CELJE, 12. JUNIJA 1980 - ŠTEVILKA 23 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, mozirje,
; slovenske konjice, šentjur, šmarje prijelšah in žalec
Z UREDNIKO^^'E MfZE
IZDAJATELJSKI SVET: Sestali smo se v torek opoldne in sklenili, da bomo
storili enega najbolj pomembnih korakov v podružbljanju informativne dejav-
nosti - s samim začetkom dela izdajateljskega in programskega sveta, da smo
povsem natančni, saj gre za Novi tednik in Radio Celje. Predsednik izdajatelj-
skega in programskega sveta je bil soglasno izvoljeni Janez Kovačič, svet pa ima
sicer 17 članov, predstavnikov vseh občin soustanoviteljic Novega tednika in
Radia Celje.
Za nas je bil ta dan pravi praznik, saj nam pomeni delo izdajateljskega in
programskega sveta pomembno oporo v bodočih prizadevanjih za materialni
razvoj naše dejavnosti, še bolj pa z vidika krepitve kakovosti našega dela, torej v
informiranju občanov. Njegovo delo bo vse prej kot lahko, vendar nam praznič-
nega vzdušja ni mogla pokvariti niti vsakodnevna običajna -nevihta s tropom
črnih oblakov.
DRAGO MEDVED
NEPOSTENOST ZVISUJE PREMIJE - SLABA KAKOVOST HRANE
BESEDE NISO DOVOU!
Ta posnetek je nastal v 2alcu. Podobno je bilo v vseh osmih občinah celjskega območja.
Zastave, rdeči nageljni, solza v očeh kot spomin na dni preizkušnje, spomin groze na
okupatorjev škorenj in spomin ljubezni, dragocenega prijateljstva v pravem trenutku in na
pravem mestu na Srbe, na bratski narod. Tako je bilo včeraj, je danes in bo jutri. Velik dan
za vso Jugoslavijo in še en zgled za ves svet. Več berite v notranji posebni prilogi.
Foto: T. Tavčar
ZMDA KOZJANSKO 80
220 brigadir/ev je xavihalo rokave
Pesem in brigadirski
»zdravo« sta odmevala v ne-
deljo dopoldne na Kozjan-
skem, ko so v Bistrici ob Sot-
li pred spomenikom Titove
matere brigadirji obljubili,
da bodo vestno in dosledno
izpolnjevali zadane naloge.
Iz otvoritvene slovesnosti, ki
so ji prisostvovali tudi udele-
ženci vlaka bratstva in enot-
nosti, so brigadirji predsed-
stvom SRFJ in CK ZKJ po-
slali pozdravno pismo z na-
slednjo vsebino: »Danes, ko
že 7. začenjamo Zvezno mla-
dinsko delovno akcijo Koz-
jansko, obljubljamo, da bo-
mo izpolnili zaupanje, ki ga
je imel v nas tovariš Tito in
ki ga ima jugoslovanska
družba. Z vso mladostno
zagnanostjo se bomo trudili,
da sprejete naloge čimbolje
opravimo, da čimveč prispe-
vamo k izgradnji naše domo-
vine in še posebno njenih
manj razvitih območij. S
skupnimi močmi bomo pre-
magali še tako zahtevne na-
loge. Tudi letos, kot že vsa
leta nazaj, bomo ohranjali in
razvijali pridobitve naše re-
volucije in NOB, razvijali sa-
moupravljanje, negovali
bratstvo in entonost vseh na-
ših narodov in narodnosti.
Nadaljevali bomo Titovo
pot, čeprav brez njega, ven-
dar z njegovo mislijo.«
V kulturnem delu progra-
ma, ki se je odvijsil na pro-
stem pred osnovno šolo v Bi-
strici ob Sotli, so s svojim
nastopom prisotne, med ka-
terimi je bila tudi Titova se-
strična Ana Kostanj šek, poz-
dravili pevci, recitatorji, čla-
ni ritmične in folklorne sku-
pine. Slavnostni govornik ob
pričetku letošnje Zvezne
mladinske delovne akcije
Kozjansko'80 je bil Ljubo Ja-
snič, izvršni sekretar CK
ZKS, ki je v svojem govoru
mfed drugim ponovil besede
tovariša Tita, ko je med bri-
gadirji na Kozjanskem 2. ma-
ja 1974 dejal: »Delajte, do-
kler ne boste vsega postorili.
Prej ne odidite!« Takratni
obisk tovariša Tita je bil po-
sebna čast za brigadirje in
domačine, bil pa je tudi veli-
ka podpora prostovoljnemu
delu in mladinskim delov-
nim akcijam, ki so v obdobju
sedemdesetih let pognale
korenine in dobile prve iz-
kušnje prav na Kozjanskem.
Kozjansko je listalo prav z
delovnimi ^cijami nekak si-
nonim in dokaz socialistične
solidarnosti, posebej po po-
tresu, leta 1974 in lahko bi
rekli, da je prav ta predel na-
še ožje domovine postal zi-
belka prostovoljnega dela v
Sloveniji. In nemalokrat je
tovariš Tito mladim na de-
lovnih akcijah dejal, da so s
svojim pristopom in od-
nosom položili in utrdili nov
odnos do dela.
- Na akcijah se kujejo novi
ljudje. Tega se mladi iz vseh
koncev naše domovine vse
bolj zavedajo. Iz brigadir-
skih akcij izhajajo obogateni
z mnogimi izkušnjami, ki jih
ne more nadomestiti nobeno
teoretično znanje. In kljub
vsemu so mladinske delovne
akcije morale v svoji razvoj-
ni poti skozi mnoga nerazu-
mevanja, ovire in težave. Ne-
kateri so namreč hoteli do-
kazati, da so delovne akcije
predrage in zato nesmotrne.
Tito pa kljub vsemu ni niti za
trenutek podvomil v njihovo
upravičenost in je doka2^,
da so le-te pravzaprav cenej-
še kot mnogi ekonomisti
izračunavajo, saj pri tem po-
zabljajo, da mladina zgradi
ysak objekt v izredno krat-
kem času in da mladi pri
prostovoljnem delu pred-
vsem gradijo sami sebe. Gra-
dijo soci^stično samou-
pravljanje, neodvisno in
neuvrščeno Jugoslavijo in
skupnost bratskih in enako-
pravnih narodov in narodno-
sti. To je Titova Jugoslavija.
To je Tito.
Predsednik RK ZSMS Bo-
ris Baudek, ki je prav tako
pozdravil brigadirje in vse
prisotne, je s predajo briga-
dirskega praporja koman-
dantu Zvezne MDA Marjanu
Siraju, izročil delovišča mla-
dim rokam. V poletnih me-
secih bodo brigadirji v treh
izmenah in iz dveh naselji -
Bistrice ob Sotli in Šentvida
pri Planini, odhajali na delo-
višča, da bi gradili ceste, vo-
dovodno in kanalizacijsko
omrežje. Prišla bo tudi briga-
da RK, ki bo pomagala so-
cialno šibkim in nemočnim
iz njihovih vsakdanjih tegob.
Prišle bodo brigadirske-
vzgojiteljice in otrokom iz
najbolj oddaljenih vasi in za-
selkov pokazale in razkrile
igro, svet knjig in igrač. In
vse bodo Kozjanci sprejeli
toplo in z ljubeznijo. Navadi-
li so se v teh letih na mlado
pesem, na smeh in veselje, ki
so mladim plačilo za prese-
žene norme, za žulje na ro-
kah. Prazno bi bilo poletje
brez njih in pozimi bolj blat-
ne ceste. Zato skupaj z njimi,
zlasti mladinci iz Kozjanske-
ga, pozdravljajo brigadirske
lastovke s »Hej, ha j bri-
gade!« MATEJA POD JED
zlata plaketa za
tita
V Ljubljani je predse-
dnik predsedstva SR Slo-
venije Viktor Avbelj spre-
jel republiške delegacije,
ki so sodelovale v okviru
letošnjega vlaka »Brat-
stva in enotnosti«. To so
bile delegacije socialistič-
nih republik Srbije, Slo-
venije, Bosne in Hercego-
vine ter Hrvaške. Ob tej
priložnosti so Viktorju
Avblju izročili zlat9 pla-
keto »bratstva in enotno-
sti« za tovariša Tita, ki je
bil največji m najvztraj-
nejši zagovornik teh dveh
besed. Zlato plaketo z li-
stino bodo dali v Muzej
25. maj v Beogradu.
tv
ZAKON O STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
PRGIIOE NEJASNOSTI
O osnutku zakona bi morali temeijito razpravijati
Ce katero, potem je po-
dročje stanovanjskega go-
spodarstva tisto, ki nepo-
sredno in živo zadeva prav
delavce in občane, prav vse
starostne in druge struktu-
re ljudi. Zato je razumljivo,
da mora biti tudi razprava
o osnutku Zakona o stano-
vanjskem gospodarstvu ši-
roka in demokratična, da
bo lahko vsrkala vse pred-
loge in mnenja ljudi, ki jih
je bilo prav na tem po-
membnem polju tudi doslej
izredno veliko.
V Celju so o tem novem
dokumentu že razpravljali
čleini sveta za družbenopKjli-
tični sistem pri občinski
konferenci SZDL, v ponede-
ljek pa tudi člani predsed-
stva občinskega sveta ZSS.
V razpravi so poudarili, da je
osnutek Zakona o stanovanj-
skem gospodarstvu v bistvu
dokument, ki po eni strani
združuje osem sistemskih
zakonov, ki so doslej urejali
to področje odnosov, po dm-
gi strani pa daje dokument
bistveno veljavo uporabni-
kom. Kar zadeva posamezna
določila zakona je največ
razprave sprožilo določilo o
lastni udeležbi. Namreč
osnutek zakona ne določa
zgornje ali spodnje meje od-
stotka, ki bi ga moral v l^do-
če prispevati posameznik od
nabave vrednosti stanova-
nja. Dalje so posebej na seji
predsedstva občinskega sve-
ta ZSS Celje poudarili, da bi
moral osnutek novega zako-
na določneje opredeliti vza-
jemnost in solidarnost pri
združevanju sredstev za
gradnjo stanovanj. Kajti obe
kategoriji sta v osnutku zelo
medlo opredeljeni, izkušnje
pa kažejo, da želijo temeljne
organizacije na področju so-
lidarnosti in vzajemnosti či-
ste in jasne odnose. Razprav-
Ijalci so izrazili tudi bojazen
glede tistega dela osnutka
zakona, ki določa rok za za-
gon dela hišnih svetov oziro-
ma zborov stanovalcev, ki
bodo imeli poslej tudi več fi-
nančnih in drugih pristojno-
sti. Vprašanje je, so p>oudarili
razpravljalci, če je rok šestih
mesecev za vzpostavitev no-
vih odnosov in za zagon dela
v hišnih svetih in zborih sta-
novalcev realen.
V celjski občini bo tekla
razprava o osnutku Zakona
o stanovanjskem gospodar-
stvu do 20. junija. Dotlej mo-
rajo vse osnovne organizaci-
je sindikata temeljito pretre-
sti ta dokument ter stališča
pKJsredovati delegacijam za
skupščino samoupravne sta-
novanjske skupnosti. Ven-
dar pa se ob tem zastavljata
vprašanji: ali je rok za raz-
pravo dovolj dolg in aM je
dokument dovolj razumljiv?
Kajti celjski delavci ne bodo
dobili v roko nobene poseb-
ne obrazložitve tega izredno
pomembnega dokumenta,
kar lahko še kako vpliva na
kcikovost sicer nujno potreb-
no razpravo.
DAMJANA STAMEJČIC
MILAN KUČAN O MEP 80
Predsednik skupščine SR Slovenije Milan Ktičan, ki je
tudi predsednik častnega komiteja za organizacijo IX. Mla-
dinskega evropskega prvenstva v košarki, ki bo v Celju od
22. do 30. avgusta letos, je v Ljubljani v Klubu delegatov
Pripravil prvo tiskovno konferenco o srečanju mladih košar-
karjev. Med drugim je spi^govoril o pomenu te prireditve za
f^daljnjo kvalitetno rast jugoslovanske, še zlasti pa sloven-
ske košarke, ki v zadnjih letih stagnira. MEP 80 bo pomem-
^n tudi s turističnega, gospodarskega in ekonomskega vi-
^ka, predstavlja pa tudi pomemben družbenopolitični ele-
fiient.
Na tiskovni konferenci so še sodelovali Branko Martič
(celjske priprave na tekmovanje). Vili Suster (način tekmo-
vanja) in Sime Oblak (sodniki in delegati). Doslej je bilo
Osem prvenstev, o tega tri v Italiji (Napoli, Porto San Gior-
Sio in Roseto Degli Abruzzi) dve v Španiji (Vigo in Santiago
Campostella) ter po eno v Grčiji (Atene), Franciji (Orleas)
in Jugoslaviji (Zadar). Zdaj je na vrsti Celje!
T. VRABL
Zdaj so mladi, ki so na slovesnosti obljubili, da bodo izpolnjevali zadane obljube, že na
deloviščih v šentjurski in šmarski občini. Ljudje na Kozjanskem so jih sprejeli odprtih
rok in src.
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 23 - 12. junij 1980
Zadnji obisk na domu svoje mame
Predsednik Tito je zadnjikrat obiskal kraje svojega otroštva 10. maja lansko leto.
Na sliki ga vidimo, kako odhaja po stopnicah Javerškove domačije v Trebčah, kjer
se je rodila njegova mama, ki jo je imel zelo rad. Tu v tej hiši je preživljal svoja
otroška leta pri dedu. Tudi nanj so ga vezali prijetni spomini. Ko je lani stopil iz avta
in se ozrl po posestvu, je takoj opazil, da pri hlevu manjka kurnik, ki je nekoč tam
stal. Nič ni ušlo njegovemu ostremu očesu, še manj spominu.
Foto: D. Medved
Srček za Tita
Bilo je kmalu po 1. ma-
ju 1973. leta, ko sem v Ka-
juhovem domu v Šošta-
nju srečal in spoznal ma-
lega, a izredno bistrega
fantiča, takrat komaj 5 let
starega Mohorja Hudeja
ali kratko Horčija, kot ga
kličejo doma v Taboru v
Savinjski dolini.
Čeprav je že sedem let
tega, se še vedno živo
spominjam, kar mi je ta-
krat pripovedoval živa-
hen fantič, iskrivih oči in
hitrih kretenj. Takrat se
mi je zdelo, da je bil še
vedno pod vtisom dogod-
ka, ki ga je skupaj s starši
doživel 1. maja 1973. leta
na Gorenjskem. Nekaj
dni po 1. maju tistega leta
sem bil s prijatelji v Kaju-
hovem domu in se pogo-
varjal o vsakdanjih rečeh.
Nenadoma sem se zdrznil
in postal pozoren na ma-
lega fantiča, ki je naen-
krat sredi lokala na ves
glas vzkliknil: »Očka, glej
Tito!« Kakor vsi navzoči
tako sem tudi jaz začude-
no pogledal kje je Tito,
medtem, ko je fantek že
kazal na fotografijo mar-
šala Tita na steni. Ko je
stopil bUže k zidu, da bi
bolje videl Titov portret,
me je takoj navdušil spri-
čo svoje živahnosti in za-
čel sem ga spraševati to
in ono. Na hitrico mi je
povedal, da je doma iz Ta-
bora, da ga kličejo Horči,
čeprav mu je ime Mohor.
Zaupal mi je, da obiskuje
otroški vrtec Tončke Ce-
čeve v Celju, kjer ga je
njegova vzgojiteljica Dra-
gica med drugim naučila
tudi pesmico Srček za Ti-
ta. Seveda je hitro ves po-
nosen dod^, da je pesmi-
co povedal celo samemu
maršalu Titu, kar pa mu
sprva seveda nisem ver-
jel, misleč, da gre pri veli-
ki ljubezni do našega
predsednika zgolj za otro-
škp domišljijo. In ko sem
vse bolj in bolj radovedno
vpraševal, mi je z očetovo
pomočjo začel pripovedo-
vati o nadvse zanimivem
dogodoku, ki ga je skupaj
z mamico in očkom tega
1973, leta 1. maja doživel
na Gorenjskem.
Bil je za praznik v izre-
dno lepem vremenu na
družinskem izletu. Ko se
je dan že nagibal večeru,
so v Lahovčah blizu brni-
škega letališča srečali ko-
lono vozil, ki se je ustavi-
la pri gostišču Zaje ob
glavni cesti. Kakšna sreča
za malega Horčija - kajti
takrat je prvič, pa čeprav
le za nekaj trenutkov, vi-
del resničnega maršala
Tita, o katerem so v vrtcu
toliko lepega in zanimive-
ga slišali. Horči ni in ni
-»hotel naprej, dokler po-
novno ne vidi Tita, ki je
medtem že odšel v gosti-
šče; sem se je pripeljal po
obisku v Kamniški Bistri-
ci, kjer je bil skupaj z
množico delavcev na pr-
vomajskem pikniku. In
ko se je marŠEil končno
spet pojavil pred gosti-
ščem, ga je iz množice
mali Horči na ves glas po-
klical: »Tovariš Tito, Ti-
to!« In glej maršal Tito ga
je slišal in se obrnil ter
pogledal na fantiča, ki se
je medtem izmuznil iz
množice in že hitel proti
njemu ter klical: »Tovariš
Tito nekaj ti moram pove-
dati!« Ko je maršal postal
pozoren na malega dečka
in njegovo korajžo, mu je
Horči že začel propovedo-
vati;
Srček vroč imam,
komu naj ga dam?
Tebi dragi Tito,
ker te rad imam.
Predsednik Tito ga je
pozorno poslušal in ga
prisrčno pohvalil za lepo
povedano pesmico ter
mu ves ginjen dejal, da ga
ima rad tu^ on.
V. KOJC
NAJDRAŽn AŠIČEV SPOMIN
17. decembra 1977 fantje ansambla Vikija Ašiča nikdar ne bodo pozabili. Na Brdu
pri Kranju so skrbeli za prijetno razpoloženje, ko je svoj 80. rojstni dan praznoval
Franc Leskošek-Luka. Na slavju pa je bil tudi predsednik Tito. Razveselil se je
njihovega igranja in veselo pritegnil z njimi, ko so zaigrali njegovo najljubšo
Pleničke je prala. Ves navdušen se je ob koncu tudi slikal z Ašičevimi fanti. Takrat
so v ansamblu igrali Tone Videč, Jože Leskošek, Lx)jze Pavlič, Ivo Korošec ter Viki
Ašič, pela pa sta Marija Velasko in Cvetko Konec.
JANEZ VEDENIK
MOZIRJE
ČIMVEČ HRANE DOMA!
Se/a občinske konference ZK o kmetijstvu
V ponedeljek, 9. t. m., so se
na petnajsti redni seji sestali
člani občinske konference
Zveze komunistov Mozirje.
Bila je to seja, ki jo je prvič
vodil novoizvoljeni predse-
dnik konference Jože Tlakar
in na kateri so glavno pozor-
nost namenili nekaterim
vprašanjem razvoja kmetij-
stva v občini ter reorganiza-
ciji in delu občinskih uprav-
nih organov ter strokovnih
služb.
Ne samo uvodno poročilo
Antona Vrhovnika, sicer
predsednika izvršnega sveta,
tudi več kot razgibana raz-
prava je opozorila, da gre v
kmetijstvu v občini za veliko
bitko in močna prizadeva-
nja, kako pridelati čimveč
hrane, kako rešiti mnoga
vprašanja višinskih kmetij
itd. in seveda pri tem za nalo-
ge, ki zadevajo tako ZK kot
njene člane.
Ce kje, je zlasti v mozirski
občini kmeUjstvo močno po-
vezano z gozdarstvom. Gre
pač za kmete, ki se ukvarjajo
z eno in drugo dejavnostjo.
In če so v tej razpravi name-
nili posebno skrb višinskim
kmetijam, tega niso storili
zategadelj, da bi jih obravna-
vali kot posebno socialno
skupino, marveč zaradi od-
govornosti skupnosti do ra-
zvoja kmetijstva v višinskih
in tudi obmejnih legah.
Razprava je nadalje opozo-
rila, da ne gre samo za pri-
hodnje naloge, marveč ob
njih tudi za uspehe, ki so jih
v kmetijstvu v občini po za-
slugi Zgornjesavinjske za-
druge, kmetov, občinske
skupščine in drugih že dose-
gli.
V občini je 7900 ha kmetij-
skih obdelovalnih površin,
ki pa se vsako leto zmanjšu-
jejo za okoli 50 ha. In tako se
začenja bitka tudi za očuva-
nje obdelovalne zemlje. Ta
problem bodo morali rešiti
tudi s prostorskim planom.
Posebna skrb je namenje-
na dopolnilnim dejavnostim
v kmetijstvu, med katere so-
di ne samo kmečki turizem,
marveč tudi perutninarstvo,
jagodičevje, zelenjava itd.
Poseben problem so seve-
da višinske kmetije, ki jih je
v občini kar 57% vseh. To so
kmetije, kjer so tudi proiz-
vodni stroški neprimerno
večji, kot v dolini, kjer delajo
v glavnem starejši ljudje in
kjer zaradi opuščanja nasta-
jajo velike praznine. Tu bo
družbena pomoč več kot
nujna. Sicer pa kaže, da se
bodo v občini odločili za po-,
seben program za zaščito iti
nadaljnji razvoj višinskih
kmetij.
Nalog pa seveda s tem ni
konec. Veliko jih je, v zak.
ljučkih so jih na seji konfe.
renče ophedelih v več kot
dvajsetih točkah in se kažejo
ne samo na proizvodnem po.
dročju in samoupravni pove-
zanosti, tudi v tesnejšem po-
vezo vanju z gozdarstvom,
tudi v krepitvi pospeševalne
službe in tudi v dejstvu, da
bo močan le tisti, ki bo doma
pridelal dovolj hrane. V tem
je bistvo glavne naloge, tudi
organizacije ZK. V tem se
kaže tudi odgovornost celot
nega združenega dela, go-
spodarstva, do razvoja iti
krepitve kmetijstva. Pridela-
ti čim več hrane ni le naloga
kmetijskih proizvajalcev,
marveč vseh!
M. BOŽIC
SVEŽENJ UKREPOV PRED VROČIM POLETJEM
ZDAJ GRE ZARES!
Z devalvacijo smo priznali gospodarske grehe
Novi sveženj gospodar-
skih ukrepov, katerega naj-
bolj vidno mesto je v ra-
zmišljanjih preteklih dni,
zavzemala devalvacija di-
narja, bo v marsičem spre-
menil položaj mnogih de-
lovnih organizacij na na-
šem območju in v Celju.
Čeprav bi bilo danes še
težko objektivno oceniti vse
nove probleme in težave, pa
stare v luči novih ukrepov,
smo v razgovoru z mag. Ju-
retom Toplakom, predsedni-
kom komiteja za družbeno-
ekonomski razvoj skupščine
občine Celje, poskušali vsaj
na prvi pogled oceniti žari-
šča največjih težav.
, Nedvomno jih lahko naj-
več pričakujemo na področ-
ju cen, kajti z maksimira-
njem cen oziroma »zamrzni-
tvijo« za določen čas je ve-
dno tako, da manj prizadene
tistega, ki si je tik pred takš-
nim ukrepom cene že »ure-
dil«, zelo pa tistega, ki cen še
ni utegr^ »popraviti«. Tako
je celjski izvršni svet temelji-
teje pretresal cene mnogih
storitev na eni od svojih zad-
njih sej in pri tem ugotovil,
da so cene v letošnjih prvih
štirih mesecih na splošno
presegle dogovorjene okvir-
je za 6 odstotkov; pri tem pa
se niti ne moremo preveč po-
tolažiti z dejstvom, da so šli v
mnogih občinah s cenami še
višje, tudi preko 8 odstotkov
in več. V Celju je problem
pri obrtnih storitvah, čeprav
se je pri tem ves čas vodila
restriktivna politika cen, to-
da nekatere stroke, na pri-
mer frizerska in kemične či-
stilnice cen niso spremenile
že od lanskega avgusta. Del-
no so v Celju sprostili cene v
šivilski in krojaški stroki, še
najbolj pomembno pa so se
povečale cene v gostinstvu,
čeprav je bila vestnost posa-
meznih kolektivov do pravo-
časne ureditve cen za letoš-
nje leto marsikje skoraj za
las prekratka.
Praviloma bi morali pre-
težni izvozniki zaradi deval-
vacije pridobiti, seveda, v
kolikor njihov uvoz ni preve-
lik. Na splošno so z izvozom
v Celju v prvem četrtletju
1980 zadovoljni, saj se je po-
večal za 59,4 odstotke, uvoz
pa v istem času le za 3,7 od-
stotka. Pa vendar to skoraj
bleščečo sliko pokvari že
najmanjši pregled sestave
izvoza: preveč je proizvodov
z nizko obdelavo ali takšnih,
ki so reprodukcijski mate-
rial, tudi potreben domači
industriji, ^ celo surovina.
Naslednje pomembno po-
dročje, o katerem bo celjski
izvršni svet v kratkem teme-
ljito razpravljal, so vprašanja
razpoložljivega dohodka in
čistega dohodka. Čeprav po-
datki in še bolj njihova toč-
nost niše neoporečni, je ja-
sno, da je veliko kršiteljev.
Zbrani so že podatki za go-,
spodarstvo, za negospodar-
stvo pa se še preverjajo. Po-
rast življenjskih stroškov, ki
izsiljuje večjo delitev oseb-
nih dohodkov, lahko v osno-
vi ogroža vprašanja stabiliza-
cije.
Na področju investicij lah-
ko pričakujemo tudi določe-
no »zamrznitev«, saj so nego-
spodarske bile že ustavljene,
čeprav prav v celjski občini
konkretno ni bila ustavljena
nobena tovrstna naložba, od
gosi^darskih pa so se ure-
sničile v Cinkarni, nova va-
Ijama, elektroobločna peč in
žarilnica v železarni Štore in
skladišča v Kovinotehni
Problematični sta dejansko
še vedno, ali pa še bolj, v
EMO in Libeli, čeprav so za-
radi aktualne gospodarske
naravnanosti ol^h naložb v
Celju še kako zainteresirani.
MITJA UMNIK
80 LET
BRASLOVŠKIH
GASILCEV
Ta teden praznuje svoj
krajevni praznik KS Bra-
slovče.
Slavje je združeno z 80-let-
nico gasilskega društva. Ju-
tri bodo ob 17. uri odprli ob-
novljeno cesto Poljče-Ka-
menče. V soboto popoldne
bo gasilsko tekmovanej za
pokal KS Braslovče, ob 18.
uri pa skupna slavnostna se-
ja sveta KS in gasilskega
društva.
J. V.
DOBRNA: V. SIMPOZIJ O
RODNOSTI IN NEPLODNOSTI
Ginekologi in porodničarji, vidni strokovnjaki iz vse Ju-
goslavije, so se prejšnji petek in soboto zbrali na Dobrni n«
simpoziju o aktualnih problemih rodnosti in neplodnosti
Pripravila ga je celjska sekcija Slovenskega zdravniškeg«
društva, za Dobrno pa so se odločili, da bi predstavili mož-
nosti zdravljenja, ki jih je tamkajšnje zdravilišče pridobilo«
novim hotelom.
Delovni program so popestrili s slikarsko razstavo, ki jo j®
pripravila tovarna zdravil Krka in z razstavo farmacevtski
izdelkov. Sicer pa so spregovorili o pomenu balneoterapij«
pri zdravljenju ginekoloških obolenj v Dobrni, o sterilizaciji
žensk in moških z vidika novih zakonskih predpisov in o
bioloških lastnostih materničnega vratu ter njihovih vplivih
na zmanjšano rodnost.
Simpozij, na katerem so izmenjali svoja mnenja in izkuž;
nje najvidnejši strokovnjaki, gotovo pomeni korak naprej
tudi k zdravljenju neplodnosti. Ta se pri majhnem narodi
kot smo Slovenci, pojavlja kar v desetih odstotkih. Pf
skromnem naravnem prirastku je to veliko in zato je pomei|
načrtovanja družine še toliko večji. Tega smo se zavedali
tudi ob sprejemu zakona o načrtovanju družine leta 1978, ^
zagotavlja tudi zdravljenje neplodnosti.	.
MBP
št. 23 - 12. junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 3
veliko breme
proizvodnje
Pri planiranem izkopu pre-
moga v rudniku lignita Vele-
nje, kjer je zaposlenih pov-
prečno 4500 do 4700 rudarjev,
je velik problem izpad delov-
ne sile zaradi bolezni, invali-
dnosti in nesreč pri delu.
V lanskem letu je bilo zabe-
leženih kar 1070 nesreč, od
tefa le 35 težjih (na srečo brez
smrtnih primerov)! V jami
Pesje se je ponesrečil vsak 4.
delavec, v jami Prelogi vsak
3.2, v klasirnici le vsak 10. Na
1000 zaposlenih je bilo 228
nesreč (leto poprej 258), kar
pomeni kar 17.600 izgublje-
nih delovnih dni. V 600 pri-
merih odškodnin zavaroval-
nice, je bilo izplačanih 12 mi-
lijonov dinarjev, kar bistveno
povečuje ceno režijskih stro-
škov odkopa premoga.
Vzrok za takšno stanje je
iskati gotovo v slabi kadrov-
ski (kvalifikacijski) strukturi,
socialnem stanju, prehodne
delovne sile in nespoštovanja
predpisov rudarskega zako-
na in zakona o varstvu pri
delu.
J02E MIKLAVC
SLOVENSKE KONJICE
RAZVOJ JE DINAMIČEN
Industrijska proizvodnja zaostaja
Razvoj gospodarstva v
konjiški občini je tudi v
tem letu živahen. Kljub bolj
zapletenim pogojem gospo-
darjenja so v prvem trome-
sečju dosegli dobre rezulta-
te. Presegli so predvideno
rast celotnega dohodka, po-
večali izvoz, obdržali zapo-
slovanje v začrtanih okvi-
rih, proizvodnja pa se je
umirila in zaostaja za pre-
dvideno.
