'IŽŽOM A N D fnotice... NO. 50 Ameriška %nt$el^n8',3~ ^X°rk%f- OVIMA 10032 AMCRICAH IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY Serving ChicagOj Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R iez CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 14, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Švedska zaslon] čaka "*1 °1°'!' novega poslanika ZDA JeMzi;9s n^TmT, rojen v Farskem Kalu pri Stični na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1911. očim Elci Kuhar, brat Nane Zajc, Franca in Roze Zajc (vsi v Jug.), bratra- ' nec Louisa, Milana in Karla ] Zajec. Do svoje upokojitve leta 1958 je bil zaposlen pri US Steel Državni tajnik Kissinger je napovedal njegovo imenovanje še v lanskem novembru, pa do tega še vedno ni prišlo. STOCKHOLM, Šved. — Odnosi med švedsko in ZDA so hladni od časa vietnamske vojne, ko je švedska vlada Olofa Palmeta javno podpirala rdeče. To dela še vedno, zato v Wa-shingtonu ne kažejo kake posebne vneme za ureditev odnosov. ZDA imajo v glavnem mestu Švedske samo odpravnika poslov, prav tako ima samo odpravnika poslov Švedska v Wash in gt on u. Predsednik Nixon je Palme-tu posebno zameril, ko ga je v decembru 1972 v času letalskih napadov na področje Hanoi-Haj-fong primerjal s Hitlerjem. Svojega mnenja v tem pogledu ni spremenil. V vprašanju Vietnama še vedno vneto podpira Hanoi in Viet Kong ter meče vso Sporazumeli so se o prodajanju boksita za guvernerja South Caroline COLUMBIA. S.C. — Gen. Wil-. j liani C. Westmoreland, bivši na-Države, ki izvažajo boksit, armadnega glavnega sta- surovino za izdelovanje a- na jn prgje vrhovni poveljnik a-luminija, so dosegle spoia- j^ej-jgkjh oboroženih sil v Viet-zum* ' namu, je objavil, da je republi- DAKAR, Sen. — Sedem držav,1 kanski kandidat za državnega ' glavnih izvoznic boksita, suro- guvernerja S. Caroline. WeEtmoretand ^d., (jyj gQ $1(080 ZOPET PRITEKALO V ZDA Predstavniki arabskih držav so včeraj v glavnem mestu Libije Tripoliju sklenili ukiniti prepoved izvoza olja v ZDA, pa so z objavo sklepa počakali do nedelje, ko se bodo znova zbrali na Dunaju. TRIPOLI, Lib. — Arabski oljni ministri so sinoči sklenili uki- Co. Pogreb je iz Zakrajškovega j ^ ^ pogrebnega zavoda danes ob 10., e p ^ , • niti prepoved dobav arabskeg; ’Konakriju v Gvineji, sporazume- 59 let stan general na tiskovni n. . .______ na pokopališče Vernih duš. David Strange V ponedeljek, 11. marca je umrl David Strunge. 101 E. 216 St, sin Steva in Molly, roj. Skully, brat Linde Besting, Ste-vena, Garyja. Pogreb bo jutri, v petek, iz Brickman & Sons pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Avenue v cerkev sv. Križa ob 12.. nato na pokopališče Vernih duš. Pokojnik je bil član Društva sv. Ane št. 4 ADZ. John V. Perusek V 62. letu starosti je po daljši bolezni umrl v nedeljo, 10. marca v Soldiers & Sailors Home Sandusky, Ohio, John V. Perusek, sin umrlih staršev Johna t, ... . . . ..olja ZDA, ki so jo proglasili lan: le pretekli teden o ustanovitvi konferenci, kjer je svojo kandi- da bj prisilili ZDA ], trajne skupne organizacije. Ta. daturo objavil. prijaznejšemu stališču do arab- sedmorica dobavlja 63 G celot-1 -----o------- ske str„nj y sporu Arabcev z lz. nega boksita, katerega skupna OClD^r iailf6Val raelci. Arabci so mnenja, da sc uporaba letno je preračunana svoj cilj dosegli in da zato ZDA Konference so se udeležile sedaj na okoli 65 milijonov ton. (jodafllih pOS^kOV služijo, da jim pokažejo svojo Gvineja, ki je bila gostitelj, Av-! stralija, Gvajana, Jamaica, Sierra Leone, Surinam in Jugoslav!- j ja. Pred časom so govorili, da bi | te države utegnile nastopiti | skupno, kot so arabske, in povi-1 sati ceno boksitu, kot so jo a- j rabske olju. Četudi so sklenile > dobro voljo in zadovoljstvo nad Pravosodni odbor Predstav- Pomoč.i°- ki 30 J° ZDA izkazale ... , , . 1 I> . Arabcem. Oonovo dobav olja niškega doma hoče cd ne- , . , ,. i , .v , j . . ZDA sta podpirala v prvi vrsti le hiše 12 dodatnih posnet- c ^ i a v. . . , • Egipt m Savdska Arabija, naj- kcv razgovorov predsedm- t . . . T , . bolj pa se je tej upirala Libija. Zato tudi niso sinoči svojega sklepa objavili v Tripoliju, ampak bodo to storili šele v nede- maici in na njegovo vodstvo bo imenovan tamkajšnji domačin, , . , , . . . . n st. in Mary, rojene Ožbolt Bil krivdo na bojevanje in neizpol- je brat Fred.ai Leo.na Mildred nje v an j e pariškega dogovora najMarolt in pokojnih Johna> Vin. Saigon. Pri tem priznava ZDA . centai Franka>' Williama; Lud. pravico, da svojega zaveznika wiga in Mary Stražišar Vojaški podpirajo, dokler ne posežejo v pogreb je bil v sred0) 13 marca lavo boksita doma in s tem p0. razmere z lastnimi oboroženimi | v katoliški kapeli v Soldiers & ’ silami. ; Sailors Home v Sandusky, Ohio, Olof Palme je dejal, da obno-, na^° Pa na pokopališče v istem va rednih in normalnih odnosov ! kraju- Pokojni je bil sin ugle-rned ZDA in švedsko'-zavisi po- T’ne Po1 usekov e družine, ki jc polnoma od ZDA. Po njegovem : ^ivela dolgo let na 14222 Wes-so odnosi z ZDA na splošno v j *r0PP Avenue, redu in ni nobenih težav, četudi ! Anne Molnar ZDA nimajo poslanika v Stock- ’ Včera-i je ne>3adno umrla na holmu in Švedska ne v Wa- sv°iem domu Anne Molnar, shingtonu. Lansko jesen je iz- ^ 11 Buckeye Rd. Pogreb bo j iz Zelotovega pogrebnega zavo- ka Nixona z njegovimi so delavci. WASHINGTON, D.C. —- Glav- ustanoviti stalno organizacijo, za ni pravni svetovalec Pvavoso^ na novem sestanku na Du. enkrat še niso zavile na arabsko ne8a odbora Predstavniškega p0t j doma John Doar je v imenu od- oi , . .v, , T bora zahteval od Jamesa St. Skupno tajništvo bo na Ja Clair-a, posebnega Nixonovega pravnega svetovalca. 24. febru- ki pa še ni izbran. Glavna točka aDa še 42 dodatnih posnetkov v sporazumu je preiti v prede- razgovorov predsednika Nixona z njegovimi ožjimi sodelavci v večati dobiček, kot je dejal pred- sednik Gvineje Secou Toure, do Cetudi predsednik Nixon 15-krat. članice se bodo med se- obl-iubil’ da bo 2 odb°rom sode-boj obveščale za dosego primer- loval in -ie !ia tiskovni konferen-nega dohodka v predelavi in ci iz-'avil ' a -'e Pripravljen pi- naju. Sklep o obnovi dobav olja ZDA je bil sprejel tekom 1- ure trajajočega sestanka zastopnikov 9 arabskih držav, ki so prepoved- 17 oktobra lani proglasile. Z obnovo dobav olja ZDA bo povečano tudi črpanj,e olji za nekako 2 milijona sodov dnevno na raven lanskega septembra. To naj bi olajšalo oskrbo z ojjem, ki je bila v zad- prodaji boksita upoštevajoč pri Lem tudi koristi držav-potrošnic. ZDA dobile trupla mrtvih vojnih ujetnikov , , , , , , ... v pLfgicuaega zavu- SAIGON, J. Viet. — Severni ska odprava”, ki bi delo pravo- ^ \ d ’ a os oro pns o o iz- ^ da_ Podrobnosti bodo objavljene Vietnam i6 zadn.ii teden izročil sodnega odbora samo zavlekla smeno in ustmeno odgovoriti na vsa vprašanja, ki bi jih odbor imel, ni verjetno, da bo ustregel zahtevi po predaji dodatnih posnetkov. Na tiskovni konferenci je dejal, da bi bila to “ribolov- : jutri. ZDA trupla zadnjih 11 vojnih u-; morda celo za mesece. On bi menjave poslanikov, ko je Kis- SKTir. zziz \ vferai a«v: Tz .