SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Za telo leto predplatan 16 glđ., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ia jedea meiec 1 gld.40 kr. V administraciji prejeman velja : Za tele leto 12 gld., sa pol leta 6 fld., za ćetrt ieta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom ровЦјап velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (iaierate) «sprejema apravnlltvo ia ekspedlet]a v „Katol. TIskarni", Vodnikove nllee It. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo Vredništvo j« v Hemenlflklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. J&tev. 44. V Ljubljani, v sredo 24. februvarija 1897. Letnili XXV. Zveza slovenskih in nemških liberalcev. „N e u e Freie Press e" (z dne 23. febr. št. 11.675) piše : „Tudi s Kranjskega omeniti nam je znamenitega dogodka o volilnem gibanju. Kranjski Nemci, ki se ie leta niso udeleževali volitev, so sklenili opustiti pasivo in, kjer bi sami ne zmagali, podpirati liberalne Slovence proti klerikalcem". Ta znameniti dogodek se je dovršil zadnjo nedeljo. „Neue Freie Presse" piše o tem s Kranjskega: „Z vseh strani dežele dobro obiskani včerajšnji shod zaupnih mož kranjske nemške stranke je sklenil, o p u s t i t i p a s i v o , ki se je je držala stranka načelno več let, in poslej se vdeleževati volitev, da tako doseže primerno zastopstvo nemškega deželnega prebivalstva v javnih zastopih. Somišljeniki naj oddajo svoje glasove najprej nemškim zastopnikom, sicer pa takim možem druge deželne narodnosti, ki njih odločno napredno in ob enem zmerno naziranje kolikor mogoče jamči, da so pripravljeni in zmožni, odločno in stalno potezati se za sedanje državne uredbe in za blagor deželo in njenega prebivalstva v mirnem vzajemnem delovanju obeh narodov". Torej vendar! Dolgo se je že o tem govorilo na tihem, in sedaj je — dejstvo, faktum ! Nemčur-stvo nemštvu nihče ne odreka svojih pravic— nem-čurstvo, ki je zadnja leta ležalo onemoglo na tleh, je zopet vstalo in začelo ošabno po koncu nositi glavo. Onemoglo je ležalo na tleh. Vrgli so je bili ob tla Slovenci, zavedajoč se svojih pravic. Mislili so, da za vedno. Mislili so, da že lehko nanje zvale kamen in naaj napišejo : Fuere — nemčurji so bili, in ne bo jih več! A varali so se, britko varali! Slovenski liberalci so pomogli nemčurstvu zopet na noge. Tisti liberalci, ki so vedno vpili: „živijo", ki so bili „absolutno narodni", ki jim je bila narodnost „nad vse", ki jim slovenski duhovniki nikdar niso bili dovolj narodni, ki so zato režali in ščuvali nanje, češ: „brezdomovinci, tiijalti", tisti liberalci so sami izprevrgli se v prave — efijalte slov. naroda. Ko se je liberalizem po Avstriji popolnoma izjalovil in je začel propadati, a se je začelo dvigati krščanstvo, tedaj zbali so se tudi kranjski liberalci za svoje gospodstvo. Zbali so se za p r v a š t v o , in prvaštvo jim je bilo vse. Tedaj je njih prvak iz-pregovoril v zbornici osodne besede : .Rajo z Žve-gljem, kakor pa z Mahničem!" In te besede so jim bile odslej — program! Dan za dnevom se je bolj pokazalo, da jim je bilo le za prvaštvo ! Temu smotru so žrtvovali vse. Žrtvovali so tisto narodnost, ki jim je bila baje — vse, ki jinf je bila — „obsoluten" ideal. Začeli so se družiti z — nemčurji. Nemčurji so bili onemogli, slovenski liberalci so se ž njimi družili, da bi v tej nemČursko-slovenski zvezi dobili moči za svoje prvaštvo. A s tem so okrepili tudi nemčurje. Nemčurji so bili pač veseli, ko so padli liberalci na tla prednje, proseč jih pomoči, a zatajevali so to veselje. Moder obraz so naredili, pokazali so vso staro brezobzirno junaštvo, in dejali hladno : „Naj bo — a vedite: do ut des!" in slovenski liberalci so bili močno potolaženi. Nemčurji so jim pomagali pri volitvah, liberalci pa so spravili nemčurje v deželni odbor, v deželni šolski svet, sploh : zapisali so svojo narodno dušo — Zveglju. Nemčurji so se v ti zvezi dobro počutili, okrevali so, vstali so, in evol letos gredo že sami na boj za svoje prvaštvo! Bili so doslej