Fizičen obseg proizvodnje
so temeljne organizacije s
področja industrije povečale
za 6,5 odstotkov. V primerja-
vi z lanskim letom je to ugo-
dno, glede na letošnje 13-14
odstotiio predvideno pove-
čanje pa ne morejo biti zado-
voljni. Zlasti zato ne, ker so
bila predvidevanja utemelje-
na in usklajena. Seveda so
nekateri vzroki taki, da na-
nje niso mogli vplivati. Takš-
ne so težave z nabavo doma-
čih in uvoženih surovin in
matericdov, težave s tekočim
gorivom in manj naročil za
domače in tuje tržišče. Tem
se pridružujejo še nezadost-
na delovna disciplina, izkori-
stek delovnega časa, bolni-
ški stalež in kakovost izdel-
kov.
Večina delovnih organiza-
cij je povečala izvoz. Skupaj
so izvozili proizvode v vre-
dnosti 179,534.000 dinarjev,
kar je za 22,8 odstotkov več
kot v enakem obdobju prete-
klega leta in predstavlja 27,3
odstotka letošnjega plana
izvoza. Zunanjetrgovinska
bilanca je pozitivna, razmer-
je med izvozom in uvozom
pa 73,8:26,2. Kljub temu bo-
do morali vložiti še veliko
truda za boljšo kakovost in
izpolnjevanje rolfov, saj si
bodo le tako zagotovili naro-
čila.
Letošnji osebni dohodki
so v primerjavi z lanskim
povprečjem višji v gospodar-
stvu za 6,1 odstotka. Pri tem
je gospodarstvo ravnalo tako
kot je lepo in prav - osebne
dohodke so dvignili, ko so s
periodičnim obračunom
ugotovili dohodek. Nego-
spodarstvo pa je to storilo že
prej. Tako lahko sedaj ugo-
tavljajo, da je bila rast oseb-
nih dohodkov višja v nego-
spodarstvu in sicer so Isinsko
povprečje presegli za 6,9 od-
stotkov. Med njimi je tudi 14
organizacij združenega dela
in delovnih skupnosti, ki so
prekoračile 10 odstotno po-
večanje Ižinske ravni izplačil.
Izvršni svet skupščine obči-
ne je na svoji seji ugotovil,
da so razlogi za preseganje
opravičljivi in da ni pravih
kršilcev dogovora. Poudaril
pa je, da bodo vsi morali bolj
dosledno upoštevati dogo-
vor o uresničevanju družbe-
ne usmeritve razporejanja
dohodka.
MILENA B. POKLIC
SO BOLNI RES BOLNI?
V celjski občini so se v paketu stabilizacijskih ukre-
pov med drugim dogovorili, da bodo znižali stalež za
10%. Vendar pa podatki prvega tromesečja letos ka-
žejo, da ta dogovor ni bil uresničen. V delovnih organi-
zacijah so stalež bolnih le za nekaj odstotkov znižali, so
pa tudi take delovne organizacije, ki so v prvem trome-
sečju zabeležile celo rahel porast boleznin. To so de-
lovne organizacije Elektro Celje, Cinkarna Celje, Emo
Celje, Opekarna Ljubečna, LIK Savinja, Metka, Aurea,
Nivo, PTT, Moda, Merx, Pohištvo, Oprema, Javne na-
prave in Splošna banka Celje. Porast bolniškega sta-
leža v prvem tromesečju letos v primerjavi s popreč-
jem leta 1979 pa beležijo še Ingrad, Obnova, Cestno
podjetje. Prevozništvo, Avto Celje in Tapetništvo.
Podrobnejši ogled podatkov o odsotnosti z dela za-
radi bolezni pa pokaže, da se je v prvem tromesečju
letos močno povečalo število tistih delavcev, ki so
odsotni z dela zaradi bolezni več kot 30 dni (od 1,72% v
letu 1979 na 2,21 % v prvem tromesečju letos), medtem
ko se je znižal odstotek odsotnosti z dela zaradi bolezni
do 30 dni (od 3,06 v letu 1979 na 2,72% v prvem trome-
sečju letos). To po svoje pove, da se v delovnih organi-
zacijah skupaj z zdravstveno službo trudijo, da bi
zmanjšali odsotnost z dela zaradi bolezni. Vendar še
brez večjih rezultatov.
Ko so na zadnji seji predsedstva občinskega sveta
ZSS Celje obravnavali podatke o odsotnosti z dela
zaradi bolezni, so nekateri od razpravljalcev opozorili
na prakso, da odhajajo delavci v bolniški stalež veliko-
krat tudi neopravičeno. Da so v bolniškem staležu dva
ali tri dni, ker imajo nujne opravke ali delo doma ali pa
celo zato, ker se jim ne ljubi delati. Marsikdo gre v
stalež samo zato, ker mora opraviti specialistične pre-
glede, na katere mora čakati po ves dan in splošni
zdravnik za te dni napiše bolniški list. Razpravljalci so
tudi opozorili, da bi morali zdravniki v obratnih ambu-
lantah narediti več za to, da bi znižali stalež bolnih. Ne
gre za to, so poudarili, da bi se kdorkoli vmešaval v
strokovno delo zdravnikov. Nasprotno. Zdravnik
mora sam presoditi, kdo je zares bolan in kdo ne,
vendar pa bi moral bolje poznati pogoje dela v delovni
organizaciji, za katero opravlja delo v obratni ambu-
lanti. Po drugi strani pa so razmišljanja razpravljalcev
segla tudi na drugo plat in se dotaknila nagrajevanja
po delu. Namreč, v delovnih organizacijah se tistim
delavcem, ki želijo - četudi zdravi - v bolniško, to
splača, ker je nagrajevanje po opravljenem delu še
neurejeno. Če bodo delavci nagrajevanje uredili tako,
da bodo res stimulirani za dobro in produktivno delo
in materialno oškodovani, če ne bodo dobro delali,
potem si bo marsikdo premislil glede bolniškega sta-
leža. Sicer pa bo ostalo vse po starem.
Na seji predsedstva sindikata so se dogovorili, da
morajo sindikalne organizacije v temeljnih organizaci-
jah temeljito spregovoriti o bolezenskih izostankih de-
lavcev. Predvsem v tistih seveda, ki beležijo povečanje
odsotnosti z dela zaradi bolezni delavcev. Pa tudi v
osnovnih organizacijah sindikata delavcev Zdravstve-
nega centra bi morali o tej problematiki temeljito spre-
govoriti, saj lahko prav oni, zdravstveni delavci, z
boljšo organizacijo dela, z uvedbo turnusnega dela in z
drugimi ukrepi izboljšajo sliko bolezenskih izostankov
delavcev.
DAMJANA STAMEJČIC
LOVNA ČAROVNICE, ALI
SREDNJI VEK ZA
DEMOKRATIČNE ODNOSE
Demokracija niso le pravice,
so tudi dolžnosti. Višja je oblika
demokratičnosti, večje so dolž-
nosti in družbena zavest. Vre-
dnota pravice do mišljenja in
izpovedovanja stališč je hkrati
dolžnost pustiti mišljenja in
stališčem tudi drugim. Do re-
sničnih demokratičnih odnosov
je treba dozorevati, dosegati
večjo stopnjo osebne kulture ter
razgledanosti.
Pojavi, posamični sicer, da
posamezniki in skupine avtar-
kično in samovoljno razglašajo
za prav samo tisto, kar je zraslo
na njihovem zeljniku, so huda
cokla rasničnim demokratič-
nim odnosom.
Nedavni primer, ko so občanu
iz Rogatca, ki je povedal svoje
mnenje in interes, obesili etike-
to šovinizma, je že eden takih.
Želja po stalnem zdravniku, ki
bi se vživel v svoj okoliš in
hkratna želja, da bi bil to člo-
vek, s katerim se je mogoče spo-
razumevati, je dregnila sicer v
konkreten primer, ni pa nobene
podlage, da bi komu šteli to za
zlo, če vendar dobro vemo, da je
bilo vse skupaj izrečeno v želji
po boljši zdravstveni varnosti,
njenem boljšem funkcioniranju.
Tudi v Jurkloštru, oziroma na
Marofu so hitro poiskali črno
ovco. Krajanko, ki je bolj po
naključju kot hote prišla v stik
z našo novinarko, so zdaj obso-
dili posamezniki vsega mogoče-
ga, celo krivde, da je do ukini-
tve ekonomije sploh prišlo, da
se je »Novi tednik« vmešal v
stvar itd. Občanko smo obiskali
samo zato, ker je ena od intere-
sentk za najem zemlje. Na pro-
blem Marofa smo bili opozorje-
ni na seji konference ZK v obči-
ni Laško, odgovorni urednik pa
je za primer slišal v sosednji
Planini, torej v šentjurski obči-
ni. Iskali smo tudi nekatere dru-
ge krajane, vendar jih nismo
našli. Sicer pa ni povedala nič
takega, kar bi ne bilo znano s
sestanka s kmeti, oziroma iz pi-
smenih obvestil, ki jih je dobil
po pošti občinski izvršni svet.
Dobili smo tudi pismo, ki z
bičem šviga po vodstvu zadru-
ge, po tem in onem od prizada-
tih v primeru Marofa, toda
hkrati zahteva od nas, da ostane
v anonimnosti, ker je kraj pač
majhen... V skrbi za lastno ne-
dotakljivost pa seveda ne izpu-
šča očitkov na račun prej ome-
njene tovarišice, ki je javno, ne
da bi skrivala svojo identiteto,
izrekla svoje mnenje. Čigavo
ravnanje je zdaj bolj demokra-
tično?
Demokratičnost je samo ena -
odprta. To je pogum, pokazati
na problem in nositi tudi odgo-
vornost za svojo izjavo.
Podobno se dogaja v odnosih z
ljudmi, ki so nosilci javnih
fimkci j, vendar v določenih pri-
merih in v kakšnem kočljivem
časovnem trenutku niso pri vo-
lji govoriti, dajati stališča, če-
ravno jih javnost političnega
dela k temu zavezuje. A to je že*
tema za nov komentar!
JURE KRASOVEC
VŠOŠTANJU
O ENERGETIKI
Zveza energetikov Slove-
nije in društva energetikov
Šoštanj prirejata pod pokro-
viteljstvom šoštanjskih ter-
moelektrarn že 3. strokovno
posvetovanje o tehnologiji
energetskih objektov, ki bo
od 11. do 14. junija v Šošta-
nju. Izbrane teme posvetova-
nja zajemajo aktualne pro-
bleme, ki se več ali manj po-
javljajo v vseh energetskih
objektih. Gre za teme s po-
dročja telmologije voda, go-
riv in maav v termoelektrar-
nah in industrijskih obratih.
Vsa posvetovanja bodo v
domu kulture v Šoštanju, or-
ganizatorji pa so uspeli pri-
dobiti k sodelovanju kot pre-
davatelje znane strokovnja-
ke iz domovine in inozem-
stva. Računajo, da se bo po-
svetovanja udeležilo okrog
100 udeležencev iz vse Jugo-
slavije in tujine. Zadnji dan
posvetovanja, v soboto, pa si
bodo udeleženci posvetova-
nja po izbiri lahko ogledali
šoštanjske termoelektrarne,
toplovodno postajo v Vele-
nju in toplarne v Ljubljani
ali tovarno papirja Sladko-
gorska.
V. K.
BRANKO
KVAR
Čeprav je doma iz Plati-
novcev 1, p. Grobelno pri
Šentjurju, pa smo ga sre-
čali pred dnevi čisto na
drugem koncu Slovenije,
visoko v hribih, kjer na
jugoslovansko-italijanski
meji v karavli Zasl^ v
krajevni skupnosti Žaga
služi vojaški rok. Pravza-
prav je takrat, ko smo ga
srečah', že odšteval dneve,
ki jih bo še preživel kot
vojak na najbolj občutlji-
vem mestu, to je pri varo-
vanju naše meje.
Karavlo Zaslap smo
obiskali med letošnjim
35. športnim prvenstvom
Ljubljanskega armadne-
ga območja, ki je bilo ves
teden v Tolminu. V enoti
starešine Zvonka Mark-
sla smo srečali Branka
Kvara, kije tisti dan prev-
zel dirigentsko palico ali
kuhalnico v kuhinji.
~ »Naš glavni kuhar je
odšel k zdravniku pa sem
ga zamenjal. Rad kuham
in tudi znam. Danes bom
pripravil juho z rezanci,
pečene piščance, pire
krompir in špinačo.«
Branko Kvar je živel na
kmetiji (doma imajo so-
dobno urejeno kmetijo,
kjer prevladuje živinore-
ja), obiskoval in končal
kmetijsko šolo v Šentjur-
ju ter se nato zaposlil v
tovarni traktorjev v žele-
zarni Štore. »Starši so še
pri moči in še zrhorejo sa-
mi opravljati s kmetijo,
zato sem se zaenkrat za-
poslil. Kasneje pa se bom
prav gotovo vrnil domov.
Ko bom slekel vojaško
obleko, bom ponovno od-
šel v tovarno traktorjev.«
Ob letošnjem Dnevu
mladosti je bil Branko
Kvar deležen v svoji enoti
še posebne pozornosti,
saj je edini prejel značko
vzornega vojaka. To je
dobil za vestno delo ter za
OBRAZI
dober, tovariški odnos do
prijateljev vojakov. »Po-
nosen sem na to prizna-
nje. Verjemite, če bi še
enkrat služil vojaški rok,
bi ga ponovno želel na ka-
ravli. Res je to odgovorno
delo, vendar smo kot veh-
ka, dobra družina, ki
zmore vse. Do prvega na-
selja v dolini je devet ki-
lometrov, zato tja prepo-
gosto ne hodimo, pač pa
se zadržujemo v naši vo-
jaški sobi s televizorjem,
šahovnicami, knjigami in
časniki, zdaj, ko je lepše
vreme in se je stopil sneg
pa urejujemo tudi naš
»zeleni plan«.
V karavli, ki je na naj-
bolj zahodnem delu Ju-
goslavije, letno ni štiri
mesece sonca. Zlasti letos
je bilo veliko snega, ki se
je dolgo zadržal. Pa tudi
krmežljavo vreme ne mo-
re skaliti vedrega razpolo-
ženja v tistem majhnem
pa tako pogumnem in
vestnem vojaškem kolek-
tivu, kjer imajo tudi
»vzornega« vojaka Bran-
ka Kvara iz Platinovec 1
pri Grobelnem.
TONE VRABL
ZVEZA LOVSKIH DRUŽIN CELJE
NE LE HAJKA S PUŠKO!
1000 lovcev opravilo različne oblike izobraževanja
Ko so na seji skupščine
Zveze lovskih družin v Ce-
lju, ki je bila pred dnevi,
pregledali delo v minulih
štirih letih, nikakor niso
mogli mimo nekaterih
uspehov, iše zlasti plodno je
bilo delo desetih komisij,
pomembno dejstvo pa je, da
so vse delo opravili prosto-
voljno, saj je na Zvezi redno
zaposlen le en človek.
O ogromnem opravljenem
delu priča že kar delo komi-
sije za vzgojo in izobraževa-
nje. Skozi različne oblike
izobraževanja je šlo okrog
1000 lovcev in če upošteva-
mo, da je bilo v zvezo včla-
njenih 1800 lovcev, potem v
prizadevnost ne gre dvomiti.
V štirih letih so organizirali
tečaje za lovce pripravnike,
lovce mentorje, preglednike
divjadi, dvomesečne tečaje
je obiskovalo 120 lovcev pri-
pravnikov, tu so bili tečaji za
referente za splošni ljudski
odpor, strokovna predava-
nja, tečaji za blagajnike (po
uvedbi novega blagajniške-
ga poslovanja), lovski izpiti
in še bi lahko naštevali. Na
42 kinoloških prireditvah je
sodelovalo več kot 900 vo-
dnikov in v zvezi so usta-
novili lastno kinološko druš-
tvo. Posebna pozornost je bi-
la namenjena ljudski obram-
bi in družbeni samozaščiti.
Prav na tem področju so
pravzaprav orali ledino. Po
zaslugi komisije ^ LO in DS
imajo v vseh lovskih druži-
nah izdelane varnostne oce-
ne, na osnovi le teh pa tudi
obrambne načrte, ki so us-
klajeni z obrambnimi načrtih
krajevnih skupnosti. Lovci
aktivno sodelujejo pri vseh
obrambnih akcijah v svojih
krajih in občinah, uspeh pa
ni izostal niti ob akciji Nič
nas ne sme presenetiti. Lov-
ska družina Rečica pri La-
škem je bila na primer zadol-
žena za čuvanje vodovodnih
objektov na Smohorju, ki so
pomembni za Laško in oko-
liške vasi. Pri tem so se prav
vsi lovci še kako izkazali.
O uspehih bi še lahko pisa-
li. O tem naprimer, koliko so
napravili na področju gojitve
in varstva divjadi. Kar po se-
dem bazenskih posvetov v
zadnjih štirih letih so pripra-
vili. Izkazali so se tudi v
strelstvu, saj so dosegali naj-
višja mesta v republiki ter
tudi na mednarodnem tek-
movanju na avstrijskem Ko-
roškem. Za uspešno delo je
Zveza lovskih družin Celje
prejela vrsto priznanj in odli-
kovanj, pet LD je prejelo naj-
višja priznanja slovenske
Lovske zveze, prav tako pa
tudi 190 posameznikov.
Vsekakor pa bo držalo, da
so poglobili delo na področ-
ju delegatskih odnosov. V
delo zveze so pritegnili 100
novih lovcev. Prizadevali so
si, da bi delo zares temeljilo
na čim več lovcih, pa čeprav
so še vedno težave s tem, ker
so lovci prihajali na seje ne-
pripravljeni, ker niso zasto-
pali mnenja svoje lovske ba-
ze. Prav na tem področju bo
treba še precej delati.
.TANK7 VFDENIK
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 23 - 12. junij 1980
NOVO V TOPLOTNI TEHNIKI EMO
PAMET - BOUŠA KOT...
Brez licenc in le z domačim znanjem
Da smo že nekaj časa v
precejšnjih energetskih za-
gatah, ne vemo samo zaradi
prepovedi vožnje z avtomo-
bili ob določenih dnevih.
Prav zato smo še posebej
lahko veseli informacij o
nekaterih energetskih ak-
tualnih in ustalitveno po-
membnih dosežkih doma-
čih delovnih organizacij.
Naložba za novo tovarno
energetske opreme v okviru
celjske delovne organizacije
EMO se motovili v svoji do-
končni finančni konstrukci-
ji, pri čemer ji z devalvacijo
dinarja začeti novi sveženj
gospodarskih ukrepov zvez-
ne vlade, ne bo prav nič olaj-
šal poti do dokončne po-
dobe.
Razvojna službe in razvoj-
ni delavci v EMO, še posebej
za vprašanja toplotne tehni-
ke, pa so že pripravljeni in
usposobljeni za proizvodnjo
energetske opreme. Njihovo
znanje je danes že na takšni
ravni, da vsaj na področju to-
plotne tehnike in klimatiza-
cije skoraj nimajo hude kon-
kurence. Skratka: s svojim
lastnim znanjem so sposobni
že danes proizvajati oziroma
izdelovati velike energane -
kompletne energetske ob-
jekte za pridobivanje toplot-
ne ali električne energije, ki
bi jih zlasti s pridom lahko
uporabljali v tekstilni in le-
sno-predelovalni industriji.
Pri tem kaže posebej pod-
črtati, da so Emovi delavci v
razvoju veliki specialisti na
področju izgorevanja doma-
čih premogov. Začetki njiho-
vega razvoja na tem področ-
ju segajo v leto 1968 in ka-
sneje, kjer ao si še posebno
veliko izkušenj pridobili pri
trajno žarečih pečeh, pa kot-
lih s kurjavo na trda goriva.
Prav tako so v tem času
spoznali, da se niso mogle
obnesti nobene tuje hcence.
Znotraj sklopa toplotne te-
hnike in klimatizacije uspeš-
no poteka tudi proizvodnja
kotlov na paro, vročo vodo
ter na vsa mogoča goriva,
kot so zlasti v zadnjem času
trda goriva spet aktualna in
energetsko zanimiva, pa plin
in olje. V ta celotni proiz-
vodni sklop spadajo še radia-
torji, peči in klimatske na-
prave.
V	sedanji ponovni rene-
sansi premoga je zlasti zani-
miv izdelek kotel s kapacite-
to pol megavata, kjer gre za
specialni kotel na kurjavo z
domačim premogom. Za laž-
jo predstavo pa povejmo, da
pri omenjeni kapaciteti le-ta
že lahko ogreva večji stano-
vanjski blok ali na primer šo-
lo. Pri tem izdelku še vedno
prevladuje stara tehnologija
kurjenja.
V	EMO so, tudi glede na
ekološke vidike, razvili dve
možnosti uporabe nove te-
hnologije pri napravah za
kurjenje s premogom: ali
vplinjanje premoga, ali pa iz-
gorevanje v zvrtinčeni ali ta-
koimenovani fluidni plasti.
Prav zadnja možnost oz. te-
hnologija daje jasne in otip-
ljive prednosti: po obsegu
manjša kurišča, v katerih je
mogoče kuriti s kalorično
manj vrednimi premogi; pre-
mog lahko vsebuje 85 od-
stotkov vlage in v kurišču je
mogoče sprožiti ustrezne ke-
mična re^cije, s katerimi se
na primer lahko izloči žve-
plo. Najoptimalnejši so takš-
ni kotli, Id bi imeli kapacite-
to 7 megavatov, sicer pa je
razvojna usmeritev v EMO
naravnana tudi na takšne s
kapacitetami do 20 megava-
tov. In tudi na takšno proiz-
vodnjo so v EMO pripravlje-
ni že prihodnje leto ali čez
dve! MITJA UMNIK
V GORENJU
REKORDEN
IZVOZ
Čeprav v velenjskem Go-
renju, pa tudi v vsem sozdu,
ni malo težav zaradi pomanj-
kanja reprodukcijskega ma-
terijala iz uvoza, pa tudi od
domačih dobaviteljev, so
vseeno lahko dokaj zadovolj-
ni z izvoznimi rezultati v
prvih petih mesecih letoš-
njega leta. Se posebno so po-
večali izvoz napram lanske-
mu letu prav v osrednji de-
lovni organizaciji, v velenj-
ski tovarni gospodinjske
opreme, ki je po podatkih
Gospodarskega vestnika št.
21 od vseh regijskih delov-
nih organizacij v sloven-
skem merilu »zlezla« najviš-
je na lestvici »Dvesto največ-
jih v SRS«. To najvišje regij-
sko. mesto je šesto in pomeni
v primerjavi z letom 1978 ce-
lo dva klina višje!
Pa poglejmo, kam vse
izvažajo v Gorenju? Prodaja-
jo v 60 držav. Največ prodajo
v države zahodne Evrope, od
tega zelo veliko v ZRN in
Francijo, veliko izdelkov Go-
renja pa je najti na tržiščih
neuvrščenih dežel, med nji-
mi v Egiptu, Nigeriji in Ira-
ku. Prav prejšnji mesec so
izvoz v TGO Gorenje pove-
čali za 63 odstotkov!
V kombinatu lesne industrije Logatec od lani uspešno
obratuje EMO kotel za kurjenje z lesnimi odpadki s kapa-
citeto 10 megavatov.
INDE VRANSKO
SAMI BODO PRODAJAU
Z Ljubljančani pa so nezadovoljni
v Koteksu Tobusu TOZD
Inde na Vranskem sicer
imajo razloge, da bodo 20-
letnico, ki bo konec tega
meseca, proslavili z vese-
ljem, saj so zadnje čase pre-
magali vrsto težav v zvezi z
nedisciplino, zaostalo mi-
selnostjo in še čem, toda ve-
selje bi bilo večje, ko bi bili
tudi rezultati v letošnjem
prvem četrtletju takšni kot
so jih načrtovali. Za pogo-
vor smo zaprosili predse-
dnico delavskega sveta Bre-
do Rančigaj.
B. Rančigaj: »Rezultati
gospodarjenja v letošnjem
prvem četrtletju niso takšni
kot smo jih planirali. Vzroke
je treba iskati v nekaterih
objektivnih okoliščinah. Na
domačem trgu se pozna ra-
hel padec kupne moči, zara-
di zaostrenih pogojev gospo-
dairjenja pa tudi trgovci rtianj
naročajo. Na svetovnem trži-
šču so težave v konkurenč-
nosti. Zunaj cene surovinam
upadajo, pri nas pa celo na-
raščajo. Tako ni naključje, če
smo tudi izvozili manj kot
smo načrtovali. Res pa je, da
so naši izdelki še vedno do-
brodošli v Zvezni republiki
Nemčiji, Švici, Avstriji, ZDA
in na Irskem. Precej usnje-
nih izdelkov izvozimo tudi v
Nemško demokratično repu-
bliko. Vse to pa pomeni, da
so naši izdelki kakovostni in
modni, če lahko prodajamo
pravzaprav na najbolj za-
htevnih tržiščih.«
NT: Težave pa seveda ni-
so samo objektivne narave.
B. Rančigaj: »Seveda ne.
Na Vranskem menimo, da bi
morala prodajna služba v
Koteks Tobusu več storiti.
Bolj bi si morala prizadevati
glede na situacijo kot je. Ne
zdi se nam prav tudi to, da
grosist zasluži povprečno
skoraj 3000 dinarjev več na
mesec kot proizvodni dela-
vec v isti delovni organizaci-
ji. O tem smo se odkrito po-
govarjali na delavskem sve-
tu in sprejeli smo sklep, da v
Inde na Vranskem organizi-
ramo lastno prodajno služ-
bo. Dve leti smo poslušali le
obljube, da bo boljše, pa še
doslej ni bilo kakovostnejših
premikov. Z lastno prodajno
službo bomo lahko ustvarjali
neposredne j še stike, s tem
pa bomo tudi zapolnili proiz-
vodne zmogljivosti, omogo-
čili boljšo organizacijo dela
in povečali produktivnost, s
katero je sedaj še največ te-
žav. Vse to bo pogojevalo, da
se bomo rešili zalog usnjenih
izdelkov, ki že tako okrnjena
obratna sredstva še bolj
obremenjujejo.«
NT: Razmišljate morda o
kakšnem novem proizvo-
dnem programu?
B. Rančigaj: »Tudi to je
ena izmed osnovnih nalog,
ki nas čaka. Rešitev vidimo v
razširitvi tapetniškega kon-
fekcioniranja. Konfekcioni-
rali bomo samo usnje, ki ga
sami proizvajamo. Že smo se
povezali z industrijo pohiš-
tva Lipa Ajdovščina. Vsi pa >
se zavedEimo, da bomo mora-
li še bolj upoštevati zahteve
domačega in tujega tržišča.
Za tiste, ki še ne vedo, naj
zapišemo, da je proizvodni
program Inde Vransko izre-
dno zanimiv. Omeniti je tre-
ba moško in žensko usnjeno
konfekcijo, tapetniško kon-
fekcioniranje, dekorativne
usnjarske izdelke in še bi
lahko naštevali. V sklopu In-
de je tudi lastna usnjarna.
Ljudem radi napravijo tudi
individualne usluge, ki se
nanašajo na strojenje, sicer
pa v posebni delovni enoti
izdelujejo tudi hitrovarilne
kotle in sisteme za razvoz fe-
kalij za kmete.
JANEZ VEDENIK
ŠTORSKI TRAKTORJI IN
VKLJUČEVANJE OBRTI IN
DROBNEGA GOSPODARSTVA
Vključevanje drobnega gospodarstva v proizvodni program
tovarne traktorjev v Storah je bila osnovna tema dveh po-
slovno-komercialnih dnevov, ki so jih prejšnji teden v štor-
skem Kulturnem domu pripravili predstavniki železarne Store
ob pristnem sodelovanju in spodbujanju s strani Zavoda SRC
Golovec iz Celja.
Sklicatelji so z razgovori, katere so okvirili z razstavo in
pregledom konkretnih možnosti sodelovanja za zainteresirano
drobno gospodarstvo in zasebno obrt, v glavnem zadovoljni:
udeležilo se jih je v dveh dneh blizu sedemdeset predstavni-
'kov.
Storska tovarna traktorjev je najbolj zainteresirana za sode-
lovcinje na treh področjih: pri odpreskih do debelin 4 milime-
tre in preš do 150 ton; pri odkovkih in njihovih obdelavi do
največje teže med 20 in 30 dekagrami in pri plastičnih elemen-
tih, kot so maska, ročke in podobno.
Prav tako so predstavniki tovarne traktorjev in iz delovne
skupnosti za komercisilne posle, predstavili proizvodni pro-
gram ter njegove razvojne možnosti do leta 1985.
Kljub znanim ekonomskim in drugim problemov štorske
proizvodnje traktorjev, predvsem gre za velike izgube, je
usmeritev za naslednje srednjeročno obdobje jasna, ne glede
na to, v kakšnem in katerem samoupravno organiziranem ali
drugačnem okvirju bo delovala tovarna traktorjev v Storah.
Več o teh problemih in uresničevanju sanacijskega programa
tozda tovarne traktorjev v železarni Store je bilo govora na
včerajšnji problemski konferenci na pobudo železarskih os-
novnih organizacij sindikat^i. Več o tem v prihodnji številki
NT!	MITJA UMNIK
VARČEVANJE DEVIZ
VARNEJŠA OGNJENA IGRA
Nov uspeh tekstilne tovarne Prebold
v soboto so delavci tek-
stilne tovarne Prebold pri-
kazali dva nova izdelka, ki
sta že pričela osvajati jugo-
slovansko tržišče, o pred-
nostih in kakovostih Prefla-
ma in Neplama pa so se lah-
ko pred tednom civilne za-
ščite prepričali tudi gasilci
iz žalske občine. Skoraj ni
bilo mogoče verjeti očem! V
zaščitnih oblekah z imenom
Preflam in Neplam so se ga-
silci dobesedno sprehajali v
ognju.