švedskega zunanjega ministr-, bolnišnici' 73 let - stari Joseph izrečenih 23 trupel v vojnih ta- zvezo. ..l e ma ac tmeister'.ia- Shine, rojen v Knežaku v Slo- Toriščih umrlih Amerikancev. I Nixonov pravni svetovalec J. °’ a -ie iss'n8'er dejan- vebjjb od koder je priše] v ZDA :-•— • ------^ j St. Clair je sporočil J. Doaru, da S._° ^ lz:>ia Pos dTldv“ za 1. 1924 in bil zaposlen do svoje Ivana (vsi v Jug.), sin pok Jo- je Nixon mnenja, da 19 posnet- sko, a pa te iz ire predsednik j upokoj^ve 2e);a ^gb3 pib grown. sepha in pok. Frances, bratra- kov in okoli 700 drugih doku- Nixon. še ni potrdil. Obe Nemčiji edini o d^lomafskih stikih BONN, ZRN. — Četudi je bil že pred enim letom sklenjen dogovor o vzpostavi rednih diplomatskih zastopstev med obema nemškima državama, do tega ni prišlo, ker se Berlin in Pankow nista mogla sporazumeti o tem. kako naj Bonn zastopa Zahodni' Berlin. Sedaj sta našli rešitev v zastopstvu Bonna preko posebne poluradne delegacije ZRN v Vzhodnem Berlinu. Ona bo zastopala koristi Zahodnega Berlina pri vladi Vzhodne Nemčije, četudi ne bo to zastopstvo imelo rednega diplomatskega značaja. Vzhodna Nemčija ne mara priznati, da je Zahodni Berlin del Zahodne Nemčije, voljna ga je kvečjemu sprejeti kot neodvisni tretji del nekdanje nemške države, ki ga more zato Bonn zastopati le delno po dogovoru. ing Crane Company in je živel nec Frances Žele., Bil je član mentov zadostuje za izvršitev na 1064 E. 61 St. v Clevelandu. SNPJ št. 142. Pogreb bo iz Žele- nalog odbora, ni pa zahteve po Bil je brat Marie (Argentina), tovega pogrebnega zavoda na dodatnih posnetkih naravnost pok. Antona, Carle, Lorenca in E. 152 St. v soboto ob 10. odklonil. V času omejitve črpanja olja v arabskih državah v zadnjih etih mesecih, so Libija, Irak. ran, Nigerija, Indonezija in Iruge države, ki imajo večja ležišča olja, svojo črpanje tega povečale, da bi čim več zaslu-ile, ko so bile cene visoke. Če oodo sedaj storile isto tudi arab-ke države, je treba računati z nožnosljo, da bo ponudba olja ia svetovnem trgu večja od ovpraševanja po njem. Ne memo namreč pozabiti, da se je potrošnja olja in njegovi) ’.delkov zaradi izrednega poraja njegovih cen zmanjšala in o po vsem sodeč poraba olja )očasnejše rastla, kot so preje ’ačunali. Sprostitev arabskega olja in jovečanje njegovega črpanja bi ' ZDA ne čutili v rednih razme-•ah pred dvemi meseci, kolikor časa je potrebno, da priplove petrolejska ladja iz Perzijskega zaliva do naših obal. Sodijo, da jam na arabsko olje ne bo tre-)a tako dolgo čakati, ker bodo petrolejske družbe, ki imajo adje z oljem iz arabskih držav njih mesecih tesna, čeprav ne! od katerih sta dva tako potrebna, kot mu je bila koristna v preteklosti, toda umrla še kot dojenčka, najsta-močna vlada mora biti vodena po ljubezni do ljudstva, mo- reiši sin Francelj pa je bil vr-ra biti polna razumevanja zanj. njen iz Vetrinja in bil nato za- Aleksander Solženicin je v svojem pismu 'Politbiroju prt v St Vidu pri Ljubljani. Kot Komunistične partije izrazil iskreno zaskrbljenost za bo- ndadoletnika-sedmošolca so ga dočnost ruskega naroda. Ni mu dosti mar za bodočnost Sov- izPustili iz naporov. Ko se je ves jetske zveze, ruski narod naj se odpove vladi nad drugimi srečen vračal domov, so ga ne-narodi, če je treba, tudi nad Ukrajino, v kolikor se Ukra- daleč od domače vasi domačini jinci smatrajo za lasten narod in nočejo ostati skupaj z ,zahrbtno PaPadli in ubili. Rusi. j Gospa Angela je skrbela za Opustitev vlade nad drugimi narodi, opustitev komu- j dom in družino, g. Franc se je nizma in posvetitev delu za izgradnjo in obdelavo Sibirije, ' Posvetil trgovini in javnemu kjer vidi Solženicin bodočnost za Ruse, naj bi preprečile i žLdjenju. Sodeloval je pri raz-sicer neobhoden spopad Sovjetske zveze s Kitajsjo. Takole ; Lčnih organizacijah. Skušal je razlaga Politbiroju: j kmetom olajšati delo in dvigniti Proti sebi boste imeli deželo s skoraj tisoč milijoni pre- j njihov življenjski standard z u-bivalcev, nekaj takega, kar se še ni zgodilo v vojnah pre- i Porabo poljedelskih strojev. Dal teklosti. Čas pd leta 1949, (ko je komunizem prišel na o- Pobudo za ustanovitev Stroj-blast), ni bil dovolj dolg, da bi to ljudstvo izgubilo svojo ne zadruge, ki naj bi nabavila temeljno pridnost, ki je večja od naše sedanje, svojo predanost in pokorščino. Je trdno v prijemu totalitarnega sistema, ki ni nič manj čuječ od našega lastnega. Njegove armade in ljudstvo se ne bodo predale v množicah z zahodnim smislom za dobro, niti če bodo poražene in obkoljene. Vsak vojak in vsak državljan se bo boril do zadnje krogle, do svojega zadnjega diha. Vojna z običajnim orožjem bo najdaljša in najbolj krvava od vseh vojn, kar jih je človeštvo kdaj vojevalo. Kot vietnamska vojna bo prav gotovo trajala 10 od 15 let. Vojna s Kitajsko nas bo stala 60 milijonov ljudi in kot je običaj v vseh vojnah, naših najboljših — vse naše najboljše in najčistejše ljudstvo je v taki vojni zapisano smrti. Po tej vojni bo ruski narod dejansko prenehal obstojati na tem planetu. potrebne stroje, ki jih posamezni kmetje niso mogli kupiti. Deloval je tudi v Zadružni zvezi, ki je bila ustanovljena kot hranilnica in posojilnica v pomoč sovaščanov. Sedem let je bil župan v Cerkljah na Gorenjskem. V času svojega županovanja je napeljal nov vodovod, zgradil več mostov in dal regulirati potok, ki je ob dežju poplavljal njive in uničeval poljske pridelke. Izboljšal je tudi cestno omrežje svoje občine. {Njegovo plodovito delo so pre- Umreti v neki ideološki vojni! V glavnem za mrtvo i kinili okuPatorji-Nemci. Kakor pljuča, tako da je komaj ostal pri življenju. Morali so ga skoraj celo pot nositi, ker je bil tako slab. Srečno so prišli v Ve-trinje, kjer so našli še naj starejšega sina Franceljna. Vsi so se zahvalili Bogu, ker je bil tako dober, da je družino zopet združil, čeprav v tako težkih razmerah. Toda niso dolgo ostali skupaj. Angleži so Franceljna vrnili komunistom, ki so ga pozneje u-bili. G. Sleme je prevzel vodstvo cerkljanskih beguncev in jim skušal pomagati, kolikor je v danih razmerah mogel. Iz Vetrinj so Angleži preselili družino v taborišče Kellerberg, kjer je g. Franc prevzel vodstvo barake. Hčerka Milka je kmalu odšla v taborišče Lienz nadaljevat študije na tamkajšnji slovenski gimnaziji, ki jo je ustanovil pokojni ravnatelj g. Bajuk. Kmalu ji je sledila tudi družina, ker so Angleži preselili nekaj beguncev v Spittal nekaj pa v Lienz. V Lienzu je g. Franc delal pri drvarjih, sin Feliks in hčerka Angelca pa sta odšla v vas Leisach na kmečko delo, kjer sta ostala vse do preselitve v A-meriko. Ostala družina se je morala še enkrat seliti in sicer v Spittal na Dravi. Tu je hčerka Milka leta 1949 napravila maturo. Gospod Sleme si je našel delo v mestu pri nekem trgovcu, najmlajši sin Vidko pa se je zaposlil v taboriščni mehanični