v pasivi, to je ležali so onemogli in brezupni na tleh, a sedaj so že močni in sedaj že upajo ! Seveda, ko bi kje bili še preslabi, vedo, kaj storiti. Sli bodo z slovenskimi liberalci na boj. Slovenski liberalci pa jim bodo hvaležni in dajali jim bodo vedno več in več narodnega davka, dokler ne pride dan, ko bode nemčurstvo streslo z glavo in dejalo : Dovolj je vašega gospodstva, sedaj bom zopet gospodovalo jaz ! Da, če naš narod še dalje ne obrne hrbta liberalcem, prišel bo dan, ko bo na Kranjskem zopet teptalo našo pravdo — ošabno nemčurstvo! Slovenci, a zlasti vi možati Notranjci in Dolenjci, ki hočete varovati neomadeževano narodno čast, glejte sami, kje je vaš — sovražnik ! Lahko je vpiti: klerikalci so brezdomovinci, efbalti, lahko je klevetati narodno duhovščino — a glejte jih nje, ki tako vpijejo ! Kdo prodaja narodnost, če ne oni ? Kdo blati narodno čast, če ne oni ? Kdo je brez-domovinec, če ne oni ? Slovenski liberalci ti so — brezdomovinci! Mislili bi, da res zaveden Slovenec ne more več hoditi z slovensko — liberalno laži-narodno stranko ! Narod, ti pa sodi! Deželni zbor kranjski. (X. seja dne 24. febr.) Deželni glavar Oton D e t e 1 a otvori sejo ob V, 11. uri; vlado zastopata dež. predsednik baron H e i n in vladni komisar baron Rechbach. Predložene so bile razne peticije, ki so se izročile dotičnim odsekom. O proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1897 poroča v imenu fin. odseka poslanec vitez L a n g e r. Potrebščina za šolo se preračunava na 10.688 gld., in sicer: plače 2950 gld., torej 30 gld. več, kakor predlaga dež. odbor, ker se je plača hišnika zvišala od 120 na 150 gld., proti temu, da odpade hišnikov namestek za kurjavo v znesku 20 gold., torej je v resnici višja potrebščina le za 10 gld. ; osebne doklade in petletnice znašajo 780 gld., nagrade 250, ustanove 1200, potni troški 80, režijski troški 650, za šol. kuhinjo 3800, vzdržavanje šol. poslopij 658 in razni troški (oznanila, tiskovine, poštnine itd.) 320 gld. Vsi dohodki šol. kuhinje pa se proračunavajo na 9120 gld., in sicer državna podpora 2400, iz dež. kulturnega zaklada 2400, šolnine 300, dohodki šol. kuhinje 4000, razni dohodki 20 gld.; torej je v primeri s potrebščino pii šoli p r i m a nj k 1 j ej a 1 56 8 gld. Pri gospodarstvu paee proračunavajo dohodki na 5320, potrebščina na 7784, torej primanjkljej na 2464 gld., tako da je vsega pri-manjkljeja pri šoli in gospodarstvu 4032 gld. navzlic temu, da je med dohodki vštetih 480Q gold. državnega in dež. doneska in 300 gld. šolnin. Posl. Pakiž je omenil raznih pomanjkljivosti, ki se kažejo pri gospodarstvu na grmski šoli, ter je stavil resolucijo, s katero se dež. odboru naroča, naj temeljito preiskuje vzroke, zakaj je pri gospodarski šoli vsako leto velik primanjkljaj vkljub zdat-nim sredstvom, ki jih ima vodstvo na razpolago. Poslamc Lenarčič stavi resolucijo, naj se vpelje za šolo na Grmu dvojno knjigovodstvo in sicer pri dež. odboru in pri vodstvu šole, ker se bo potem videlo, katere panoge pri gospodarstvu so aktivne in katere pasivne. Obe resoluciji sta bili vsprejeti. Po poročilu viteza L a nge r j a je bil proračun vsprejet. Prošnji Frana Smoliča, pomožnega sluge pri deželni blagajnici, se v toliko ugodi, da se mu spregleda prekoračena normalna starost. (Poročevalec poslanec Hribar.) V imenu finančnega odseka poroča posl. dr. Žitnik o zgradbi nove deželne bolnice, o novi pogodbi glede priskrbe režijskih potrebščin in hrane bolnikom ter o stavbinskih stroških do konca 1897. leta. Za novo bolnico je dež. zbor dovolil od 1. 