivo, da nima po zaključenem prvem delu prvenstva vsaj dve točki prednosti pred vsemi ostalimi moštvi. Druga nič manj zanimiva ugotovitev je lahko ta, da so med kandidati za končno zmago kar tri enajstorice s področja Treh Benečij (Triestina, Mestrina in V. Veneto) in da torej italijanski severovzhod vsaj v polprofesionalni skupini nekaj pomeni, če že močno šepa v profesionalnem sektorju, kjer grozi kar vsem trem enajstoricam Vdi nese, Padovi in Venezii izpad iz A lipe, Napredovanje kateregakoli od omenjenih treh moštev v A skupini C lige v B lipo bi torej utegnilo pomenit«, da se b odo prihodnje leto znašle v B ligi vse najmočnejše nogometne formacije Treh Bene-čij in kar prijetno je negovati misel na derbgje, katerim bt lahko prisostvovali tudi v Trstu, če bi Triestini res u-spelo kronati svoje letošnje napore za osvojitev prvega mesta. Za dosego tega cilja pa je seveda važen izid vsakega srečanja in nastopil je čas, ko bo vsaka osvojena točka vedno bolj dragocena. Za Triestlno velja to že kar z današnjim dnem, še toliko bolj, ker bo sprejela v goste enega izmed svojih direktnih in morda celo najbolj neparnih tekmecev — Fan-fullo ie Lodija. Kot znano je Radiova enajstorica v prvem srečanju v Lodiju podlegla s tesnim izidom 1:0. Toda takrat »helebardarji* še niso bili vigrani, razen tega pa so začeli prvenstvo z rezervnim vratarjem, kar jim je preskrbelo marsikateri nepotrebni zunanji poraz ali pa tudi de- litev točk. Danes je položaj povsem drugačen in če je Triestina prav v zadnjih srečanjih pokazala morda svojo doslej najboljšo formo, je Fanfullo prav v zadnjem kolu prvega dela doživela svoj prvi poraz v Vittoriu Venetu in zdrknila s prvega na četrto oz. peto mesto na lestvici. Ce bi izgubila tudi danes, bi se njen položaj še bolj poslabšal, kot bi se obratno še izboljšal položaj Triestine v neposredni borbi za primat. Današnje srečanje na stadionu pri Sv. Soboti je zato nadvse važno za oba nasprotnika in kot tako tudi ključno srečanje kola ne glede ,na to, da se bo tudi še na nekaterih drugih igriščih vodila odločna bitka. Zdi se, da bosta tako Fanfullo kot Triestina nastopili s standardnima formacijama, kar pomeni, da bo trener Radi o potrdil v celoti enajstorico, ki je preteklo nedeljo dosegla pomemben remi v Bielli. Pravzaprav bi do eventualnih sprememb utegnilo priti le v napadu, v kolikor ne predstavljajo ostali sektorji že dolgo časa nobenega problema. In tudi v napadu bi utegnilo bi-ti trenutno odprto samo vprašanje desnega krila, t. j. vprašanje izbire med Risosom in Mantovanijem, v kolikor Szo-ke še ni povsem pripravljen za taka naporna srečanja. Vse pa kaže, da se je Radio že odločil za Mantovanija, ki je v Bielli, kljub dolgi odsotnosti, zaigral zelo dobro. Drugi najvažnejši srečanji bosta v Pordenonu in v Trevisu, kjer bosta gostovali Biellese oz. Mestrina. Borbi bosta prav gotovo zelo ostri in zanimivi, kajti če Biellese in Mestrina nikakor ne smeta izgubiti stika s Triestino, če hočeta resno računati na o-svojitev