Na dveh novih izdelkih je
največ delal inženir Brane
KAJTNA. Povedal nam je,
da je Preflam z dodatno oz-
načeno črko R specialno za-
ščitno sredstvo za približeva-
nje ogniu. Ali drugače pove-
dano. Ce človek, oblečen v
Preflam, stoji 50 milimetrov
stran od toplotnega vira s
temperaturo 1500 stopinj
Celzija, kar devet sekund ne
bo občutil najmanjše boleči-
ne. Preflam je iz bombažne
tkanine, ki je na poseben na-
čin aluminizirana. Deluje na
principu odboja svetlobnih
in toplotnih žarkov, ki jih od-
bije kar 95%. V primeru, da
bi se tkanina poškodovala,
ne bi nastala luknja, pač pa
bi tam zoglenela, tako da bi
gasilec še vedno imel čas, da
bi pravočasno zapustil me-
sto, kjer ga objemajo ognjeni
zublji. Obleka tehta okrog
dva kilograma, človek je v
njej okreten, pa še poti se ne
v njej. Je popolnoma nestru-
pena in ne povzroča nikakrš-
nih kožnih alergij. Vse to za
obleke iz azbesta ne velja.
Neplam je prav tako name-
njen za zaščito. Ne gori in
ščiti tudi proti infrardečim
žarkom. Obleke so narejene
tako, da odsevajo svetlobo in
gasilca je moč opaziti tudi
ponoči. Tako je njegova var-
nost večja. Oblačilo ne pre-
pušča vode, podlaga vpija
pot, pri vhodu v plamen pa
ostane v njej čim več zraka.
Obe novi tkanini imata še
vrsto drugih prednosti. Že
doslej se zanju zanimajo ga-
silci, delavci v železarnah in
livarnah, na letališčih in pri-
padniki JLA. Vsi dosedanji
testi govore q izredni kako-
vosti, ki ni nič slabša kot pri
podobnih tkaninah iz uvoza.
Obleke iz teh materijalov
prav tako šivajo konfekcio-
narji v TTP.
Oba izdelka pa hkrati po-
menita, da bomo v Jugosla-
viji prištedili precej deviz,
saj je bilo treba sedaj podob-
ne tkanine uvažati. Te pa so
bile še dražje kot so prebold-
ske. Razvojni oddelek TTP
in še zlasti Brane Kajtna si
prav gotovo zaslužijo pohva-
lo. Hkrati pa je njihovo za
vzpodbudo tudi drugim.
Navsezadnje so tudi takšne
stvari še kako pomembne v
akciji za ustalitev našega go-
spodarstva.
JANEZ VEDENIK
jože volfand v
uubuani
Na drugi seji skupščine
CGP »DEL0» dne 5. juni-
ja 1980 je bil imenovan za
urednika kulturne rubri-
ke dnevnika »DELA« Jo-
že Volfand, znan družbe-
nopolitični in kulturni
delavec ter novinar.
Med njegovimi številni-
mi dosedanjimi zadolži-
tvami je potrebno omeni-
ti, da je bil več let glavni
urednik Novega tednika
in Radia Celje, nato pa
pet let predsednik občin-
ske konference SZDL
Celje.
št. 23 - 12. junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 5
SLOVENSKE KONJICE
ZA VEC OBRTI
poudarek proizvodni obrti
Razvoj malega gospodar-
stva v konjiški občini zao-
staja za razvojem celotnega
gospodarstva. Posebna ko-
misija je naredila analizo
razvoja in predvidela smeri
za naprej.
V zadnjih desetih letih je
malo gospodarstvo v konji-
ški občini zaostajalo ne le v
primerjavi s siceršnjim ra-
zvojem v občini, ampak tudi
v primerjavi z razvojem obrti
v regiji. Bolj ali manj je bilo
prepuščeno posameznikom.
Z ustanovitvijo obrtnega
združerija je m^o gospodar-
stvo pričelo delovati bolj or-
ganizirano, a še ne dovolj.
Zato je posebna komisija
pripravila pregled razvoja in
začrtala ustrezne smeri do le-
ta 1985. O tem je spregovoril
na svoji seji tudi izvršni svet
in sklenil, da bodo predloge
komisije vključili v pripravo
temeljev plana za naslednje
srednjeročno obdobje.
Možnosti razvoja in potre-
be po obrtnih dejavnostih so
še veUke. Pri storitvenih obr-
teh je precejšnje pomanjka-
nje na področju stavbnih, in-
štalaterskih in osebnih stori-
tev. Gostinska dejavnost je
dokaj dobro razvita. Z njo se
ukvarja 17 zasebnih gpstin-
cev. Zlasti tisti v krajihj kjer
ni možnosti za družbeno pre-
hrano, bodo morali popestri-
ti svojo ponudbo. To bo se-
veda vplivalo tudi na uvrsti-
tev v kategorijo. Najbolj raz-
širjena dejavnost' v občini je
avtoprevozništvo. Z njim se
je konec leta 1979 ukvarjalo
kar 63 občanov - to je več
kot 30 odstotkov vseh obrt-
nikov v občini. Glede na po-
trebe gospodarstva, nego-
spodarstva in zasebnikov, te
dejavnosti zaerikrat ne bi bi-
lo potrebno posebej razvija-
ti. Nujno pa bo potrebno ra-
zvijati visokoproduktivne
obrti kot spremljajoče dejav-
nosti industrije.
S proizvodno obrtno de-
javnostjo se trenutno v obči-
ni ukvarja 42 samostojnih
obrtnikov. Predelava kovin
in nekovin, lesa, usnja in pla-
stike ter izdelovanje živil za-
htevajo veliko vlaganj v
osnovna obratna sredstva, v
večini primerov je potrebno
stalno tržišče, pa tudi medse-
bojno povezovanje. Poleg te-
ga morajo precejšen del su-
rovin in reprodukcijskega
materiala uvažati. Vse to
zmorejo le v tesnem sodelo-
vanju z-združenim delom, za-
to bomo morali še bolj kot
doslej razvijati kooperantske
odnose.
Pri hitrejšem in boljšem
reizvoju obrti bodo morali so-
delovati vsi - tako obrtniki
in obrtno združenje kot tudi
delovne organizacije z razvi-
janjem kooperantskih od-
nosov, izobraževalna skup-
nost, delavska univerza in
skupnost za zaposlovanje s
poklicnim usmerjanjem, sta-
novanjska skupnost z zago-
tavljanjem takšnih projek-
tov, kjer bi našU prostore tu-
di obrtniki, davčna uprava s
stimulativno davčno politi-
ko, banke z ustreznimi kre-
ditnimi pogoji, pa tudi inš-
pekcijske službe s prepreče-
vanjem šušmarstva.
MBP
tkanina
spreminja
podobo
Novembra lani je »Tka-
nina« Celje pričela z izva-
janjem programa obnovi-
tvenih del, ki so si jih za-
črtali v tem srednjeroč-
nem obdobju. Obnovili
so priročno skladišče za
oddelke blagovne hiše,
upravne prostore, prostor
za aktivnost samouprav-
nih organov in družbeno-
političnih organizacij,
garderobo za zaposlene,
racionalnejše centralno
gretje, posodobili so hla-
dilni sistem in telefonsko
omrežje itd. V torek do-
poldne pa je bila svečana
otvoritev tretjega nad-
stropja blagovne hiše s
sodobno urejenimi oddel-
ki in opremo, kjer bo na-
čin prodaje samoizbiren.
V tem nadstiopju so ure-
dili tudi prostor za druž-
beno prehrano ter prije-
ten kotiček za utrujene
kupčeve noge. m. a.
PISMO IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI MEDLOG
00 BESEO K DEJANJEM?
Bo v Joštovem mlinu tehniški muzej?
Pred dnevi smo dobili v
uredništvu pismo, naslovlje-
no je na Merx Celje (pa po-
slano v vednost še na Zavod
za spomeniško varstvo, ob-
činski komite ZK, predsed-
stvo občinske skupščine.
Muzej revolucije. Združenje
obrtnikov Celje-Žalec in na
Turistično društvo), kjer od-
bor za vzdrževanje Joštove-
ga mlina pri krajevni skup-
nosti Medlog na novo odpira
možnosti za ureditev tehni-
škega muzeja v tej zgodovin-
ski hiši.
Odbor, ki je bil ustanov-
ljen na pobudo Zavoda za
spomeniško varstvo in ob-
činskega komiteja ZK Celje,
(predsednik odbora je Lu-
dvik Dermol) opoz£irja na
dejstvo, da obiskovalci spo-
minske sobe v nekdanji
mlinski pisarni pogrešajo
stvari, ki sicer sodijo k takš-
nim in podobnim objektom.
To so sanitarije, voda, neka-
teri si želijo videti še kaj več
kot samo spominsko sobo.
Ob mlinu tudi ni več Ložni-
ce, okolje še vedno ni po-
vsem urejeno, skratka, točka
na katero opozarjajo mnoge
turistične objave ne izpolni v
celoti pričakovanja obisko-
valcev, bolje rečeno, obisko-
Vcilci bi Icihko videli več kot
lahko vidijo danes - glede na
zgodovinski pomen objekta.
V pismu je omenjeno, da je
odbor že na svoji prvi seji
razpravljal o večji funkcio-
nalnosti stavbe. Predlog od-
bora je.tak, da bi pritlične
prostore v mlinu uredili za
tehniški muzej, v enem delu
pa vzorčni mlin, ki bi delal in
bil tudi rentabilen. V tem de-
lu stavbe so tudi sanitarije in
bi bil tudi ta problem rešen.
Misel o tehniškem muzeju
ni nova, zamjo se je zavzemal
že Luka Leskošek ob usta-
navljanju šolskega centra
Boris Kidrič. Odbor opozarja
tudi na dejstvo, da je mlin po
podatkih iz Orožnove zgodo-
vine stal na tem mestu že v
15. stoletju. Nekaj časa je bi-
la v njem tudi tkalska šola,
sicer pa smo o vsem poznej-
šem delovanju v mlinu že
mnogokrat obširneje pisali.
D. MEDVED
ZAVAROVALNICE OPOZARJAJO
NEPOŠTENOST ZVIŠUJE PREMIJE
Vse več je poskusov goljufij na področju avtomobilskega zavarovanja
s sodbo Temeljnega sodišča v Ce-
lju z dne 19. decembra 1979, sta bila P.
C. iz Kozjega in J. K. iz Po^^de spoz-
nana za kriva poskusa kaznivega de-
janja goljufije in bila kaznovana s
tremi meseci zapora pogojno za dve
letf. Omenjena storilca sta namreč iz-
polnila lažno poročilo o prometni ne-
sreči, ki naj bi jo J. K. povzročil na
osebnem avtomobilu P. C., kar pa ni
bilo res, saj ^ ta poškodoval svoje
vozilo že dosti prej. J. K. je P. C. izro-
čil tudi kupon zavarovalne police s
katerim naj bi slednji prejel od zava-
rovalnice 12.869,00 din odškodnine.
Delavci na oddelku avtomobilskih
zavarovanj pri Zavarovalni skupnosti
Triglav se vse pogosteje srečujejo s
podobnimi poskusi goljufij, ki jim ote-
žujejo delo in zmanjšujejo zaupanje v
razne izjave udeležencev v prometu, ki
jih ti vpisujejo v EVRO poročila o pro-
metnih nesrečah.
Take in podobne goljufije pa seveda
neposredno vplivajo tudi na večje pre-
mije avtomobilskih zavarovanj. Danes
je že skoraj vsak družinski proračun
obremenjen vsaj z eno premijo avto-
mobilskega zavarovatija. Te premije
pa predstavljajo precejšnje izdatke ta-
ko v sodobnem gospodinjstvu kot tudi
v gospodarstvu.
Republiški zakon o varnosti cestne-
ga prometa iz leta 1975 je prinesel tudi
novost, da so si udeleženci prometne
nezgode pri kateri je nastala material-
na škoda do 20.000 din dolžni pokazati
samo listine o istovetnosti, oziroma
potrdila o obveznem zavarovanju ude-
leženih vozil. Nov način likvidacije teh
primerov je v celoti zaživel, vendar se
pri tem pojavljajo tudi negativne po-
sledice. Dokaj često namreč udeležen-
ci prometnih nezgod namerno napač-
no izpolnijo Evro obrazce z namenom,
da bi sebi ali komu drugemu pridobili
premoženjsko korist. Takšno ravnanje
je v bistvu poskus goljufije in se kaz-
nuje z do petimi leti zapora.
D. T.
AFRIKA, AFRIKA
JEZIKOVNA
ZMEDA NA CELINI
Med petimi državami zahodne Afrike
sta dve angleško govoreči (Nigerija in
Gana), tri pa francosko (Slonokoščena
obala. Togo in Centralnoafriška republi-
ka). Tako je razdvojena črna celina, ki
ve, da ji je nacionalna zavest enako po-
trebna kot kruh.
Na letalu Lufthanse, bila je to prostra-
na zračna ladja - jumbojet, sem sedel
med nekadilce. Sreča, kajpada, ah pri-
jazna usoda, ki me je kot senca sprem-
ljala vso afriško pot, se mi je morda
nasmehnila že prvo uro poleta proti La-
gosu. Moj uglajeni sopotnik je bil mlad
intelektualec. Nigerijec. Pozneje nisem
več srečal nikogar, v Lagosu namreč, ki
bi mi tako prisrčno in odkrito, jedko in
nič samovšečno ali vzvišeno govoril o
Afriki ali Nigeriji.
- Vaša predstava o Afriki ni roman-
tična. Ni pa tudi povsem realna. Bojim
se, da boste razočarani, mi reče.
-	Nisem ravno malo prebral. Nekaj
resnic se mi je vrezalo v možgane. Iščem
odgovore.
-	Jih ne boste našli. Afrika se še sama
ne dokoplje do njih. Poglejte, midva se
pogovarjava v angleščini. Moje pleme,
PIŠE: JOŽE VOLFAND 6
Joruba. ste slišah zanj, ali ne, govori
drugače. Plemena Ašanti v Gani tudi ne
bi razumeli. Ali jezike volof, lingala, sva-
hili, hausa...
Arabščina ni doma le v eni državi,
ugovarjam.
-	A to je sever. To je nekaj drugega.
Ne mešajte arabskega dela Afrike z za-
hodno ali s srednjo Afriko.
-	Brez nacionalnega jezika se boste
na celini težko združili in povezali. Bral
sem politične eseje o prebujanju nacio-
nalne zavesti. Materin jezik sestavlja
vsebino nacionalnosti. Ne vem, ali lah-
ko narod kulturno in popolno svobodno
zadiha, če rodni jezik zamenja s privze-
tim, ga previdno spomnim na veljavne
jezikovne razmere v Afriki.
-	Hm, se nasmeji, vem, na kaj merite.
Povedali ste, da potujete v bivše angle-
ške in francoske kolonije. Angleži že
imajo svoj Commonwealth (to je držav-
na skupnost narodov britanskega impe-
rija, opomba pisca), Francozi ga pridno
krpajo. Uradni jeziki so torej evropski in
arabščina. Če bi združili v federacijo
Mali, Niger in Nigerijo, bi imeli strašne
težave z izbiro jezika. V Maliju govorijo
bambarski jezik, v Nigru hausa, v Nige-
riji joruba. Izbrati bi morali francoščino
in angleščino.
-	Ne vem, kateri afriški jeziki so naj-
bolj razširjeni. Nekaj bi jih ja lahko up<^
rabili za pogovor. Kajti z angleščino in
francoščino boste le navidezno združe-
vali razlike med plemenskimi skupnost-
mi. Ne vem, če je to prava pot.
-	Ni. Tudi sam sem razmišljal o tern.
Je še nekaj, veste. Z angleščino in fran-
coščino sprejemamo in moramo sprejeti
še vse, kar spada zraven. Od knjig do
časopisov in televizije. Evropski jeziki
potiskajo v kot naš domači jezik. V naši
kulturi se trdovratno ohranja kulturna
tradicija kolonizatorjev. Tudi od danes.
-	Pa v Nigeriji govorite tudi franco-
sko?
-	Saj to je. Tam, kjer domu jejo Fran-
cozi, si boste z angleščino malo pomaga-
li. Boste videli...
Opisal sem že, kaj se mi je pripetilo.
Afričani se vsak dan težje sprijaznjujejo
z jezikovno razdelitvijo. Vedo, da bi mo-
rali, v francosko govorečih deželah vpe-
ljati še angleščino in obratno. A kaj. To
ni preprosto. Afričani v pogovorih ne
pozabijo omeniti obojega - kulturne,
materialne, kadrovske, izobraževalne in
druge podpore, ki jo poklanjajo bivše
metropole. Nič pa ne olepšavajo, na pri-
mer, prikritega francoskega neokolonia-
lizma. Francoz Rene Joumiac je Afriča-
nom dobro znan. Zdaj je že nekaj mese-
cev pokojni. Pravijo, da je znal mojstr-
sko pripraviti in izpeljati državne.udare
in vojaške puče po afriških neodvisnih
deželah. Zaire, Centralnoafriška repu-
blika, Mavretanija, Kanarski otoki, Ma-
dagaskar in še bi jih lahko naštel - tu se
je Rene Joumiac izkazal kot spreten re-
žiser prevratov. Za kratek čas ali pa kar
za kako obdobje. Kot spreten dirigent je
v zakulisju postavljal sceno na črni
oder, kjer nikakor ne sme zbledeti fran-
coski vpliv.
V Centralnoafriški repubhki, v svobo-
dni, neodvisni dežeh se francoski vojaki
z mašinkami, v nič kaj prijaznih kombi-
nezonih tujske legije in z omikanimi ba-
retkami v džipih vozijo po ulicah Ban-
guija. Stražijo osrednjo radijsko postajo.
Stražijo objekte posebnega pomena, kot
pravi vojaška doktrina.
Res je. Tile francoski vojaki skorajda
ne kažejo, da bi bili v tujini. Mislim celo,
da se počutijo kot doma.
V muzejskem in umetniškem centru v
Kumasiju nas je spremljala prijetna
Elizabeta
Ganska mladež je zmeraj radovedna
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 23 - 12. junij 1980
MINERVA ZABUKOVICA
»ZAČARANI KROG« TEŽAV
Za surovine je itudo, cene pa so neusiclajene
Tridesetodstotna deval-
vacija dinarja je kolektiv
zabukovške Minerve še do-
datno prizadela. Za sedem
in pol milijonov dinarjev
deviznih sredstev so jim na-
mreč odobrili in s tem de-
narjem bi lahko uvozili 200
ton polietilena. Najnovejši
ukrep pomeni, da bo suro-
vin iz uvoza kar 60 ton manj
in tako ne bodo zadostovale
niti za dva meseca kot so
prvotno načrtovali.
So pa še druge težave. V
začetku tega leta se je polo-
žaj v zvezi z uvozom polieti-
lenskih surovin izredno po-
slabšal. Tomu so botrovali
novi	zunanjetrgovinski
predpi.si s področja ustvarja-
nja in razpolaganja z devizni-
mi pravicami. Tudi domači
dobavitelji so dobavljali
vse manj surovin, med tem
ko jih zadnje čase skorajda
ne več. Zastoji, oziroma pre-
kinitve proizvodnje so za Mi-
nervo, ki je skoraj povsem
odvisna od surovin, izdela-
nih na naftni osnovi, že sko-
raj vsakdanja stvar. Lani so
delavce razporejali na razna
druga opravila, večkratni iz-
padi proizvodnje pa so pov-
zročili to, da so v Minervi v
Zabukovici proizvedli celo
20 odstotkov izdelkov manj
kot leto ali dve poprej. Letos
so proizvodne linije že več-
krat mirovale. Izpad dohod-
ka med delavci, nerazpolože-
nje, slabša delovna discipli-
na in druge težave vplivajo
na m,edsebojne odnose.
Niso pa surovine edina te-
žava, ki tare Minervo. Preve-
lik je razkorak med cenami
surovin in cenami gotovih
izdelkov. Se vedno namreč
ni rešeno vprašanje o enot-
nem urejanju cen bazne in
predelovalne kemične indu-
strije. Predelovalna industri-
ja je lahko zahtevala poprav-
ke svojih prodajnih cen šele
precej časa po tem, ko so
bazni kemiji že zvišali cene.
2e samo podatek, da je zna-
šala razlika med doseženo
prodajno ceno ene izmed
vrst cevi, ki^jih izdelujejo, le-
ta 1976 15,60 dinarjev, letos
pa so stroški surovine že za
1,95 dinarja višji od prodajne
cene kilograma cevi, dovolj
pove. Za polietilenske cevi
(od 2 coli do dimenzije
500 mm), za katere je treba
surovino v celoti uvažati, so
prodajno ceno zadnjikrat
zvišali julija 1974. leta. Vse to
je zelo vplivalo na reproduk-
tivno sposobnost proizvod-
nje polietilenskih cevi.
Ob vsem tem ne smemo
pozabiti še nečesa. Izvoz v
Minervi je vedno večji. Leta
1978 so uvoz pokrili le s 13
odstoki izvoza, lani že z 41%,
letos pa so načrtovali kar 60
odstotno pokrivanje uvoza z
izvozom. Največ po zaslugi
obrata za proizvodnjo dre-
nažnih cevi na Ložnici. Tam
so lani proizvedli okrog 1000
ton drenažnih cevi, letos pa
naj bi jih že okrog 2000. Pre-
cej teh izdelkov tudi izvozijo,
potrebe po drenaži pa so do-
ma izjemno velike in začrta-
ne v »zelenem planu«. Kot
na dlani pa je, da bodo mora-
li vse sile uperiti v izvoz in ga
še bolj povečati. Morda bodo
za spoznanje boljši časi na-
počili, ko bodo jeseni v Ju-
goslaviji dograjene tovarne
za proizvodnjo polietilena in
Minerva ne bo več tako-veza-
na na uvoz tega materiala, to-
da proizvodnja drenažnih ce-
vi predstavlja samo del pro-
izvodnega programa. Osnov-
ni program, ob katerem se je
Minerva razvijala, pa je pro-
izvodnja nizkotlačnega po-
lietilena. Vsekakor pa bo dr-
žalo, da v tej delovni organi-
zaciji trenutno ne vidijo no-
benih reali.ih možnosti za
nadaljnji razvoj. Lastnih de-
viznih sredstev nimajo, pre-
velik razkorak med ceno su-
rovin in gotovih izdelkov pa
onemogoča tudi sklepanje
samoupravnih sporazumov
o odstopanju deviznih sred-
stev. V tem trenutku bi Mi-
nerva potrebovala več kot
trinajst milijonov dinarjev
deviznih sredstev. O tem bo
moral razmisliti tudi republi-
ški komite za ekonomske
odnose s tujino.
Morda pa ne bi bila v takš-
nem trenutku zaman razmiš-
ljanja o tem, da bi se Minerva
povezala s SOZD Hmezad.
Ze doslej je namreč Hmezad
njen največji izvoznik, poza-
biti ne gre na zeleni plan in
ne nazadnje na nekatere iz-
delke, ki jih pripravljajo.
Omenimo le napravo za tal-
no škropljenje hmelja.
JANEZ VEDENIK
PRIPRAVE
ZA MPF 81
Pred dnevi je bila v Zagor-
ju ob Savi letošnja republi-
ška revija mladinskih pev-
skih zborov kot pregled mla-
dinskega zborovskega petja
v Sloveniji. Revija je vsako
drugo leto, ko ni v Celju tra-
dicionalnega pevskega festi-
vala. Tako je ta republiška
revija že napovedala, kakš-
ne so možnosti naših zborov
na prihodnjem MPF Celje
81. Vsekakor je bil po mne-
nju strokovnih ocenjevalcev
dosežen velik napredek.
Sicer pa so tudi priprave
za največjo pevsko manife-
stacijo v Celju v polnem te-
ku. Tako je bil že izdan in
razposlan prospekt, ki napo-
veduje, da bo XIV. Mladin-
ski pevski festival v Celju v
času od 28. do 31. maja 1981
v počastitev 40-letnice vsta-
je jugoslovanskih narodov.
Vseboval bo tako kot že
prejšnji zvezno in mednaro-
dno tekmovanje, koncert
množičnega zbora, posveto-
vanje glasbenih pedagogov,
razstavo glasbene literature
in mednarodne koncerte go-
stujočih zborov širom Slo-
venije.
Poleg prospekta so pri-
pravljene in razposlane tudi
propozicije za tekmovanja,
opravljen razpis novih
skladb, slovenski skladate-
lji so prispevali tudi nekaj
skladb za mladinske zbore
po naročilu. Ene kot druge
skladbe pa bodo natisnjene
v xrv. zvezku mladinskih
zborov.
Zanimivo je, da so se na
naslov organizatorja MPF -
Zavoda za kulturne priredi-
tve oglasili že nekateri ino-
zemski zbori, kar kaže na za-
nimanje za to manifestacijo
izven meja naše države. Že
po teh ugotovitvah lahko
sklepamo, da bo tudi XIV.
MPF velika kulturna prire-
ditev, ki bo posredovala v
svet ime Celja in Jugoslavi-
je. Prireditelji bi si le želeli,
da bi se v priprave vključilo
kar največ občanov in de-
lovnih organizacij, da bi bi-
la največja mladinska pev-
ska manifestacija še bplj
»celjska«, kot je bila doslej.
E.G.
V_y
CELJE
ZAČRTANA POT!
izvajanje sanacije v Topru
čeprav gre za celjski pro-
blem in ne izključno ža tako
imenovana notranja vpraša-
nja delovne organizacije To-
per, poročilo o rezultatih
ukrepov družbenega varstva
v tej delovni organizaciji na
zadnji seji delegatov zbora
združenega dela celjske ob-
činske skupščine ni našlo
odmeva, niti vprašanja.
Pravzaprav presenetljivo,
kot da smo se zaprli in nas
dogajanja zunaj plota lastne
delovne organizacije prav,
nič ne zanimajo, kaj šele pri-
zadenejo.
Zato je to vrzel izpolnil za-
časni individualni poslovo-
dni organ dipl. inž. Zvone
Dežnak, ki je v kratki razpra-
vi orisal prizadevanja kolek-
tiva in začasnih poslovnih
organov za čimprejšnjo reši-
tev vseh odprtih vprašanj,
tako organizacijskega kot
proizvodnega značaja.
Čeprav se bije močna bit-
ka, da bi zadržali vse doseda-
nje terrieljne organizacije v
sestavu delovne organizaci-
je, se bo temeljna organizaci-
ja v Šoštanju, po 23. letih de-
la v tem sestavu, bržčas le
odločila za odcepitev in prik-
ljučitev k mozirskemu El-
kroju. Če bo prišlo do tega
koraka, in kot vse kaže bo,
saj so se v Šoštanju zanj že
odločili, saj bo referendum v
ponedeljek, bo to precej hud
udarec za celotni kolektiv
Topra. Izpadla bo namreč
proizvodnja srajc, ki jo bomo
morali v delovni organizaciji
nadomestiti.
Prav tako je še vedno od-
prto vprašanje enote v Misli-
nji. Tudi tu so se namreč po-
javile težnje po odcepitvi.
Dokončne odločitve še ni.
Navzlic temu in po bese-
dah Zvoneta Dežnaka v To-
pni niso vrgli puške v ko-
ruzo.
V proizvodnji dosegajo za-
dovoljive rezultate, čeprav
so prvo trimesečje poslovali
z izgubo in četudi bo ta pre-
dvidoma tudi ob koncu leta,
vendar občutno manjša, kot
je bila lanska. Delo v proiz-
vodnji teče več ali manj nor-
malno, naročil imajo dovolj
tako za domači kot tuji trg.
Seveda pa zaradi nerazčišče-
nih organizacijskih vprašanj
težko svoje delo planirajo.
Tudi pri reševanju kadrov-
skih vprašanj dosegajo pri-
čakovane uspehe. Pesti pa
jih seveda slaba likvidnost.
Skratka, v Topru hodijo po
zastavljeni poti in sanacija
delovne organizacije ni več
velik problem. M. BOŽIČ
OŠ I. CEUSKE ČETE
NOVA TELOVADNICA
Otvoritev bo v siciopu občinsicega prazniica
Učenci osnovne šole I.
celjske čete v Celju bodo z
novim šolskim letom imeli
telesno vzgojo v novi telova^
dnici, ki raste ob šoli. Telo-
vadnica pa bo nared že prej,
saj predvidevajo njeno otvo-
ritev v sklopu praznika obči-
ne Celje. To bo za mesto Ce-
lje in seveda v prvi vrsti za
učence šole, pomembna pri-
dobitev, na katero so čakali
že več let. Predračunska vre-
dnost novega objekta, gradi
ga celjska Obnova, je bila 3
milijone dinarjev, medtem
ko bo končna cena po vsej
verjetnosti presegla znesek 1
milijarde. Zato je velik delež
prispevala Občinska izobra-
ževalna skupnost, ki ima ve-
liko zaslug za to, da bo ob-
jekt kmalu pod streho.
Nova telovadnica bo v
izmeri 24 x 12 m, in imela bo
seveda vse pripadajoče pro-
store, vendar sam telovadni
prostor zaradi omejenega
prostora ne more biti večji.
Kljub vsemu bo šola skupno
pridobila novih 500 kv. me-
trov in bo zadovoljivo reše-
vala zdajšnje prostorske sti-
ske. Tudi staro telovadnico
bodo še obdržali in jo še ko-
ristno uporabljali. S tem se
bo zlasti razrnahnila dejav-
nost šolskega športnega
društva, saj se le-to že zdaj
lahko pohvali z živahno de-
javnostjo in z vrsto odličnih
uspehov. Glede na to, da je
prav iz te šole izšla cela vrsta
odličnih športnikov, lahko
pričakujemo, da bomo, gle-
de na boljše pogoje vadbe,
tudi odslej slišali za kakšno
novo in obetavno ime na
športnem področju.
Se nekaj je pomembno, ko
govorimo o novi pridobitvi.
To, da je ta objekt v krajevni
skupnosti Center, kjer je
gradnja zelo omejena in prav
zato so se na šoli odločili, da
bodo na široko odprli vrata
nove telovadnice zlasti mla-
dini, ki dostikrat ne ve kje in
kako preživeti svoj prosti
čas. Na šoli si močno priza-
devajo, da bi navezali stike s
telesno kulturno skupnostjo
in se dogovorili o uporabi in
programu športne dejavno-
sti v novih prostorih. A odzi-
va do sedaj, žal, še ni bilo.