1893 vsega skupaj 697.370 gld., ki se deloma pokrijejo s skupilom starega bolničnega posestva 120.000 gl., doneskom kranjske hranilnice za bolnico 60.000 in za hiralnico 20.000 gld. s skupilom infekcijske bolnice 8000 gld. in doneskom mesta ljubljanskega 36.000 gld., torej se je izdalo iz deželnega zaklada 460.570 gld. — Od vsega kredita se je do konca 1896. leta porabilo 638.690 gld. 56'/а kr., torej je na račun stavbinskih stroškov še na razpolago 58.679 gld. 43'/, kr. Ko bi se bile v novi bolnici vpeljale navadne peči, treba bi bilo 375 pečij, 37 pečij za kopeli, 9 štedilnih ognjišč in 2 razkuževalna aparata brez glavne kuhinje, brez perilnice in sušilnice. Za peči bi se potrebovalo 94 5 vagonov, za kopeli, razkuževanja in mala štedilna ognjišča 21 vagonov, za glavno kuhinjo 14, za pralnico in sušilnico 5*5, za pripravljanje gorke vode 'za razno porabo 3-5. skupaj 138-5 vagonov premoga. Ce se Se prišteje 36 vagonov premoga za električno razsvetljavo, prisilno delavnico in „Leoniuum", porabilo bi se 174 5 vag. premoga, dočim se za sedanjo centralno kurjavo in razsvetljavo porabi okolu 150 vagonov. — Stroški bi bili torej še večji za 4700 gld. Kakov premog da naj se rabi za kurjavo kotlov v dež. bolnici, se ni še konečno veljavno določilo. Pri omenjenem garancijskem poskusu se je sicer pokazalo, da ima po surovih poskusih fohnsdorfski premog boljše uspehe, kakor trboveljski ali celo bueh-bergerski, s katerim se je tudi poskušalo. Ker pa je cena fohnsdorfskemu premogu po novem letu poskočila, je umestno, da se tudi radi tega še poskusi nadaljjjejo, ter se bode mej drugim poskušalo tudi z angleškim premogom. O dosihmal rabljenem fohns-dorfskem premogu se še pripomni, da provzročuje zelo močan in valeč se dim. Da se odpravi ta nedostatek, kateri neprijetno vpliva na dež. bolnico in celo okolico, napravili so se načrti, naslanjajoči se na to, da je treba napeljati prepih izpod kuriščne brane. Po izreku pristojnih veščakov se sicer po takih dim odvajajočih sredstvih kadenje kolikor toliko zabrani, toda na kvar gori\ f U л nemu učinku. Glede na razmerno male stroške za vzidavo tacega razdimeža, ki bi stal za vsak kotel 180 gld., utegne se izplačati, da se poskusi ž njim vsaj pri jednem kotlu. Konečno se še opomni, da se je v deželni bolnišnici poraba vode zmanjšala, kakor je bilo pričakovati, od okoli 250ma na dan na povprečnih 150ма, tako da so se vsled ustrežljivosti mestne občine ljubljanske, katera je ceno za l»»8 znižala na 5 kr., letni troški za vodo zmanjšali od 5500 gld. na okoli 2800 do 2900 gld. Med deželnim odborom in redom usmiljenih sester vršile so se dolgotrajne in obsežne ter sme se reči, jako težavne ustne in pismene obravnave, katere so bile končane dne 28. septembra 1896. 1. pod št. 8540 s tem, da se je sklenila nova pogodba. V koliko sme dežela zadovoljna biti z določbami te pogodbe, pokazala bode zanesljivo še le izkušnja, pač pa je deželni odbor uverjen, da se v sedanjem času in ob obstoječih razmerah ni dalo doseči ugodnejše pogodbe. Z ozirom na vodila, podana deželnemu odboru, navajajo se nastopne določbe nove pogodbe. Odškodba za režijo od bolnika na dan znižala se je v oddelkih bolnišnice za tretji razred od 147f na 12 kr., v drugem razredu od 38 na 34 kr. in v prvem razredu od 65 na 61 kr. Ti postavki ali bolje rečeno postavek za tretji razred je po svojem bistvu odločilen pri plači celotne vsete, v obče so se po razmeri tu navedenih postavkov vredile tudi cene za ostale oddelke. Jedilni ceniki proračunih so se vsi po novi me-trični meri in uteži tako, da se je pri vsaki porciji, ker odpade kurjava in svečava v kuhinji, odbilo po 0'2 kr. Nadalje so se nekatere porcije radi spremenjenih razmer v ceni znižale in le v posameznih slučajih za nekoliko zvišale. Na okoliščino, ki tudi vpliva na troške režije in hrane, da leži namreč novi zavod izven ljubljanske užitniuske črte, oziralo se je v pogodbi z določbo, po kateri se pri letnem računu si šteje iz mesečnih računov množina porabljenih, užitnini zavezanih stvari, od istih izračuni užitnina ter od računske terjatve odbije. Rjk, od katerega se z redom usmiljenih sester prične obračun po novi pogodbi, določil se je s 1. novembrom 1895. leta. To poročilo se je vzelo na znanje. V imenu iioančnega odseka poroča poslanec dr. 2 i t n i k o podporah za šolske zgradbe ter za leto 1897 nasvetuje naslednje podpore: Za popravo šolskega poslopja v Žužemberku 300 gld., za šolo v Starem Kotu 