delavnici. Leta 1950 so prišli na kmetijo v Hunt, N.Y. Njihova sponzori-ca je bila dr. Dejak, sestra znanega zdravnika Johna Dejaka, ki je imel dolga leta svoj urad v IdgOTr ‘m pojasnilo CLEVELAND, O. — Liga Katoliških Slovenskih Amerikan cev, 6116 St. Clair Avenue, Cie veland, Ohio 44103, daje na članek Lige Slovenskih Amerikan-cev v Nev/ Yorku, ki je bil objavljen v Ameriški Domovini dne 20. februarja 1974, sledeči odgovor in pojasnilo. Bralci omenjenega članka ši rom Amerike, ki poznajo Ligo Katoliških Slovenskih Ameri-kancev v Clevelandu že skoraj tri desetletja, bi mogli iz tega pisanja dobiti vtis, kot da je novo ustanovljena korporacija imenom Liga Slovenskih Ame-rikancev v New Yorku nekaka nasledica Lige Katoliških Slovenskih Amerikancev v Clevelandu, kar seveda ni resnica in moramo odločno odkloniti. Liga Katoliških Slovenskih A-merikancev v Clevelandu, ki je bila ustanovljena z namenom pomagati ljudem, ki so, da si rešijo življenje, bili primorani bežati iz domovine, še živi in deluje po možnosti in potrebi in bo tako tudi v bodoče. Toliko zaenkrat v informacijo vsem ki so zgoraj omenjeni članek brali. Kaj več bomo povedali pozneje. J. Žakelj ideologijo! To se ne sme zgoditi nikdar!. . . Dajte jim torej vse iavne delavce, tako so tudi Slovenskem narodnem domu na njihovo ideologijo! Pustite kitajskim vodnikom nekaj časa nieSa hoteli odpeljati v končen- ~ slavo. In jim zato naložite tudi polno vrečo neizpolnjivih , traciJsko taborišče. Dve leti se mednarodnih obveznosti, pustite jim godrnjati, sopihati in Ue moral skrivati; Bog ga je ob-učiti človeštvo in plačevati vse račune za nesmiselne eko-! varoval, da ga niso našli. Nato nomije (en milijon vsak dan samo za Kubo) in pustite jih 50 Sa začeli preganjati še komu-podpirati vse teroriste in gverilce v Južni hemisferi, če jim nisti- Tudi njihovi roki je sreč-to prija. j no ušel. Ruski narod je živel tisoč let pod avtoritarnim redom, ! 0b koncu voine je z družino pa je ohranil svoje fizično in duhovno zdravje nedotaknje- zaPU;Stil dom in se podal v be-no do začetka 20. stoletja, čeprav je bil to avtoritarni red, gunstvo. V Tržiču sojih napadli je imel svojo moralno osnovo —krščansko pravoslavje. Ko komunisti in izgubili so vse svoje bila enkrat ta moralna osnova oslabljena, je avtoritarni -i6 imetje. Komaj so si rešili golo red kljub zunanjim uspehom postopno propadal in propa- zivljenje. Beg je bil toliko težji, del. ker so imeli s seboj sina Felik- Rusko upanje je v Sibiriji, ta nam nudi čas in možnost sa> k* ie bd težko ranjen. Par- St. Clair Ave. Oče in sinova Feliks in Vidko so delali po okoliških kmetijah, hčerka Milka si je našla delo v čistilnici oblek, nato pa je odšla v Cedar Rapids, Iowa, kjer je začela svoje študije na Mt. Mercy Collegu. Sestro Angelco je dr. Dejak poklical v Cleveland, kjer mu je služila kot gospodinjska pomočnica. S pomočjo znanega, zdaj že pokojnega, slovenskega narodnega delavca g. Jakoba Resnika in sestrične Rozi Blaž, se je cela družina preselila v Cleveland l@prfšak@¥ag!@ §s za vedno poslovil BARBERTON, O. - Kadarkoli sva s pokojnim možem bila v starem kraju, sva vedno obiskala dobrepoljskega ž u p n ika č. g. Rafka Fabianija, s katerim smo si bili v daljnem sorodstvu. Bili smo tudi dobri prijatelji. Kako sem bila iznenadena, ko sem dobila sporočilo, da je nenadno umrl, zadet od srčne kapi, ko se je z avto peljal v svojo rojstno župnijo Smarjeta pri Novem mestu. L j u b 1 j a n ska ‘'Družina” je o tem takole poročala: rešitve, Tam lahko znova gradimo, toda ne brezmiselno, tizanska krogla mu je dva me- kjer je g. Sleme dobil službo Velika, tradicionalno verna dobrepoljska župnija je v zadnjih letih doživela svojevrsten misijon, kakor so ljudje sami rekli. Njihov župnik Rafko Fabiani je v nedeljo, 27. januarja, opravil še vse svoje dolžnosti do župnije, popoldne maševal pri podružnici v Kompoljah, da so mogli tudi stari ljudje, ki imajo 7 kilometrov do farne cerkve, priti k maši. Nato -se je odpravil na pot v svojo rojstno župnijo Šmarjeta pri Novem mestu, da bi naslednje jutro opravil mašo pri Stični zadela srčna kap in je bil po nekaj trenutkih mrtev. V župniji je bilo veliko žalovanje, saj je živel pri njih 33 let. Pogreb je bila prava manifestacija hvaležnosti. Izredno velika cerkev ni mogla sprejeti vseh pogrebcev, prišlo je približno sto duhovnikov, 40 jih je soma-ševalo s pomožnim škofom, ki je vodil pogrebne slovesnosti. Dobrepoljski pevci, ki jih je dolga leta strokovno vodil g. Rafko, so dovršeno sodelovali pri bogoslužju z žalostinkami. Ljudje so s pogreba odhajali zamišljeni in govorili: Več kakor misijon smo doživeli. Rafko Fabiani se je rodil 24. oktobra 1911 šmarješkemu organistu Ignaciju, priznanemu glasbeniku. V družini je bilo sedem otrok. Vzgajali so jih v skromnosti in poštenosti. Rafko je šel v škofove zavode in tam z odliko maturiral leta 1930. Vstopil je v ljubljansko bogoslovje in bil 7. julija 1935 posvečen. Že v Šentvidu in v semenišču se je izpopolnil v glasbi. V semenišču je pridno prepisoval in razmnoževal note, vadil zbore. Že kot bogoslovec je napisal dragoceno razpravo o zgodovini orgel v Ljubljani. Razprava je dobila nagrado ljubljanskega Magistrata in bila priobčena v Kroniki slovenskih mest. Skladbe je objavljal tudi v Cerkvenem glasbeniku. Na prvem kaplanskem mestu v Sodražici je ostal štiri leta. Njegovo veselje so bili otroci. Učil jih je verouka in petja. So-draški cerkveni zbor še danes živi od temeljev, ki jih je postavil. Leta 1939 je bil prestavljen za kaplana v Kranj, kjer so mu dodelili sosednje Primskovo. Tudi tam je zapustil naj lepše spomine. Ob začetku vojne je moral zapustiti Kranj in je prišel za kaplana v Dobrepolje. Tu je bil najprej kaplan, nato upravitelj in nazadnje župnik do smrti. Čutil je s svojimi in povsod je rad pomagal. Veliko dela mu je dal tudi Dom onemoglih v Ponikvah, kamor je hodil v zgodnjih jutranjih urah tolažit onemogle. Rajni Rafko je bil izredno plemenit značaj. Skromen, tih, dobrodušen. Huda beseda je prišla težko iz njegovih ust. Ves je bil prevzet od glasbe. Lepa pesem mu je bila vse, vsega ga je prevzela in poplemenitila. Bil je tudi član škofijskega glasbenega sveta. Vsem ga toplo priporočam v alag spomin! Frances Ošaben Za Slovenski starostni dom so darovali CLEVELAND, O. — V decembru je prejel Dom za ostarele sledeče spominske darove: V spomin Lawrenca Hrvatina: $51: Mary Hrvatin. Po $20: Mr. in Mrs. Louis Be-laj; Delavci, Mentor Norge Village; Anton in Geraldine Sterle. $15: Mr. in Mrs. W. Metcalf in Annette. $12: Upokojenci na Waterloo. Po $10: Mr. in Mrs. Rudy Zupančič; Agnes in Antonia Žagar; Alex Krzic; Frances Sterle; Mrs. John Petrick; Mr. in Mrs. George Benko; Mary Mullec; Mary Avsec; Geyers in Blums; Louis Dular; Vi in Jim Lock-wood; Joe Tisovec; Mr. in Mrs. Joe Shanno; Mr. in Mrs. Steve Hromi. Po $5: Frank Knaus; Mr. in Mrs. G. W. Brandenburg; Zofia Colarič; Slovenske Sokolice SN-PJ No. 442; Sophia Nypawer; John in Jennie Fatur; Mr. in