List 31.
Politiški oddelek.
Pomočniki nemških obstrukcijonistov.
Naznanilo, da prirede slovenski krščanski socialisti v Ljubljani shod, na katerem mislijo protestovati proti vporabi § 14. za uveJjfcvljenje nsgcdbe v obče in zlasti proti novemu davku na sladkor, je v krogih nemških obstrukcijonistov [obudilo veliko radost.
„Heil — Heil — vpije vse vprek slovenskim krščanskim socialistom. „Nemci nismo več ozamljeni v boju proti slovansko-klerikalni večini — zdaj so se začeli tudi slovenski krščanski socialisti dvigati proti tej večini, ki je kriva, da Nemci ne pridemo na krmilo, zdaj se hočejo tudi slovenski krščanski socialisti bojevati z roko v roki z nami, z Wolfi in Schonererji, s Funketi in Pergelti, s Kaiserji in Schwegli, ker bi jim bilo ljubše, da smo mi v večini, kakor da so v večini njihovi lastni zastopniki."
In Nemci se po vsi pravici vesele, da hočejo slovenski krščanski socialisti dne 6. avgusta t. 1. uprizoriti protestni shod. To je zanje pravi terno. Baš v trenotku, ko mobilizujejo zadnjega moža proti Slovanom, ko se pripravljajo na odločilni boj mej Slovanstvom in Gr-manstvom v naši monarhiji, prav v tem trenotku jim hite na pomoč slovenski krščanski socialisti!
Protest krščanskih socialistov slovenskih proti na-godbi je politična otročarija, še več, je prava pravcata politična neumnost, ker ne more imeti prav nobenega dru-zega vspeba, kakor da se napelje voda na mlin nemške obstrukcije, da se podpre na sebi jako klavrno in slabotno stališče naših največjih sovražnikov.
Naši nazori o nagodbi in o novem davku so znani. Nismo jih prikrivali, nego jih brez ovinko izrekli. Ali zaradi teh šest krajcarjev davka na sladkov podirati desnico, podirati in razdirati s tolikimi težavami ustvarjeno parlamentarno večino, od katere smemo pričakovati, da vstvari   lepše razmere,   nego so dosedanje v naši dr-
ni polovici, čim pride sploh do besede in v položaj, kaj storiti, to je nespametno, to je — naj se nam oprosti trda beseda — politična oslarija.
Ali si morda domišljajo slovenski krščanski soci alisti, da pride Liechtenstein na krmilo, ako se združeni nemški opoziciji posreči, strmoglaviti Thuna in Kaizla? Ne bodite vender tako otročji! Kak Plene?, kak Chlu-mecky, kak Schwegel ali kak Aerenthal se morda povzpne na krmilo, na vsak način pa mož po volji Schwegla in Steinwenderja. Ali se res tako mudi slovenskim krščanskim socialistom da bi pomagali tem najljutejšim, tem strupenim sovražnikom na krmilo? Ali nimajo druge želje, kakor da bi njih in ž njim ves slovenski narod zopet začeli bičati s škorpijoni?
Vlada se je na vse možne načine trudila, da omogoči parlamentarno obravnavo o nagodbi. Storila je vse kar je bilo v njenih močeh, da to doseže, a ni se ji posrečilo. Kdo jej more torej zameriti, če je največji državni interes postavila nad vse druge obzire in pomiselke, če se je v interesu celokupne monarhije in v interesu dinastije odločila, da uveljavi nagodbo s § 14? Noben pameten človek. Samo Nemci jej to zamerijo, ker jim je s tem vzela vlada vpanje, da se pri tej priliki zopet po-vzpnejo do vladanja, in   pa — slov. krščanski   socialisti.
Novi davek na sladkor je res trd, ali ta davek se ne sme ločiti od celokupne nagodbe. Cela nagodba je ugodnejša od prejšnjih, zlasti še od tistih, ki so jih sklenili nemški liberalci. Nekateri davki so se pač povišali, zato pa so se na drugi strani dosegle ugodnosti. Ali vedo krščanski socialisti, kako velikega pomena je odprava mlinskega obrata, če ne vedo, naj vprašajo svojega voditelja dr. Kreka. Ta ve dobro, da je to pridobitev, ki pomeni lepe milijone za našo državno polovico, in ki je neizmerne važnosti za vse kmetijstvo. In tacih pridobitev je še več v nagodbi in zagotovljeno je tudi, da se premeni kvota, in da se torej poveča ogrski prispevek k skupnim izdatkom naše monarhije.
270
Sicer pa bi mi vprašali naše krščanske socialiste le jedno': Kaj mislite, če se nemški opoziciji, kateri hitite zdaj na pomoč, posreči, doseči s svojimi protesti, da odstopi sedanje ministerstvo in da pride na krmilo nova vlada, da bo ta nova vlada preklicala nagodbo in odpravila davek na sladkorju? Tako neumnega človeka menda niti mej analfabeti ni, da bi kaj tacega pričakoval. Na-godba je dogovor mej obema državnima polovicama in ta nagodba ostane v veljavi dokler ne poteče ali dokler je državni zbor ne odobri, in niti črka te nagodbe se ne spremeni, naj bo minister Peter ali Pavel, če izvoli cesar druzega ministerskega predsednika, bo prvi ukaz, bo pogoj imenovanja, da ostane dogovorjena nagodba v veljavi brez naj manjše spremembe.
Če bi se izpolnilo, kar žele krščanski socialisti, kakor logično sklepamo iz njihovega protestnega shoda, da bi sedanje ministrstvo padlo in da bi se razgnala „ slovansko- klerikalnau večina v parlamentu: Kaj bi se zgodilo? Nova vlada bi akceptirala nagodbe in bi slovanske narode pritisnala ob zid, kakor so jih pritiskata nemško-liberalna ministrstva, pritisnila tako močno, da bi jim sape zmanjkalo. To bi bil jedi ni uspeh premembe v vladi, posledica nemške zmage. Kdor tega ne uvidi, je političen otročaj, zato pa moramo odkrito povedati, da smo strmeli, ko smo culi, da hite krščanski socialisti na pomoč Sckonererju in Adlerju, in moramo dvomiti o politični resnosti te sicer simpatične stranke.