400 gld., v Zagorju na Notranjskem 400 gld., na P r e m u 200 gld., v Kočevju 500 gld., v Mozlju 200 gld., v S m a r t n e m kot prvi obrok 500 gld., pri Svetem Križu poleg TrJ.iča kot prvi obrok 500 gld., na Dobravi pri Gorjah 100 gld., na Kopriv-niku 200 gld., v Lešah 150 gld., na Ov-sišči 150 gld., na Dovjem 200 gld., v Rib-nem 200 gld., v Beli Peči 100 gld., v Orehov i c i pri St. Jerneju 500 gld. kot prvi obrok, v Mengšu 300 gld., na Vrh polj i pri Moravčah 350 gld. kot prvi obrok, v Radencah 150 gld., v Dol. Podgori 150 gld., v Cep-1 j a h 150 gld., na Suhorju 300 gld., skupaj 6000 gld. Potom deželnega šolskega sveta so došle še prošnje za šolo v Polhovem Gradcu, v HotiČu, črnem Vrhu in Bledu. Za Polhov Gradec pa deželni šolski svet in deželni odbor ne nasvetujeta nobene podpore, ker so troški znašali le 200 gld.; istotako ne za Hotič, kjer se proračunavajo troški na 7357 gld., a so dobili potresne podpore 4000 gld.; za Croi Vrh se nič ne predlaga, ker ni še dognano, ali bode redna šola ali le za silo; istotako se za Bled za letos nič ne predlaga, ker še niso dognane obravnave, kje in kdaj se bode gradila nova šola, ter tudi ni znan pravi proračun. Politični pregled. V L j u b 1 j a n i, 24. februvarija. Goriški deielni »bor. Iz Gorice se nam je včeraj sporočilo, da je deželni zbor v ponedeljek zaključil sedanje zimsko zasedanje. Rešil je deželni zbor samo budgetni provizorij za prve mesece, sicer pa nobene druge zadeve. Temu je vzrok izstop slovenskih poslancev iz deželnega zbora. Deželni zbor obstoji namreč iz jednaj-t italijanskih in jednajst slovenskih poslancev in torej brez poslednjih ne more rešiti niti jednega vprašanja. Ker so slovenski poslanci radi opetovanih dokazov nepravičnosti napram slovenskim zahtevam ostavili deželno zbornico, morala je italijanska klika ostaviti zborovalno dvorano, dokler se Slovencem ne izpolnijo opravičene zahteve. Radovedni smo, kako dolgo bo vlada gledala krivice, ki se godd našim bratom v solnčni Goriški, in jim ne dovolila niti trohice onih pravic, ki jih v obilnosti uživajo njihovi iredentistični nasprotniki. Vkljub tem neznosnim krivicam, ki jih morajo trpeti goriški Slovenci, pa si drznejo labon-sko- in nemško-liberalni in židovski listi trditi, da „so deležni Slovenci vkljub temu povsodi vladne protekcije." Take „protekcije" goriški Slovenci gotovo ne privoščijo niti največjemu nasprotniku. Ta je torej popolno prazna in ima samo namen, obrniti pozornost merodajnih faktorjev na „zatirane" Italijane. Francoski senat je vsprejel v zadnji seji načrt zakona gledć pomnoženja števila vojakov pri pehotnih polkih. Namerava se osnovati pri vsakem polku nove Četrte bataljone. S tem se zdatno pomnoži francoska armada, prebivalstvu pa naloži novo težko breme in je dela še bolj nezadovoljno, kakor je sedaj. Novo gibanje v Španiji. Iz glavnega mesta Španije se zadnje ui opetovano poroča, da vedno bolj nastopajo karlisti v baškirskih pokrajinah in v Navarri. Ti rogovileži nabirajo v obmejnih deželah begune španjske armade, organizujejo jih vojaški, nakupujejo jim orožje v belgijskih tovarnah in vež-bajo svoje pristaše celo pred očmi lokalnih obla-štev. Vlada sicer strogo čuva vse njihovo počenjanje po dnevi in po noči in strogo prijema voditelje, vendar pa karlistična glasila edločno tajč, da njih stranka ne namerava ničesar, marveč pripravlja se na veliki dan deželnega osvobojenja. Pripravlja se toraj ta garda na pravcato revolucijo, katera ima tudi v drugih takih sektah mnogo privržencev, s katerimi mora vlada že sedaj nujno računati. Vojska na Kreti. Mej tem ko je pred dvema dnevoma vse oziralo se na otok Kreto, kjer eo kakih 25 minut gromeli topovi na vojnih ladijah evropskih velevlastij, ob jednem pa tudi, posebno pa še poprej, čulo se streljanje na celini, obrača na se vso pozornost droga važna stvar, tičoča se itak krečan-skega vprašanja. Tu sem spadajo namreč izjave, ki so se čule raz vlednih sedežev v nemškem, fran coskem in angleškem parlamentu. Najbolj odločna je