Mrs. Harold Buscher; Frank in Mary Baraga; Frank in Mary Bavec; Frank in Anne Knaus; Joseph J. Palcic; Mr. in Mrs. Joseph Adams; Mary Habat; Mr. in Mrs. Charles Cetinsky; Mary Hisnay; Mr. in Mrs. Louis Lou-shin; Mr. in Mrs. Frank Glazar; Mr. in Mrs. Michael Cipo; Frances Scigliano in Mary Lieblung; Mr. in Mrs. Tom Legat; Mr. in Mrs. F. Krainz. $4: Mr. in Mrs. Edward Merhar. $3: Mary Zorman. V spomin Antona Tomažina: $20: Mr. in Mrs. Leo Kapel. Po $15: Sosedi na W. 224 in Spencer Ave.; Anthony in Jean Fortini. $12: ADZ No. 8, Kras. Po $10: Louis in Anna Rebo-ly; Mr. in Mrs. John Yager; Mr. in Mrs. Robert Buck; Neimenovan; Pauline in Rudy Tamoich. V spomin Josepha Zormana: $25: Mr. in Mrs. Edmund J. Turk. Po $5: Mr. in Mrs. John E. Mauer; Mr. in Mrs. Joseph Valencie. V spomin Angele Burja: $10: Frank in Mary Prelc. Po $5: Antonia Chipelo; Mr. in Mrs. L. Lukek. V spomin Antonie Lesjak: $20: John in Jennie Planisek. $10: Mr. in Mrs. Frank Perme. $5: Mr. in Mrs. James Fitz- thum. Prisrčna hvala vsem! Ponovimo, da Vas vljudno vabimo, da obiščete naš Dom in da spoznate naše stanovalce in uslužbence. V naši stavbi se meni zdi tudi pozimi sončno in prijetno. Boste videli, kako uporabljamo Vaše prispevke v dobrobit naših starčkov. Prizadetim družinam izrekamo globoko sožalje! Za odbor: Vida Shiffrer iovo slovensko podjetje MILWAUKEE, Wis. — Vsem Slovencem po svoji preproščini znan John Korošec, Chief Manufacturing Engineer, uslužben pri Harly Davidson Motor Co., in podpredsednik slovenskega radijskega komiteja, je februarja “dOItSa&O VeSelfco” ..etos odprl lastno delavnico o- l/eseli Slovenci bodo olhajali §0-leinieo $ rodja in strojnih delov. Delavnemu, nadarjenemu CLEVELAND, O. — Letos poteče deset let, odkar se je ustanovil orkester “Veseli Sloven- podjetnemu rojaku inž. Korošcu ci». Za to priliko smo se člani pošiljajo Triglavani in prijatelji orkestra odločili, da proslavimo tem potom iskrene čestitke. Z našo obletnico v krogu rojakov lepimi slovenskimi pozdravi mu katere že skozi deset let zabava’ zeli!0 obll° sreče in veliko uspe- | mo s starimi in novimi melodi_ ; Jami na raznih slovenskih prire-tehničnim izdelo- j di V soboto, 20.’ julija 1974, na-(Toolmakers) nudi novo podjet-, merava orkester prirediti pravo je lepo bodočnost. Za podrob- slovensko “domačo veselico” na nosti in pojasnila pišite na na- Slovenski pristavi v Genevi. slov: Inž. John Korošec, 15955 Preskrbljeno bo za vse v obilju Sky Cliff Drive, Milwaukee, in orkester že sedaj vabi vse ro-Brcokfiled, Wisconsin 53005. jake in prijatelje na to prireditev, saj bo ves dobiček ob tej ba! Slovencem, tehničnim izdelo-1 ditvah, valcem orodja in strojnih delov: Rojak Franc Rozina je zaradi priliki razdeljen med dve slo- nesreče že šesti teden v bolniš- venski ustanovi. Slovenski sta- v, za svoje starše. Komaj je dobro krevanja! niči, pa bo moral ostati še precej časa. Hudo mu je, ko ne more med svoje Triglavane, zato pa vsem pošilja prisrčne pozdrave. Želimo mu skorajšnjega o- glasno civilizacijo napredka . Lahko ustvarimo trdno go- seca preje prestrelila vrat in Slovenskem domu v Newburg-1 pripeljal na avtocesto, ga je pri! P. A. D. rostni dom na Neff Road v Clevelandu bo dobil eno polovico, druga bo pa podarjena slovenskemu zboru “Gallus”, ki nas bo obiskal v letošnjem poletju. S pozdravom Dušan Marsic Jaklič; ZA MOŽEM ^čika se umije in obriše, pa 2 opraskanim obrazom na P’ kamor potegne tudi mater. rnagana sicer, je vendar s teri, upanj em pripovedovala kako hrepeni za Mar-^ako rada bi bila njegova, oudrovka je kimala in pridala. ^ dober bi bil, dober, ta Mar- . je bila oživela vsa 1 °ojne priče so se bile vrni-šlo je od ust do ust, in 0 ki staro se je zgrinjalo na da prerešeta in presodi ta Nek. ^kega pa še ne, kar vas sto-Ij'- *^1 da jih ni sram! ... Za-1’dovea se stepo!” prirahta- kojnica Ne t in Marta na vas ... veste?” kaj bi ne!... Saj smo vi- in smejalo se je vse e!,: Norilo N. Jako so se!...” Pa še kako!...” ^atera je bila hujša?” ■ ’ Jerina! ... Naenkrat ji 1 a v laseh in očeh, ■:p 20 Potegnila z nosa!” a zakaj? .. ji je 4; No, aradi nekega prstana... Komanov Marko 11 t” ' vda J® enčiki prstan! ...” a ki ga Jerina rada? ;q 'ajpak! ... Odtod jeza." ll^.a je pa srce dala!” se J51, klarta. ^,ki uiu ga tudi ti, ko bi ga .Naha!” ‘Ne Sredo za njim!” ° se zmeni zanj?” p’ sve se bodo teple zanj, še!” a Se kako se bodo! .. O, da sram!” vam to čudno zdi?” se Ali _ ij ^^auian. “To je že od nek-°-- - Rože se obračajo za “j- rrL’ 'dekleta pa za možem!” kajpak! ... Tako je! ...” »j ’ iaz sem še druge reči vi-'sljav ^arko je dve hkrati pre- Jdjust!” se oglasi Marta. vidite?... Ta, ta Mar-■h SC* Za njim in pa tista, ki dobila. Varuj se, da tudi Marka, kakor si ni prstana. Pri tem spoznanju jo je zabolelo srce, prsi so ji postale pretesne vsled srčne bolečine. “Marko! ... O. moj ljubi Marko!” zaječi, in solze se ji udero po licih. In ko prijoka domov, zaječi: “O, mati, mati, ko bi Vi vedeli! ...” Mati je bila vse prestrašena in vpraša osupla: “Jezes! ... Jerica! ... Kaj pa ti je? ...” “O, ko bi Vi vedeli!” “Kaj ? . .. Kaj ? ... Povej vendar! ...” Jerica še enkrat milo zaječi, potem pa pove s trgajočim glasom: “Naš Marko je dal Šken-drovi Lenčiki prstan! ...” “I, kakšen prstan?” vpraša mati in se čudi. “I, tistega, saj veste! ... Pa rad jo ima! ...” “Beži! ... Beži!...” “Boste videli!... Pa vzel jo bo!...” “Ne bodi! ... Ne bodi! ...” “No, boste videli... Jaz bom pa še tako!... Zakaj je pa Len-čiki dal prstan in ne meni?” Sedaj je pa začelo iti tudi materi po glavi. “Kaj pa, če bi bilo res?” si misli stara in pozveduje o vsem ... In čimbolj je Jerica pripovedovala, tembolj je bila stara prepričana, da je res taiko, in v njenem srcu je vstajala togota in oblastnost se je pasla. Ko Jerica pove, kar je vedela, se razkorači stara: “Ha! ... Jaz mu pokažem, jaz!... Tako? Kansašks drobtinice Post in pokora. Če je bila kdaj potreba, da svet dela pokoro, je sedaj. Posebno mi Amerikanci žalimo Boga, kot ga niso naši predniki nikoli žalili. Namesto, da bi starši sprejemali otroke kot dar iz božje roke, jih pustijo moriti v materinem telesu. Kri nedolžnih. otrok vpij e v nebo za maščevanje! To se godi, ker starši nočejo imeti sitnosti z njimi. Kaj naj rečemo o pornografiji, ki se kot ostuden val vali preko vseh mest naše dežele? Umori, ropi, sleparija, goljufija, korupcija so na dnevnem redu. Nikoli prej še niso slišali, da je satanizem razširjen. To je naj večja žalitev Boga, ki Mu človek odreče ljubezen, češčenje in namesto Njega moli satana. To se v resnici dogaja. Božji ropi po katoliških cerkvah, da se da satanu čast! Kaj vse delajo božji sovražniki s sv. Hostijami, ki jih ukradejo iz tabernaklja! Pljujejo na nje, teptajo z nogami in še vse o-studnejše grdobije uganjajo z njimi, da se maščujejo Kristusu. Verujejo Vanj in zato ga sovražijo. In Bog trpi in čaka in prizanaša, ker ima poleg sovražnikov tudi 'dobre prijatelje, duše, ki tolažijo Njegovo jezo z žrtvami in pokoro. In