prvega mesta, pa tako Pordenone kot še bolj Tre-viso ne smeta na lastnih tleh oddajati točk, če nočeta plavati v kritičnih vodah. Nič manj važno bo tudi srečanje v V. Venetu, kjer pa so domačini veliki favoriti proti nezanesljivi Cremonese Lahko delo bi morala imeti tudi Varese proti demoralizi- •IMIHIMIIHIMItllllllllllllllllHIIIHIIIIIIIIIIIIIItllllimillllllllliiiiniiiiiiiitiiiiilllllllllltllltllltlliM NOGOMET DANES A LIGA Bologna-Torino Catania-Roma Inter-Padova Juventus-Spal L. R. Vicenza-Atalanta Lecco-Mantova Sampdoria-Milan Lidinese-Fiorenting Venezia-Palermo B LIGA Alessandria-Lucchese Bari-Parma Catanzaro-Brescia Lazio-Cosenza Modena-Como Novara-Napoli Prato-Messina Reggiana-Pro Patria Sambenedett.-Simmenthal Verona-Genoa C LIGA Skupina A: TRIESTINlA-Fanfulla Bolzano-Varese Casale-Savona Legnano-Saronno Pordenone-Biellese Pro Vercelli-Ivrea Treviso-Mestrina Vittorio Veneto-Cremonese DILETANTSKO PRVENSTVO Ronchi-San Giovanni Gradese-Ponziana Pieris-Libertas Aquileia-Muggesana Cremcaffe’-Turriaco Cervignano-Castionese I. Romana-Gonars Panzano-Sangiorgina ranemu Bolzanu, pa čeprav bo igrala na tujih tleh. Ostala srečanja v Vercelli-ju, v Legnanu in v Gasale bodo pomembna le Za razvoj na dnu lestvice, Sanreme-se in Marzotto pa sta že včeraj opravila to, kar čaka danes vse ostale. I k. prvi v teku na 15 km Francoz Mathieu na drugem mestu pred De Dorigom DELNICE, 27. — Italijan Giulio De Florian je zmagal med člani v teku na 15 jem, ki je bil v okviru prvega dne tekmovanja za pokal Kurikkala. Sploh so se Italijani odlično izkazali, saj so zasedli z De Dorigom tretje ter z Di Bonom, Steinerjem in Man-froiem peto, šesto in sedmo mesto. Na drugo mesto se je uvrstil Francoz Felix Mathieu, medtem ko je Cveto Pavčič, ki je bil najboljši Jugoslo- ............................ Smučarke v Val Gardeni, smučarji v Cortini Grandner in Sthranz zmagovalca v smuku Med ženskami Pia Riva na drugem, med moškimi Bruno Alberti pa na petem mestu ORTISEI, 27. — Avstrijska ženska smučarska reprezentanca je dosegla danes med prvim dvevom tekmovanja «Treh ladinskih občin« popoln uspeh: avstrijske tekmovalke, pa čeprav so bile brez najboljših tovarišic, ki so raje počivale doma, uvr-r stile kar 5 smučark med pr- * vo desetorico. Od vseh je bi la najboljša Grandnerjeva, ki se je izkazala za najbolj pripravljeno za svetovno prvenstvo v Chamonixu ter je danes pustila za seboj vse tudi bolj kvotirane nasprotnice. Presenečenje pa je pripravila Italijanka Pia Riva, ki se je v današnjem smuku uvrstila na drugo mesto. Italijanki, ki je upala na uspeh, je zmaga ušla le za pet desetink sekunde. Francozinje so pa popolnoma razočarale. Res je, da je bila včeraj zaradi padca izločena Leduco-va, vendar so danes več pričakovali tako od A. Leduc in tudi od Bochatayeve. Zadovoljila pa je Američanka Hannah, od katere ni nihče pričakoval, da se bo uvrstila na odlično 4. mesto. Vrstni red na cilju je bil sledeč: 1. GRETE GRANDNER 1 pfa" Rivalk) '4v32"5 3. Edith