izjava nemškega državnega tajnika Marschalla, ki je z ostalimi tovariši in ljudstvom vred jedne misli, namreč, da se obsoja postopanje Grkov in da morajo toraj na vsak način odjenjati. Zbornica je njegovim besedam popolno pritrjevala. Drugače je pa v tem oziru s Francijo. Tukaj je sicer vlada popolno na strani istih, ki drže še nekoliko s Turčijo, ali prav za prav z židovskimi milijonarji, ljudstvo pa je v veliki večini prijazno Grkom in njih postopanju v svrho rešitve prepornega vprašanja. Ker se zunanji minister Hanotaux ni hotel zameriti večini, je ubral drugo struno in zagotavljal, da je Kreti že zagotovljena popolna avtonomija, in s tem se bode ohranil še nadalje mir, katerega žele vse evropske države. Skoro jednake besede so se čule iz ust voditelja angleške politike Balfourja. Iz teh izjav sklepajo evropski politiki, da je s tem vsaj deloma že preprečena večja vojska, ki bi bila gotovo nastala, ko bi kabineti ne bili vsaj v glavnem vprašanju jedini. Zatrjuje se, da Grki sicer še ničesar nočejo slišati o kakem miru, dokler ne dosežejo zaželjenega vspeha, vendar bodo pa, kakor vse kaže, moralično prisiljeni, da odstopijo od svojih prvotnih naklepov. Ob jednem se pa tudi misli, da se bo sedaj tem lažje prisilila turška vlada, da brez obotavljanja uvede na Kreti splošne preosnove. Želeti je vsekako, da bi se rešilo to zamotano vprašanje mirnim potom, vendar pa ob jednem zagotovila krščanskim prebivalcem tista svoboda, katere neobhodno potrebujejo v vsakem oziru. Zatrjuje se, da je sultan sedaj nekoliko omehčan, toda, kako dolgo, se ne ve. Dnevne novice. v Ljubljani, 24 februvarija. Volitve volilnih moi. Iz Bohinjske Bistrice, 21. februvarija: Včeraj so bile pri nas volitve. Za peto kurijo dopoludne je prišlo okolu 70 volilcev, ki so soglasno volili štiri volilne može katol. narodne stranke. Tudi popoliidJB §mo z veliko večino zmagali. Naši volilci volijo dr. Kreka in g. P o g a i n i k a. Iz Kranjske Gore se nam brzojavno poroča, da so bili včeraj izvoljeni trije volilni možje za dr. Krek a. V občini Trojana so bili 22. t. m. izvoljeni trije volilni možje za dr. Krek a. V občini Blagovica so bili izvoljeni 3 za IV. in 3 za V. kurijo, vsi somišljeniki katol.-narodne stranke. V občini Horjul so1 bili včeraj soglasno izvoljeni za dr. Kreka trije, za dr. S u s t e r -š i č a Štirje volilni možje. Iz Trnovega pri II. Bistrici se nam brzojavno poroča: Katoliško-narodna stranka je zmagala v 5. kuriji s 185 glasovi proti 23, v kmetskih občinah pa s 94 glasovi proti 19. Izvoljenih je po 7 volilnih mož. Iz Vač. Dne 19. febr. se je tu vršila volitev volilnih mož za peto kurijo in kmečko občino. Izvoljena sta dva moža katoliško-narodne stranke, ki bosta oddala svoje glasove vrlima gg. dr. Kreku in dr. S u s t e r š i č u. Od Sv. Gregorja: Dne 22. februvarija so bili izvoljeui za kmetske občine vsi štirje možje za dr. S u s t e r š i č a , za peto kurijo vsi trije možje za dr. Kreka. — Istotako je izvolila lužarska občina tri može za kmeteke občine za dr. Š u -steršiča, dva moža za dr. Kreka. Občina Vrhpolje pri Vipavi je izvolila, kakor se nam brzojavno sporoča, štiri može katoliško-narodne stranke, dva za dr. Kreka, dva za dr. Žitnika. Iz Novega Mesta: Pri prvotnih volitvah za peto kurijo so v pondeljek zmagali, kakor je bilo pričakovati, l.beralci; vendar ne tako častno, kakor so sami pričakovali. Njih volilni možje so dobili 74, 73, 71, 66 glasov. Možje katoliško-narodne stranke so dobili 51, 49, 48, 47 glasov. Socijalni demokratje 14, 13, 13, 13. V Mo r a v č a h je izvoljenih za kmetske občine — večinoma soglasno — 5 mož kat.