mi sami, ki verujemo v Boga in Mu hočemo služiti, tudi nismo brez krivde. Vsak dan gre- Nekateri, ki so nagnjeni k alkoholizmu, si lahko v postu pomagajo s tem, da se odpovedo alkoholni pij ači. To bo stalo precej truda, a z božjo pomočjo bo šlo. Če to stori iz ljubezni do Boga in svoje duše, bo to velik napredek v njih življenju. Cigareti, cigare, slaščice, pecivo itd., so kar primerni predmeti za žrtvice in samozatajo. Z njimi si tudi utrjujemo značaj. Če se znamo premagati v takih malenkostih, se bomo mogli kdaj pozneje ustaviti veliki skušnjavi. In ravno tega nam manjka sedanje čase. Ničesar si ne znamo odreči. Ne razumemo, kaj beseda odpoved pomeni. V postu je čas, da o tem razmišljamo. Zelo‘važna pokora je postiti naš jezik. Je mala stvarca, a lahko povzroči veliko hudega. Rabimo svoj jezik v dobro bližnjega. Brzdajmo ga, ko hoče čez plot v škodo bližnjemu z opravljanjem, obrekovanjem. Kdor zna brzdati svoj jezik, je večji junak kot tisti, ki zna sukati meč, a jezika ne more obvladati. In ta nesrečni TV! Kolika skušnjava! Za ničesar drugega ni časa, za TV ga vedno najdemo. In lepe spodbudne knjige, lati iz ljubezni do Boga in tupa- Apatija v Vetrinju na Koroškem; Prstane že razdaja! ... Za ljubicami iztiče! ... Tja grem, pa mu povem, kar mu gre!... O, bo že zvedel, kaj se spodobi... Za ženo je vendar sestra prva! ... I, smemo jesti mesa. To je vse, kar seveda! Sedaj ko smo ga mi iz- Cerkev zahteva od nas — kar je širno. Smo pač ljudje, se opravi- \ za pokoro ... in čujemo, ko nam vest kaj očita, duhovno knjigo. Dajmo to pot storiti vsaj nekaj, da zadostimo za grehe Amerike in za naše lastne. Cerkev nam je pred leti odvzela strogi post. S tem pa ni rečeno, da nam zdaj ni treba delati pokore. Sedaj se moramo postiti in vzdržati mesa dva dni v postu: na Pepelnico in na Veliki petek. Vse petke posta ne če jih imamo v hiši, leže na polici. Ni časa, da bi imeli nekaj | perutih molitve bliže in nedolžne zabave. So knjige, ki; svojemu večnemu cilju — nas dvigajo k Bogu, nas tolažijo v trpljenju in nas razveseljujejo in so nam v pomoč k duhovnim podvigom. Odpovejmo se TV vsaj za nekaj časa vsak dan — čitajmo kako tam med delom dvigniti srce ali duha k Njemu in Mu poslati kak pozdrav. Še besed ni treba izgovoriti, samo v mislih lahko povemo Bogu, kaj nas vznemirja; prosimo ga pomoči. Naj lepši vzdihljaj, ki je Bogu najbolj všeč, je, če Mu povemo: Moj Bog, ljubim Te. Take kratke molitvice, ki jih pogosto čez dan pošiljamo v nebesa, so kot puščice, ki zadenejo božje Srce, da se na nas ozre. Taki molitvi pravimo osebna molitev. Vsak si jo mora prisvojiti in se večkrat med dnevom na kratko pogovoriti s Kristusom. Ni časa? Namesto da prodajamo dolg čas, molimo. Ni treba gibati ustnic, samo srce naj govori. Čakamo na bus — pogovarjajmo se v srcu z Bogom. Pogovor z Bogom je molitev. Najbolj primeren čas za pogovor z Bogom je pa, predno zaspimo. Če zaspimo z mislijo na Boga in se zbudimo v večnosti, nam bo milostljiv Sodnik. Seveda je pred spanjem najbolj važna molitev: Kesanje. Brez njega ne bi bi smeli zaspati. Pridobimo si v tem postu duha molitve ter milost žrtve in1 samoodpovedi. Dvigajmo se na bliže Bogu. Srečen post! s. M. Lavoslava “J, kdo ne preobrazi!’ ' ” ^av' • • • naj si o-t$j!> c^°vek dobro ime! Le ča-Vr Zapreft Marta in zbeži do-1? Osramočena. i z ^ aru ge ženske se umakne-i v3'' n°bena ni hotela stati ■.tTrco Zamanu. .^akahai” > Za: ' N te se je krohotal za man. “Vse so enake... •^h! • •. O, jaz sem ve- .q ^ lno' srce je bilo zopet pol-arija> pa je modrovala: “I, ^ bia VencJar ni tako neumen, t>re|.e Vze^ teh katero, ki se očito ^anj in ga sramotita. Nj s-enN nt še na glavo padel! neki misli Marko o me- tv XL la 1 Jerica je domov prijoka-•Ndela ■; q. CNi Postan na Len- •k In ravno tak prstan N ai Sama natikala. In tj jj V ^na ga no,sjj j ga 11 Samo prstan dal, naj bi .i nal, rip-i m - _____ se-Ah, ko N kopali iz nesnage, bo pa nam hrbet obračal... Sedaj lahko! Hvaležnost, hvaležnost!... Te ni! ... Dobro mu hočemo, pa noče in noče! ... Kaj ni bila rajna dobra? še preveč! ... Obje-del se je! ... Pa jaz mu pokažem! ... Jerica, le obriši se! ... Tvoj bo, ali pa nobene! ... Mi imamo tudi še nekaj besede!. .. Ne bo delal, ne, po svoji glavi! Pa otroke ima! Misli, da bo druga ženska potrpela ž njimi tako, kakor domača?... Ne boš, Marko! ...” Materine besede so bile hladilni balzam na Jeričine srčne rane. Solze so se posušile. Srce je bilo zopet polno upanja in je vriskalo: “O, Marko bo moj! ... Lenčika, šk, šk!” Mati spregovori s starim nekaj besed, pa se odpravi. X. Komanov Marko je doma pestoval ... Drugi možje so ob nedeljah šli v gostilno ali so pa vasovali, a vdovec Marko je moral pestovati, ker ni imel kdo drugi. Najemati pestunje ob nedeljah ni mogel, niti hotel, da se je kaj prihranilo .. . In takrat pri otrocih je mislil vselej na ženo. In v takih primerih je tudi premišljeval o gospodarstvu in čimdalje bolj spoznaval, da tako ne more biti, da je hiši treba gospodinje in otrokom matere. “Oženil se bom, da bo zopet malenkost. Pokora, ki si jo sami naložimo, ima večjo vrednost pred Bogom kot prisiljena. Treba nam je le imeti namen: Iz ljubezni do Boga! Vsa naša pokora, vse naše žrtvice Mu bodo Vstanimo malo prej zjutraj, da bomo mogli prisostvovati sv. maši. Morda kar v kaki cerkvi, ko se peljemo mimo na delo. Sv. maša, sv. obhajilo! Dva bisera v našem življenju, ki se jima ne smemo odpovedati, če hočemo srečno živeti in srečno umreti. Bog daj nam v tem postu milost, da bomo bolj razumeli skrivnost sv. maše, da jo bomo bolj cenili, bolj ljubili in ji z večjo pobožnostjo prisostvovali. Ta post naj bo vsak dan za nas dan molitve. Samo jutranja, večerna molitev in pred jedjo in po jedi ni dovolj za praktičnega všeč. Vsak ve, kje ga čevelj žuli ; katoličana. Jezus je dejal, naj in temu primerno si lahko vsak vedno molimo. To pa ne pomešam naloži pokoro in žrtve. Če ni, da bi kar naprej klečali v ka-smo še katoličani, moramo- res kem kotu in molili rožne vence, nekaj storiti, da se približamo Vsak mora vršiti svojo stanov-Bogu in zadostimo za svoje gre- sko dolžnost, opravljati poklicno he in žalitve drugih. delo. Vedno moliti se pravi, de- !m znanstvene dele @ Slišni na 0@lers|§fceni CLEVELAND, O. — Samostan v Stični na Dolenjskem vsi poznamo. Ne samo Dolenjci, marveč tudi drugi Slovenci vedo zanj. Mislim, da se ne motim, če zapišem, da je stičenska opatija naj starejša samostanska ustanova na Slovenskem. L. 1098 je ustanovil sv. Robert v Citeaux na Francoskem samostan, v katerem so redovniki služili Bogu s posebnim poudarkom na ljubezni do zbrangsti, do telesne askeze (zatajevanja) in ročnega dela. Po prihodu sv. Bernarda mednje pa se je tovrstno samostansko življenje razcvelo tudi drugod. Samostan cistercijanov ali “belih menihov”, kakor so jim dali ime že takoj od početka naši ljudje, je bil v Stični na Dolenjskem ustanovljen 1. 