Zitpmermann (Av.) 2’34"4 4. Johan Hannah (ZDA) 2'34"7 5. Cristl Staffner (Av.) 2’34”8 8. Madeleine Bochatay (Fr.) 2’35”1 7. Traudl Eder (Av.) 2’37”6 8. Annemarie Leduc (Fr.) in Giustina Demetz (It.) 2’38"3 10. Cristl Ditfurth (Avstrija) 2’38"6 itd. * • * CORTINA D’AMPEZZO, 27. — V Cortini so danes nastopili prav tako v smuku moški tekmovalci iz številnih evropskih držav. Po ostri borbi je zmagal Avstrijec Karl Schranz. ki je pustil za seboj predstavnika Nemčije Wolfgan ga Partelsa ter Francoza Ga-stona Perrota. Četrto mesto si je osvojil Adrien Duvillard, peti pa je bil Italijan Bruno Alberti, ki je tekmoval kljub temu, da se še ni popolnoma opomogel od bolezni, ki mu je v preteklih dneh preprečila resen trening. Od Italijanov je Martin Fill zasedel 17. mesto, medtem ko so bili drugi še slabši. Vrstni red je sledeči: 1. KARL SCHRANZ (Av.) 2'41”2 2. Wolfgang Partels (Nem.) 2'43”1 3. Gaston Perrot (Fr.) 2’43"6 4. Adrien Duvillard (Fr.) 2’44”5 5. Bruno Alberti (Italija) 2’45”9 6. Leo Lacroix (Fr.) 2’47”2 van, zasedel 15. mesto. Vrstni red tekmovanja članov v teku na 15 km je sledeči: 1. GIULIO DE FLORIAN (It.) 46’7” 2. Felix Mathieu (Fr.) 46’35"2 3. De Dorigo Marcello (It.) 46'56” 4. Merme Jean (Fr.) 47’11”1 5. Di Bona Alfredo (It.) 47’17”; 8. Steiner Giuseppe (It.) 47’18”9; 7. Mayer Eu. genio (It.) 47’2Q”4; 8. Manfroi Franco (It.) 47’25”6; 9. Mer-cier Rene (Fr.) 47’41’’9; 10. Senati Antonio (It.) 47’47”9; 11. Victor Arbez (Fr.) 47'48"9; 12. Paradel Philippe (Fr.) 48’23”3; 13. Della Mea Guido (It.) 48’30”; 14. Bebi Paul (Sv.) 48’56”; 15. Pavčič Cveto (Jug.) 49’09"6; itd. V ženskem teku na 10 km je zmagala Bolgarka Krstana Sto. jeva, ki je nastopila izven lton-kurence, pred Jugoslovanko Maro Rekarjevo, ki je pre. tekla progo v 38’28”2, Tretja je bila Zahodna Nemka Rita Tschech. Med juniorji je zmagal Poljak Krol, ki je prav tako tekel izven konkurence, pred Italijani Scuola, Ga-ntier, Pei-rot, Stella in Petizak. Od Jugoslovanov je bil Kobilca 10., Bavče pa 1?. 7. Hias.Leitner (Av.) 2'47”5 8. Raiijio Manninen (Fin.) 2’48”1 9. Guy Perrilat (Fr.) 2'48"4 10. Ive Bienvenue (Fran.) 2’48”5.' - v. ■ . - j - - Hitrostno drsanje Nova svetovna rekorda Inge Voronine (SZ) MOSKVA, 27, — Sovjetska tekmovalka Ingg Voronina, ki je danes, zjutraj v Alma, Ati dosegla v hitrostnem drsanju na ledu in sicer na 500 m dolgi progi svetovni rekord, je nekaj ur kasneje dosegla, drugega tudi na 1500 metrov.' zpnagal s časom 3’54"4» kar je V teku na 1 miljo Svetovni rekord Petra Sneila WELLINGTON, 27. — Novozelandski atlet Peter Sneli je danes izboljšal svetqvni rekord v teku na eno miljo. Sneli, ki je tekel na travnati orogi Coo-ks Gardensa, je Voronina je pretekla progo v 2’19”, kar pje za 6”1 bolje od prejšnjega rekorda, ki je pripadal od olimpijskih iger 1960. leta v Squaw Valleyu njeni rojakini Lidiji Skobli-kovi, za eno desetinko sekunde bolje od bivšega Elliotovega svetovnega rekorda, ki ga je dosegel 1958. leta v Dublinu. Bivši svetovni rekorder pa je na travnaten tekališču dosegel najboljši čas 3'55"6. Švicar Willy Forrer, ki je že v Kitzbuehelu presenetil, bo gotovo pokazal vse svoje sposobnosti na svetovnem prvenstvu, ki bo v Chamonixu WILUAM SAR0YAN 40404040404040S040 (Mil *•« jjt gJAVI .Spinov »S04040404040404040 Zdaj je prišel upravnik k meni. Strašno mu Je bilo pri srcu. 