-narodne stranke. R*vno tako za peto skupino štirje možje. Volitev je bila jako mirna, ker nasprotnikov katoliškim načelom tukaj skoro ne poznamo, od drugih strani pa niso prišli agitatorji. I z K o s t e 1 a , 22. febr.: Šest volilnih mož jednoglasno izvoljenih za gosp. rav. Povšeta in ravno toliko jednoglasnih za g. dr. Krek a. IzSmarjete naDolenjskem:V obeh skupinah so izvoljeni po trije možje katoliško-na-rodne stranke, dva liberalna. Nasprotna stranka je žilavo delala, posebno so se odlikovali grajščinski hlapci, zato je bila v obeh skupinah ožja volitev. Sicer smo se pa pri zadnji volitvi do cela prepričali, da smo pri nas res zelo napredni. (Odlikovanje.) Presv. cesar je podelil Petru in Antonu Repič, mnogoletnima delavcema v predilnici v Ajdovščini, srebrna križca. (Iz deželnega zbora.) V danešoji seji je prišel na vrsto tudi proračun o normalno šolskem zakladu. Pri tej priliki je dr. Tavčar spravil v zbornico znano zadevo glede odloka deželnega predsedstva, s katerim se je posvaril odbor „Učiteljskega društva", naj ne objavlja v svojem glasilu političnih člankov, ker s tem prekorači svoj štatutni delokrog. Deželni predsednik baron H e i n je zagovarjal svoje stališče ter opravičeval svoje postopauje. Glede zvišanja učiteljskih plač so govorili poslanci: G1 o b o č n i k , A ž m a n , Schvvegel in dr. Žitnik. Obširneje poročilo objavimo prihodnjič. — Seja se nadaljuje jutri. (Iz Slavine.) Povedal je „Slovenec«, kako so dne 20. t. m. izpadle volitve volilnih mož v Sla-vini. Sprejmite k temu še kratko poročilo, kako so se volitve vršile in so hoteli nasprotniki katoliško-narodne stranke deloma skoraj po mažarekem receptu vplivati na volilce. Dopoludne k volitvam z& peto kurijo ni bilo nasprotnikov nobenega, razven dveh, ki sta bila pripravljena za volilno komisijo. To nas je prepričalo, da nas mislijo popoludne pri volitvi za kmečke občine gotovo presenetiti, prignati in pripeljati vse, kar giblje in miga, naše može pa premotiti, češ, kaj bomo vsi čakali za popoludne, sa) nasprotnikov ne bo. A varali so se ; naši možje so čakali vsi tudi popoludanske volitve. Da ee je res tako zgodilo in so prihruli popoludne nasprotniki, kolikor so jih le mogli skupaj spraviti, večinoma tudi pijani, ker so popivali poprej vso noč in vse dopoludne, jim ne bomo očitali, ker to so navadni volilni manevri, s kakoršnimi dostikrat preslepijo neskušene in neprevidne drugostranske volilce. A druga reč je, zoper katero se moram očitno postaviti. Vedeli smo dobro že poprej, kje so denarji pripravljeni za podkupovanje volilcev, koliko se obeta za slehernega volilca ali za cele vasi itd., a da bodo si upali brez sramu in brez strahu očitno podkupovati, na to se nismo zanašali. Očitno se je ponujalo in sililo nešim volilcem temu po 3 gld., drugemu po 5 gld. itd., naj ostanejo pri pijači in ne hodijo volit; zopet drugemu so se silile in v roko potiskale krone z volilnim listkom nasprotnikov, naj jih gre volit. Čast bodi našim poštenim možem, ne jeden se ni dal premotiti ne s pijačo, ne z denarji, in prodati svojega poštenja in svoje vesti. Vse to zamoremo spričati, je bilo očituo delano in govorjeno. Zivest gotove zmage je napravila agitatorje neprevidne. A za sedaj nočemo tožiti. Ako se pa primeri, da bodo voditelji nasprotne agitacije nadaljevali to nepošteno in kaznjivo po-Menjanje tudi še pri druzih občinah, bomo očitno povedali tudi imena ali v časnikih ali drugod na pristojnem mestu, naj se potem vpelje preiskava. Za priče se nam ni treba bati. Gospoda in nego-spoda, pomislite resno in vestno, kam pripeljete naše ubogo, a večinoma še pošteno ljudstvo s takim postopanjem. Gorje vam pred Bogom in pred narodom, ako je z grdo korupcijo pripeljete 4o tje, da bo vprašalo: kdo da več?! Sd utegne prigoditi, da se najdejo taki, ki bodj imeli in tudi ponujali več kakor vi, in kaj potem? — Naj konečno pripomnimo še to, da so si bili naši nasprotniki po-poJdoma gotovi zmage in so vsled tega na skrivnem pripeljali seboj topiče in strelni prah ter tudi zastave, da bi obhajali zmagoslavje. A na veliko žalost in jezo so morali vso to pripravo zopet skrivaj domov peljati. Volilci v Št. Petru, pozor! (Našim somišljenikom.) Iz Kranjske gore, iz Trojan in iz Gerkelj smo dobili naznanilo, da so ondi volilni možje izvoljeni za vodjo g. proi. Tomo Zupana. Mi v smislu pastirskega lista avstrijskih škofov, ki tako prepričevalno priporočajo j e d i n o s t mej katoliškimi volilci, in z ozirom na sklep osrednjega volilnega odbora, ki se je z 80 glasovi proti dvema izjavil za gosp. Pogačnika, kot kandidata katol.