1135, to je 17 let po smrti sv. Bernarda. Samo nekaj let zatem (leta 1142) je nastala cistercijanska sto let za Stično pa opatija Marijin studenec pri Kostanjevici na Krki na Dolenjskem. L. 1471 so stičenski samostan požgali Turki; leta 1784 je avstrijski cesar Jožef II samostan razpustil, bila pa je tega leta ustanovljena župnija v Stični. Leta 1898 so menihi iz avstrijskega samostana Mehrerau pri Bregenzu obnovili cistercijansko opatijo v Stični. Ves ta čas pa vse do danes - v glavnem brez večjih presledkov - opravlja stičenska opatija z velikim uspehom svoje versko-kulturno poslanstvo med našim narodom. Cistercijanska opatija v Stični je bila ustanovljena v osrčju Slovenije ter je tam zaorala gospodarsko in kulturno ledino, učila slovenske ljudi ne samo moliti marveč tudi umno kmetovati in gospodariti, saj pa so bili v samostanu v vsakem času tudi obrtniki in celo tudi umetniki, kot jih redu pripisuje v pravilu sv. Benedikt. O stičenski opatiji je pisalo doslej že nekaj znanstvenikov. Sedaj pa se jim je pridružil še novi, naš rojak, stičenski menih, p. Maver Grebenc, danes župnik v Huben Laengenfeld Tirolskem (Avstrija). Naslov njegovega dela je Jože M. Grebenc: Gospodarska ustanovitev Stične ali njena dotacija leta 1135. Knjiga ima 256 strani in ji bo sledila, upajmo, da kmalu, še druga. Avtor je cistercijan, ki se že nad 40 let. ukvarja z zgodovino cistercijanske opatije v Stični. Kdor bi rad knjigo, naj piše po njo na naslov: Samostan Stična, 61295 Ivančna gorica, Slovenija — Jugoslavija. Cena: platno 70, broširano 50 NDin. P. Maver Grebenc se je rodil 8.3. 1911 v Dolenjih Lazah pri Ribnici na Dolenjskem, v maš-nika pa je bil posvečen 8.7 1934 ter bo potemtakem čez nekaj mesecev praznoval 40-letnico mašništva. J. S. Porast cen na debelo v februarju manjši WASHINGTON, D.C. - Po uradnih podatkih delavskega tajništva so se cene na debelo v februarju dvignile za 1.2%, kar je za redne razmere sorazmerno veliko, pa je vendar dosti manjše, kot je bilo v januarju, ko so cene na debelo porastle kar za 3.1%. V lanskem decembru so porastle za 2.2%, v novembru pa za 1.8%. Trdijo, da pomeni sorazmerno manjši porast v februarju, da se je začel položaj ustaljevati in da utegne inflacija, ki je v zadnjih mesecih divjala, nekaj popustiti. V začetku marca so popustile cene pšenici in drugemu žitu, pa tudi cene živini. Trdijo, da je ponudba na trgu večja in da se bo to v nekaj tednih poznalo že tudi pri cenah na drobno. Seveda ne smemo pozabiti, da so cene na debelo pri predmetih prehrane lani porastle za kar 56%. MALI OGLASI~ Accordion for sale German Chromatic accordion, 120 base. — Call 232-2627. (51) MO VICE- i vsega svela NOVICE- ki jib poirebujele NOVICE- ki jih debile že sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor raogožo originalne dal ^ai bi ji dal še enega, j red,” je sklenil tiho sam pri sebi je še več, dal ji je f^aje ~ j- ^ 2a jj--6’ AJarko ji je dal sebe, “O J'e hrepenela sama. *aioTk/>’ °’ Marko!” ^trgvo 1 bl^a Lmčiko najrajše ^ila j. a’ u£°nobila, da bi ji ne 2 rVa p°ti. Prst. ^arka’ ji Marko! in ugibal, kje in kako bi se ženil, da bi se prav oženil. (Dalje prihodnjič) NOVICE- ki so zanimive PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE VSI, KI POGREŠATE SLOVENSKO ČTIVO, DOMAČIH IN OSEBNIH NOVIC, STE PRAV LEPO VABLJENI, DA SE NAROČITE NA AMERIŠKO DOMOVINO. For Sale Single home on E. 68 St. Three bedrooms. Call 944-1112 (52) V najem pet sob, spodaj, hiša za družino. Odrasli. Kličite 9431 po 5. uri. eno 731- (51) Button Box Accordion for sale. Lubes make. Call 531-0375 V najem 5 sob spodaj, 1 ali 2 otroka 2 spalnici, v St. Clairski okolici. Kličite 481-6192 po 6. uri. (x) Poti. Prstan ji je pulila je izpuliti ^jo S]M ^ je od togote kopit-'hov V6'. Xo j® Pa šla sama do- Sk, Sli ji Je izginila izpred oči a’ j® začela Jerica pre- Z A SMEH Ne ti, jaz Policaj je peljal roparja v zapor. Veter je odnesel roparju klobuk, pa je hotel skočiti za njim. “O, ti pa že ne boš šel po klo- ^ jeV Mkrat se ji je zdelo, jbuk. Mi jo boš popihal. Bom jaz V2usbll vmorda ta boj za prstan ; šel raje, to pa tukaj Pesen, da si ni priborila rekel modri pojicaj. vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo NEFF RD. OKOLICA zidan ranč, dvojni priključeni garaž, z ognjiščem, delan po naročilu, velike sobe; rekreacijska soba, krasna okolica, pogled na jezero. EUCLID — BEVERLY HILLS krasna ranč hiša, z tremi spalnicami, jedilna soba, razdeljena klet, dvojna garaža, v lepi okolici. od Chardon Rd. EUCLID bungalow, kvalitetno grajen, dve spalnici spodaj, in velika soba zgoraj za razširjenje, ognjišče, 2% garaže. Ograjen lot. V spodnjih tridesetih. UPSON REALTY 499 E. 260 St. 731-1070 ODPRTO OD 9. DO 9. ZVEČER (54) Help Wanted Male JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) SAMSKI MOŠKI zaposlen pri Kollander Travel išče opremljeno malo stanovanje ali sobo s kopalnico v okolici E. 185 ceste. Kličite 692-2225 (50) METAL SHOP WORKERS Fabricator of small light gauge parts requires workers for spot welding, shearing and metal spinning. Experienced in metal work required, but will teach specific jobs. Apply in person. Acme Lighting Products 1667 E. 40 St. (53) Help wanted — female KVADRACIKEL — To je novo prevozno sredstvo, ki pa ga ni tako enostavno voziti. Svoje sposobnosti na svojstvenem vozilu preskušata Chris Walker (zgoraj) in John Harris v Valparai-su, Fla. Delo za ženske Iščemo pomoč v kafetiriji, ni treba skušnje. Dobre obrobne koristi. 3 tedne počitnice. Kličite 431-0200 — ext. 259 (53T Seamstress Wanted General sewing — full time. JAY-DEE CLEANERS 878 E. 222 St. — 731-7060 Zjutraj ob devetih je stal pred vežo velike, precej lepo zidane kmetske hiše voziček naprežen. Kolesa so bila čedno osnažena in čez sedež je bil zelen koc pregrnen ter skrbno na vseh straneh pripet, da se nikjer ni videla s slamo napolnjena vreča pod njim. Nepotrpežljivo s prednjim kopitom tla kopajočega rejenega konja rjavca je delavno oblečen hlapec, vajeti in bič v roči držeč, prav prijateljski pogovarjal, naj bo miren. Iz veže stopi mož kacih petdesetih let, srednje, trdne postave. Menda se je ravno zdaj v pražnjo obleko opravil, kajti gledaje, če je konj prav naprežen, zapenja si še goste posrebrene gumbe na brezrokavniku. Kakor bi se hotel domisliti, ali je kaj pozabil, dene roko na čelo in potegne po nagubanem, pa o dobri hrani pričajočem obličji, potiplje v notranji žep svoje precej dolge kamižole od rjavega sukna, pa ko se uveri, da ima novce pri sebi, potreplje rezgatajočega konja po prsih, vzame hlapcu vajeti in bič iz rok ter sede na voziček. “Ali bo treba iti v semenj, Anton, v semenj?” vpraša mimo gredoč kmetič na vozu sedečega soseda. “V semenj. — Ti ne pojdeš?” “Bašti ne morem; imam nekaj stelje napraviti,” odgovori kmetič in gre dalje. Ta pak se obrne in reče lepi deklici, kacih dvajset let stari, ki je ravno na prag prišla: “Le naglo, če se hočeš z menoj peljati, Franica! Čakal te ne bom.” "Le poženite” — odgovori dekle — “nisem še opravljena in tudi rajša peš hodim.” “Kakor hočeš!” pravi