Skoda. Vredno bi bilo o tem
obojestransko razmišljati.
Tako bomo v Celju iz sred-
stev samoprispevka in ob ve-
likem razumevanju Občin-
,ske izobraževalne skupnosti
in članov gradbenega odbo-
ra, ki še posebej vestno
opravlja svoje delo, dobili še
en nov, za učence, mladino
in krajevno skupnost, po-
memben objekt. Zrasel bo,
če se le ne bo kaj zataknilo, v
rekordnem roku, saj so te-
meljni kamen zanj položili 1.
februarja letos.
MATEJA PODJED
vikend, ki to ni
V Smartnem v Rožni dolim, kjer počitmške hišice ra-
stejo kot gobe po dežju, se je, nekaj korakov od glavne
ceste zasidrala tudi tale počitniška hiša na kolesih in pod
leseno streho. Praktično, ni kaj reči. Domiselno morda
tudi. Za nedeljski oddih prikladno. O lepem videzu pa se
ne bi dalo kaj dosti govoriti...
Foto: MAP
kulturni dom nazarje
V Nazarjah že dalj časa gradijo nov kulturni dom. Po
programu bi naj bil gotov do 1. septembra, praznika ob-
čine Mozirje. Dela izvaja Veg^d iz Velenja, sredstva zanj
pa so prispevali občani Mozirske občine s samoprispev-
kom del pa tudi kulturna skupnost Slovenije in občine
Mozirje. Na sliki: Kulturni dom v Nazarjih med gradnjo.
T. TAVČAR
varnostniki med rudarji
Poročali smo že o nujnosti varnostnih inženirjev in
tehnikov v Šaleški dolini. Tokrat omenjamo srečanje v
rudniku lignita Velenje, kjer so bili gostje njihove var-
nostne službe.
Potem ko so se seznanili z njihovo organiziranostjo, je
vodja SVD ing. Vinko Preložnik v kratkem nanizal pro-
bleme v zvezi z varnostjo in požarno varnostjo, nezgodniš-
tvom in bolniškim staležem. Z ogledom jame Pesje (ki je
varnostnike prepričala o težavnih pogojih dela in specifič-
nostmi varnostne dejavnosti pod zemljo) je bilo četrto
srečanje za prvo polletje zaključeno. Dogovorili so se za
naslednji delovni obisk v GLIN Nazarje.
JOŽE MIKLAVC
xv. srečanje radioamaterjev
jugoslavije v velenju
V organizaciji zveze radioamaterjev SR Slovenije in
domačega radiokluba »Hinko Košir« iz Velenja, bo pote-
kalo v Velenju 27. in 28. junija 15. srečanje radioamaterjev
Jugoslavije. Organizator pričakuje od 1500 do 2000 udele-
žencev, ki se bodo srečali ob pestrem programu z glavnim
prizoriščem v Rdeči dvorani in okolici, priliko pa bodo
izkoristili tudi za ogled Velenja in širše okolice (za kar se
bodo potrudili kulturni center, gostinstvo, trgovine, Turi-
.stično društvo Velenje, Izletnik in turistična agencija
Rdeča dvorana).
Petkov program bo obsegal kulturni program s poz-
dravnim govorom, otvoritev razstave »SRJ 1980« s prika-
zom radioamaterskih ter drugih dejavnosti tehnične kul-
ture ter 125. letnico rojstva Mihajla Pupina, raznimi preda-
vanji (radioamaterji, SLO in DS, konferenca WARC 79),
demonstracijami preko satelitov, meteoritskih rojev, mi-
krofonske zveze IDR. Sobotni program bo v sproščenem
vzdušju, vendar z demonstracijo amaterske zveze v izred-
nih razmerah »Lov na lisico« z zavezanimi očmi, podelitev
nagrad za pokal SRJ, YUDXC, KUP SRJ VHF in TesU
memoriam. Nedelja je namenjena ta izlete, ogled turistič-
nih zanimivosti in okolice Velenja.
Organizacija prireditve, ki je v Sloveniji po 10 letih, bo
potekala z geslom »Zabavno, novo, prijetno«, pokrovitelj
pa je SOZD Gorenje.
JOŽE MIKLAVC
št. 23 - 12. junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 7
ŠOŠTANJSKi BAZEN
ODPRT 14. JUNIJA
Predstavniki TVD Partizan Šo-
štanj, ki upravlja kopalni bazen,
so povedali, da bo le-ta odprt za
kopalce od sobote 14. junija da-
lje. Čeprav je bil bazen vsako leto
odprt že 1. junija, je letošnja za-
kasnitev nastala zaradi obnovit-
venih del. Dno bazena je bilo na-
mreč že močno poškodovano, za-
to ga je bilo potrebno v celoti na
novo prevleči z ustrezno maso.
Bazen je ogrevan s toplo vodo iz
šoštanjske termoelektrarne in
kot je povedal tajnik Partizana
Miloš Volk, bodo cene vstopni-
cam vsaj zaenkrat še iste kot so
bile lani.
V. K.
V ŠOŠTANJU BODO
USTANOVILI
GOBARSKO DRUŠTVO
F>relepa okolica Šoštanja se
brez dvoma lahko ponaša s šte-
vilnimi in lepimi gozdovi, ki v
poletni mesecih nudijo gobarjem
veliko prijetnega užitka ob nabi-
ranju najrazličnejših vrst gob.
Ker je v mestu in okolici vedno
več interesentov, se je pred dnevi
na pobudo prizadevnega Ivana
Bačovnika sestal iniciativni od-
bor za ustanovitev prvega gobar-
skega društva v Šaleški dolini.
Na tem sestanku so se dogovori-
li, da bo ustanovni občni zbor
gobarskega društva v Šoštanju v
ponedeljek 16. junija ob 18. uri v
dvorani doma krajevne skupno-
sti Šoštanj. Ob tem velja poudari-
ti, da so iniciativnemu odboru z
nasveti pri ustanovitvi društva
veliko pomagali predstavniki go-
barskega društva iz Celja.
Iniciativni odbor vabi na usta-
novni občni zbor vse ljubitelje
narave, ki se želijo vključiti v
društvo.
V. K.
ŠTUDIJSKI
DELEGACIJI NA
OBISKU
Konec meseca obiščeta Celj-
sko ribiško družino študijski de-
legaciji iz Srbije in Črne gore. Po-
govaijali se bodo o načinu dela
Celjske ribiške družine, o vzreji
in vlaganju ribjega zaroda v
športne vode in o vaistvu voda.
Ogledali si bodo tudi vzrejne rib-
nike na Blagovni, kjer se bodo
seznanili s praktičnim delom.
F. B.
MLADI SO TEKMOVALI
Domiselno se je lotil tekmova-
nja na temo (70 let rojstva Edvar-
da Kardelja, 30 let delavskega sa-
moupravljanja in 35 let zmage
nad fašizmom) organizacijski od-
bor organizacij mladine iz Termo
elektrarne Šoštanj in SOZD
Hmezad iz Žalca. V tekmovanje
v obliki kviza med osmimi ekipa-
mi iz šaleške in žalske okolice, so
se vključili radioamaterji velenj-
skega radiokluba, ki so prenašali
vprašanja iz šoštanjskega kultur-
nega doma v dvorano Hmezada
in obratno. Učenci OŠ Bratov
Letonja iz Smartnega ob Paki so
v Šoštanju spremljali tekovanje s
kulturnim programom (pevski
zbor, recitacije in instrumentalni
nastop), poseben prografn pa so
imeli tudi Zalčani, ki so gostili
ekipe iz Šoštanja.
Največ uspeha pri preizkusu
poznavanja polpretekle revolu-
cionarne zgodovine so imeli mla-
di iz Centra za usmerjeno izobra-
ževanje iz Žalca, drugo mesto so
si zaslužili mladinci Termo elek-
trarne Šoštanj, tretji pa so bili
mladinci OŠ Petra Sprajca iz Žal-
ca. Sodelovali so tudi predstavni-
ki OO ZSMS Nam Žalec, SOZD
Hmezad, KS Velenje Desni breg
(dve ekipi) in Modni salon iz Ve-
lenja - vendar z manjšim uspe-
hom. Vsi sodelujoči so prejeli
priznanja za sodelovanje, prvo-
uvrščenim ekipam pa so na za-
ključku prireditve v Žalcu pode-
lili praktične nagrade.
JOZE MIKLAVC
HORTIKULTURA, KI TO
NI
Nekateri in teh ni malo, si le-
tošnjo hortikulturno akcijo pred-
stavljajo čisto po svoje. Menijo,
da si je potrebno urediti vrt ali
okna in balkone s cvetjem in se
potem na moč ponašati z njim.
Pri tem pa mislijo, da se bodo
»ustalitveno« obnašali, če bodo
gojili in sadili cvetje, ki ga je nek-
do drug z vehko ljubeznijo, tru-
dom in veseljem kupil, vsadil in
gojil že pred njim in nekega jutra
vsega tega ni več. Potrgal, odne-
sel z zabojčki vred in izruval ga je
nekdo, ki ga mirno lahko poime-
nujemo tat. In teh se je v zad-
njem času v Celju že veliko poja-
vilo. Tako so pred dnevi, noč za
nočjo izginjali lončki z rožami in
nasajene cvetlice v vrtovih ob
Ipavčevi ulici, Oblakovi, na Lavi,
Otoku in verjetno še kje. Dolgi in
kaže, tega dela vajeni prsti, so
veijetno še na delu, toda s prepri-
čanjem, »da ukradena roža naj-
lepše raste« mečejo temno luč v
prvi vrsti nase, posredno pa tudi
na akcijo hortikultura 80, ki si jo
tolmačijo čisto po svoje.
M. PODJED
REKREACIJA MED
DELOM
v tovarni gospodinjske opre-
me Gorenje v Velenju izkoriščajo
čas med delom poleg malice tudi
za rekreacijo. Seveda že pred
letom dni poskusno uvedli re-
kreacijske odmore in pridobili
določene izkušnje. Toda danes
izkoriščajo odmore med deloj|^
delavci v domala vseh temeljnih
organizacijah Gorenja v Velenju
tudi za priljubljene oblike re-
kreacije, med katerimi prevladu-
je namizni tenis.
Tako so si vTOZD Plastika de-
lavci kar sami uredili mizo za na-
mizni tenis in letos sicer redke
sončne dneve izkoristijo za razgi-
bavanje in sprostitev med delom.
Podobno je tudi v drugih temelj-
nih organizacijah.
HINKO JERCiC
CELJE: PROSTORI SO IN JIH NI!
Ko so člani izvršnega sveta celjske ob-
činske skupščine na zadnji seji med"
drugim razpravljali o izvajanju ukrepov
za nadaljnji razvoj zdravstvenega var-
stva, so se ustavili tudi pri problemu, ki
sam po sebi postavlja nekaj vprašanj.
Ugotovili so, da smo v zadnjem ob-
dobju po zaslugi sredstev drugega ob-
činskega samoprispevka in tudi deleža
občinske zdravstvene skupnosti dosegli
pomembne uspehe v pridobivanju no-
vih prostorov za potrebe zdravstvene
službe. O tem govorita tudi novi zdrav-
stveni postaji v Vojniku in Storah. »To-
da, kot kaže,« je v razpravi opozoril se-
kretar izvršnega sveta Ivan Mravlje,
»zdravstvena služba na te pridobitve ni
bila pripravljena. Delo v teh prostorih
zaradi pomanjkanja zdravstvenih delav-
cev ni polno zaživelo, čeprav se stanje
počasi le izboljšuje...«
In ne samo to, tudi že nekaj časa praz-
ni prostori v Gregorčičevi ulici št. 5, so
zbodli v oči. Ce se zlasti Zdravstveni
center tako zelo bori s prostorskimi pro-
blemi, potem bi morali pohiteti tudi pri
preurejanju teh zmogljivosti, četudi je
znano, da še niso vse na voljo. Toda, ne
glede na to, bi jih lahko vsaj del že pri-
pravili in jih z najnujnejšimi posegi (na-
peljava vodovoda v sobe in še kaj) uspo-
sobili za delo. Čakanje na popolno iz-
praznitev vseh traktov, vseh prostorov,
v tej stavbi, po mnenju članov izvršnega
sveta, ni umestno.
MB
KLJUČ DO ZNANJA
210 maturantov je letos izšlo iz Tehniške šole v Celju in med njimi tudi prva generacija
kemijskih tehnikov.
»Gaudeamus igitur« je v petek opoldne napolnil šolsko telovadnico, kjer so mladi ob
ceremonialu predali »ključ znanja« svojim vrstnikom iz tretjih letnikov. Seveda so se
morali malce potruditi zanj, saj ga bodo vse leto skrbno čuvali, potem pa si bodo tudi
letošnji tretji letniki pripeli rdeče nageljne v.,gumbnico v znak zrelosti.
MATEJA PODJED
DAN ŠOLE V LAŠKEM
TUDI DBISK POBRATIMOV
Priznanje bratov Robar prejelo 11 učencev
Letos je bil dan šole v La-
škem še prav posebno slav-
nosten, saj so bili skupaj z
učenci in učitelji osnovne šo-
le Prirnoža Trubarja na tej
prireditvi tudi predstavniki
Učencev in učiteljev pobrate-
ne šole Miodrag Cajetinac-
Cajka iz Trstenika. Tople
pozdravne besede jim je v
Uiienu centralne in podruž-
ničnih šol izrekla ravnatelji-
ca osnovne šole v Laškem,
nato pa se je direktor pobra-
tene šole iz Trstenika zahva-
lil za topel sprejem in izrazil
^eljo, da bi se odnosi med
Pobratenima šolama še na-
Prej tako dobro razvijali. Ra-
zveselili so se tudi brzojavke,
je prispela iz Trstenika, v
kateri so učenci iz Trstenika
čestitali laškim vrstnikom
ob njihovem dnevu šole. Ve-
seli so bili tudi priznanja, ki
ga je šoli Primoža Trubarja
Laško izrazil republiški od-
bor Rdečega križa za njihov
prispevek h krepitvi solidar-
nosti in humanih odnosov
med ljudmi ter priznanja re-
publiškega koordinacijske-
ga odbora vlaka bratstva in
enotnosti za plodno sodelo-
vanje.
Dan šole je tudi dan, ko
prejmejo najbolj prizadevni
učenci zaslužena priznanja
za delo v interesnih dejavno-
stih, v pionirskem odredu,
pri vodenju razrednih skup-
nosti, za sodelovanje v veseli
šoli Pionirskega lista, v šol-
skem športnem društvu, za
pomoč sošolcem pri učenju
itd. Letos je prejelo prizna-
nje bratov Ribar 11 učencev.
Po odigrani finalni tekmi
osmih razredov v rokometu
za šolski pokal pa se je pričel
odvijati bogat, pester in kva-
liteten program, v katerem
so nastopili učenci centralne
in podružničnih šol.
Lep in bogat dan šole v La-
škem je izzvenel v besedah
mladih: »Hvala ti za smeh
srečnega otroštva, za vse
ideale, ki si nam jih vsadil v
srca, za naš danes in za naš
jutri«.
M.AGRE2
ŠENTJUR
$E ŠUŠMARSTVO
Tudi slaba kakovost kruha in vode
Problematika inšpekcij-
skih služb, ki jo je na zadnji
seji obravnaval IS, je pestra,
vendar tudi delikatna in v
njej je vrsta dilem.
Inšpekcijske službe so pri-
sotne na vseh področjih živ-
ljenja in dejavnosti v občini,
njena učinkovitost pa je v
veliki meri odvisna od pra-
vočasnosti. Stremimo za po-
družbljanjem teh služb, zato
je razumljivo, da bi naj bili
inšpektorji aktivni družbeni
dejavniki, kar pa ni vedno
lahko. Bistvo tega je, da se
inšpektorji lotevajo svojih
del v glavnem preventivno,
kar pomeni, da niso le prega-
njalci kršiteljev. Seveda se
srečujejo inšpektorji pri svo-
jem delu z vrsto večjih in
manjših prekrškov, katere
povzročajo občani vede in
nevede, dostikrat pa temu
botruje površnost in malo-
marnost.
Zaradi kroničnega po-
manjkanja obrtnikov, vse
bolj cvete šušmartsvo. Spor-
na je zaposlitev delavcev iz
drugih republik, njihova na-
stanitev, prehrana ter njihov
odnos do svojih delodajal-
cev-obrtnikov. Iz zdravstve-
nega vidika je sporna vodoo-
skrba, saj je vrsta vzorcev
vode, poslana v analizo, neu-
strezna. Higienska kakovost
mleka v zbiralnicah ni na vi-
šini. Kakovost kruha je do-
stikrat zelo slaba, posebno
pomanjkljivo pa je to, da ves
južni predel občine, to je
Kozjansko, ima dostavo kru-
ha le vsak drugi dan. Kljub
prijavam in kaznim, cvetejo
črni vinotoči, pa tudi preku-
pčevanje s teleti je kar živa-
hno.
V lanskem letu so inšček-
torji opravili skupno 1676
kontrolnih pregledov, izdali
so 1631 odločb in le 44 pre-
stopnikov so dali v postopek
sodniku za prekrške in 8 jav-
nemu tožilcu. V okviru poo-
blastil. so inšpektorji odvzeli
300 raznih vzorcev od kate-
rih jih pa kar 113 ni ustrezalo
masa teh vzorcev, kar 100, je
na račun sanit£irne inšpekci-
je, šlo je namreč za kakovost
vode.
ERNEST RECNIK
V ŠTORAH TUDI
LEKARNA
Delo v novi zdravstveni po-
staji v Storah se vse bolj širi.
In tako se je dejavnosti pri-
družila še lekarna, ki je odpr-
ta vsak delavnik, razen sobo-
te, med osmo in dvanajsto
uro.
MB
OGLED »KNEGINJE
ČARDAŠA«
Za popestritev kulturnih
prireditev v poletnem času
pripravlja celjski Zavod za
kulturne prireditve 11. julija
ogled Kalmanove operete
»Kneginja čardaša« v ljub-
ljanskih Križankah. Predsta-
va bo zanimiva še zlasti, ker
gostuje ansambel Operete iz
Budimpešte.
MOZIRJE: KJE BO LETOS
OBČINSKI PRAZNIK?
V prvi polovici prihodnjega tedna bo izredno živahno tudi
v delegatskem dogajanju v mozirski občini. Kot uvod v to
aktivnost bo ločena seja družbenopolitičnega zbora občin-
ske skupščine, v ponedeljek, 16. t. m., na kateri bodo ocenili
gospodcirska in negospodarska gibanja v prvem tromesečju
letos, prav tako skladnost gibanja vseh oblik porabe pa tudi
delo občinskih inšpekcijskih služb itd. Odločali bodo tudi o
kraju praznovanja občinskega praznika v letošnjem letu.
Tako ta zbor.
Dva dni za tem, v sredo, 18. junija, pa se bodo najprej na
skupni seji sestali delegati zbora združenega dela in zbora
krajevnih skupnosti z delegati skupščine interesne skupno-
sti socialnega varstva v občini. V središču pozornosti te
skupne seje bo razprava o osnutku zakona o stanovanjskem
gospodarstvu.
Po tej skupni seji bodo delo, prav tako na skupnem zase-
danju, nadaljevali delegati obeh skupščinskih zborov, se
pravi zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti.
Zdaj bo beseda tekla o gospodarskih in negospodarskih
gibanjih v prvih treh mesecih letos ter o vseh oblikah po-
rabe.
In končno bodo delo sklenili na ločenih sejah zbora zdru-
ženega dela in zbora krajevnih skupnosti, kjer bodo prav
tako govorili o delu inšpekcijskih služb, o vzdrževanju gro-
bov in grobišč borcev NOV, o zaposlovemju, o odloku o
odvažanju in odlaganju smeti ter odpadkov itd.
MB
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 23 - 12. junij 1980
O JUTRIŠNJEM ŽIVLJENJU V SLG CELJE
GLEDAUSČE KOT BOGASTVO DUHA
Sekcija SZDL kot nova obiika pogovora o repertoarju
Med pomembnejše prido-
bitve frontne SZDL so tudi
sekcije kot nove oblike
možnosti za temeljitejše sa-
moupravno in sploh demo-
kratično dogovarjanje. To
možnost so izkoristili minu-
li četrtek svet za kulturo pri
OK SZDL Celje, Slovensko
ljudsko gledališče Celje in
uredništvo Novega tednika
in Radia Celje za pogovor o
predlogu repertoarja za no-
vo gledališko sezono in o
smernicah srednjeročnega
načrta poklicne gledališke
hiše v Celju.
Udeležba je bila skromna,
kljub mnogim razposlanim
vabilom gledališkim abo-
nentom, slušateljem stalne-
ga seminarja ČDK, ljubite-
ljem gledališča in kulturnim
delavcem, sploh vsem, ki jih
kultura in gledališče zanima-
ta. Tudi v časniku in radiu je
bilo objavljeno javno vabilo
k sodelovanju. Res pa je tre-
ba upoštevati tudi dejstvo.
da je datumski termin bil ne-
koliko pozen, kajti resnici na
ljubo si moramo priznati, da
v mesecu juniju nismo kaj
navajeni hoditi v gledališko
hišo, pa čeprav ne gre za
predstavo na odru, ampak za
delovni dogovor v foyerju.
Kljub vsemu pa je bil po-
govor koristen in je prinesel
mnogo tehtnih misli. Uvod
je podal predsednik sveta za
kulturo prof. Slavko Pezdir,
zatem pa je o izhodiščih za.
oblikovanje reF>ertoarnega
predloga govoril umetniški
vodja gledališča Igor Lam-
pret. Nedvoumno je dal ve-
deti, da Slovensko ljudsko
gledališče v Celju nadaljuje s
kontinuiteto dosedanjih re-
pertoarjev, kjer prednjačijo
dela domače dramatike in da
kljub izrazito nenaklonjenim
časom (stabilizacija) gledali-
šče nadaljuj^ s svojim delom
v smislu bogastva predstav.
Te bodo tudi branili pred
vsakršnimi oblikami siroma-
šenja tako v izvedbenem
smislu kot z vidika »zuna-
nje« podobe. Repertoar je
označil kot nagovor občin-
stva, kot provokacijo, kot
možnost razigravanja palete
čustvovanja, kot sredstvo za
potrjevanje identitete člove-
ka v najširšem pomenu te
besede. Poudaril pa je tudi,
da v gledališču ne gledajo na
občinstvo kot na tržišče, ki
ima svoje zakonitosti, am-
pak vidijo gledališki delavci
v svoji publiki njeno elemen-
tarno sestavino - gledalca
kot posameznika, ki je vsak
zase tudi osebnost.
Kaj nam ponuja letošnji
predlog: Euripidove Bak-
hantke, ki jih bo režiral
Franci Križaj, zatem delo
Dušana Jovanoviča Prevz-
goja srca (Karamazovi) v re-
žiji Mileta Koruna, pa še eno
delo Dušana Jovanoviča
Znamke, nakar še Emilija v
režiji Janeza Pipana. Sledi
Shakespeare s Hamletom v
režiji Vide Ognjenovič, pa
Molierov Žlahtni meščan v
režiji Francija Križaja. Napo-
vedano je tudi delo za mlajše
gledalce in sicer Drejček in
trije marsovčki Vida Pečja-
ka - Blaža Lukana v režiji
Janeza Jemca ter delo Johna
Syngea Vražji fant z zaho-
dne strani. V novo sezono
bo prešlo tudi delo z letoš-
njega repertoarja in sicer av-
torja Borivoja Wudlerja z
naslovom Odpirte vrata,
Oskar prihaja.
Na razgovoru se je pojavilo
logično vprašanje: zakaj dva
Jovanoviča? Igor Lampret je
pojasnil, da to ni naključje,
ampak sad temeljitega pre-
misleka. Dušana Jovanoviča
tudi v Celju dobro poznamo.
Je izrazit »gledališki avtor«,
torej dober poznavalec gle-
dališke tehnologije dela, piše
za oder, režira sodobno gle-
dališče. Prevzgoja srca pose-
ga v čas informbiroja, torej
izredno aktualna tema, nič
manj, čeprav komedija (ali
zato še bolj) pa Znamke, na-
kar še Emilija, ki je obračun
z našo današnjo malome-
ščanščino. To delo je na ma-
lem odru ljubljanske Drame
doživelo preko sto uprizori-
tev! Bakhantke je Igor Lam-
pret označil kot vivisekcijo
barbarstva, potem pa je tu še
Hamlet, vedno znova aktua-
len, živ, polnokrven, vedno
znova preizkusni kamen za
tiste na odru in tiste v dvo-
rani.
Kaj je omenjena sekcija
še razsvetlila: da je Sloven-
sko ljudsko gledališče s svo-
jim dosedanjim reportoar-
nim izborom dokazalo, da
osvešča gledjdca, da je zrcalo
družbene stvarnosti, da je
ansambel z izvedbo dokazal,
da ni več velikih in malih
gledališč, ampak so samo
dobre in slabe gledališke
predstave. Gledališče je s
predstavmi, ki so kot javna
dejanja, vedno izpostavljane
preverjanju svojih zmoglji-
vosti in ima gledališče v naši
samoupravni socialistični
družbi pomembno funkcijo
za razliko od zahodnega kon-
cepta ali vzhodnega, kjer je
pojmovano kot hram etati-
stičnega socializma in je po-
temtakem bolj kot muzej z
enosmerno komunikacijo.
V pogovoru so sodelovali
še Darinka Joštova, prof. Jo-
že Zupančič, prof. Janez Er-
klavec. Stane Perčič, Aleksa
Gajšek-Krajnčeva in Alek-
sander Schrott.
Drugi del pogovra je bil
namenjen smernicam sred-
njeročnega razvoja SLG,
kjer je uvodne misli podal
upravnik gledališča Stanko
Potisk. O tem bomo objavili
zapis v prihodnji številki.
Zaradi pomembnosti pro-
blematike in obsežnosti
gradiva.
DRAGO MEDVED
ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKESA
NIUZEJAVCEUU
LESENA
LATERNA
Svečo so zaradi različ-
nih vremenskih vplivov
in raznih vnetljivih snovi
včasih morali zaščititi.
Prvi tak poskus so bile
oljenke, ki so bile zaščite-
ne s svinjskim mehurjem.
Podoben namen je imela
tudi stožčasta kovinska
laterna, (ki je bila gosto
preluknjana). Svetilo je
svetilo skozi luknjice,
obenem pa je bilo zaščite-
no pred vetrom in dež-
jem. Ljudje na podeželju
so kot najbolj priročen
material uporabljali les.
Tega materiala je bilo
povsod dovolj za obdela-
vo pa je bil zelo enosta-
ven.
Podoben problem je bil
s steklom. Kot sem ome-
nil, so najprej uporabljali
za zaščito svetila mehur,
saj je proseval svetlobo,
lahko pa so ga tudi dobro
napeli na okvir. Steklo se
na podeželju ni tako hitro
uveljavilo, ker je bilo zelo
drago. Širši razmah je do-
bila uporaba stekla šele
po tem, ko so začele delo-
vati pri nas številne de-
lavnice za izdelavo stekle-
nih predmetov - glažute.
Nekateri steklarji so po-
leg drugih predmetov
zrieili izdelovati tudi oken-
sko steklo. Ko pa se je
proizvodnja stekla sčaso-
ma zaradi naprednejše iz-
delave še pocenila, je po-
stalo to steklo dostopno
tudi širšim množicam.
Ravno okensko steklo je
bilo zelo dobrodošlo tudi
za zasteklitev raznih la-
tem, ne samo za vstavlja-
nje v okna.
Kot sem omenil, so bile
laterne dostikrat narejene
iz lesa, saj ga je vsak posa-
meznik lahko sam dobil
in ga tudi obdeloval. Za
izdelavo preprostih izdel-
kov, ni bilo potrebno zna-
ti rezljati in krasiti izdel-
kov, ker se je pogosto gle-
dalo bolj na njihovo funk-
cijo in šele potem na
obliko.
Naša petrolejka je nareje-
na iz letvic, ki so na dveh
straneh žlebljene in nato
sestavljene v četverokot-
no konstrukcijo. Iz spod-
nje strani je laterna zaprta
z deščico, na kateri je pri-
trjen nosilec za svečo. V
žlebiče okvira so vstavili
steklo in tako je bila sve-
ča zavarovana iz vseh
strani. Konstrukcija je na
zgornji strani zaprta s po-
sebno deščico, ki ima eno
veliko okroglo luknjo in
štiri manjše kvadratne
luknje. Skozi manjše luk-
nje gledajo stebrički, ki
so jih zgoraj zagozdili.
Skozi veliko srednjo od-
prtino so prižigali svečo,
saj laterna nima drugih
vratc.
VLADIMIR ŠLIBAR
RAVNE V ZNAMENJU PREŽIHOVEGA VORANCA
Tekmovanje za Cankarjevo nagrado
naši javnosti ni neznano, saj poteka že
peto leto. Razveseljivo pa je dejstvo,
da z vsakim letom pridobiva ne številu
udeležencev in kvaliteti organizacije.
Letos je bilo število tekmovalcev to-
likšno, da so morala slavistična druš-
tva organizirati tekmovanje na dveh
stopnjah, na področni in na republiški,
ki je bila 31. maja na Ravnah. Tekmo-
vanje je potekalo v treh težavnostnih
stopnjah, ki so zajemale mladino os-
novnih in srednjih šol. Vsako področje
je bilo zastopano z desetimi predstav-
niki, tako, da je bilo na republiškem
tekmovanju udeleženih krepko čez sto
tekmovalcev. Tekmovanje je obsegalo
dva dela. Prvi del so bila testna vpraša-
nja na temo predpisanih Literarnih del,
drugi del pa je bila pisna naloga, s
katero naj bi tekmovalec izrazil svoje
globlje in bolj problemsko srečanje s
pisateljem.