-narodne stranke v gorenjskih kmetskih občinah, zopet prosimo svoje somišljenike, naj ne rušijo discipline v stranki ter naj vsi združijo svoje glasove na kandidata katol. - narodne stranke v gorenjskih kmetskih občinah. Pričakujemo pa tudi od vodje g. prof. Tomo Zupana, da bo tudi sam preskrbel, da se ne bo rušila jedinost v stranki na njegovo ime. Sicer je ogromna večina dosedaj izvoljenih volilnih mož izjavila se za kandidata gosp. Pogačnika in je njegova izvolitev zagotovljena, vendar bi želeli, da vsaj, kar je naših somišljenikov, stopijo složni na volišče, da lepa Gorenjska tudi ob tej priliki pokaže svojo staro složnost in kremenito zanesljivost. (Bnren shod) vršil se je preteklo soboto v gostilni pri Ribiču v Kurji Vasi v navzočnosti mnogo-brojnih volilcev. 2e pred otvoritvijo shoda bili so vsi prostori do zadnjega kotička popolnoma natlačeni. Krščanski socijalist g. Gostitčar je otvoril kakor običajno shod ter predlagal, da se voli predsednikom shoda g. Kregar, a podpredsedstvo in tajništvo naj prevzame g. Pliberšek, kar se odobri. G. Kregar se zahvali navzočim za zaupanje ter odda besedo g. Gostinčarju, kateri je stvarno pojasnoval razmere delavskih stanov in volilno pravico, v kateri ima vsak, kedor je dopolnil 24. leto, pravico taisto izvrševati. Prijel je tudi socijal-demokratično stranko, češ da samo obljubuje delavcem, a ni sposobna sploh, da bi kedaj za delavce kaj storila, kar seveda navzočim socijalnim demokratom, — večinoma sami mladiči — ni bilo všeč. Socijal-demokratični kandidat g. Zeleznikar ee je takoj k besedi oglasil, ko je g. Gostinčar nehal govoriti. Vendar slabo jo je skupil s svojim govorom, kateri ni bil druzega, nego zabavljice na duhovščino in škofe. Že pri prvih besedah se je slišala ljudska nevolja, a ko je hotel nadaljevati svoj fanatičui govor, navstal je grozen šum ; trikrat poskusil je govoriti, a uvidevši, da ga ljudstvo ne mara poslušati, se je konečno raje vsedel zopet za mizo. Nekaterim kršč. eocijalistom se je potem vendar posrečilo razjarjeno ljudstvo pomiriti, kateri so tudi zabranili, da se ni kaj hujšega pripetilo. Ko se je polegel nekoliko šum, odgovarjala sta mu predsednik in Gostinčar. Kregar naglaša, da je zvedel še opoldne, da so sklenili socijalni demokratje današnji shod razgnati. Ko je še potem Gostinčar trditve Železnikarjeve popolnoma ovrgel ter naglašal, da je naš kandidat dr. Krek, oglasil se je zopet k besedi Zeleznikar. Predsednik shoda, videč veliko nevoljo, vpraša, predno mu podeli besedo, navzoče, ali sme govoriti, a vsi navzoči, — seveda socijalni demokratje ne — so odločno zahtevali, da ne, na kar potem predsednik — ko se je razburjeno ljudstvo zopet nekoliko pomirilo — poživlja navzoče, naj pridno vsi agitujejo za našega kandidata dr. Kreka ter na dan volitve vsi kakor skala stoje za volilne može, kateri jim bodo priporočeni od kršč. socijalistov. Na to zaključi zborovanje. Koliko simpatij si je pridobil naš kandidat, razvidelo se je tudi na tem shodu, ker, kolikorkrat se je sploh njegovo ime imenovalo, slišati je bilo splošno ter se tudi shod zaključil z „B o g ga živi!" — V nedeljo popoldne vršil se je tudi kršč. socijalni shod v Stepani Vasi, koder je tudi ves prostor bil napolnjen, da so morah ljudje še zunaj na dvorišču stati. Sklical ga je kršč. socijalist g. Zupane, predsednik je bil g. Ziller. Govoril je o volilni pravici g. dr. J a n e ž i č ; kaj moramo zahtevati od naših poslancev, pa g. Kregar. V jako humorističnem govoru slikal nam je g. dr. U š e n i č n i k sccijalne demokrate iu njihovo prihodnjo državo. G. G o s t in-čar govoril je o splošni bedi in o zahtevah delavskih stanov. Nato je tajnik shoda g. Kregar prebral in priporočal volilne može za občino Stepana Vas, kateri so se brez ugovora odobrili, poživljajoč še navzoče, da pridno agitujejo za dr. Krek a. (Iz Tržiča) 