oče malo razžaljen, da se hči neče ž njim peljati, trene z vajetmi, in kakor blisk šine konj z lehkim vozičem po gladkem poti proti cesti. Smrekarjev Anton — tako so namreč sosedje klicali našega moža — bil je naj bogatejši svoje občine, in kar je imenitno, pridobil si je bogastvo s svojim družbo. Dobro mu je delo, če ga je kdo hvalil in blagoroval: “Ti si uže mož, ti! Kaj maraš, ker imaš vsega zadosti.” Ali pokazal ni nikoli, da mu to dobro de; modro se je držal ih kaj druzega govoriti začenjal. Le kadar ga je vino omotilo, črhnil je katero sam sebi na pohvalo. Sicer je pa rad zbadal vse tiste, ki se imajo navado bahati. Občani so ga hoteli izvoliti za župana. Ubranil se je te cesti, rekši, da ne utegne z gosposko poslovati. Dal se je pa voliti za prvega občinskega svetnika. V krčmi ni rad sam pil. Če je le znane ljudi našel, prisedel je k njim in čakal, kedaj kozarec, ki se vrsti okrog, pride do njega. Družil se je vsemi, z bogatini in ubožnimi, a posebne zaupljiv in prijatelj ni bil nikomur. Tudi za vino navadno ni hotel več dati, nego kar je računa po razdelitvi nanj spadalo. Le kadar je kako nižje uradnike dobil v krčmi, te je napojil, pa samo zato, da jim je lože prav robato zabavljal in jih v pričo prav neusmiljeno mahal. Danes je v bližnjem trgu semenj in pelja se tja, da bi nekaterim. kmetom, ki so ga prosili, voli kupil v rejo. Ker poslednji tržni dan tudi v mestu ni bil, mora zvedeti, kako je bila kupčija in po čem kaže kupovati. ' Ko voziček po cesti drči, doide suhega dolzega moža, v zano-šeni letni obleki in s kosmato kučmo na glavi. Smrekarjev Anton podrži konja in pravi: “Če imaš kaj težke pete, pa k meni sedi, Brašnar!” Brašnar se nasmehne, skoči na voz, posadi se dobro na mehki sedež poleg Antona ter pokrije z desnim levi čevelj, da se ne bi videla luknja, katero je palec preril. In Anton požene. Brašnar je bil Smrekarjev sosed. Nekdaj je bila Brašnar-jeva hiša najtrdnejša vse vasi. (Dalje prihodnjič) .... ■: ' ' ' ' Visok spomenik WASHINGTON, D.C. — Znani Washingtonov spomenik je trudom in umom. Njegov oče vis°k 555 čevljev in pol. je bil sicer tudi precej imovit j kmet v sosednji vasi, ali razdeliti je imel svoje imenje med | štiri sinove, in Anton, najmlajši j med njimi, dobil je samo zem- | Ijišče ter hišo, ki je bila pa ve- j liko manjša in slabša od denaš- j nje, na istem mestu novič zidane. Prve gotove novce, dve sto goldinarjev, imel je Anton v rokah, ko se je oženil, ker to je bil od žene za doto dobil. Začel je kupčevati z žitom in raznimi kmetskimi pridelki, katere je skupljeval in vozil v mestne zaloge. Doma pak je žena kmetovala z družino. V vsem je imel srečo. Začel je .trgovati z vinom na debelo, kupoval ubož-nim kmetičem voli in krave “na pol prireje”, in kopica je rastla od leta do leta. Ljudje so ga cenili raznovrstno: nekateri na dvajset, drugi na štirideset tisoč, nekateri na več; nekateri so si pa številjenje lajšali in rekli: tolika ima, da sam ne ve, koliko. In poslednji niso popolnoma napak govorili, kajti na tanko Smrekarjev Anton res ni mogel svojega imetja sešteti, ker raz-ven nekoliko okornih številek niti pisati ni znal. Za mnogo seveda se ni motil, kajti imel je čudovito dober spomin: med sto dolžniki je vedel, koliko ima ta ali pa ta obresti na dolgu, kakor bi bilo vsakemu posebej na nosu zapisano. Novci dajo veljavo. Tudi Anton je bil veljaven mož, kamor je prišel; pa je tudi vedel, da je. Ponosno je sedal med vsake V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA IN BRATA FRANK MATOH ki je zatisnil svoje oči 14. marca 1972 Kako smo srčno Te ljubili, bil najdražji si nam zaklad; prehitro smo Te izgubili, prišel je konec lepih nad. Nam zdaj žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni. žalujoči: Mary — soproga Frank in Edward J. — sinova vnuki in vnukinje Ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio 14. marca 1974. Society* i ©MS FAJRLAME DRJYI JOUET, It «0434 Since 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For balf-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in froternrd dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Schola-ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activicies. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation. Družba sv. Družine Officers President ...................- Joseph J. Konrad First Vice-President ......... Ronald Zefran Second Vice-President ........ Anna Jerisha Secretary .................... Robert Ml Kochevar Treasurer .................... Anton J. Smrekar Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler First Trustee ...............- Joseph Šinkovec Second Trustee ............... Matthew Kochevar Third Trustee ................ Anthony Tomazin First Judicial ............... Mary Riola Second Judicial .............. John Kovas Third Judicial ............... Frank Toplak' Social Director .............. Nancy Owen Spiritual Director ..;........ Rev. Aloysios Madic, O.F.M Medical Advisor ................Joseph A. Zalar, M.D. EXHIBIT III V EXPENSES: r Claims — Death $ 39,729.00 Disability Benefits ................... 1,283.31 Cash Surrenders and Endowments 26,932.67 Claims — Health and Accident .... 1,405,415.64 ble for the newly forII’Cj ior Men’s Club”. 0ur . Judicial and member Club, J0 at fm Senior Men’s 'vas,'being present ing, spoke ments and much of the acC°': $ 1,473,360.62 sPace made HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A., D.S.D. Minutes Of The Semi-Annual Supreme Board Meeting - January 26,1974 (Continuation) HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. LEDGER ASSETS FOR THE PERIOD ENDED DECEMBER 31, 1973 EXHIBIT I LEDGER ASSETS Petty Cash $ 400.00 First National Bank — Miscellaneous Account 277,986.12 First National Bank — Benefit Account 8,330.04$ 286.716.16 TOTAL PAID TO POLICYHOLDERS COMMISSIONS PAID Policy Fees .........................$ 22,260.00 Commissions — Life .................. 124,930.96 Commissions — Health and Accident 664,119.31 TOTAL COMMISSIONS PAID $ 811,310.27 GENERAL EXPENSES PAID: Rent and Utilities ..................$ 40,046.75 Interest on Premium Deposit Fund 49.75 Salaries 219,987.32 Legal Fees ............................ 20,957.44 Medical Fees ........................... 6,032.80 Inspection Reports 1,675.33 Office Maintenance and Supplies 12,420.89 Travel ................................. 2,618.74 Postage, Exp., Telephone & Teleg.... 18,119.92 Printing 16,888.32 Promotional 5,964.00 Fraternal Activities 16,725.68 Donations 419.50 Advertising .............................. 513.00 I. B. M. Service ...................... 50,909.57 Office Equipment 3,261.73 Official Publication 797.60 Dues and Subscriptions .................. 694.97 Actuarial and Accounting Fees 14,550.00 Insurance 1,412.11 Rental of Safely Deposit & P.O. Box 107.80 Bank Collection Charges 28.57 Board Meeting & Per Diem 1,300.00 TOTAL GENERAL EXPENSES PAID TAXES, LICENSES AND FEES PAID Department of Insurance ............