Kljub triurnemu tekmovalnemu de-
lu je ostalo še dovolj časa, da so nam
koroški slavisti predstavili bogato in
odlično urejeno ravensko knjižnico,
nato pa smo preko Prežihovega vrha
odšli v kulturni dom v Kotljah, kjer se
je začel odvijati po krajšem kulturnem
programu najteže pričakovani del 4ne-
va - podelitev nagrad najboljšim. Veli-
ko truda, priprav, delovne zagnanosti
in ljubezni je v teh trenutkih čakalo
priznanja. Na vsaki stopnji je bilo
izbranih po deset nagrajencev, mimo
nas so bežala imena, radostne oči in
tudi vzdihi razočaranja. Tudi celjsko
področje ni ostalo brez priznanja. Na-
grajeni sta bili učenki 8. razreda OS
Vojnik, Rančigaj Zalika in dijakinja
Gimnazije Celje, Olga Majer.
Začeli smo se razhajati, dan se je
prevesil v pozno popoldne. Ravne so
se nam predstavile kot topel, domač
gostitelj in kot sposoben kulturni or-
ganizator. Veselilo nas je tudi spo-
znanje, da Prežihova knjižna beseda
ne živi samo zaradi predpisanih šol-
skih čtiv, ampak navezuje z njo nepri-
siljen stik tudi mlada generacija slo-
venskih bralcev in sicer tudi na tistih
delih zamejske zemlje, kjer slovenska
beseda ljudem pomeni mnogo več kot
le sredstvo za sporazumevanje.
JANKO GERMADNIK
V ŽALCU »S
TITOM V SRCU«
Pod geslom »S Titom v srcu«
je bil pretekli petek v osnov-
nošolskem centru v Žalcu kon-
cert dveh osnovnošolskih in mo-
škega pevskega zbora. S koncer-
tom so nastopajoči želeli občin-
stvu pokazati, kaj so v preteklem
letu dosegli s svojim delom, obe-
nem pa so želeli pozdraviti in za-
želeti dobrodošlico gostom, ki so
prispeli v žalsko občino z vlakom
Bratstva in enotnosti. Ti so tudi
bili med poslušjilci.
Nastopajoči so pokazali \epo
umetniško raven, v prisrčnosti
pa so bili kot vedno neprekosljiv^
najmlajši. Zapeli so številne igri-
ve in domoljubne pesmi, ob kon-
cu pa so vsi trije zapeli priljublje-
no »Jugoslavijo.«
T. TAVCAB
št. 23 - 12. junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 9
SVEČANOSTMA AŠKERČEVIM
V ponedeljek popoldan so se na Senožetih nad Rimskimi
Toplicami zbrali najbolj vneti mladi'bralci s svojimi učitelji
in mentorji. V laški občini vsako leto podeljujejo bralne
značke in knjižne nagrade najbolj prizadevnim mladim lju-
biteljem knjige. Prireditev je navadno na Aškerčevim, do-
mačiji pesnika balad in romanc Antona Aškerca.
Ravnatelj osnovne šole iz Rimskih Toplic in predsednik
odbora za obnovitev Aškerčevine Milko Vahčič je ob tej
priložnosti obvestil mlade prijatelje knjige, da se je začela
akcija za dokončno in ustrezno obnovo Aškerčeve domačije
v literarni zgodovinski spomenik, ki ima tudi svoje etnograf-
ske vrednote. Dejal je, da si iniciativni odbor prizadeva to
pobudo razširiti na ves slovenski prostor, kajti Aškerc ni
pomemben pesnik samo za ožje območje, marveč za celotno
slovensko slovstvo.
»Vsi skupaj želimo, da bi prihodnje leto podobno slavje,
kot leta nazaj in letos, ne bilo na tem mestu in da bi prihod-
nje leto namesto vrveža mladih ljubiteljev knjig na tem
mestu odmeval gradbeni vrvež.«
Njegovim besedam je odgovarjalo hrumenje buldožerja,
ki odpira na Senožeti trase za novo, modernejšo cesto, kar
bo prepotrebna pridobitev za krajane, za obnovitvena dela
na Aškerčevini in za kasnejši udobnejši obisk tega literarno-
zgodovinskega objekta.	-EC
GOSTUJE MARIBORSKA DRAMA
Za zadnje abonmajske predstave v tej sezoni je celjsko
gledališče povabilo v goste mariborsko Dramo, ki bo od tega
četrtka do torka uprizarjala noviteto mladega slovenskega
avtorja Bojana Martinca »Avantura« v režiji Janeza Jemca.
Delo sodi v sklop psihiatričnih grotesk, ki so danes po svoje
zelo popularne tudi v filmu. Nastopajo Anica Vebletova,
Anica Sivčeva, Marjan Bačko in Volodja Peer. Ker se je
celjska sezona zaradi bolezni občutno podaljšala, je gledali-
šče združilo naslednje abonmaje: Četrtek Kozjansko-Sreda,
petek Premiera-Laško, sobota Sobota-Sentjur, torek Torek-
Žalec.
KAJ MENIJO OBČANI O NOVI VREDNOSTI DINARJA?
PA SMO BlU RES NEODGOVORNI!
Bolj skeptično gledajo na zamrznitev cen. Izkušnje pač...
Zadnji ukrepi zveznega izvršnega
sveta niso presenetili. Vsakdo, ki se
količkaj spozna na zakonitosti gospo-
darskih gibanj, je vedel, da so spre-
membe za odpravljanje negativnih
tendenc v našem gospodarstvu ne-
izbežne. Zmanjšanje vrednosti dinarja
do tujega denarja za 30 odstotkov je le
eden od ukrepov v skupni težnji za
uresničitev politike gospodarske sta-
bilizacije, je pa prav gotovo najučinko-
vitejši ukrep za zmanjševanje našega
plačilnobilančnega primanjkljaja. Na-
ša ekonomska politika napoveduje še
druge ukrepe za uresničitev programa
stabilizacije gospodarstva. Vsi ti ukre-
pi pa bodo učinkovali le, če se bomo
zn^ vsi obnašati trezno in odgovorno,
saj bodo le tako prispevali k uresniči-
tvi naših skupnih ciljev. Ali je osvešče-
nost našega občana dovolj močna?
GABRIJEL MOLE: Gledani z vidika
celotnega gospodarstva Jugoslavije
mislim, da je ukrep zveznega izvršne-
ga sveta nujen. V Fotoliku, kjer sem
zaposlen pa v tem trenutku razmišlja-
mo o težavah, ki bodo s tem nastale,
saj smo v precejšnji meri pri prodaji
fotooptičnih aparatov in materialov fo-
tografske tehnike vezani na uvoz. Ze
sedaj smo imeli s tem težave in bojim
se, da bomo kupce še naprej odprav-
ljali z »nimamo«.
EGON LUKAČ: Padec tečajne vre-
dnosti dinarja ocenjujem pozitivno. Ta
ukrep je bil prepotreben. Vsa ta mno-
žična potovanja naših ljudi v inozem-
stvo so gotovo škodila našemu gospo-
darstvu. Obnašali smo se nepreudarno
in nezavedno. Ne zavedamo se, da s
tem škodujemo sami sebi. Na videz je
vse to izgledalo zelo lepo, na koncu pa
je le treba napraviti račun in plačati.
KAREL ROBIDA: Spremembo te-
čaja dinarja ocenjujem kot nujnost.
Mislim, da bi se to moralo zgoditi že
prej. Ukrep je normalna posledica sla-
bosti in napak v našem gospodarstvu,
ki jih vsi dobro poznamo, posledic pa
smo se najbrž premalo zavedali. Ce se
bomo vsi dosledno držali začrtane po-
ti, potem bo uspeh zadovoljiv, sicer pa
ne. Mislim, da jih je veliko, ki enako
mislijo.
VIDA BAUDEK: Nekaj se je moralo
zgoditi. Cene so tako divjale da jih ni
bilo več mogoče spremljati. Na zamrz-
nitev cen pa kljub vsemu gledam mal-
ce skeptično. Morda sem preveč črno-
gleda. Govorim pač iz izkušenj. Ta
ukrep sem že nekaj časa pričakovala
kot nujnost. Preveč smo se oklepali
zunanjega trga, licenc in podobnega in
premalo iskali možnosti doma. Teh pa
je po mojem mnenju še veliko.
PAVLE GOLMAJER: Zadnji ukrepi
zveznega izvršnega sveta me sploh ne
skrbijo. Bih so že težji časi pa smo vse
prestali, dsines pa nam ni tako hudo.
Upokojenec sem pa glede tega nimam
akrbi. Vem, da je bila to nujnost, saj
smo se do sedaj obnašah neodgovor-
no. Nujno bo potrebna večja odgovor-
nost vseh tistih, ki so krivi, da je do
nepravilnosti prihajalo, to pa se zaen-
krat še ne dogaja pa bi se moralo.
Vemo torej, da delamo napake. Ve-
mo tudi, kako bi se morah obnašati da
bi takšni in podobni ukrepi sploh ne
bih potrebni. Ker pa je do nasprotja
med besedami in dejanji kljub temu
prišlo, smo se iz tega vsaj nekaj nauči-
li. Vsaka šola pa nekaj st^e, in cena za
naš boljši in še lepši jutri ni nikoli
previsoka.
MARJELA AGREŽ
»ŽELIMO SI JUGOSLA VIJO
TAKŠNO, KOT JE!<<
Nemčija, ki je v preteklosti
dolgo gospodovalno sedela
za evropskim omizjem, po-
gosto skregana z vsemi, se
besed, kot so prijateljstvo,
sodelovanje, enakost, šele
dobro privaja. Sploh gre ve-
likim, močnim in bogatim
beseda priznanja, spoštova-
nja do manjših, šibkejših in
revnejših težko od ust. Ta
dejstva je treba imeti pred
PIŠE:	^
JURE	^
KRAŠOVEC
očmi, kadar meriš tempera-
turo v odnosih, v njihovih
ocenah do drugih.
Ko so pripovedovali, da se
naš obisk v ZRN odvija v ze-
lo interesantnem času merje-
nja sil v tej državi, smo ne-
dvoumno mogli zaznati, da
tudi mi prihajamo iz države,
ki ji posvečajo vehko pozor-
nost. Zato so se v dneh sredi
aprila vloge zaobračale in
pogosto smo se našh v polo-
žaju, ko smo, namesto da bi
spraševali, odgovarjali na
vprašanja.
Eden takih značilnih pri-
merov je bil predvohlni zbor
SPD v Ludweilerju pri Saar-
briicknu. Ko so zvedeU za
našo navzočnost so po govo-
ru kandidata za predsednika
deželne vlade Oskarja La-
fontaina mnogi zborovale!
sedh k našemu omizju in kar
stresali vprašanja o bolezen-
skem stanju Tita, o potitov-
skem obdobju, stališčih Ju-
goslavije do perečih medna-
rodnih vprašanj, usodi neu-
vrščene politike. Bilo nam je
celo nerodno, da smo na tak
način odtegniU pozornost od
vohlnih govorov treh preo-
stalih kandidatov, ki so na-
stopih za svojim deželnim
šefom. Seveda so bih malone
vsi dobro informirani o Ju-
goslaviji, njeni notranji tr-
dnosti in neomajni izvenblo-
kovski usmeritvi, vendar jih
je mikalo iz žive besede zve-
deti podrobnosti, stališča,
ocene.
Vsak uraden sestanek na-
še skupine je vseboval tudi
anahzo njihovih pogledov na
Jugoslavijo, na vlogo Tita,
na mednarodno vlogo naše
države in na nemško-jugo-
slovanske odnose. Vseeno,
ah je šlo za predstavnike
strank vladne koahcije, ah za
predstavnike parlamentarne
opozicije, so bile te ocene po-
zitivne, laskajoče.
Ta nedeljen vtis pa je navr-
gel protislovno vprašanje, ki
je do kraja dozorelo ravno na
pravem kraju - ob razgovoru
z državnim sekret^em in
šefom za informacije Klau-
som BoUingom.
Vprašal sem ga, kako tol-
mači to protislovje, da je ob
vseh teh avtoritativnih izja-
vah, ki smo jih shšah, precej-
šen del nemškega tiska tako
senzacionalno in špekulativ-
no obveščal javnost v začet-
ku Titove bolezni.
Pričakoval sem, da bo na
prvem mestu izstrehl plotun
o svobodi tiska. Klaus B61-
ling je nadaljeval, da je resen
tisk vendar čisto drugače pi-
sal, da je k temu pripomogla
predvsem trdna situacija v
Jugoslaviji sami. Poudaril je
tudi, da je bil resen tisk, spri-
čo svojega poglobljenega od-
nosa do stvari nekohko po-
časnejši od senzacij skega ti-
ska, ki mu resnicoljubnost in
anahtičnost nista ravno od-
Uka.
To sem moral zapisati zato,
ker pri nas ni manjkalo ljudi,
ki so se pustih zbegati ravno
od takih virov informacij, od
katerih se je Klaus Bolhng v
imenu svoje vlade tako jasno
ogradil.
Najbolj jasno je vprašanje
opredelil predsednik SPD
frakcije v zveznem parla-
mentu, Titov osebni znanec,
Herbert Wehner, ki ni skri-
val svojih velikih simpatij in
spoštovanja do Tita. Dejal je,
da je v Nemčiji dovolj simpa-
tij do Jugoslavije med ljud-
mi, ki trezno mishjo; da je
neizogiben konec veUkega
pohtika in državnika, kot je
Tito, neizmerna izguba za
Jugoslovane in ves svet, da
pa Jugoslovanov ne bo nihče
zlomil, za kar ima bližnja
zgodovina dovolj dokazov,
naj bo to leto 1941 ah pa
1948. Dejal je, da naj nikar ne
precenjujemo vsega, kar se
skriva za takoimenovno fa-
sado »svobodnega tiska«.
Med preprostimi ljudmi,
receptorji, taksisti, naključ-
nimi znanci na uhci je zani-
manje za Jugoslavijo, skrb
za njeno prihodnost preple-
tena s simpatijami do naših
ljudi in dežele, ki je tohkim
cilj njihovega počitniškega
rom-anja.
Naposled je zanimiva tudi
ocena, ki so jo posredovah
predstavniki Genscherjeve
hberalne stranke. Prepriče-
vah so nas, da se ne smemo
čuditi, če je glede Jugoslavi-
je po Titu tohko ugibanj in
zaskrbljenosti. Kohkor večja
je pohtična osebnost kakš-
nega državnika, tako si Nem-
ci razlagajo, tohko usodnejša
utegne biti izguba take oseb-
nosti.
Takšna razmišljanja so v
Nemčiji zelo značilna. Zagle-
dani v svojo obliko strankar-
ske parlamentarne demokra-
cije si pač ne znajo predstav-
ljati, da je veUka, zgodovin-
ska osebnost resnično vehka
le pod pogojem, če je uglaše-
na z voljo naroda, ki ga vodi.
Najbrž tako raztnišljanje
izvira iz lastnih zgodovin-
skih izkušenj, kajti Nemci so
imeh v polpreteldosti vodite-
lja, katerega ime je slabo za-
pisano v zgodovini in zelo ra-
di obešajo vso krivdo eni sa-
mi osebi in skupini ljudi, da
se s tem odkrižajo občutka
in očitkov soodgovornosti za
dejanja, ki bremenijo njiho-
vo zgodovino.
Plenarna dvorana nemškega Bundestaga v Bonnu.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 23 - 12. junij 1980
CELJE
ZAKAJ NE BOU ŠIROKO?
Zanimiv pr€>gram drugega turističnega tedna
v ponedeljek, 16. t. m., se
bodo pričele prireditve dru-
gega turističnega tedna, ki
bodo trajale do vključno so-
bote, 21. junija. Gre za drugi
zaporedni poskus celjskega
turističnega društva na pra-
gu tako imenovane glavne
turistične sezone. Lanski je
uspel, in zakaj bi ne letošnji,
tembolj, ker je v njem dosti
novih odločitev, čeprav osta-
ja turistični teden še vedno
le manifestacija v mestu sa-
mem in ne v občini, kar so
priporočili tudi nekateri od-
govori lanske ankete.
Je prireditev, ki jo priprav-
lja in izvaja izključno doma-
če turistično društvo. Na
vsak način priznanje, toda, v
odločitvi, da bi v tej po-
membni akciji sodelovala še
druga turistična društva v
celjski občini, da bi utrip tu-
rističnega tedna, ki bo vse-
kakor postal tradicionalna
prireditev v tem času zajel
celotno občino, bi organiza-
tor ničesar ne izgubil, kveč-
jemu pridobil, tudi zaradi
načela, da turizem ne pozna
meja, še zlasti ne krajevnih
skupnosti in še kaj več. Se-
veda pa bi takšna razširitev
pomenila dodatno obvez-
nost, na vsak način pa mobi-
lizacijo in bržčas tudi sDod-
budo za delo turističnih dru-
štev v Vojniku, na Frankolo-
vem, v Strmcu in na Dobrni.
Celjsko turistično društvo je
v svojem delu vsekakor
zgled lahko pa bi bilo tudi
pomembni mentor.
Prireditve dnigega turi-
stičnega tedna se bodo priče-
le z ocenjevanjem gostinskih
lokalov, z otvoritvijo razsta-
ve o Karlu Destovniku-Kaju-
hu, ki bo v atriju na Tomšiče-
vem trgu in razstave o turi-
stičnem plakatu Srbije, ki bo
našla svoje mesto v mali ga-
leriji turističnega društva. In
končno bo v ponedeljek, 16.
t. m., še orgelski koncert z
ogledom umetnin v opatijski
cerkvi.
Drugi dan, torek 17. junija,
je namenjen domači sloven-
ski kuhinji. Prireditev pod
tem naslovom pripravljajo
učenci celjske gostinske šole
in bo za obiskovalce od dese-
te do dvajsete ure v šolskih
prostorih. Ob pol osmih zve-
čer pa bodo na Tomšičevem
trgu zaigrali člani tambura-
škega orkestra ZPD France
Prešeren.
Prireditev v sredo, 18. t.
m., je povezana z izletom in
ogledom kulturnih znameni-
tosti celjske občine. Torej, le
korak zunaj mesta. Pot bo
peljcda na Svetino, v Strmec,
Lemberg in na Dobrno. Ta
dan ob pol osmih zvečer pa
bo na Tomšičevem trgu že
drugi koncert na prostem.
Tokrat bodo zaigrali harmo-
nikarji Svobode.
Prireditve se bodo zatem
nadaljevale še od četrtka, ko
bo ob desetih dopoldne
ogled celjskih kulturnih zna-
menitosti, zatem pogovor z
gostinci in predavanje o
ohranjenih celjskih umetni-
nah, pa vse dč sobote, 21. ju-
nija.
MB
PRIČAKOVANI REZULTATI
V ROGAŠKI SLATINI
Kolektiv zdravilišča Rogaška Slatina je v prvem četrtletju
letos dosegel več ali manj pričakovane rezultate. Celotni
prihodek je bil za en odstotek nad planiranim in za 28% večji
od lanskega. Dohodek je bil sicer za malenkost pod planom,
toda navzlic temu višji od lanskega. Podobna gibanja je
pokazal čisti dohodek. iSicer pa je stabilizacija že dala prve
rezultate, pod takšnim vtisom je bilo tudi povpraševanje po
vstekleničeni mineralni vodi in še kaj.
V hotelih so zabeležili 57.586 nočitev, kar je bilo za 4% več
kot v enakem obdobju lanskega leta, toda za 2% manj od
predvidenih. Domači gostje so imeli 43.966 nočitev, kar je
celo za 5% več kot lani in za 4% več od planiranih. Tuji
gostje so imeli 13.620 nočitev. To je bilo za 3% več kot lani,
toda za 18% manj od načrtovanih. Se vedno imajo pri noči-
tvah tujih gostov največji delež Avstrijci (64%), sledijo Zaho-
dni Nemci (17%), prav toliko Italijani itd. Pri domačih gostih
pa so na prvem mestu Hrvati.
Vrh tega so napolnili 7,214.593 Litrskih steklenic mine-
ralne vode, kar je bilo za 1% več kot lani in za 4% več od
predvidene kohčine. Trimvita pa so napolnili 822.468 litrov.
ROGAŠKI VRTNARJI V MESTNEM PARKU
Stari celjski mestni park skoraj vsak dan dobiva novo podobo, vsaj na določenih predelih
in tam, kjer ga obdelujejo pridne roke vrtnarjev. Ne samo domačih, celjskih, v akcijo za
ureditev parka so stopiU tudi mnogi slovenski vrtnarji in vrtnarske delovne organizacije.
Tole okroglo gredico pa so kot svoj delež za Hortikulturo 80 prispevali vrtnarji iz Rogaške
Slatine.	Foto: FRANCI GABER
POŠTA V KOČIJI
v programu prireditev na čast
400-letnice kobilarne Lipica bo
od 7. do julija na poti tudi
poštna kočija. Odpeljala bo z Du-
naja in se spotoma ustavila v
Gradcu, Šentilju, Mariboru, Ce-
lju, Ljubljani, Trstu in končala
svojo pot v Lipici.
V Celju pričakujemo njen pri-
hod 9. julija v popoldanskem ča-
su. To bo vsekakor dogodek, vre-
den ogleda, ne samo zaradi spo-
minov na leta, ko je pošto v resni-
ci prevažala kočija, marveč tudi
zaradi praznika samega.
Celjski poštarji se na ta dogo-
dek skrbno pripravljajo. Ob pri-
hodu kočije v mesto bo ustrezna
prireditev.
GP »TURIST«
NAZARJE
63331 NAZARJE 2
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja
prosta dela in naloge:
1. RAČUNOVODENJE V DO
Pogoji:
-	ekonomist
-	3 leta delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
ali
-	ekonomski tehnik
-	5 let delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
Kandidati naj pošljejo prijave na naslov v 15 dneh po
objavi.
Prijavi je treba priložiti dokazilo o izpolnjevanju po-
gojev.
DO nudi družinsko stanovanje.
NAJBOLJŠIM TUDI LETOS
NAGRADE IN PRIZNANJA
Na razpisa Ljubljanske
banke za najboljše likovno,
literarno in fotografsko de-
lo je bil velik odziv. Odzvali
so se učenci osnovnih šol
in srednjih šol v okviru šol-
skega programa ali posa-
meznih krožkov. Učenci so
si izbirali poljubne teme in
razmišljali o vsem kar jih
veseli in tudi o stvareh, ki
jih ne marajo.
Med literarnimi izdelki je
komisija izbrala 5 najbolj-
ših in določila nagrade v
vrednosti od 100-500 din.
1.	nagrado prejme To-
maž Gubenšek, osnovna
šola I. celjske čete, Celje,
2.	nagrado prejme Tatja-
na Cunk, osnovna šola Ve-
re Šlander, Polzela,
3.	nagrado prejme Irena
Franko, osnovna šola I.
Najuspešnejša fotografija Fani Pahovnik iz 4. a. PŠC Celje z naslovom: RAZIGRANA
MLADOST
celjske čete, Celje,
4.	nagrado prejme Darja
Kovač, osnovna šola Bratje
Dobrotinšek iz Vojnika in
5.	nagrado dobi Petra
Guštin, I. osnovna šola, Ce-
lje.
Na nižji stopnji pa
prejme:
1.	nagrado in 300 din Ja-
sna Srednik, osnovna šola
Marija Broz, Bistrica ob
Sotli,
2.	nagrado in 200 din Si-
mona Derčaj, osnovna šola
Stranice,
3.	nagrado - 100 din pa
Cvetka Završnik, osnovna
šola, Tabor.
Fotografijam je bila dolo-
čena velikost, tema pa je
bila svobodna.
1.	nagrado v vrednosti
500 din prejme Fani Pahov-
nik, Pedagoški šolski cen-
ter, Celje,
2.	nagrado v vrednosti
400 din prejme Roman
Krajnc, osnovna šola
Šmartno v Rožni dolini,
3.	nagrado in 300 din pa
prejme Andrej Blazina,
osnovna šola Franjo Mal-
gaj, Šentjur pri Celju.
Posebno pa so se izkaza-
li tudi Jakob Ugovšek,
osnovna šola Peter Sprajc-
Jur iz Žalca in fotografski
krožek na osnovni šoli Bo-
ris Vinter iz Zreč, ki prejme-
jo priznanja.
In kako je z najboljšimi
likovnimi izdelki?
Nagrade v vrednosti od
100-500 dinarjev prejmejo
na višji stopnji:
1.	v vrednosti 500 din
prejme Maja Mlakar, 7. b.
(likovni krožek), osnovna
šola Vere Šlander, Celje
2.	Branka Pavič, 6. c. I.
celjske čete (mentorica Ne-
li Kač)
3.	Marjeta Mohorko, 8.
razred Peter Šprajc-Jur,
Žalec (mentorica Dragica
Sajovec)
4.	Tanja Bukovec, 6. a.
Osnovna šola Polzela
(mentorica Regina Tavčar)
5.	Niko Goršek, 7. b. Vla-
do Bagat, Braslovče (men-
torica Marija Danko).
Posebno priznanje pa
dobi tudi 7. č. razred
osnovne šole Ivanke Ura-
njekove, Celje in mentorica
Berta Zupane.
Na nižji stopnji pa je ko-
misija določila naslednje
nagrade:
1. 300 din Sonji Gobec -
2. razred Pohorskega odre-
da, Slovenske Konjice
(mentorica Ivana Frešer),
2.	200 din Jolandi Kra-
šek - 1. b. Primoža Trubar-
ja, Laško (mentorica Erika
Krašek),
3.	100 din pa prejme
Matjaž Leskošek iz 3. a. ra-
zreda iz Griž.
Posebno priznanje prej-
me tudi Marija Lorenčak iz
4. a. - Pedagoški šolski
center (mentor: Milan Lo-
renčak).
Vsem nagrajencem
iskrene čestitke Ljubljan-
ske banke in uredništva
Novega tednika, vsem osta-
lim pa se zahvaljujemo za
sodelovanje.
KOLESARJENJE - avtor 12-letna Branka Pavič. O. Š. I.
celjske čete, Celje. Perorisba, ki je prejela 2. nagrado LB
št. 23 - 12. junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 11
CELJE, 5. junij 1980: v pričakovanju Vlaka bratstva In enotnosti 80. Pionirji z zastavicami, titoykami in ruticami. Slovenski dekleti iz folklorne
skupine v srbskih narodnih nošah. V mladih je izročilo naših dragocenih in s krvjo prepojenih vrednot narodnoosvobodilnega boja: bratstva In
enotnosti. Okupator je razbijal, pa ne bo mogel nikoli razbiti. Neuničljive so sile, združene v skupnem boju proti skupnemu sovražniku: mračnim
silam nacizma in fašizma v drugi svetovni vojni in danes proti silam, ki jim ni mar svobode, demokracije, miroljubnega sožitja, človeškega
dostojanstva, socialističnega samoupravljanja, ki jim ni mar pomena velike besede: ČLOVEKl
SPOMIN NA TISTE, KI JIH NI
Petkovo dopoldne se je v Celju začelo z delovno sejo obeh delegacij pobratenih mest
Celja in Cuprije, ki jo je vodil sekretar Občinske konference ZKS Vojin Filipovič. V
delegaciji Cuprije so poleg njega bih Dobrivoja Ristič, predsednik ObSS, Mirjana Sarano-
vič-Kulič, predsednica DPZ OS čuprije, Dušan Ivkovič, član predsedstva Občinske konfe-
rence ZSDL in Dragan Džordževič, predsednik Občinske konference ZSM Srbije. V imenu
Celja je goste pozdravil sekretar Občinske konference ZKS Aleš Ilc in omenil, da sta prav
občini Cuprija in Celje lahko za vzor, kako sta uresničili Titove besede ter od besed prešli k
dejanjem. Za to govorijo številni konkretni podatki na številnih področjih, zlasti pa gospo-
darskem. Vojin Filipovič je med drugim dejal, da sta obe mesti pionirja na tem področju
sodelovanja, ki sega že v obdobje pred vlak BIE. Po seji so položih venec pred spomenik
žrtvam NOE na Slandrovem trgu, kjer je v kulturnem programu nastopil pevski zbor OŠ I.
celjske čete.
SPREJEMI V DELOVNIH ORGANIZACIJAH
Pri sprejemu letošnjega vlaka »Bratstva in enotnosti« so se izredno močno angažirale tudi
organizacije združenega dela, ki so v petek dopoldne odprle vrata za goste iz SR Srbije ter
jim pokazale svoj delovni proces. Ob ogledu delovnih prostorov so povsod stekli tudi
razgovori o delu, problemih, uspehih, načrtih... Gostje so tako obiskali Aero, Zlatarne,
Libelo, Emo, Kovinotehno, Metko in Ljubljansko banko. Naš posnetek je z obiska v Metki,
ki je bila ustanovljena leta 1929, ima 900 zaposlenih v dveh tozdih in enem zunanjem obratu
v Biogradu na moru. Poprečni osebni dohodek je 560 starih tisočakov, delajo pa še v treh
izmenah, torej tudi nočno delo. V Metki je goste pozdravil Aleksander Perdan, v Ljubljan-
ski banki pa članica poslovodnega organa Fanika Jugovič. V LB je zaposlenih 593 delavcev,
ima osem ekspozitur in 14 agencij. Vehko so investirali v področje kmetijstva, turizma
(hoteli), stanovanjsko izgradnjo...
S SPOMINI IZ CELJA V CUPRI JO
Občinska konferenca SZDL Celje je tudi letos skupaj z Novim tednikom in Radiom Celje
pripravila presenečenje za goste iz pobratene občinfe Cuprije. Štiri dni smo s fotoaparatom
povsod spremljali goste ter jim ob odhodu pripravih album s fotografijami z njihovega
obiska pri nas. Zadnja fotografija je bila napravljena na zaključnem kosilu in ob koncu
njega so si domačini in gostje album že lahko ogledali.
DVANAJSTI VLAK JE ODPELJAL
Nedelja, 8. junija 1980. Ob 16.15 je s celjske železniške postaje odpeljal letošnji vlak
»Bratstva in enotnosti«, dvanajsti po vrsti, kar je začel voziti leta 1961! Na postaji je bilo
tako, kot ob prihodu - ganljivo. Stari prijatelji so se poslovili in obljubili, da se bodo
srečevali tudi takrat, ko vlak ne bo vozil. Iz vseh src je vel iskren pozdrav in srečno za dobre
prijatelje ter z druge strani »na svidenje pri nas v Srbiji oktobra 1982«!