'Vi ste pač njegov mana-žer,’ je rekel. Pritrdil sem. prav/ je dejal, .tedaj ga spravite ven.’ Spet sem ga začel prositi, naj vendar že gre iz ringa. Zdaj je zarezgetal nad mano prestrašeni konj. Jaz bi se bil kmalu sesedel. Zdi se mi, da tudi konj ni maral iz ringa. Universale je odkifnal kakor prej. ,Ti ne razumeš,’ je hotel začeti, jaz pa sem mu rekel: .O razumem, razumem, nikar mi ne ponavljaj, da ničesar ne razumem. Toda za božjo voljo, Ramon, to je pa že od hudiča, spravi se vendar že enkrat iz ringa.’ 040404 Se ganil se ni z mesta. Potem so imeli upravnik, Vasilij Ivanovič, sodnik, o-ba markerja, reporterji in dva tucata policajev kratko posvetovanje. Sklenili so, da pošljejo Vasilija spet v ring, da konča borbo, toda o tem ni hotel nič slišati. Začel je cepetati z nogami kakor kak otrok in kazati s prstom konja, toda to je bil samo izgovor. Strašno se je bal. Rekel je, da je bil že enkrat proglašen za zmagovalca in da mu to zadostuje. Zdaj se Je u-pravnik policije ker sesedel in jel jadikovati. Blamiran bo. Vse mesto se mu bo smejalo. Nenadoma je besno planil pokonci. .Preženite ga s plinom,’ je rekel. Nato se je ozrl po petdesetorici Filipincev na balkonu. JPod-kadite jim,’ je velel. /Vse naše male brate s Filipinov podkadite s plinom!’ /En konja?’ je vprašal nekdo. .Konja povrh! Vse s plinom!’ je ukazal upravnik. V množici zunaj se je vzdignil hrup in on se je predomislil. »še trenutek,’ je rekel ,Kaj res ni med vami petdeset krepkih mož, ki bi si upali planiti v ring in ga zgrabiti?’ Se enega ni bilo, kaj šele petdeset Policijskemu upravniku je postajalo od besa kar slabo. Telefoniral je županu in pet minut sta klela v telefon. Potem Je rekel župan, naj kar lepo pusti filipinskega rokoborca na konju v ringu in prav tako male fantaline na balkonu, naj pa da izprazniti ulice. Filipinci naj le ostanejo po mili volji v dvorani, dokler se ne naveličajo in jih lakota ne prežene domov. Upravniku se je zdel ta domislek si- jajen, toda ni vedel, da množica sploh ne mara s cest in da je nasprotno začela celč prodirati v dvorano, kjer je navdušeno vzklikala. Bilo je kakih pet tisoč mož. v jasni noči sredi avgusta so bili vsi Židane volje in se jim prav nič ni mudilo domov. Policijskega upravnika je spreletel paničen strah. Saj je bilo huje kakor kaka stavka. Desetkrat huje. Spet je telefoniral županu in se z njim dolgo posvetoval. Potem je ukazal Diamondu Gatesu, naj gre v ring in naj proglasi Universale j a za zmagovalca. ,Tega ne morem storiti/ Je rekel Diamond Gates, u-pravnik pa je zaklel: ,Kaj, vraga, ne morete! Ali greste tja in proglasite tega blaznega Filipinca za zmagovalca ali pa ne bo v Friscu odslej nobene rokoborbe več.’ In tako se je skušal Diamond Gates splaziti v ring, toda vselej ko je potisnil spodnjo vrv navzdol, da bi se splazil noter, se je postavil prestrašeni konj na zadnje noge in je obupno zarezgetal, tako da je Diamond Gates trepetaje in ves oblit od potu planil brž nazaj. Naposled je stopil kar na stol in proglasil Ramo-na Umversaleja za zmagovalca. Vsa dvorana je vriskala in tulila od veselja, posebno še petdesetorica Fi- TRST - Drevored XX. septembra 16 k j bo dalj časa zaprta, po V trgovini čevljev se nadaljuje popolna razprodaja zaradi obnovitve trgovine, neverjetno nizkih cenah. Izkoristite to edinstveno priložnost, ki jo nudimo svoji cenj. klienteli po smešnih cenah za vse vrste čevljev. VOZNI RED VLAKOV BENETKE-M1LAJN -PARIZ-RIM-BARI ODHODI 5.32 A Por- (© TDAGtW0L„ Najnovejši izum moderne tehnike Snperautomatic s 57 rubini Preko 50 vrst najboljših švicarskih ur Vam jamči: izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno ŠVICARSKA SUPERMARKA SPLOŠNA PLOVBA PIRAN Expresna potniško, tovorna linija JADRAN — ZDA — JADRAN Odhod ladje vsakega 30. v me. seču direktno Trst New York. Trajanje potovanja 15 dni Za vse informacije prosimo obrnite se na našega agenta AUENZ1A MAHITT1MA MED1TERHANEA. Via Milano 4-1, Trat — telefon 24-188 MADALOSSO v Trstu, Ul. Torrebtanca 26 vogal XXX Ottobre, dobite vsakovrstno POHtSTVO otroške VOZIČKE, tintnice — originalne PEHMAFLEX — Cene ugodne HOTEL Obvešča cenjene goste, da je znižal cene nočitvam in penzionu. Vsak dan razen ob ponedeljkih nudi v kavarniških prostorih v večernih urah koncertno in plesno glasbo. Obiščite nas, po zmernih cenah boste postreženi z vsakovrstnimi jedili (domača odlična kuhinja) m izbranimi vipavskimi, briškimi in štajerskimi vini. P A R K • V NOVI GORICI 0b sobotah in nedeljah obratuje nočni bar 6.10 R 6.35 D 8.48 R 10.24 A 12.53 R 13.34 A 14.52 D 16.35 D 16.50 A Be- li.22 A 7.28 A Cervignano togruaro Bologna • Milan (*) Benetke • Turin • Rim Benetke - Rim 10.14 DD Benetke - Milan ■ Genova (II) • Pariz Portogruaro Cervignano netke Cervignano • Benetke Benetke • Milan • Pariz Tržič • Benetke • Bari Tržič - Portogruaro 17.40 DD Benetke - Pariz 18.38 A Tržič • Portogruaro 19.22 A Tržič • Cervignano 20.50 R Benetke 22.10 DD Benetke • Milan • Turin • Genova -Ventimiglia - Marseille - Mestre • Bologna - Rim PRIHODI Cervignano • Tržič Portogruaro • Tržič 7.55 DD Turin • Milan Benetke • Rim 9.25 D Marseille • Venti-migiia - Genova • Turin Benetke 10.27 R Benetke Cervignano • Tržič 11.35 DD Pariz • Benetke 13.30 D Rim Bologna - Bari Ancona - Benetke Cervignano Pariz Milan • Benetke Benetke ■ Portogruaro Cervignano Tržič (•#*) Bologna • Benet ke Portogruaro • Tržič 19.65 DD Pariz Milan • Benetke 21.22 R Rim Milan • Me- stre (*) 22.30 A Benetke - Tržič 23.55 DD Turin • Milan Genova (II) - Rim • Bologna • Benetke (*) samo I. razred; (*##) ne vozi ob nedeljah. V1DEM-DUNAJ -SALZBURG -MUENCHEN ODHODI Trbiž 14.00 A 15.33 D 17.07 D 18.06 A 18.48 R 19.15 