$ 1,372.50 Social Security Expenses 10,585.10 Director of Labor ....................... 111.58 Federal Unemployment 626.22 Real Estate Taxes ...: 3,489.76 availably members of the Club, dit is due our First dent, Ron,ald W (4 Zel'raa to iflil never ending desire Fraternalism. A motion for the rel' j ment of $950.00 to SO Lodge No. 13. for Frate^ motion, was made b) Šinkovec and seconded • thew Kochevar. iVlotl0 ried. „ ^ ceff I At this time, our Robert M. Kochevar, P j a letter to the Suprelt^j Grom the President .j jtary of Lodge No. L re^ , funds in order that L , vities may be increa5 letter reads as follow5- j, 1 Members of the Supi’611’^ j We do hereby petiti°n i preme Board of the for funds l11 T> i will be used in the ily Society mount of $1,500.00. $ TOTAL TAXES, LICENSES & FEES PAID TOTAL EXPENSES FOR THE PERIOD LEDGER ASSETS AT DEC. 31, 1973 $ 2,502,397.66 LEDGER ASSETS AT DEC. 31, 1972 $ 2,201,597.52 way: Holy Family Sunday Breakfast (Mass do'" tion, food & drink, hall, rental & atteo dance prizes) 435,481.79 ,picnic Charitable donations Lodge Meeting expens65 Officer Installation dinner Sunshine fund Expense for deceased members 16,185.16 projecteci sponsoring 0 $ 2,736,337.84 a baseball team Miscellaneous lodge contributions INCREASE IN LEDGER ASSETS FOR THE PERIOD $ 300,800.14 This is my report to you. thank you. ANTON J. SMREKAR, Treasurer A motion was made by Ronald Zefran and seconded by Joseph Šinkovec that the report Jr., I Trustee, Anthony Tomazin for his report. Mr. President and Members of the Supreme Board. We were at the bank and the securities of the Society seemed to be in order. The future of the Holy Family Society than in of the Treasurer, Anton J. Smrekar, be accepted as given, seems to be brighter Motion carried. the past. Thank you. ANTHONY TOMAZIN, JR., Third Trustee Robert M. Kochevar made a President Joseph J. Konrad i now called on the First Trustee, Joseph Šinkovec, for his report to the Board. ! Mr. President and Members of the Supreme Board. I ! As you know we were down to the bank this morning and Bonds Stocks — Preferred Stocks — Common ........ Certificates of Deposits Certificates of Deposits Policy Loans Savings & Loan Banks 1,243,033.93 58,459.92 107,025.80 580.000. 00 200.000. 00 36,659.66 TOTAL $ 2,511,945.47 LEDGER LIABILITIES Illinois State Tax $ 482.83 Social Security Payable 337.71 Withholding Taxes Payable ................. 5,630.30 Reserve for Checks Written Off 1,945.45 Premium Deposit Fund 1,151.52 TOTAL ................................... $ 9*547.81 TOTAL NET LEDGER ASSETS AS OF DEC. 31, 1973 $ 2,502,397.66 motion to accept the report ol the Third Trustee. The motion was seconded by Matthew Ko-chevar. Motion carried. President Joseph J. Konrad went over the securities of the now asked the Board Members Society and found everything p there was any other old busi-in order. It was real nice to ness. hear about the $300,000.00 in-, Secretary Robert M. Kochevar crease in ledger assets as re- at this time presented to the ported by our Treasurer, Mr. Board an accounting of expen-Smrekar. Let’s hope the So- ses f0r the President’s Ball, ciety keeps moving upward. At the end of the report pre-Also it was nice to see that our sented by the Secretary, our Life Insurance is coming along President, Joseph J. Konrad, line. This is my report. asked for comments from all of JOSEPH ŠINKOVEC, the Board Members regarding First Trustee the continuation of the affair A motion was made by Ron- by the Holy Family Society, aid Zefran and seconded by After hearing all of the com-Anna Jerisha to accept the re- ments from the Members of the EXHIBIT II INCOME Premium Income Life Premiums .................. Health and Accident Premiums $ 422,014.66 2,497,859.61 TOTAL PREMIUM INCOME Investment Income Interest on Bonds ...................$ Interest on Policy Loans ............ Interest on Certificates of Deposits Interest on Advanced Commission ..... Dividends — Preferred Stock Amortization Bonds .................. $ 2,919,874.27 61,305.83 1,927.11 36,957.88 7,164.00 2,252.52 7,656.37 --- M TOTAL INVESTMENT INCOME INCOME FOR PERIOD ENDED DECEMBER. 31, 1973 .... $ 117,263.71 $ 3,037,137.98 port of the First Trustee. Mo-| lion carried. 1 ■:! The Second Trustee, Matthew Kochevar, was now called upon , for his report. j Mr. President and Members of the Supreme Board. We went to the Home Savings and Loan Bank today and checked all the books and found them in perfect order. I was surprised to see the Society’s increase of $300,000.00 with the world situations as they are today. This is my report. “MATTHEW KOCHEVAR, Second Trustee A motion was made by Joseph Šinkovec and seconded by Anton Smrekar to accept the report of the Second Trustee. Motion carried. The President, Joseph J. Konrad, now called on the Third Supreme Board, tentative approval was given to hold the “Annual President’s Ball” at Marlene’s Landmark, October 26, 1974, and more detailed discussions and plans would be included in the agenda for the July 1974 Semi-Annual Board Meeting. A motion for the a-bove from Joseph Šinkovec and seconded by John Kovas was made. Motion carried. With all “Old Business” being resolved, the next item brought to the floor for discussion at this Annual Meeting was “New Business”. At this time our First Vice-President, Ronald Zefran, peti- J Total Expenses We hope that are approved, we $1” if the5e wiH * d'' to increase our lodge J and thus provide bettei iO our members. . I Thanking you for .V° .| generosity, which we k y continue this year, vre Fraternally Y Frank Golf, ^ | President, Lodge No. 1 Mae Barbie, i Secretary-Trea j Lodge No. 1 i bV ^ A motion was made jV aid Zefran to grant the ^ , jf the funds outlined ^ ^ .etter presented by Lode • 1 and seconded by Anth mazin. Motion Carried- ^ The request for l’url ^ j(pj Lodge No. 12, St. Cecilia was a y + f°r ] verbal request .ame amount as was the itie5 .J he Lodge during the Alter hearing Jans for lodge activh'V^’ >ur First Judicial and 0 A was P , moti0V ids -.odge No. 12, who at this Meeting, a nade to grant the with the opportunity 1° Č additional funds for 1 m emplated trip to Deer jj ^ Park, was made by , Iran and seconded by ■‘a * Tomazin. Motion carrie_ Let it be noted in 1 utes that a request pft will be forthcoming froh1 No. 13. (To be continued) Sedeče življenj6 • v* • in cin H Nad 35 odstotkov &r°Ve ^ icdcu je posledica nerve^ W di “sedečega” načina pravijo sodelavci itaW centra za socialno dokuw^ v, A jo po pregledu zaposlen italijanskih mestih. - f Profesor Scarzella je ^pf reimburse St. John’s Society, prečuje prehod new1' ^ our Chicago Lodge No. 13, the stanja v težke patološke ^ amount of $950.00. .(Nine Hun- Hkrati s tem preparatom - ^ tioned the Supreme Board to 1 svetu opisal snov sulpioh _____ o. t _,___, _ o.-.-.i.. 1 . - • , , dred and Fifty Dollars) which poročil telesne vaje in was used to purchase a pool ta- težen način življenja.