Knjižnico Šiška radi obiskujemo
Več knjig — večja izposoja
Pri pregledovanju dela v preteklem letu so delavci »Knjižnice Šiška« ugotovili predvsem dvoje razve-seljivih stvari: pridobili so precejšnje število novih knjig in zelo seje povečala tudi IZPOSOJA. 6.500 na novovpisanih knjigpomeni, dajeprirastzaiOOOdel večji od lanskega, hkrati pa so v dogovoru s Potu-jočo knjižnico opremili in dali v uporabo še dve knjižni kolekciji. Tako razpolagajo obiskovalci z več kot 70.000 knjižnimi enotami, od tega je precejšen del v srbohrvaščini in angleščini, nekaj manj pa v nemščini in francoščini.
V vseh enolah: v matični na Celovški 161, v Šen-tvidu, Medvodah, Vodicah in v novoosnovanem pio-nirskem oddelku v Vodnikovi domačiji so se obisko-valci oglasili 84.000-krat in si pri tem izposodili 237.000 knjig, kar pomeni 24.000 del več kot lani. Večino knjig sicer predstavlja leposlovje, vendar se vse bolj veča delež poljudhoznanstvenih in strokov-nih del, zlasti s področja družboslovnih in tehničnih ved. Čeprav kupujejo vsa primerna dela v več izvo-dih, se kaj pogosto dogaja, da je do določene knjige zelo težko priti.
Pri tem ne gre samo za knjige »lažje« vrste, ampak tudi za kvalitetna in zanimiva dela domačih avtorjev, od Zupana do Dedijera, nič manj pa ni med najbolj iskanimi čisto študijskih knjig, ki postajajo vse dražje in tako težje dosegljive. Zelo se je povečalo zanimanje za literaturo v drugih jezikih.
Od ostalih oblik dela je bilo največ novosti v pionir-skem oddelku, ki je odprt od lanske pomladi in si po začetnih težavah pridobiva vse širši krog mladih obi-
skovalcev. Njim so namenjene predvsem ure prav-Ijic, ko so vsak četrtek ob 17. uri, stalno pa se menja-vajo knjižne uganke, igra idr. Obiski šolskih in pred-šolskih skupin so dokaj pogosti. Za sodelovanje so pridobili tudi znanega skladatelja za otroke Janeza Kuharja, ki bo kljub natrpanosti svojega »urnika« en-krat na mesec v svet pesmic popeljal nekaj deset otrok. V načrtu imajo tudi nekaj literarnih večerov in srečanj z ustvarjalci.
Ob slehernem načrtovanju razširjene dejavnosti se knjižničarji vedno znova ustavljajo ob prostoru in kadru. Prav glede teh dveh pogojev izpolnjujejo normative, ki veljajo v slovenskem merilu za dosego matičnosti komaj nekaj nad polovico. V najhujšem položaju je osrednja knjižnica na Celovški, ki bi mo-rala že ob sedanji knjižni zalogi razpolagati z vsaj 500m2, dejansko pa jih ima komaj 130. Za sleherno širjenje pblik dela in tudi za večjo odprtost podruž-nice v Sentvidu, kjer je obisk izredno narasel, nujno potrebujejo novega bibliotekarja. Čeprav je prostor-ska stiska več kot očitna in je njeno razreševanje v svoj program uvrstila tudi občinska kulturna skup-nost, tapot ne bo niti malo lahka. V vmesnem ob-dobju bodo na novo preuredili prostore osrednje knjižnice in s tem pridobili nekaj deset metrov knjiž-nih polic. Prav tako nameravajo v čim krajšem času opremiti tudi dodatni prostor v Šentvidu, skupaj s krajevno skupnostjo v Vodicah pa poiskati možnosti za selitev tamkajšnje knjižnice, ki je s svojo zalogo dosedanje prostore že prerasla.