A 3.45 A 5.18 A 0.16 D 6.21 A Videm Videm Videm Videm Trbiž 7.06 D Vide.a • Trbiž ■ naj ■ Hamburg 9.45 A Videm 12.20 D Videm 12.30 A Videm 13.55 DD Calalzo (*) 14.30 A Videm 16.12 A Videm 17.28 A Videm 19.06 D Videm 19.45 D Videm - Benetke • Muenchen 20.28 A Videm 21.32 A Videm PRIHODI 7.05 A Videm 8.06 A Videm 8.23 D Videm 9.11 A Videm 9.48 D tunaj • Muenchen' Videm 11.59 A Trbiž Videm 15.08 A Videm 16.56 A Vid. m 18.28 DD Trbiž Videm 19.42 A Videm ■>1.03 A Videm 22.47 A Videm 23.10 D Hamburg • Dunaj • Videm 24.00 DD Calalzo • Trbiž ’ Videm (**) 1.07 D Videm (*) vsak dan od 1. 31. avgusta, ob sobo tah od 24. 8. do 29. 7» od 2. do 9. 9. in «0 16 12. do 24. 2.; (##) vsak dan od L 31. avgusta, ob ned*-ljah od 25. 6. do 30 7-in od 3. do 10. 9. trt od 17. 12. do 25. 2- opcjneliubljana -BEOGRAD ODHODI 0.19 D Opčine • Rek* * Zagreb • Beograd 7.22 A Opčine 8.28 D Opčine Ljubljana 1167 DD Opčine - Reka ' Ljubljana grad • Atene • tanbul Opčine Opčine Opčine Ljubljana • B*0 grad PRIHODI Beograd Opčine Opčine Beograd • na Opčine Opčine 17.28 DD Istanbul -Beograd • na Reka 20.06 D Ljubhana 21.48 A Opčine 13.41 A 18.00 A 20.00 A 20.20 D 6.30 D 7.13 A 9.40 D 11.24 A 17.18 A Zagreb ' Ljublj* At«n» Ljubi)«' . Opčin* . Opč>n* R — rapldo; DD zec; D — brzec; A potniški _ t)f PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE I* A. GORIZIANA GORICA • Ul. Duca d’Aosta 180 • Tel. 28-45 - GORICA PHEVZEMAMO PREVOZ V SAKO V HSTN EGA H L Ati A O B VESTIt O Včeraj se je pričel tradicionalni «BELX TEDEN ■*iu nA«A/iXiNi Tolezšiino TRST — Ul. XXX Ottobre št. 5 Bogata izbira pletenin, perila, brisač, prtov, srajc in majic. BLAGO DOBRE KVALITETE — IZREDNE CENE podjetje UNIVERSALTECNiC A o*°' UNIV E RS A L 7 ECNICA Trst - Coi-mo Garibaldi Štev. 4 lipincev na balkonu. Dvorana se je začela potem polagoma praznti. šele zdaj je skočil Universale s konja in zapustil ring. Kako je prišel konj iz ringa, pa nisem mogel nikoli izvedeti. Bil je grozno prestrašen.* Prevedel Albert Širok ELIAS VENE S IS z NOČ V ASKLEPIEIONU V stran od mesta Kos na gorskem pobočju v ruševinah Asklepieiona. Večeri se. Jesen je. Kadar ob tem času zahaja v Kosu sonce, se zgodi zlato obarvan čudež: z nebom, vodami, zemljo, drevesi, otoki. Vse plava v zlatem soju. Zatem pridejo počasi sence. Najprej zagrnejo nasproti ležeče maloazijske in halikarnaške griče. Potem gole skale, samotne otoke okoli Kalymnosa. Nazadnje dosežejo tihi A-sklepieion. Vrh korintskega stebra poiščejo kapitel s križem iz krščanske dobe. Tja gredo, tam se spustijo sence in se odpočijejo. Ahmet, Turek, čuvaj A-sklepieiona, straži na vrhu, vzravnamo stoječ nad ruševinami svetišča. Bo nemara še kdo prišel? Zdaj zdaj se bo znočilo. Gleda navzdol na cesto proti Kosu in čaka ljudi. Dolga leta, že celo življenje dela to: čaka na ljudi, na tujce, ki potujejo sem, da bi videli slovite ruševine. Službo čuvaja je začel o-pravljati, ko je bil skoraj še otrok. Zdaj so se mu lasje že pobelili. Svet je medtem pokal v pretresih, izbruhnili