Tekst in foto: TONE VRABL
v LAŠKEM KLJUB ZAPETLJAJU PRISRČNO
Prihod vlaka bratstva in enotnosti je bil za občane Laškega težko pričakovani trenutek,
na katerega so se skrbno pripravih. Mladi so se potrudili, da je bila železniška postaja
okrašena s cvetjem in zastavami, za še bolj praznično počutje pa je poskrbela godba na
pihala in folklorna skupina. Zgodilo pa se je, da je bila množica občanov, ki je težko
pričakovala prihod vlaka z dragimi gosti razočarana, ko je vlak peljal mimo nje in se ustavil
daleč stran od postaje. Tako je bila pot do prvega objema in stiska bratske roke mnogo
predolga. Pa se je kljub tej nepredvideni zadregi na koncu vse lepo izteklo. Prve tople
pozdravne besede je bratom iz Srbije izrekel predsednik Skupščine občine Laško Jože
Rajh. Po izrečeni dobrodošlici so udeleženci vlaka bratstva odšli r.a domove gostiteljev, na
slednji dan pa v Brestanico na ogled muzeja in razstave o izgnancih ter na ogled papirnice v
Radečah. Zvečer je bil v nabito polnem Domu Dušana Poženela koncert, zadnji dan bivanja
pa so potekali razgovori z uradno delegacijo o nadaljnjem gospodarskem in kulturnem
sodelovanju pobratenih mest.
M. A.
PRIDEMO KOT SVOJI K SVOJIM
Kot velika družina so sede-
li za mizo, ko sem jih obiska-
la. Pavla, Milka in Tatjana
Vrabl ter njihovi gostje iz Sr-
bije: Tomo Todorovič in Si-
bin, Ranka in mali Nebojša
Stankovič. Po toliko obiskih
in srečanjih so si domači, po-
znajo se, radi se imajo. Nji-
hovi pogledi izdajajo tisto,
kar v srcih čutijo. Besede so
velikokrat preohlapne, celo
plehke, da bi lahko izrazile
tiste trdne vezi, ki zbližujejo
nekdanje slovenske izgnan-
ce z njihovimi prijaznimi in
velikodušnimi gostitelji v
Srbiji.
»Ko smo bili izseljeni v Sr-
bijo,« je povedala Milka
Vrabl, »smo se nastanili v va-
si Svračkovci pri Gornjem
Milanovcu. Kmalu smo na-
vezali prijateljske stike s
tamkajšnjimi ljudmi, ki so
nam tako širokosrčno pri-
skočili na pomoč v času, ko
smo bili brez doma, brez hra-
ne, brez česarkoli. Le gola
življenja smo imeli. In prav
oni, kmetje iz Svračkovcev
so nam pomagali, da smo jih
ohranili. Nikdar in nikoli ne
bomo pozabili, koliko so v
tistih dneh storili za nas. Ne
bomo pozabili njihove pri-
jaznosti, dobrote in prija-
teljstva.«
»Spominjam se,« nadalju-
je s pripovedovanjem Pavla
Vrabl, »kako sem med ljudi
v Svračkovce rada prihajala
tudi potem, ko sem živela v
Beogradu. Zdelo se mi je, da
sodim mednje, da sem del
njihove skupnosti. In še da-
nes čutim, da so to moji, naši
ljudje.«
Tomo Todorovič je bU te-
daj, ko so naši izgnanci prišli
v Srbijo, star deset let. Toda
dobro se še spominja stare
Vrablove mame, njenih dveh
sinov, dveh hčera in njene
snahe Pavle, ki so se naselili
v njegovem sosedstvu. Pred-
vsem stare mame Marije se
dobro spominja, saj so se va-
ški otroci radi igrali okoli
nje. Tomo ve povedati, da so
slovenski izgnanci prinesli
marsikaj novega v zaostalo
srbsko vas, saj so bili pridnih
in umih rok, znali so marsi-
kaj novega v kmetovanju, pa
tudi srbske gospodinje so se
tu pa tam kaj naučile od Slo-
venk. Zato je bilo vsem zelo
hudo pri srcu, ko so ob kon-
cu vojne slovenski izgnanci
odšli domov.
Ranka Todorovič, poroče-
na Stankovič, pa je bila roje-
na šele leta 1942, zato je pri-
jateljstvo in ljubezen do Vra-
blovlh skovala pozneje, ko je
odraščala. Pravi, da so ji Vra-
blovi še toliko bolj pri srcu
zato, ker so poznali njenega
očeta, ki so ga Nemci ustreli-
li leta 1943 in mamo, ki ji je
umrla, ko je bila še čisto maj-
hno dekletce. Pomenijo ji tu-
di neprecenljivo zakladnico
spominov na starše, s kateri-
mi je tako malo živela. Vse
svoje prijateljstvo in ljube-
zen do Vrablovih prenaša
Ranka tudi na moža Sibina
in na malega sina Nebojšo.
Fantič si je v Celju že nabral
nekaj prijateljev, najraje pa
ima Tatjano, Milko in Si-
monco.
Ko sem se poslavljala z ve-
liko družino Vrablovih in
Todorovičev, sem Toma To-
doroviča vprašala, kaj mu
pomenijo besede bratstvo in
enotnost, o katerih toliko go-
vorimo. Pa je dejal: »Veste,
za naše narode in narodnosti
ni prav nič bolj sveto, kot sta
bratstvo in enotnost. To ne-
nazadnje priča tudi Vlak
bratstva in enotnosti, ki
omogoča, da prihajajo prija-
telji, bratje eden k drugemu
kot svoji k svojim. To brat-
stvo in enotnost moramo ču-
vati in ga prenašati na mlade
rodove. In zavedati se mora-
mo, da se nam ni bati ničesar
na tem svetu vse dotlej, do-
kler bomo negovali in gojili
bratstvo in enotnost med
vsemi ljudmi, ki živijo v Ju-
goslaviji
DS
Pavla Vrabl, Sibin, Nebojša in Ranka Stankovič, Milka in Tatjana Vrabl ter Tomo
Todorovič. Objeti kot velika srečna družina.
MOZIRJE: GOVORILO JE SRCE..
Spregovorilo in govorilo je
srce, polno najlepših čustev,
ljubezni in spoštovanja, štiri
dni je p^rekipevalo od sreče
in hkrati trepetalo v pričako-
vanju trenutka slovesa. To-
da, če človek sprejme prvo,
mora tudi drugo, tudi tisto,
ki je težko in ki se po navadi
vselej konča z željo: ostani
zdrav in na svidenje čez dve
leti, morda še prej!
V takšnem izrednem raz-
položenju so se vrstili in mi-
nevali dogodki, ki so bili ve-
zani na prihod udeležencev
vlaka bratstva in enotnosti
tudi v mozirski občini. Na
vsakem koraku in med vse-
mi so bili dobrodošli, dragi
gostje iz Srbije, nekdanji go-
stitelji slovenskih pregnan-
cev in prav tako člani delega-
cije pobratene občine Cajeti-
na, iz SR Srbije.
Več kot prisrčno je bilo že
v četrtek popoldne, ob spre-
jemu pred poslopjem občin-
ske skupščine v Mozirju. K
prisrčnosti so prispevali ve-
lik delež tudi otroci domače
osnovne šole, ki so za težko
pričakovane goste pripravili
in izvedli lep program. Topel
in iskren je bil tudi pozdrav
predsednika občinske skup-
ščine Hinka Copa. In že prva
pozornost - del^ac^a po-
bratene občine Cajetina je
položila k spomeniku padlih
borcev lep venec. Prva misel
je torej veljala tistim, ki so
padli v borbi za svobodo, ki
jo uživamo.
In ko so srbski gostje sto-
pali iz avtobusa, so padsili v
objeme domačinov, ki so jih
pričakovali z veliko nestrp-
nostjo. In že so izmenj^
prve besede, o zdravju, po-
čutju ...
Tako se je začelo in tako
nadaljevalo. Tudi na vseh
obiskih delovnih organizacij
(Gorenje-Glin Nazarje, El-
kroj, osnovna šola Gornji
grad), tudi pri srečanjih s
kmeti, tudi na cesti, ko so se
sprehajali, občudovali Sa-
vinjski gaj... Skratka, Gor-
nja Savinjska dolina je spre-
jela svoje goste z največjo
ljubeznijo in pozornostjo. V
takšnem vzdušju je potekala
tudi akademija v počastitev
dneva izgnancev.
V času in urah, ko so tekli
razgovori na domovih nek-
danjih pregnancev, so imeli
člani delegacije pobratene
Cajetine razgovore s pred-
stavniki občinske skupščine
in občinskih družbenopoli-
tičnih organizacij Mozirja.
Slo je za oceno dosedanjega
povezovanja in za odpiranje
novih poti za tesnejše sode-
lovanje.
»Sodelovanje med obema
našima občinama ima že ne-
kajletno tradicijo in ne šele
od tedaj, ko smo podpisali
listino o pobratimstvu. Že
doslej se je dobro razvijalo,
še zlasti med obema občin-
skima skupščinama, občin-
skimi družbenopolitičnimi
organizacijami ter nekateri-
mi šolami. To še posebej ve-
lja za Ljubno ob Savinji in
osnovno šolo v Ljubišu. 1
ni šlo samo za medseboji
obiske članov kolektivov
učencev, marveč še za razg
vore o delu in drugem. K
nim pa, da imamo še obj
možnosti, da te oblike po^
zovanja okrepimo,« je po
daril predsednik občini
konference SZDL Cajetii
Miloje Kukanjac.
»Pobude za nadaljeval
skupnega dela šb nove. ^
ne gre več za sodelovanje
dosedanji ravni, ki se je j
leg ostrega omejevcdo
družbenih dejavnostih, r«
več še predvsem na gosj
darskem področju. To<
glede na potenciale in pai
ge, ki so razvite, zlasti pri «
v mozirski občini, imamo
pe pogoje za razširitev so<
lovanje še predvsem v lei
in konfekcijski industriji (
seveda v kmetijstvu. To
tudi okvir, v katerem so tek
razgovori o našem nadal
njem skupnem delu, o kred
tvi bratskih vezi,« je del
predsednik občinske korS
renče SZDL Mozirje, J«
Kumer.
MILAN B02]
Predsednika mozirske in čajetinske občinske konfereu
SZDL Jože Kumer (na levi) in Miloje Kukanjac med p^
menkom o nadaljnjih oblikah medsebojnega sodelovan,
Avtobus z dragimi gosu iz Srbije je pripeljal v Mozirje. Jn ko so stopali iz vozila,
padali v objeme svojih gostiteljev...
ŠMARJE: KMALU NA SVIDENJE!
z radostjo in odprtih src so delovni lju-
dje in občani šmarske občine pričakali
svoje brate, ki so se pripeljali z vlakom
bratstva in enotnosti iz Srbije. Trinajst jih
je prišlo, ki so sami - ali pa njihovi starši
in dedje - ponudili vso pomoč in gosto-
ljubje našim ljudem, ki so jih Nemci izseli-
li v prvih dneh vojne v Srbijo. Trinajst
nekdanjih gostiteljev je prišlo iz Kraljeva,
Gornjega Milanovca in iz Vrevcev pri La-
zarevcu. Goste so v šmarski občini spreje-
le štiri družine: Kidrič, Vajcer in Kvas iz
Šmarja in družina Tisel iz Buč. Sicer pa so
z vlakom bratstva in enotnosti prišli v
Šmarje tudi predstavniki pobratene
srbske občine Aril^, ki jih je vodil
predsednik Dragan Sa^njič.
Za svoje goste so Smarčani pripravili
bogat program prireditev in srečanj. Tako
je delegacija občine Arilje obiskala jI
delovnih organizacij šmarske občine, od
dala pa si je tudi nastop folklorne skud
Jože Hermanko iz Maribora, ki je biy
Zdraviliški dvorani v Rogaški Slai
Predstavniki iz te pobratene občine v
biji so si ogledali še Celje in Obsote
posebej še kraje Titove mladosti. Za Ti
ko od predstavnikov Arilja pa so nekdJ
gostitelji naših izgnancev preživeli pe
in soboto skupaj s svojimi prijatelji
Šmarja, zdajšnjimi gostitelji. V soboto
poldan pa so se vsi skupaj srečali na pik
ku v Crešnjevcu, ki je bil prava manif^
cija bratstva in prijateljstva. V nedeljo
se morali gostje iz Srbije posloviti. A ne
dolgo. Kajti vlak bratstva in enotnosti
že čez dve leti znova omogočil tako prf
kovana in radostna snidenja.
kOVENSKE KONJICE:
URESNIČITEV IDEJE
Vlak bratstva in enotnosti je tudi v Slovenskih Ko-
ijicah zapustil tople spomine in trdne vezi. Tiste, ki so
g pred leti stkale in jih vsako srečanje še utrdi in tiste
iQve, iz temeljev bratstva zasnovane, ki se že leta
pletajo in prepletajo na medčloveških, gospodarskih,
Jjiturnih in drugih področjih.
fja zadnjem obisku gostiteljev nekdanjih izseljencev
p predstavnikov občine Kosjerič srečanj med starimi
J, novimi prijatelji ni manjkalo. 2e prvi dan so Konji-
ijni pokaz^ gostom film o svojem kraju. Drugi dan so
girienih ogledu Slov. Konjic in Vitanja, spoznavanju
jajevne samouprave in predstavitvi delovnih organi-
»cij v Vitanju. TVetji dan so vsi skupaj odšh na tovari-
Ico srečanje v Logeirsko dbhno.
Vtise, ki so se nabrah, spoznanja, ki so jih izmenjedi,
o dopolnili v nedeljo na razgovoru pri predsedniku
jcupščine občine. Da se morajo vezi še utrditi in po-
^obiti na gospodarskem in kulturnem področju, so se
Bogovorih. In da se moraju kmalu zopet srečati,
r	MBP
REPUBLIŠKE
DELEGACIJE V
ŽALCU
Med številnimi dogod-
ki med letošnjim vlakom
»Bratstva in enotnosti« je
bil tudi ta, ki ga vidimo
na našem posnetku. V
Žalcu se je v novem hote-
lu Golding Rubin ustavi-
la tudi repubUška delega-
cija SR Slovenije, ki je
spremljala republiško de-
legacijo SR Srbije. To je
bil eden zadnjih delovnih
pogovorov v štirih dneh,
kar jih je delegacija vodi-
la po razhčnih krajih Slo-
venije, zlasti pa tam, kjer
se je ustavil vlak in so se
zadrževah gostje iz Srbi-
je. Gostje delegacij pri
ogledu spominske hstine
BIE.
VRTNICA IN FOTOGRAFIJA
Naključja so velikokrat
krojač človeških usod.
Vrsta naključij pa je pripe-
ljala na skupno življenjsko
pot Gordano Krstič iz Cu-
prije in Dareta Zavška iz
Celja.
Naključje je namreč bilo,
da je ravno Daretova stara
mama Nežika Veber sprem-
ljala pred leti Amahjo Sirec,
ko se. je ta z vlakom Bratstva
in enotnosti odpeljala v Cu-
prijo na obisk k tamkajšnjim
bratskim družinam, ki so jim
med okupacijo nudile zavet-
je. Naključje pa je tudi bilo,
da je ravno takrat bil na že-
lezniški postaji Gocin oče
Dragoljub Krstič, ki je obe
gostji sprejel na svoj dom
misleč: »Za starejšimi pride-
jo tudi mlajši.«
Med pogovori je seveda
beseda večkrat nanesla tudi
na mlajše in stara mama Ne-
žika ob teh prihkah ni poza-
bila omeniti svojega vnuka
Dareta, še posebej, če je bila
v bližini mlada Gordana, ki
je takrat hodila še v gimnazi-
jo. Seveda te besede niso šle
v prazno in ob poslavljanju
je Gordana stisnila stari ma-
mi v roke popek vrtnice in
svojo fotografijo v besedami:
»To je pa za Darkota.«
Ko se je stara mama vrnila
v Celje, je vnuku rekla: »Da-
re, tac'ga lušfnga dekleta
sem ti našla.« Kaj je na Dare-
ta Zavška naredilo tako mo-
čan vpliv, .da je začel mishti
samo na Gordano iz Cuprije
ne samo on.
Goca in Dare sta se pred
poroko videla samo trikrat
in to prvič tri dni preden je
on odšel na služenje vojnega
roka. Ljubezen je bila vse
močnejša in Daretu ni bilo
težko tudi 8 ur n^retrgoma
voziti iz Celja v Cuprijo, ne
da bi domači kaj vedeh.
»Shšal sem, da je srbski
običaj tak, da moraš za roko
neveste prositi najprej nje-
nega očeta, mamo, staro ma-
mo itd. Jaz sem tako tudi
storil«, pravi Dare Zavšek in
šele ko je prišel v Celje, je
domačim povedal, da se je
zaročil.
Gordana Krstič je prišla na
obisk v Celje pred maturo na
gimnaziji in je tu tudi ostala.
Zaključni izpit je potem
opravila kasneje.
Dare Zavšek o svojem za-
konu pravi: »Preden sva se
poročila, sem Goci povedal
kakšne poglede na življenje
imam. Sem pač svobodni
umetnik. Čeprav sem se ta-
krat zaposlil, da bi vsaj prve
mesece steklo vse gladko.
Gordana se je strinjala s tem
in mishm, da je najino življe-
nje zaradi tega še bolj zani-
mivo.«
Gordana, ki se je v teh ne-
kaj letih tako naučila govori-
ti slovensko, da je teško opa-
ziti razhko, pa je dej^a:
»Prve tri mesece je bilo tež-
ko. Nisem znala jezika in tu-
di življenje je zahtevalo svoj
čas. Kasneje so mi novi prija-
telji, ki sem jih pridobila, po-
magah, da sem se znašla in
ko je Dare rekel, da se bo z
mano pogovarjal samo še
slovensko, sem se morala
naučiti tudi jezika. Pri tem
mi je verjetno pomagala na-
darjenost za učenje jezikov.
Tudi v Ljubljanski banki,
kjer sem se zaposlila, ni bilo
težav. Kmalu sem ujela ko-
rak s sodelavci, zelo dobro se
razumemo.
Včasih, posebno ko grem
od doma iz Cuprije, čutim
nekohko domotožja in to
predvsem zaradi mame Olge
in seveda ostalih sorodni-
kov. No, to traja samo nekaj
časa. Mishm, da ni bistvene
razlike med Srbi in Slovenci.
Daretova mama Majda pa
pravi, da je Goca njihova. Na
pol v šah pripomni, da ji za-
meri s£imo to, ker je kot žena
preveč srbska. Ugoditi žeh
namreč vsaki njegovi želji, to
pa, pravi kot ženska, vseeno
ni dobro.
FRANCEK PUNGERčiC
^NOVLJE: OD VARDARA RA DO
•RIGLAVA...
ireditev Vlak bratstva in
Enosti 80 v Tmovljah bo
sikomu ostala še dolgo
sana v spominu. Prav
Jvo pa je ne bodo pozabi-
ragi gostje iz Srbije, nji-
1 gostitelji in krajani Tr-
elj, ki so v svojem obnov-
am kulturnem domu
ejeli ljudi plemenitih src.
Itozabno doživetje za vse
bo prav gotovo ostal kul-
ai dogodek, ko so v pe-
i, besedi in plesu celjski
tumi amaterji izrazili vso
valo in ljubezen bratom
jrbije za človečnost, ki so
I razdajah našim ljudem v
ih najtežjih pa vendar ta-
lepih časih izgnanstva.
>ih zaradi neštetih nitk, ki
ih spletli v skupnem trp-
ju, solzah in hrepenenju
ive vezi, ki so danes tako
ite in neumčljive.
a prijetno razpoloženje in
San sprejem gostov je
>rej poskrbel pihalni or-
ter prosvetnega društva
j^^ce Prešeren iz Malih
. v. kulturnem programu
^orani pa se je najprej
''istavilo Plesno gledah-
■ Celje s pozdravnim ple-
S toplimi besedami je
^ tajnik Zveze kulturnih
i^nizacij Celje Štefan 2vi-
Pozdravil goste, gostite-
^žbenopohtične delav-
občine Celje in vse ostale
'^oče v dvorani ter orisal
o in življenje amaterjev v
'ttirnoumetniških društ-
celjski regiji. Nato so se
točke bogatega in
^.tetnega kulturnega pro-
^ z nastopom moškega
[Skega zbora »Ivan Can-
* iz Celja, recitatorji pro-
Jiega društva France
^ren iz Vojnika, Eko-
^Itega šolskega centra
^ iz domačega kultur-
gietniškega društva
folklorne skupine z
recitatorji osnovne šole Fra-
nja Vrunča Hudinja ter me-
šanega pevskega zbora Kovi-
notehne, ki je z zaključno i^-
smijo »Jugoslavija« pripelja-
la tok prireditve do vrhunca,
ko burnega ploskanja ni ho-
telo biti konca. Po prireditvi
pa je pred žarometi in ob
zvokih naše pesmi poiskala
roka roko in dolga reka prija-
teljstva se je še jKJzno v noč
vila pred kulturnim domom.
Ob tej prihki velja izr^iti
še posebej pohvalo in prizna-
nje članom in vodstvu kul-
tumoumetniškega društva
»Zarja«, ki so štorih prav
vse, da je ta prireditev izzve-
nela v t^o bogat in lep brat-
ski večer.
MARJELA AGREŽ
SRBSKA
PESEM
VZELENI
DOLINI
Nekaj sto ljudi je v četrtek po-
poldne v Žalcu pred hotelom
Golding: Rubin pričakalo srbske
brate iz pobratene občine Kru-
ševac.
Zbrane je pred hotelom Gol-
dinar Rubin pozdravil podpred-
sednik OK SZDL Žalec Stane
Lesjak. V petek dopoldne so si
srbski bratje in njihovi gostite-
lji ogledali tovarno nogavic na
Polzeli in tekstilno tovartio Pre-
bold. Tako na Polzeli kot v Pre-
boldu so gostom pripravili kul-
turni program, na kosilu v hote-
lu Prebold pa ni zmanjkalo časa
za obujanje spominov. Zvečer
so v atriju osnovne šole v Žalcu
pripravili koncert pevski zbori
žalskih osnovnih šol, navdušili
pa so tudi vrli pevci moškega
pevskega zbora Svoboda iz
Žalca.
V soboto je delegacijo in po-
bratene občine Kruševac spre-
jel predsednik SO Žalec Vlado
Gorišek. Sledil je obisk parti-
zanskih Dobrovelj, popoldne pa
je bilo toplo srečanje pri nekda-
njem izseljencu Vinku Ušenu.
Snidenje na železniški postaji v Celju je ob letošnjem vlaku BIE bilo prisrčno in veselo.
Foto: F. Pungerčič
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 23 - 12. junij 1980
VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI 1980
Med potjo v čudovito Logarsko dolino se-je dolga kolona avtobusov ustavila za dobro
uro v Savinjskem gaju v Mozirju. Udeleženci letošnjega vlaka »Bratstva in enotnosti« so
si z zanimanjem ogledali Savinjski gaj ter posedeli ob ribniku ob malici, ki so jo
pripravili prijazni domačini.
Na pikniku v Logarski dolini je bilo vse dobro pripravljeno, zlasti pa so se izkazali
kuharji, ki so vešče in hitro ter predvsem dobro pripravljali na^azHčnejše specialitete
na žaru za lačne želodce. Pod svežim zrakom je bil apetit še večji! Mojstra kuharja sta si
kar takole pomagala s svojimi »žrtvami*.
LOGARSKA DOLINA JE
DOŽIVELA LEPOTO BRATSTVA
IN ENOTNOSTI
Sobota, 7. junija. Ce smo
se še v petek zvečer s stra-
hom ozirali proti nebu, kakš-
no bo vreme, smo bili v so-
boto zjutraj mnogo boljše
volje. Dan je bil lep, kot se
spodobi za takšno srečanje,
kot je bilo predvideno ob le-
tošnjem vlaku »Bratstva in
enotnosti« - to je izlet v Lo-
garsko dolino. Večina koor-
dinacijskih odborov za spre-
jem vlaka pri Občinskih
konferencah SZDL na celj-
skem območju se je pamet-
no odločila, da bo pripravila
skupno tovariško srečanje' v
srcu ene najlepših naših do-
lin - Logarski dolini. Izjeme
so bili predstavniki žalske,
šentjurske in šmarske obči-
ne. Skoda, kajti šlo je za re-
snično skupno akcijo!
Iz Celja je odpeljalo pet
Izletnikovih avtobusov. Zal
pa se je že pri odhodu zata-
knilo, saj so avtobusi pripe-
ljali kasneje, kot je bilo do-
govorjeno, da bo mera pol-
nejša pa so pripeljah takšni
avtobusi, ki vozijo v medkra-
jevnem prometu. En avto-
bus pa je sploh zamudil, baje
zaradi počene zračnice! Sla-
ba volja pa je bila kmalu od-
pravljena, s^j smo po malo
več kot polurni vožnji pri-
speli v Možice in si ogledali
Savinjski gaj. Čeprav so tuli-
pani že odcveteli, drugo
cvetje pa se šele pripavlja na
cvetenje, je bil ogled narav-
nega parka za goste izjenmo
presenečenje. Vsi pa so s po-
sebnim spoštovanjem posta-
li pred majhno smreko, pred
katero je črna plošča z belim
napisoih: 4. 5. 1980 TITO.
Smreko so posadili, ko je
umrl tovariš Tito in ji zažele-
li, da bi rastla tako močno
življenje, kot ga je doživljal
tovariš Tito.
Iz Mozirja je pot vodUa mi-
mo Logarske doline do slapa
Rinke, kjer se je ob slapu
zbrala prava množica, Jugo-
slavija v malem! Posebno
pozornost so vzbuj£di trije
bratje, ki so skupaj šteli 230
let, oblečeni pa so bUi v pra-
va srbska oblačila: Aleksan-
der je star 83 let, Bogoljub 77
in Mihajlo 70, vsi so iz vasi
Dudovica pri Lazarevcu,
med vojno pa so sprejeli v
svojo hišo Slovence iz Trbo-
velj, družino Miloša Vasiča,
ki je bil z njimi v Logarski
doUni. Pod Rinko se je usta-
vil tudi Jovica Kerkez iz Kra-
ljeva, ki je kot petnajstletni
fantič in »komandir omla-
dinske čete u I. vojvodžan-
skoj brigadi XVI. divizije
NOB« sodeloval v bitki pri
osvobajanju Celja, sicer pa je
bil borec Neretve, Sutjeske,
sodeloval je tudi pri osvobo-
ditvi Beograda... Pod sla-
pom sta stala tudi Anica
Spat, ki je spremljala Tanasi-
jo Kovačeviča, starega 75 let,
doma v Seči Reki v občini
Kosjerič, ki je med vojno
sprejel Spatovo družino iz
Celja.
»V začetku smo imeli ne-
koliko treme, ker nismo ve-
deli, koga smo dobili. Pa je
to kmalu minilo in Vili Spat
mi je pomagal pri mojih šte-
vilnih ilegalnih akcijah,« se
spominja Tanasije Kovače-
vič.
Besede so vrele na dan,
kot je vrela v dolino bistra
voda slapa Rinke.
Preostanek dneva v Logar-
ski dolini so udeleženci pre-
živeli na prostem ob planin-
skem domu. Pripravili so
jim krajši kulturni program,
vse popoldne pa so za veselo
razpoloženje igrždi člani Celj-
skega instrumentalnega
kvinteta. Prizadevni člani
TVD Partizan Gaberje iz Ce-
lja, nosilci Titove zastave, pa
so organizirali domiselne in
šaljive trim igre z lepimi na-
vadami. Večerno slovo, ko
je mrak objel dišečo in cve-
točo Logarsko dolino, je bilo
težko in prehitro. Pravza-
prav se je najlepše šele zače-
lo. Pesem je zapustila Logar-
sko dolino, ki je doživela naj-
lepši lepotni kristal bratstva
in enotnosti. TONE VRABL
Ni bilo srečanja, kjer vsi ne bi stopili v krog in zaplesali
kolo. V Logarski dolini za planinskim domom je bilo do-
volj prostora za vse, da se je lahko dolga kolono razvila po
zeleni trati ob zvokih Celjskega instrumentalnega ansam-
bla in seveda spremljajoči pesmi vsebf ki so bili tam.
DRVA BABE CAKE
Šentjur, 5. junija dopol-
dne. Elizabeto Fras in njeno
hčerko Dragico Fras-Kneže-
vič smo našli v kuhinji za
štedilnikom. Dišalo je po
pristnih domačih jedeh in
vse je bilo nared za sprejem
ljubih gostov in prijateljev iz
vasi Vršac pri Rači Kraguje-
vački.
V kratkem pogovoru sta
nato Elizabeta in Dragica jeli
pripKJvedovati o tistih štirih
letih, ki jih je družina Fraso-
va preživljala med srbskimi
brati.
»Odpeljali so nas, ne da bi
vedeli kaun,« je s solzami v
očeh pripovedovala Elizabe-
ta. »Bih smo štiričlanska
družina. Deklici sta bili še
majhni. Najprej smo živeli v
Gružu, pri nekem srčno do-
brem starčku. Potem pa v
Rači Kragujevački, kjer smo
se tesno spoprijateljili z dru-
žino Golubovičevih, katere
vnuk Bogomir in njegova že-
na Milena prihajata k nam v
goste. Ne da se povedati, s
kakšno toplino, razumeva-
njem in prisrčnostjo so nas
sprejeli Srbi. Z zastavami in
cvetjem so okrasili vozove,
ponudili so nam toplo hrano
in obleko, čeravno tudi sami
v tistih težkih dneh niso ži-
veli v izobilju. ,Izvoli, dodi k
nam,' so vabUi. Težka, a to-
pline in ljubezni polna so bi-
la tista štiri leta. Dali so nam,
kar so največ mogli, pred-
vsem pa smo jim bili hvalež-
ni za toplo dlan. Hitro smo se
navadili drug na drugega, si
pomagali med seboj in parti-
zanom. Najteže je bilo, ko so
Nemci ob masovnem strelja-
nju v Kragujevcu ubili tudi
Slavka Goluboviča...« In
kot biser čista solza je ustavi-
la Elizabetino pripoved.