22. febr. Včeraj se je pri nas ustanovilo katoliško društvo sv. Jožefa. Pristopilo mu je 55 udov; to število se bo gotovo v prav kratkem času podvojilo in kmalu tudi početverilo. Začetek je storjen. Za sedaj društvo ni politično; njegov namen je, društvenike izobražerati na podlagi katoliške vere po načelih, izraženih v okrožnicah papeža Leona XIII., in jim podajati poleg tega poštene zabave. Bog obudi društvu mnogo prijateljev in podpiralcev, da bo moglo spolnovati svojo nalogo. (Vrhniška železnica.) Dne 22. marca prične se političen obhod proge za vrhniško železnico. Opravičeno je npanje, da se prične zgradba te proge že meseca maja in da bo proga že meseca oktobra otvorjena. S to železnico pridobi vzlasti Vrhnika jako veliko, kateri trg se bo vsled svoje ugodne lege še le potem zamogel v industrijalnem oziru prav razvijati. (Iz Vač.) Dne 17. febr. sta slovesno praznovala zlato poroko Jožef in Katarina Grilc. Oba sta še trdna in zdrava. Dal njima Bog še dolgo vrsto srečnih dni doživeti I (Iz Metlike): Gosp. urednik, ali ne veste še nič o „Pastirskem listu" kranjskih liberalcev, katerega naši nemškutarski naprednjaki pošiljajo slavnim županstvom po deželi, da bi ga zavedni nemšku-tarsko-narodni župani razširjali med „brezpravno maso ljudstva" ? Če veste kaj o njem, zakaj ga pa ne priobčite, kot ste priobčili „Pastirski list" avstrijskih škofov? Mislite li, da je ta „Pastirski list" manje važnosti kot oni ? Saj se nam v tem listu še „bolj jasno" opisujejo lastnosti dobrega poslanca. Priporoča se v njem kot kandidat za peto skupino g. Matija Kune, kot mož, Čegar „delovanje ni znano le ožjim krogom njegovih sodrugov, ker kar je on storil, ni ostalo svetu prikrito, naši časuiki so več kot četrt stoletja priča njegovega delovanja, in njegovo ime ni neznano nikomur, ki se je brigal za težnje in borenje delavskih stanov v teku minolih 25 let!" Tore; toliko zaslug in vendar ga Vi ne priporočate kot kandidata. Njegovo ime se bere v časnikih že četrt stoletja, in Vi kot urednik ne veste nič o njem povedati? Vse to se bere o njem v „Pastirskem listu", katerega so razposlali naši ljudski prijatelji iz Ljubljane. Vendar pa vse to ne bo nič pomagalo. (Iz Radeč) 22. febr. Volilna borba v Radečah je bila silno živahna. Proti katol.-narodni stranki so se združili nemškutarji, liberalci in socijalni demokratje ter vporabljali proti nam tudi pest in kol, toda naši volilci so ostali mirni in so surovostim moško odgovorili s svojimi glasovi, izjavljajoč svetu, da je zvezani imenovani trojici odklenkalo tudi v Radečah. Kako surovi so bili naši nasprotniki, priča nastopni dogodek: Okoli jednajstih pride g. kaplan, ki vsled svoje mladoletnosti nima volilne pravice, vprašat k našim, kako stvar stoji. Ko ga nasprotniki zagledajo, začne krčmar Otavnik kričati, kaj da ta poba tukaj dela, ter da naj se pobere domov, ker nima nič opraviti tukaj; na to skoči čevljar Višnikar nad kaplana, ki se seveda napadu umakne, drugi liberalni agitatorji in volilci so lomili kole, še le, ko je prišla žandarmerija, je napravila red. Naši volilci pa so bili sicer nejevoljni zaradi takih surovostij, vendar so ostali popolnoma mirni. Volilna komisija je bila sestavljena iz samih nasprotnikov, vendar vse to ni nič pomagalo, ker zavednosti n->fiih vol Icev nista mogla omajati ne zvijača in ne sila Slava vrlim radeškim volilcem ! # * * (Iz Loč na Štajerskem): Volitev volilnih mož se je vi šila tukaj J 9. februvarija. V vseh štirih občinah so bili izvoljeni vrli katoliški možje. V Lažah trije, na Zbelovem trije, v ponkoški občini šest, v Ločah šest. Zlasti je bila volitev v Ločah, kjer je bilo poprejšnja leta gnjezdo nemčurjev, sijajna. Pokazale se je bilo, da prebivajo tukaj vrli Slovenci, ki ne trobijo v rog liberalnih zagrizencev. V peti kuriji so bili izvoljeni župnik Anton L°dnik, Jauez Zidanšek in Vincencij Breznik. V četrti kuriji pa Jakob Korošak, kaplan ; Franc Ošlak in Jernej De-tiček. Nemškutarji so kar jeze p hali, ker so videli, kako so propadli. Ž