sta dve svetovni vojni, kri je tekla v potokih, polnila je morje in napajala zemljo. Turki, ki so najprej gospodovali nad otokom, so odšli. Prispeli so Italiljani. Italijani so odšli. Prišli so Nemci. Odšli so. Prispeli so Grki. Samo pri Ahmetu je ostalo vse, kakor je bilo. On čaka. Njegov obraz je sama dobrota. Smehlja se in čaka. Varuje razvaline in čaka. Razvaline pripadajo Grkom in Ahmet je Turek. Kaj zato? Povezan je z njimi, kakor da bi bile to relikvije njegovih dedov. «Ahmet, kaj je bilo tu, kje smo zdaj?» ga vprašujejo tujci. Ahmet se spremeni v vodiča in dč: «Tukaj je bilo svetišče velikega boga Asklepiosa. Tu je veliki bog delil svojo pomoč.* Razkaže kraj, svetišče, posamezne prostore. Tam — tako meni — je visoki svečenik, «nosilec o-gnja», sprejel bolnika. Ondi, v ^nepristopnem*, so ga po svetem umivanju položili na tla. In tam so ga pustili, ko so pogasili svetilke, ležati v dimu kadila, da je zaspal in morda prejel milost. Tega seveda Ahmet ni znal izraziti tako. Dejal je le: «Tu, kjer stojimo, je veliki bog pomagal bolniku,* «Ahmet, kaj je storil veliki bog, ko je pomagal bolniku?* «Ničesar mu ni bilo treba storiti, če je hotel pomagati. Le človek se je moral potruditi, da je pomoč sprejel. Očistiti si je moral dušo.* «Kaj je duša? Od kod veš, kaj je duša? Saj si vendar Turek.* Ahmet pravi: «Duša je tam* — in pokaže proti nebu. «Duša je tod* — in pokaže na zemljo, na razvaline Afroditinega svetišča. «Duša je tu* — in dotakne se žil svoje roke. Turek in kristjan sta eno, pa naj imata dušo ali ne. Nikoli se ni bilo treba Ahmetu truditi, če je hotel spoznati bistvo in vredh® ljudi, ki so prihajali k ® tišču, iz njihovih oči id hovega videza. To je sredno začutil s tankim % sluhom človeka, ki živ* samoti. Sam pri sebi je v tem rekel: «Ta ima dobro dušo.» «Ta nima dobre duše.» tj Sčasoma je jel presoj še preprosteje: «Ta ima dušo.* «Ta nima duše.* Večina popotnikov je vj. prizadeto ogledovala rU. ji» ne, vrgla en sam pogled morje, vprašala kaj brezU0 membnega in odšla. prazna, kakor je priš1®' i«, Drugi so prišli v Moški in ženska. Ogled07^, so razvaline. «NepristoP*Uj v svetišču. Moški je ženski v oči. Odšla sta-ko sama in zase, kakor prišla. go Samo redki, zelo redž-se sklonili k zemlji, k odpadlim kamnom in k vjj}l nim cevem in prisltn*? g. odgovoru iz nekega daUig, ga, potopljenega sveta, g, teč zvedeti kaj iz nje?%i ga življenja. Takim je d Ahmet: (Nadaljevanje sledi) l HEDN1STVO: TRST — UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA; Ulic, S. Pellico 1-«. Tel, 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA it. 20 - Tel. št. 37-338 letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din. mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80. finančno-upravm 120, osmrtnice 9U lir. — Mali oglasi 30 lir beseda — Vsi oglasi Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst NAROČNINA: mesečna 650 lir. — Vnaprej: - 0>, Za FLRJ: ADIT, DZS, LjubU®1^ če^ _j_blJ®1 naročajo pri upr*vi'