Hči Dragica pa je bUa ob
prihodu v gostoljubno Srbi-
jo stara 12 let in je, ker je
obiskovala gimnazijo v Kra-
gujevcu, prihajala k staršem
samo v počitnicah. »Kot 12-
letnemu otroku,« se zdaj
spominja, »mi je v spominu
najbolj ostalo srčrio prija-
teljstvo srbskih otrok. Izre-
dno prijetni so bih. Topli.
Dobri. Srčni. Neizbrisen
spomin me veže tudi na ba-
bo Cako Golubovič. Leta
1942 je bila huda zima. Zeblo
nas je in za drva je bUo teže
kot za hrano. Pa je prišla ba-
ba Čaka, oprtana s torbo. Mi-
slila sem, da je prinesla kaj-
mak, sir in kruh. Pa je prine-
sla drva in tega sem se nez-
nansko razveselila. Tako lep
in svetal utrinek iz mojega
težkega otroštva je to.«
Ničkoliko podobnih utrin-
kov nosita v sebi Elizabeta in
Dragica, ki sta v četrtek prav
tako odprtih src sprejeli go-
ste v svoj dom.
MATEJA PODJED
ODPRTA SRCA
Ivan Kidrič iz Šmarja pri
Jelšah je bU leta 1941 s 7.
transportom izseljen v Srbi-
jo. Z njim so odšh še žena in
dva m^a otroka. Ko so prišh
do Lazarevca, so mor^ iz-
stopiti. Bilo je hudo, saj so
bili izgnani iz svoje zemlje.
Toda bolest in strah pred
neznanim je kmalu izrinila
toplina srbskih ljudi, ki so
naše izgn^ce pričakali širo-
ko odprtih src. Ivan Kidrič
pripoveduje:
»Nepopisno je bilo naše
počutje, ko smo prve dni iz-
gnanstva občutili vse gosto-
ljubje in prijateljstvo Srbov.
Sprejeli so nas kot brate, kot
prijatelje, ki rabijo pomoč v
stiski. In niso nas pustili sa-
me. Dali so nam vse, kar smo
potrebovali. Pa še več. Dali
so nam svoja srca, svoje pri-
jateljstvo, ki ga skupaj kuje-
mo še danes.«
Kidričeva družina je bUa v
času izgnanstva nastanjena
pri kmetu Antonijeviču v va-
si Vrevci pri Lazarevcu. Ta
kmet jim je dal malce zemlje,
da so si na njej pridelsdi hra-
no, ki so jo potrebovali. Ve-
dno, ko je bila stiska, pa je
primaknil še kaj zraven. Štiri
leta se je med Antonijeviči in
Kidriči kovalo prijateljstvo,
ki traja še danes.
»Vsa leta po vojni smo si
dopisovali, prvič po tistih
težkih vojnih časih pa smo
se srečali leta 1972, ko sva z
ženo odpotovala z Vlakom
bratstva in enotnosti v Laza-
revac,« pripoveduje Ivan Ki-
drič. »Snidenje je bilo nepo-
pisno, kot da se družina sre-
ča po dolgih letih ločitve. In
odtlej se srečujemo vsaki
dve leti, ko pelje vlak brat-
stva in enotnosti. Letos so
dopotovali k meni trije gost-
je iz Srbije: dva sinova naše-
ga nekdanjega gostitelja An-
tonijeviča sta prišla, eden je
s seboj pripeljal tudi svojo
ženo. Srečanje je bilo preču-
dovito. In z naše strani polno
hvaležnosti, ki jo dolgujemo
tem ljudem, našim velikim
prijateljem.«
DS
Celotno gradivo v zve-
zi z Vlakom bratstva in
enotnosti so za Novi te-
dnik pripravljali (prejš-
nja in današnja številka)
Tone Vrabl, ki je nosil
levji delež tudi organiza-
cijskih priprav, Milan
Božič, Mateja Podjed,
Damjana Stamejčič, Mi-
lena B. Poklič, Marjela
Agrež, Janez Vedenik,
Franček Pungerčič, Tone
Tavčar, Petar Ilič, Va-
lentin David in Drago
Medved. Za pomoč in so-
delovanje se zahvaljuje-
mo tudi posameznim ob-
činskim konferencam
SZDL, posebno še celj-
ski. Zanjo smo izdelali
tudi poseben album, ki
so ga gostje iz Srbije po-
nesli s seboj ob povratku
na svoje domove.
tt. 23-12. junij 1980
--
NOVI TEDNIK - stran 15
VASA STRAN
OHRANIMO
SVOJO
PAVEN...
V roke mi je prišla deseta
jtevilka Novega tednika, ki
je izšla 13. marca letos.
Razveselilo me je obvesti-
lo na desni strani naslovne
strani »Z urednikove mize«:
Zdravniki za vas, hkrati pa
zelo razžalostil in vznemiril
flanek na 16. strani »Ne le
zdravljenje, ampak tudi bol-
niški standard« in sicer stol-
pec - Največ pljučnih obo-
lenj. Zato sem se odločila, da
vam priložim svoj prispevek,
ki sem ga poslaia, žal le v
lokalno glasilo »Naš čas«, ki
verjetno ne seže do Celja.
Menim, da je članek, ki so mi
ga objavili 22. februarja le-
tos, dovolj zgovoren in mi ga
ni treba posebej komentirati.
(Gre za zapis »Prisrčen od-
nos do vseh«, ki ga objavlja-
mo v nadaljevanju, opomba
uredništva).	^
Pisanje v stolpcu »Največ
pljučnih obolenj« vzbuja v
meni, pa tudi v mnogih pa-
cientih, ki se ah pa so se že
zdravih in okrevah v Topol-
šici, upravičeno ogorčenje.
Naj začnem kar po vrsti: 1.
Sprašujem se, kaj meni pre-
ventivna in kurativna služba
v Celju, z£ikaj naraščajo bo-
lezni dihal in pljučnih obo-
lenj prav v njihovem mestu?
Brez dvoma je eden od po-
membnih vzrokov onesnaže-
nost ozračja, kar skrbno
spremljamo tudi občani iz
radijskih poročil in posku-
sov prirodoslovcev z rasth-
nami - hšaji (Lichenes). 2.
Delo na pljučnem oddelku v
Topolšici ustrezno poteka.
Bolnica ima strokovno uspo-
sobljeno osebje, vrši labora-
torijske preiskave, rentgen-
ske preiskave, EKG, bronho-
skopijo... Ob vsem tem pa
še prizadevnost, strokovno
poglabljanje,- požrtvovalnost
in izredna humanost, etične
vrednote torej, ki jih ne gre
zanemariti!
3. Zelo rada bi pojasnilo, v
čem je prednost zdravljenja
pljučnih bolnikov na inter-
nem oddelku celjske bolniš-
nice?! - potem pa »kot ne-
kakšno okrevanje v Topolši-
ci.« Kakšni so pametni oziro-
ma nespametni dogovori
med njimi, žal ne vem. Ce
gre za take nesporazume, ki
so razvidni iz gornjega pisa-
nja, je logično, da se ob tem
ne da sporazumeti. V čem je
obravnavanje bolnikov, ki
zbohjo na pljučih v celjskem
območju, ustreznejše v Ce-
lju? 30 km oddaljenosti pač
ne more biti razlog za to! Jim
morda kolegi v Topolšici ne
zmorejo nuditi tega, kar jim
nudijo v Celju? Kaj je tisto v
celjski bolnišnici, kar je do-
slej in kar bo poslej, kot je
razvidno iz člainka, zadovo-
ljevalo »prizadete bolnike, ki
bodo dobih v Celju ne samo
preventivno (?), temveč tudi
terapevtsko pomoč?«
(citirano iz članka brez vpra-
šaja). Morda 20 do 30 novih
postelj? Morda čistilne na-
prave, ki bodo znižale odsto-
tek žveplovega dvokisa in
drugih strupenih phnov, ki
slabšajo stanja astmatikov,
bronhitisov, srčnih obolenj?
Kakšna bo ta oprema v Ce-
lju? In kako je s šolanjem
kadrov?
PRISRČEN ODNOS DO
VSEH
Lahko bi v dveh stavkih
napisala običajno zahvalo
zdravnikom in medicinske-
mu osebju pljučnega odelka
v Planiki (Topolšica, opom-
ba uredništva), vendar se mi
zdi to vehko premalo.
v
Odločila sem se za daljši
prispevek, zaradi bolnikov,
ki jim ambulantno zdravlje-
nje ne zadošča in so potrebni
hospitalizacije, V pretekhh
letih sem bila v mnogih bol-
nicah. Topolšice sem se bala.
Žal, se je tudi mene loteval
neupravičen strah, morda
celo po zlonamernih »izroči-
hh«, da se gre v Tppolšico
umret. Ce orideš nekaj ur,
predno se ti izteče življenje,
oziroma z diagnozo bolezni,
ki se danes še ne da zdraviti,
tudi v Topolšici ne morejo
narediti čudežev. Menim pa,
da bi svojce takih bolnikov
močrio pretreslo, če bi jim
bolnica zaprla svoja vrata.
Po petih tednih zdravlje-
nja v Planiki, sem imela ne-
šteto možnosti, da opazujem
bolnike okoh sebe, njihove
navade, medsebojne odnose
v bolniški sobi, v skupnih
prostorih ipd. Ob kontaktu
in terapevtski pomoči zdrav-
nikov in medicinskega oseb-
ja, sem začutila zaupanje, še
bolj pa me je razveselilo in
pomirjalo, saj so jim zaupah
tudi vsi ostah pacienti. Prisr-
čen odnos do vseh, brez izje-
me, vsakomur topla beseda,
spodbude, kljub izredni za-
poslenosti, napornemu in
odgovornemu delu! Enkra-
ten odnos do starih ljudi, ki
starčke in žeraice sedemdese-
tih, osemdesetih let osreču-
je. Hkrati pa je to bil grenak
spomin na mamo, ki je ležal^
v neki drugi bolnici in tega,
žal, ni bila deležna.
Poleg strokovnih dogovo-
rov, se dogovarjajo tudi o hu-
manih odnosih do sočlove-
ka, čeprav je tudi res, da že
izbira tega zahtevnega pokh-
ca, terja pripravljenost na te-
žave. Doseči to, da pustita
zdravnik in medicinska se-
stra dosledno vse svoje oseb-
ne težave, ki jih občasno
vsakdo ima, izven ustanove,
je vehka stvar. Nič ne more
odtehtati prijaznega pomen-
ka z zdravnikom, ne Marjan-
cinega smeha, ko vstopi vsa-
ko jutro po šesti uri v bolni-
ško sobo, da bi dala injekci-"
je, nič prisrčno dobre Cvet-
ke, Mojce, Vike idr., ki ti
pred naporno nočno dežur-
no službo žehjo mimo in
spokojno noč.
Ce sem pomagala s tem
prispevkom vsem tistim, ki
boste kdajkoh v stiski potre-
bovah hospitalizacijo, sem
storila dovolj. Rada bi pripo-
mnila še eno resnico, da bi
me pravilno razumeh. Taki
medčloveški odnosi, so žal
še precej redki, zato se mi je
zdelo prav, da jih povem.
prof. TATJANA SEVNIK
Velenje, Sercerjeva 13
UREDNIŠTVO: Naj zapiše-
mo, da smo pismo Tatjane
Sevnikove posredovali vod-
stvu Zdravstvenega centra
v Celju, ker smo želeli hkra-
ti s prvim objaviti tudi dru-
gi prispevek. Torej celoto.
Zato tudi majhna zamuda.
In tako je tu zdaj že odgo-
vor, oziroma pojasnilo, ki
nam ga je posredoval glav-
ni direktor Zdravstvenega
centra Celje, magister Ber-
ni Strmčnik, diplomirani
politolog. Takole se glasi:
POJASNILO
«»Načelno smatramo, da je
prav, da se uporabniki tudi
na tak način vključujejo v ra-
zreševanje aktualnih proble-
mov na FKDdročju zdravstva
in poskušajo prisp)evati svoj
delež. Skoda je, ker stvari ne
poznajo dobro oziroma niso
na tekočem z dogajanji, pa to
pogojuje njihovo razmišlja-
nje v napačno smer in napač-
ne zaključke.
Seim sestavek bi verjetno
terjal širši odgovor, vendar
pa spričo dejstva, da stojimo
tik pred sporazumom o deh-
tvi dela, to ni potrebno.
Naj dodamo le nekaj kon-
kretriih mish.
1.	Bolezni dihal, ki jih v
svojem pismu omenja tova-
rišica Sevnikova, niso na
prvem mestu samo v Celju,
temveč so na prvem mestu v
vsej Sloveniji. To pa z dru-
gimi besedami pomeni, da
vzrokov za naraščanje pljuč-
nih bolezni, oziroma bolezni
dihal, ni iskati samo v one-
snaženosti celjskega ozračja
(ki je nesporna), temveč v
številnih drugih vzrokih, ki
pa so več ah manj enako pri-
sotni povsod. Ne gre torej za
celjski, temveč za slovenski
problem.
2.	Tako kot pri vseh
vrstah obolenj, ločimo tudi
pri pljučnih boleznih akutno
in kronično fazo. Ko je bol-
nik s tO ah ono pljučno bo-
leznijo v akutni fazi, je po-
trebna v mnogih primerih
konziljame obdelave, kar
pomeni, da se morajo i^leg
zdravnikov internistov
vključevati tudi drugi zdrav-
niki speciahsti, ne malokdaj
tudi anesteziolo^ kirurgi.
Kot je to tovarišici dobro
poznano,, teh profilov v To-
polšici ni, kar z drugimi be-
sedami pomeni, da pacientu
' v tej fazi razvoja bolezni ni
mogoče zagotoviti ustrezno
zdravniško pomoč. Le to je
moč zagotoviti znotraj sploš-
ne bolnice, kjer so ustrezno
razvite vse stroke in so za to
potrebni speciahsti.
Drugače je seveda, ko je
neko obolenje že kronično,
čeprav lahko tudi tu pride do
komphkacij in je potrebno
pacienta nujno prestaviti v
ustrezno organizirano sploš-
no bolnišnico.
3.	Nesporazumov, na ka-
tere namiguje tovarišica v
svojem sestavku na relaciji
med bolnišnico Topolšica in
Zdravstvenim centrom Ce-
lje, ni več. Posebna delovna
skupina, sestavljena iz stro-
kovnjakov Zdravstvenega
centra Celje in Združene
zdravstvene organizacije Ve-
lenje, v sklopu katere deluje
bolnišnica Topolšica, je pri-
pravila strokovne podlage za
sklenitev samoupravnega
sporazuma o dehtvi dela
med Topolšico in Zdravstve-
nim centrom Celje. V teh
strokovnih podlagah, ki smo
jih v celoti uskladih, je točno
določeno področje delovanja
in dehtve dela med obema
ustanovama. Definirane so
indikacije za zdravnihške re-
habihtacijske dejavnosti,
zdravljenje pljučnih bolezni
in intemistične dejavnosti,
ki je vezana za prvi dve po-
dročji.
4. Mishmo, da glede osta-
hh vprašanj, ki jih tovarišica
postavlja v zvezi s šolanjem
kadrov ipd., ni potrebno po-
sebej odgovarjati, ker so to
znane stvari.
Podobno kot drugod, si tu-
di pri nas prizadevamo, da bi
poleg dobrih medicinskih,
zagotavljah uporabnikom
tudi čimbolj še medčloveške
odnose, zavedajoč se njihove
pomembnosti, še zlasti ta-
krat, kadar gre za bolnega
človeka.«
UREDNIŠTVO: Tako, za-
devo smo pripeljali do kon-
ca, čeprav z zamudo, vendar
navzlic vsemu, vsaj po na-
šem mnenju, dobro. Razve-
seljiva je ugotovitev, da ne-
sporazumov ni več in da je
tik pred zdajci podpis spo-
razuma o delitvi dela. Hva-
la za odgovor, seveda
Zdravstvenemu centru Ce-
lje in tako za dobro sodelo-
vanje. Hvala tudi Tatjani
Sevnikovi, ki je z javnim
vprašanjem pripomogla k
pojasnilu vprašanja, ki se je
morda pojavljalo še kje.
CELJE	,
Poročilo se je 13 parov od teh:
PLAHUTA FRANC iz Šentjurja
in ZUPANC DRAGICA iz Vodic
pri Kalobju.
Zlato poroka sta praznovala
BANOVSEK JANEZ in ANGE-
LA iz Brdc nad Dobrno.
ŠMARJE PRI JELSAH
Poročili so se 4 pari.
ŠENTJUR PRI CELJU
Poročila sta se 2 para.
ŽALEC
Poročili so se: ŠKODNIK
VOJKO iz Šempetra in ROGL
SILVA iz SeSč pri Preboldu, PE-
TERNEL ŠTEFAN in CIGLER
MARIJA iz Zg. Roj, JURJEVEC
LADISLAV iz Latkove vasi in
RATAJC IRENA iz Dobrteše va-
si, ZORKO SILVO iz Kasaz in
STRNAD MARIJA iz Sladke go-
re, BERICIC LEOPOLD in ZIB-
MAHER ROZALIJA iz Stop-
nika.
CELJE,
DOBOVICNIK VIKTOR, 53,
Celje; KORENT IVAN. 65, Bu-
kovžlak; KOVAČ FRANČIŠKA,
76, Prožinska vas; TRNOVŠEK
ANA, 43, Tmovlje pri Socki;
KRAŠEK MARIJA, 69, Rečica;
LAZAR STANISLAVA, 56, Sr-
ževica; ŽNIDARlC TEREZIJA,
64, Zabukovica; MOCNIK
FRANC, 50, Šentjur pri Celju;
SRIBAR EDVARD, 82. Dobrteša
vas; MERNIK MARTIN, 80, Kra-
berka; PAZLAR MARJETA, 85,
Laško; FIDLER SLAVKO, 54,
Slivnica pri CJorici.
ŠMARJE PRI JELŠAH
PODLINSEK TEREZIJA, 60,
Kozje; VREŠ ELIZABETA, 63,
Sv. Jurij; VUK JOŽEFA, 74,
Podsreda; CAKS FRANC, 29, Pi-
jovci; KNDUŠER ANA, 61. Lek-
marje.
ŠENTJUR PRI CELJU
PAJEK ALOJZIJ, 79, Pra-
protno.
ŽALEC
URSIC ANA 90, Celje; CVIKL
BLAŽ, 45, Hramše; VIRBNIK
FRANČIŠKA, 85, Polzela; RO-
ZMAN FRANC, 65, Ložnica pri
Žalcu.
CELJE
Rodilo se je 15 dečkov in 22
deklic.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Rodila sta se 2 dečka in 1 de-
klica.
ŠENTJUR PRI CELJU
Rodila se je ena deklica.
ŽALEC
Rojstev ni bilo
JUGOSLA VIJA - ŠVEDSKA
Znani sta skupini, ki bosta nastopih na MEP 80 v
Celju od 22. do 30. avgusta. V »A« skupini bodo igrale
naslednje reprezentance: Itahja, Švedska, Turčija, ZR
Nemčija, Jugoslavija in Sovjetska zveza ter v »B«
Izrael, Francija, Bolgarija, Belgija, CSSR in Španija.
Pari I. kola v petek, 22. avgusta: Itahja - SZ, Švedska
- Jugoslavha in Turčija - ZRN ter Izrael - Španija,
Francija - CSSR in Bolgarija - Belgija.
Jugoslovani bodo igrah takole: startah bodo proti
Švedski, nadaljevali pa v soboto proti Turčiji, nedeljo
ZRN, ponedeljek SZ in torek Italiji. Sreda bo prosta,
nato pa bodo sklepni boji, kamor se bosta uvrstih po
dve najboljši ekipi iz vsake skupine.
T. VRABL
V LAŠKEM DVA ZBORA POD
ENO TAKTIRKO
Minuh petek je bil v domu »Dušana Poženela« v
Laškem celovečerni pevski koncert. Nastopila sta mo-
ška pevska zbora KD »Bratov Ipavcev« iz Šentjurja in
TIMOV pevski zbor iz Laškega.
Koncert je bil vehk uspeh, tudi zato, ker je privabil
ljubitelje petja v taki meri, da v dvorani s sto dodat-
nimi sedeži, ni bilo več prostega mesta. To pomeni, da
v Laškem za dobro pripravljeno, kvahtetno prireditev
občinstva ne manjka, potrebno pa je seveda tudi pri-
memo obveščanje javnosti.
Oba zbora vodi mladi i^vovodja Alojz Svec, torej sta
nastopila dva zbora pod isto taktirko. Ta okohščina pa
ni imela za posledico kakšne »unformiranosti«. Zbora
sta bila vs^.po svoje homogena, programsko zelo
razhčna, razhčna pa tudi po barvitosti glasov in inter-
pretacije.
Prireditvi so prisostvovah tudi gostje z vlaka brat-
stva in enotnosti ter njihovi gostitelji, ki jih je na
začetku v krajšem nagovoru pozdravil predsednik ob-
činske konference SZDL in podpredsednik laške
»Svobode« Stane Kužnik.
Občinstvo je bilo zelo zadovoljno in je domače kot
gostujoče pevce nagradilo z navdušenim ploskanjem.
Prireditev so pevci zaključih s« skupnim nastopom.
J. K.
RC REKLAMA - CEUE
Komisija za medsebojna razmerja
razpisuje
delovno mesto
Individualnega poslovodnega organa
(direktorja)
(ni reelekcija)
Pogoji:
-	višješolska izobrazba ekonomsko-komercialne
smeri in 2 leti delovnih izkušenj na vodilnih delovnih
mestih;
-	srednješolska izobrazba ekonomsko-komercialne
smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih
mestih;
-	organizacijske in'poslovne sposobnosti;
-	moralnopolitične lastnosti, ki zagotavljajo pravilen
odnos do samoupravljanja;
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z opisom do-
sedanjih del in dokazili o izpolnjevanju pogojev na
naslov
REKLAMA - CELJE, komisija za medsebojna razmer-
ja v 15 dneh po objavi.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 23 - 12. junij 1980
ločiti izgubo od
izgube
Šmarski izvršni svet je
pred kratkim obravnaval
problematiko Celjske mesne
industrije in v zvezi s tem tu-
di vprašanje pokrivanja izgu-
be, ki je nastala v letu 1979.
Glede na to, da je šmarska
občina v bistvu proizvodna
baza svinjine za celotno celj-
sko območje, saj pokriva sko-
raj 70% vseh potreb po svinj-
skem mesu v regiji, so člani
izvršnega sveta predlagali, da
bi Medobčinska gospodarska
zbornica pripravila podrob-
nejši pregled o tem, kako je
nastala izguba pri kilogramu
.svinjine. Smarčani želijo lo-
čene podatke o tem, kolikšna
izguba je na.staia zaradi višjih
odkupnih cen .svinjskega me-
sa izven Slovenije in one, ki
bodo pokazali, kolikšna je iz-
guba zaradi odkupnih cen
svinjine v regiji.
. DS
NOVE HMELJSKE SORTE
BLISK, BOBEK IN BUKET
Raznoliki so po dolžini vegetacije
Na Inštitutu za hmeljar-
stvo v Žalcu so dr. Dragica
Kralj, dr. Tone Wagner, Ne-
žika Medved in Marta Doli-
nar vzgojili tri nove sorte
hmelja. Pravijo, da so kako-
vostne, da dajejo velike pri-
delke, da so raznolike po
dolžini vegetacije in se zato
dobro vključujejo v tehno-
logijo pridelovanja. Pri-
merne so tudi za strojno
obiranje in brez nekaterih
neprijetnih lastnosti so kot
dosedanje sorte.
Zapisali je treba, da so no-
ve sorte, ki so jih imenovali
Blisk, Bobek in Buket, na-
stale kot posledica nenehnih
zahtev po drugačnem in po-
polnejšem izboru. Svetovno
tržišče terja od naših trgov-
cev in pridelovalcev veliko
elastičnost. Odziv na te spre-
membe pa je mogoč samo z
zadostno količino med seboj
razUčnih kultivatorjev. Nove
sorte se odlikujejcf poleg te-
ga, da vsebujejo vehke koli-
čine smol, da dajejo veliki
pridelek in so primerne za
strojne obiranje tudi po tem,
da bo moč z njimi zmanjšati
problem delovnih konic. To
bo vplivalo na ekonomičnost
pridelovanja hmelja. Zaradi
različne dolžine vegetacije,
piše v strokovni prilogi
Hmeljarja, bodo spomladan-
ska dela razporejena na dalj-
še obdobje. Podaljšana bo
sezona obiranja in sušenja
od štirinajst na trideset dni.
Novovzgojene sorte so na-
stale s križanjem. Blisk se
odlikuje po bujni rasti. Ima
nekoliko daljšo vegetacijo.
Cveti 15. julija, dozori pa šele
okrog petega septembra. Pri
strojnem obiranju se storžki
ne drobijo in so sorazmerno
težki. Bolezni in škodljivcev
ni bilo opaziti v večji meri.
Le v času obiranja je bilo ne-
kaj storžkov poškodovanih
zaradi peronospore. Bobek
se odlikuje po rastlinah ize-
načene rasti, ki so po videzu
podobne savinjskemu Gol-
dingu. Ima približno tako
dolgo veg^cijo kot Aurora,
kar pomeni, da cveti okrog
10. julija, dozori pa 23. avgu-
sta. Kljub temu, da so storžki
majhni, dobro prenašajo
strojno obiranje. So težji od
Goldinga in lažji od Aurore.
Pridelek je mnogo večji od
Goldinga. Bobek je prime-
ren za gojenje v vseh ekolo-
ških področjih. Bolezni in
škodljivcev skoraj ni bilo
opaziti. Buket ima daljšo ve-
getacijo kot Golding in dva
dni daljšo kot Aurora. Cveti
okrog 12. julija in dozori 30.
avgusta, r^i strojnem obira-
nju se storžki ne drobijo. So
veliki in daljši kot pri Buke-
tu in Bobku. Buket je prime-
ren za gojenje v ekoloških
področjih Slovenije. Pojav
bolezni in škodljivcev je
majhen, občutljivost na uši
pa manjša kot pri Aurori. Tu
in tam so se pojavili znaki
poškodb zaradi peronospo-
re. Predvsem na poganjkih
in storžkih. Vse tri nove
vrste se odlikujejo tudi po
prijetni hmelj ski aromi.
Natančnejši strokovni po-
datki so objavljeni v junijski
številki Hmeljarja in prav je,
če si jih hmeljarji preberejo.
Vrli tim z Inštituta v Žalcu
pa si vsekakor zasluži priz-
nanje za uspešno delo.
JANEZ VEDENIK
II. POSVETOVANJE O AGROŽIVILSTVU NA OBMOČJU
SUBA KAKOVOST HBANE
Le polovica mleka zdravstveno neoporečna
To, da je bilo lani na šir-
šem celjskem območju od-
kupljeno le 6345 svinj, pri če-
mer je isto območje izkazalo
potreb po več kot 56.000 svi-
njah, pomeni istočasno tudi,
da je domača tržna proizvod-
nja svinj pokrila le 6,6 od-
stotkov potreb, pri tem smo
upoštevali poleg potreb po
svežem svinjskem mesu, še
potrebo po suhi slanini, pre-
kajenem mesu in klobasnih
izdelkih.
Ob dobrih razmerah s po-
nudbo govedine, kjer smo
potrebe pokrivali z več kot
97 odstotki, pa moramo ugo-
toviti, da se je ob bolj natanč-
nem pregledu analize bilan-
ce govedi okrog 5000 glav
govedi »izgubilo«, kar gre
pripisati črnemu zakolu in
zamrzovalnim skrinjam.
Tudi pri fižolu in krompir-
ju je lanska poraba močno
presegla odkup (podatki za
leto 1978!); pri fižolu trikrat
in pri krompirju za osemkrat
in še nekaj čez. Edino pri
svežem zelju in jabolkih smo
glede porabe v regiji, na ob-
močju osmih občin, na ne-
primerno boljšem, saj je bilo
obojega v letu 1978 odkup-
ljeno po trikrat več kot lani
porabljenega.
Da je v regiji v družbenem
sektorju kmetijstva le nekaj
čez 6 odstotkov od vse skup-
ne obdelovalne zemlje, po-
meni, da zaostajamo tudi za
slovenskim področjem in, da
moramo v naslednjem sred-
njeročnem planskem obdob-
ju obdelovalne površine
družbenega sektorja kmetij-
stva povečati na 8 do 10 od-
stotkov.
Ce danes en kmetifski ak-
tivni delavec v letu dni pri-
dela hrane komaj za 5 jugo-
slovanskih prebivalcev, od
tega v družbenem sektorju
za 32, v zasebnem sektorju le
za 3 in pol prebivalce, je to-
odločno premalo. Zvezne
usmeritve do leta 2000 so, da
dosežemo vsaj štirikratno
KRESOV AN JE V
LIMBERGU
v soboto je bila v Limber-
gu v Grižah prva prireditev
ob 100-letnici godbe na piha-
la iz Zabukovice. Po poz-
dravnem govoru predsedni-
ka Svobode Marjana 2uže je
predsednik lO Kulturne
skupnosti Milan Dohnar
izročil zlati plaketi ZKO Ža-
lec Ediju Zupancu in Marti-
nu Goršku. V kulturnem
programu, ki je nato sledil so
pele pevke iz Griž ter pevči
iz Tabora in Žalca.
FRANCI JEŽOVNIK
povečanje, kar pomeni, da bi
cn aktivni delavec v kmetij-
.stvu moral pridelati hrane za
20 prebivalcev.
O vseh teh problemih je te-
kla zelo živa razprava na po-
nedeljkovem drugem regij-
skem posvetovanju o stanju
in neposrednih nalogah v ra-
zvoju agroživilstva širšega
celjskega območja za obdob-
je 1980-1985 v Žalcu.
Razprava je še posebej
opozorila na nekatere slabše
rezultate, ki jih regija v kme-
tijstvu dosega v primerjavi z
republiškim povprečkom in
dosežkom. Tako je bilo na
primer poudarjeno, da zao-
stajamo pri melioracijah,
kjrt- smo na najslabšem v re-
publiki in bomo uresničili
komaj 20 odstotkov načrto-
vanih melioracij.
Samoupravno povezana je
regija premalo, zadnje odlo-
žene skupščinske in zakon-
ske rešitve za področje ureja-
nja kmetijstva v Sloveniji
zlasti njegovega financira-
nja, pa tudi ne vzbujajo opti-
mizma.
Vsekakor so si razpravljal-
ci za probleme in razvoj
agroživilstva v celjski regiji
enotni v ugotovitvi, da so po-
tencialne in razvojne možno-
sti kmetijstva na tem območ-
ju neprimerno večje kot so
trenutni dosežki. Bitka za
hrano, mora zajeti predvsem
tudi zahtevo po kvalitetni
prehrani, so posebej podčr-
tali v razpravi, saj na primer
pri mleku kot enem izmed
osnovnih in pomembnih iz-
delkov te gospodarske'pano-
ge še zdaleč ne moremo go-
voriti o neoporečnosti. Samo
nekaj zgovornih podatkov:
obstoja skoraj pri vsaki četr-
ti kravi molznici vimensko
obolenje, klinično manifest-
nih infekcijskih obolenj je
od 10 do 15 odstotkov, pri
vsaki četrti kravi molznici
gre za motnje sekrecije, ma-
stitisi so v stalnem porastu,
kar drugače povedano po-
meni, da gre med 10 in 15
odstotki mlečne proizvodnje
v karral, ker za drugega ni;
skratka: komaj polovica
mleka je higiensko zadovo-
ljiva! Premalo samo pri mle-
ku upoštevamo ekonomske
in zdravstvene vidike, pri če-
mer tudi s količinami ne mo-
remo biti zadovoljni, saj smo
na posvetu tudi lahko slišali,
da v odkup zajemamo v regi-
ji komaj 51 odstotkov krav.
Razpravljalci so poleg
omenjenega opozorili še na
mnoge druge aktualne pro-
bleme kmetijstva in agroži-
vilstva, kar bo moralo najti
ustrezno mesto v prihodnjih
planskih dokumentih in do-
govorih: to so vprašanja ka-
drov in izobraževanja, pa na-
ložb in dohodkovnega pove-
zovanja in še posebej o zašči-
ti kmetijskih obdelovalnih
in drugih površin v okviru
vestnejšega in sploh prostor-
skega planiranja. Predvsem
pa je treba energično počisti-
ti z miselnostjo, da probleme
kmetijstva, agroživilstva in
prehrane lahko rešujejo le
kmetijci. To pa pomeni, da je
pred nami tudi še veliko po-
litičnega dela na tem področ-
ju. Najbrž sindikati v združe-
nem delu in SZDL v krajev-
nih skupnostih še nista izčr-
pali vse politične energije za
razprave o agroživilstvu.
MITJA UMNIK
PRI
GOŠNIKOVIH
NA BREGU
Od 23 usmerjenih kmetij v
krajevni skupnosti Konjiška
vas, je Gošnikbva kmetija na
Zgornjem Bregu predvsem
usmerjena v živinorejstvo in
mlekarstvo.
»Letos bom imel verjetno
še večjo proizvodnjo mleka,
kot običajnih 20.000 litrov,
saj imam bolj dobre krave«,
je z njemu značilno šega-
vostjo poudaril.
Mirko in Terezija ob po-
moči 24-letnega Mirka obde-
lujeta 10 hektarov obdeloval-
ne zemlje, poleg tega je še
kakšnih osem hektarov goz-
da, ki tudi zahteva svoje.
Krav ob našem oWsku ni-
smo fotografirali, ker je go-
spodar duhovito ugotovil, da
ne bi »lepo izpadle«, saj ima-
jo prav sedaj svežo, zeleno
krmo; smo si pa temeljito
ogledali vseh 18 glav v novej-
šem hlevu, ki se je razrastel
ob manjšem in starejšem.
Imata pa Terezija in Mirko
vsega šest otrok, od katerih
Slavko in Jože združujeta
delo v zreškem Uniorju, Maj-
da je zdravnica na avstrij-
skem Štajerskem, Jožica je
diplomirana pravnica, za
Mirka, ki je prišel od vojakov
smo že tako povedali, naj-
mlajši Ivan pa obiskuje sred-
njo kmetijsko šolo v Mari-
boru.
Pa krivico bi storili, če bi
zatajili, da nam gospodar
Mirko ob našem slučajnem
obisku ni ponudil tistega, ki
ga je sam pridelal. Dober je
bil in privezali bi si z njim še
kaj drugega, ne samo dušo,
če bi dlje ostali.
Zapustili smo domačijo
Gošnikovih na Zgornjem
Bregu št. 16 in se izpred raz-
cvetelih jablan še zadnjič
ozrli z naravne terase Zgor-
njega Brega navzdol po rav-
ninskem predelu krajevne
skupnosti Konjiška vas in
bolj zase pomodrovali, če bo-
mo iz tega predela še preveč
mokre zemlje Dravinjske do-
line, res že letos z melioraci-
jami začeli pridobivati nove
kose zemlje za boljše obdelo-
vanje.
TEKST:
MITJA UMNIK
FOTO:
MILENA B. POKLIC
Kruha naj ne bi prodajali vsak dan, temveč s podob-
nimi omejitvami, kot veljajo za vožnje z avtomobili, da
bi ga manj metali med odpadke in tudi manj pojedli.
Tako je predlagal nek kmet ali morda kmet-delavec.
Ce bi kruh kupoval v trgovini, se s takim predlogom
gotovo ne bi strinjal. Še zdaj je včasih težko dobiti
dober kruh - a kako bi bilo pri takih omejitvah ?
Prav je, da se ljudem zdi »greh« metati kruh med
pomije ali smeti. Kaj pa, če nekateri kruha nočejo
pridelati, ker puščajo nezasejana polja, nepokošene
travnike in nepopasene pašnike? Zakaj ne bi bil to
enak greh, kot če kruh ali meso vržeš med smeti, saj ga
tisti, ki ga zavrže, plača? To bi bilo torej treba enako
ocenjevati kot za\Tžen kruh.
Lanska suha pomlad je močno zmanjšala pridelek
krme skoraj v vsej Sloveniji. Kljub temu je ostalo
veliko travnikov nepokošenih. V idrijski občini so
sklenili, naj krajevne skupnosti dodelijo košnjo na
nepokošenih travnikih tistim kmetom, kijih bodo ho-
teli pokositi, seveda brez odškodnine lastnikom. Zakaj
bi plačali odškodnino ali zakupnino tistim, ki sem jim
lastne trave ne splača pospraviti? Pa se jim je splačalo
takoj, ko so zvedeli za tak ukrep. Ali so travo pokosili
in posušili le zato, da je sosed ne bi dobil zastonj?
Naj bo kakorkoli, travniki so bili pokošeni in letoš-
njo pomlad so kmetje, ki jim je zmanjkalo krme, lahko
kupih seno. Širši družbenogospodarski namen je bil
uresničen brez razglabljanj, ali je imel pri tem več
koristi kmet, ki je lahko kupil seno, ah lastnik trav-
nika, ki ga je pokosil, čeprav se mu je prej zdelo, da
tako delo ne bo dovolj poplačano.
Zakaj ne bi podobno ravnali z vso neobdelano zem-
ljo? Na neobdelanih njivah naj seje in žanje, kdor hoče.
Seveda brez zakupnine ali kake druge odškodnine, če
se lastniku zemlje tako delo ne splača. Enako naj poko-
sijo nepokošene travnike tisti, ki se jim bo zdelo, da se
splača, če se lastnikom ne. Na zasebni in na družbeni
zemlji. Sicer ne samovoljno, kot bi se komu zahotelo,
temveč bi to urejali v krajevni ali kaki drugi ustrez-
nejši skupnosti.
Nekateri lastniki kmetijske zemlje bodo gotovo ne-
voščljivi tistim, ki bi jo dobili v obdelovanje brez za-
kupnine ali druge odškodnine. A s kako pravico bi
zahtevali-zakupnino, če menijo, da se jim lastne zemlje
ne splača obdelovati? Samim ali če ne zmorejo, v
sodelovanju z drugimi kmeti in kmetijsko organiza-
cijo. Če jo bodo poslej sami skrbno obdelovali, bo tudi
dosežen širši družbeni namen, da bo več kruha, mesa,
mleka in druge hrane.
Ce sedanji predpisi, zakoni in občinski odloki ne
omogočajo takih ukrepov za obdelavo vse kmetijske
zemlje, jih bo menda treba spremeniti, prilagoditi. Ah
ni »greh« puščati neobdelane zemlje in uvažati pše-
nico, koruzo, meso, mlečne izdelke in druge kmetijske
pridelke?
JOŽE PETEK
NAJ KOSI,
KOMUR SE SPLAČA
SLOVENSKE KONJICE
00 VAGONOV VIN«
Zmogljivost žele povečati
Vinska klet v Slovenskih
Konjicah ima že dolgoletno
tradicijo. Leta 1978 so jo ob-
novili, tako da je sedaj nje-
na zmogljivost 60 vagonov
(ali 300 0001) vina. Takrat
so pričeli tudi z lastnim pol-
njenjem v steklenice. Proiz-
vodnjo vina žele še pove-
čati.
Poleg sadjarstva in vino-
gradništva je predelava groz-
dja pomembna dejavnost
Kmetijske zadruge, oziroma
njene temeljne organizacije
Lastna proizvodnja. Sami
pridelajo približno 30 vago-
nov vina, 20 vagonov pa za-
sebni proizvajalci in vinogra-
dniška proizvodna skup-
nost. Temeljna organizacija
Kooperacija se v proizvod-
njo vinske kleti vključuje na
dva načina. Z rednim odku-
pom grozdja in doslej tudi
mošta, kar pa nameravajo
opustiti ter organizirano pre-
ko vinogradniške proiz-
vodne skupnosti. Ta skup-
nost ima sedaj že 18 hektar-
jev vino^adov, vanjo pa so
vključeni kmetje kooperanti
kmetijske zadruge, ki se si-
cer ukvarjajo z živinorejo in
jim vinogradništvo pred-
stavlja le dodaten vir dohod-
ka. Proizvodne skupnosti
nameravajo razširiti, saj bo z
večjimi površinami, boljšo
tehnologijo in povezavo tudi
pridelek večji. Letos bi že
morali roditi vinogradi, ki so
jih v zadnjih letih obnovili in
pravi čas je, da klasične koo-
peracijske odnose zamenjajo
Jože Topolšek, vodja vinsU
kleti
z dohodkovnimi odnosi, pi'
čemer bo del sredstev vložils
v proizvodnjo tudi kmetijski
zadruga.
Na konjiškem področji
pridelujejo predvsem hei
sorte vina: laški rizling, li
zvanec, zeleni silvanec, mi>
Škatni silvanec in v starejši!
vinogradih še nekatere dru
ge. Od rdečih sort prideluj«'
jo v glavnem modro franki"
njo. V vinski kleti pa polnijo
v steklenice tri vrste vin^
belo vino Konjičan, rdeče V'
no Konjičan in rdeče vin"
Modra frankinja. Vsa spada
jo v razred kakovostnih
miznih vin z geografskim p""
reklom in imajo tudi zaščit'
no znamko slovenskih vin-
S sedanjo proizvodnjo ^
še niso zadovoljni. V nasle<»
njih petih letih bi jo radi ra^'
širili kar za 100 odstotke^
Tako vinogradniško kot viij
sko.	W
št. 23 - 12. junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 17
ŠTAJERSKO
ZAGORSKA POT
Med transverzalami na na-
šem območju velja omeniti
tudi Stajersko-zagorsko
krožno pot. Pot je doslej pre-
hodilo 518 planincev. Ta ma-
la bratska transverzala zaslu-
ži vso pozornost. Začenja se
na Knežcu, rojstni domačiji
Kidričevih, povzpne se na
Dolgo goro in naprej na Boč
in Donačko goro. Tu so pri-
zadevni planinci iz Rogatca
postavih nov planinski dom.
Iz Donačke gore krenemo v
Hrvaško Zagorje, na Stra-
hinjščico nad Krapino, Kuno
goro nad Pregrado, na Vino
goro in na Tabor grad nad
Desiničem. Tu se naša pot
sreča z Zagorsko planinsko
potjo. Pot lahko nadaljuje-
mo po Zagorski trernsverz^,
obiščemo Trakoščane, Ku-
mrovec itd. Planinci, ki ho-
dijo po Stajersko-zagorski
poti, jo končajo v Ohmju in v
vasi Rudnici, ki je bila med
NOB požgana in je sedaj le-
po obnovljena. 2e sami kraji,
kjer poteka pot, povedo, da
planinec na poti obišče zna-
ne kraje iz NOB in spozna
lepoto Zagorja, ki nam je
premalo poznana.
FRANCI JE20VNIK
PO POTEH CEUSKE
ČETE
V nedeljo bo prvi pohod
PO POTEH CELJSKE ČE-
TE, ki bo odslej vsako leto
junija. Zbirahšče bo 15. 6. ob
7. uri pri Pocajtovemu mh-
nu, to je pri mostu pred že-
lezniško progo v Teharju.
Smer pohoda: Pocajtov
mlin-Vrunčev dom-Glažu-
ta-Resevna. Vsak udeleže-
nec pohoda bo prejel spo-
minsko značko. Možnost
oskrbe na Resevni. Pohod je
namenjen planincem, mladi-
ni, pionirjem in drugim ter je
primeren za vse starostne
skupine.
STANE KOSEU
Znani radeški planinec je
pred kratkim praznoval 70-
letnico. PD Radeče vodi že
od ustanovitve naprej, torej
skoraj 30 let. Ob visokem ju-
bileju mu žehmo, da bi še v
naprej bil čil in zdrav ter uži-
val v naravnih lepotah.
PRIPRAVA
PLANINSKEGA IZLETA
Sezona planinskih izletov
v višje gore se bo pričela, če-
prav planinstvo ne pozna
»zimskega spanja«, le cilje je
potrebno prilagoditi letne-
mu čEisu in sposobnosti.
Na daljša popotovanja ah
izlete se pripravljamo mno-
go preje kot gremo. Sedaj se
odpravljamo na izlete preko
vsega leta in se tako ne mo-
remo več nanj pripravljati le
pozimi, kot nekoč.
Prav tako se moramo pri-
praviti na krajše planinske
ture ah planinske izlete, ne
glede na težavnost in kraj
(območje). Prav zato veljajo
mnoga pravila tudi za eno ah
dvodnevne planinske ture
ob koncu tedna kot pri za-
htevnih turah v visokogorja
ah predgorja v zimskem
času.
V ta namen bomo zapisah
le nekaj osnovnih pravil, ki
jih upoštevajmo pri vsaki
planinski turi ah morda tudi
pri izletu.
1.	pravilo: Majhne skupi-
ne 3-5-8), hodijo bolj varno.
CILJ je treba določiti
SKUPNO. Samohodci mora-
jo biti posebno izkušeni, ker
so prepuščeni sami sebi. Ra-
je hodimo skupno.
2.	pravilo: Izberemo si ve-
ljavno, ne zastarelo vodniško
hteraturo (npr. Karavanke, 2.
izdaja; Kamniške in Savinj-
ske Alpe, 2. izdaja; Juhjske
Alpe; Posavsko hribovje;
Slovenska planinska pot, 4.
izdaja...). Plezalni vodniki
so napisani le za alpiniste, za
stene! Planinski vodniki, ki
so napisani, pa predpostav-
ljajo vsaj minimalno izkuše-
nost v gorah (planinsko
šolo).
3.	pravilo: Vse vozovnice
si moramo oskrbeti pravoča-
sno. Posebno še objave za
skupinske vožnje.
4.	pravilo: Zmožnosti in
telesne zmogljivosti moramo
pri vseh udeležencih oceniti
pred odhodom na turo (po-
skusna kratka tura v okohci,
npr. skozi Hudičev graben
naTovst...)
(nadaljevanje prihodnjič)
ing. BOŽO JORDAN
Bila je oblečena v črno svileno obleko z rumenim slapom
obledelih čipk. Ne ona in ne njen mož nista imela ničesar v
roki, še robca ne. V novi svet sta šla tako, kot stopi človek s
tramvaja. Videla sem ju, kako sta šla počasi 'vzdolž pristani-
škega pomola; nikamor se jima ni mudilo. On je imel v
žepu morda tri, štiri pezete. Gotovo jo je nekako sam rinil v
svojo domovino. Kadar sem se pozneje jezila na težko
prtljago, sem se z grozo spomnila svoje rojakinje, ki je šla s
povešenimi rokami v tujo deželo, da bi se morda v njej
srečala s smrtjo še pred sončnim zahodom. In celo za to
srečanje je morala biti - v tedanjih okoliščinah - hvaležna.
SKOZI PANAMSKI PREKOP
Ladje vozijo skozi Panamski prekop zelo počasi, kajti
zaradi močnih severnih viharjev je Limonski zaliv vedno
bolj zasut s peskom, vrhu vsega pa je 55 milj dolgi kanal
pogosto komaj 41 čevljev globok. Francoski del prekopa je
tako ozek, da se dva parnika lahko srečata v njem le z
največjo previdnostjo. Obe strani prekopa sta ravni in po-
kriti z gosto, svetlo zeleno podrastjo. Tu sta v Lessepsovih
časih (Lesseps je prekop zgradil) razsajali dve zelo nevarni,
zdaj pa že precej zatrti vrsti koma^ev: anofeles, ki s pikom
prenaša malarijo, in stegomiija, ki prenaša strašno rumeno
mrzlico. Da bi ljudi, ki so zaposleni pri prekopu, kolikor se
da zavarovali pred obema navarnima napadalcema, so ob-
dali hiše s tenko kovinsko mrežo, od časa do časa pa
polivajo mlake s petrolejem in kjer je mogoče mlake tudi
izsušujejo.
Iz francoskega dela prekopa smo prišli do Gatunskih
zapornic, kjer ladjo triivrat dvignejo, t^o da je nazadnje 85
čevljev nad Atlantskim oceanom. To dviganje si je težko
predstavljati. Kakor hitro se ladja ustavi pred prvimi vrati
v pregraji, se vrata počasi odprejo, ladja zdrsne za pregrajo,
vrata se zaprejo in vrata v drugi pregraji se odprejo; za to
drugo pregrajo nabrana voda vdere v prvo komoro in
dvigne ladjo do želene višine; potem se odprejo nova vrata
in parnik zdrsne v umetno Gatunsko jezero, ki je nastalo iz
ustja reke Ghagres, iz katerega so - ko sem se vozila po
njem - še vedno molele krošnje preplavljenih pragozdnih
dreves kot beli okostnjaki. Za Gatunskim jezerom pride
Culebra Cut - na dvoje prerezani hrib - in skozenj vozi
ladja, ki pa je ne vleče več električni povodec z brega kot v
prvem delu prekopa, še vedno skoraj brez pare. Pred
dvema dnevoma se je tu utrgala zemlja in zdaj so delali
bagri z vso paro, vse pobočje pa so obdelovali tudi z moč-
nimi curki vode, da bi zrahljano zemljo na ta način spet
utrdili. Globina v Culebra Čutu je 49 čevljev.
Skozi zapornice Pedra Miguela, ki naj bi nas spustile
proti Tihemu oceanu, sta nas spet vlekla dva električna
stroja, ki jima je ladja brez lastne pogonske sile sledila kot
krotki kuža na vrvici; toda tu smo prišli že v polno komoro
in se iz nje spustili v izpraznjeno. Pri mirafloreški zapornici
smo dosegli višino morja. Mimo otoka Naos smo končno
zdrsnili v Tihi ocean. Panamski zaliv je bil tako miren kot
celinsko jezero in sprejelo nas je čudovito svetlikanje
morja.
S široko odprtimi očmi sem ležala v kabini. Mroževka je
spala, lepotica iz Ume, ki so ji vsi dvorili, sije spletala kite,
vse druge sopotnice so sanjarile. Nekaj postelj je bilo že
praznih. Ah je bila vročina - ali neke vrste slutnja - nikoli
se nisem počutila tako kot pred Panamskim prekopom.
Bilo mi je, kot bi bila stopila v novo življenje.
ŽELENI ŽAREK
Naslednji večerje rekel don Luis:
'^Poglejte skozi daljnogled, potem pa mi povejte, kaj
vidite!«	t- J > J
Storila sem tako, kot mi je rekel. Bil je prekrasen tropski
večer, obzorje je bilo popolnoma jasno, nebo nad nami pa
rahlo zamegljeno. Rdeča sončna krogla se je počasi spu-
ščala, se dotaknila vode in izginila.
Toda preden je sonce čisto zašlo, se je prikazala nepopi-
sno lepa smaragdno zelena polkrogla - zeleni žarek, ki ga ni
mogoče pozabiti.
»Ga vidite?« je vprašal don Luis, kije bil prvikrat čisto
pt-evzet
Pokimala sem.
» To je zeleni žarek, ki ga je mogoče videti samo v puščavi
in na zelo mirnem odprtem morju. Pravijo, da se tisti, kije
videl zeleni žarek, nikoli ne zmoti, kadar gre za njegova
pristna srčna čustva.«
Ža naslednji hip je bilo temno in vzšel je mesec. V tropih
ni prehoda med dnevom in nočjo.
Bologna je več čas plula proti jugu. VCallauu so izstopili
skoraj vsi še preostali potniki.
PRED MOLLENDOM
Izza dimnika je buljil mesec - mrzel mesec. Od Kap
Horna nam je pihal nasproti hladen veter, prvi znanilec
prihajajoče zime na južni polobli. V zraku je bilo čutiti
nekakšno osamljenost; visoki valovi so Bologno tako
močno premetavali, da sem bila morski bolezni bliže kot v
viharju na Atlantiku. Don Enrique, natakar v drugem ra-
zredu, ki mi je zadnje čase prinašal jedila na pravih krožni-
kih - ti so me ločili od moje razpršene družbe - mi je
poklonil lešnil^Jn nasvete, zdravnik mi je dal pomarančo
in mi zaželel'vse najboljše. Pritožila sem se mu zaradi
guayaquilskih komarjev, on pa je s poudarkom rekel:
»Dal bog, da bi se nikoli ne srečali s še hujšimi komarji!
Izogibajte se dvonožnega mrčesa!«
Pokimala sem in se mu zahvalila. Zdravnik je bil edini
človek, ki me je posvaril.
Don Luisu sem veselo rekla:
»Končno se bom znebila te smrdljive škatle in se po
petinštiridesetih dneh spet lahko pretegovala v postelji.«
Mladi mož pa je resno odgovoril:
»Morebiti si boste že po enem tednu želeli, da bi spet
lahko ležali na ozki postelji Bologne.
Toda jaz sem sanjarila o starožitnostih Inkov, o čudežu
Titicace, o lepoti visokih Andov in se preudarno smehljala.
Želela sem se v odprtem kanuju peljati po Ucayali, z enim
Indijancem spredaj, z drugim zadaj, s pumo, ki bi me sprem-
ljala na bre^, in s kačo, ki bi me spremljala v drevesnih
krošnjah. Ničesar se nisem bala. Nikomur ni prišlo na misel,
da bi me bil poučil. Danes mislim, da s pogumom, s katerim
sem gledala v prihodnost, nisem slepila samo sebe, marveč
tudi pametnejše ljudi...
Vso velikonočno nedeljo nismo videli drugega kot rjavo,
negostoljubno obalo s strmo se dvigajočimi hribi, na veliko-
nočni ponedeljek, ob osmih pa se je Bologna zasidrala pred
MoUendom. Obiskala sem že nekaj od boga zapuščenih
pristanišč, toda to je bilo od vseh najbolj od boga zapuščeno.
Ribiška vas MoUendo je kraljevala visoko zgoraj na strmi
čeri, vsenaokoli pa ni bilo videti drugega kot gole, rdeče
rjave hribe s posameznimi behmi lisami - nitratnimi polji.
Ker tu nikoli ne dežuje, se te soli zbirajo in stvarjajo ledeni-
kom podobne bleščeče ploskve. Nitratna polja in ponekod
čisto bel sneg so še povečevali vtis brezupnosti. Morje je
močno valovalo, precej prostorna barka je plesala na njem
kot orehova lupina, zato so morali potnike preprosto vreči
vanjo.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 23 - 12. junij 1980
MARIJA REKA
»NOVI« PLANINSKI DOM
Otvoritev bo v začetku septembra
Pred leti so v Marija Reki
nad Preboldom hoteli opu-
stiti stavbo nekdanje
osnovne šole. Temu so od-
ločno nasprotovali člani
planinskega društva iz Pre-
bolda pod vodstvom Adija
Vidmajerja. Prepričani so
bili, da bi lahko stavba slu-
žila kot planinski dom. Pa
ne le to. Rečani bi imeli tu
mesto, kjer bi se lahko zbi-
rali ob koncu tedna. In res
je bilo tako. Precej planin-
cev od vsepovsod je obiska-
lo dom. Še več ljudi je pri-
hajalo tudi zato, ker so v
hribovito Marija Reko spe-
ljali cesto. Gostov pa je bilo
vedno manj.
Stavba je bila namreč sta-
ra. Sobe velike in nekako
hladno so delovale, pa tudi
vrsta pomankljivosti se je
pričela kazati. Sedaj jo bodo
temeljito obnovili in skoraj
ni konca tedna, da se v domu
pod Reško planino ne bi
zbrali vneti planinci iz Pre-
bolda ter prostovoljno delali.
Obnovili bodo fasado, uredi-
h tla, z lesom obložih stene,
napravili lesen spust stropa,
uredih vodovod in električ-
no napeljavo, prekrih streho,
preuredih podstrešje v sobe,
sanitarije ter uredih še okoh-
co. Sedaj tudi ni nobenih
dvomov, da dom ne bo ure-
jen do začetka septembra, ko
bodo praznik krajevne skup-
nosti Prebold slavili v Marija
Reki. Vsa dela bodo veljala
več kot milijon 200.000 di-
narjev. Seveda bo treba za
novo podobo doma odšteti
precej manj denarja, če raču-
namo, da bo v prostovoljnih
delovnih akciji sodelovado
300 krajanov, ki bodo opravi-
h več kot 5000 ur. 2e doslej
so jih okrog 2000. V nasled-
njih akcijah bodo pri obnovi
sodelovali tudi Rečani. Stav-
ba potem ne bo samo planin-
ski dom. Rečanom bo služila
za kulturru dom, tu pa bo tu-
di center izobraževanja za
splošni ljudski odpor in
družbeno samozaščito. Ob-
nova doma pod Reško plani-
no se vklaplja tudi v pro-
gram dela turističnega druš-
tva. Dela društva zadnja leta
sicer ni bilo čutiti, sedaj pa
so izvohh novo vodslvo, ki si
je zastavilo bogat program
dela. Ne na zadnjem mestu
so kot nalogo omenih pomoč
pri razvoju kmečkega turi-
zma. Zanj pa so ideeilni pogo-
ji prav v Marija Reki. Se zla-
sti potem ko bo popravljena
in asfaltirana cesta Latkova
vas-Marija Reka.
Tudi to je eden izmed pri-
merov, ki dovolj zgovorno
govori o tem, kaj vse lahko
storimo s prostovoljnim de-
JANEZ VEDENIK
Cesto sem jo srečal,
vpreženo v prepolno ga-
reto, v obraz in život še
vsa mladostna. In ob sre-
čanju običajen pogovor:
Dober dan. Ks^šno bo
vreme? Kako letina kaže,
pa še katero o davščinah
in naprej vsak svojo pot.
Pr^ kratkim pa je ste-
kel pogovor malo globlje.
Zgovorna je pa, ni kaj re-
či. ZINKO VINDER mno-
gi partizani poznajo, le da
se z leti vse redkeje sreču-
jejo; ah pa sploh ne.
-	Moj dom je pri JE-
DERTI nad Žalcem. Tam
so me pred 56 leti položih
v zibel.
-	Kako pravite - pred
56 leti? In tako mla-
dostna!
-	Seveda. Saj so hčere
stare: 26, 24, 19. Doma
smo imeh larežen, ka-
mnit, deloma ilovnat
gruntec. Drugega zasluž-
ka pred vojno ni bilo; ži-
veh smo sl^omno.
-	Pa med vojno?
-	Ah, vse sorte je bilo.
Brat je bil nekaj časa v
nemški vojski, prišel je
na dopust in takoj v ho-
sto, k našim. Vsi, ki so z
njim partizanih, še danes
povedo, da je bil mitralje-
zec in pol. Mimo nas je
vodila kurirska pot. Po le-
tu triinštiridesetem so bi-
SREČANJE
h partizani stalni gostje.
Na žalost pa tudi Nemci.
Brežne, zmotne kmetije
so vehko žrtvovale. Prišh
so mokri, blatni in lačni,
umazani. Rajna mati je
vehkokrat rekla:
- Naši so, dajmo, kar
moremo.
In smo dah. Potem me
je Tonačeva Slava s Po-
nikve, bUi sva dobri znan-
ki, nagovorila, da stopim
na kurirske poti. Ubogala
sem jo. In t^o se je zače-
lo. Skoraj vsak dan v doh-
no in nazaj. Doma pa oče
in mati, oba bolehna. Na
pot je bilo treba ob vsa-
kem času, podnevi, pa tu-
di pozno v noč.
Kdaj me je bilo strah?
Morala sem v 2alec, v le-
karno. Lekarnar Kačič je
že ves čas sodeloval s par-
tizani. Vračala sem se s
sanitetnim materialom.
Malo pred domom -
Nemci! Hudimanovo so
me prijeh. Rekla sem jim,
med njimi so bih tudi ver-
mani, da so pač zdravila
za domačo porabo. Niso
verjeh. V starem piskru
sem srečala mnoge znan-
ce, med njimi tudi kurir-
ko Tonačevo Silvo, ki mi
je šepnila: Molči!
Tri tedne mučnega za-
shševanja, tudi kaka
mastna je padla. Nato na-
prej v Maribor, v tabori-
šče Ravensbriick. Ah, saj
niti pomishti ne smem.
Osvobodih so nas Ameri-
kžinci; imela sem tifus in
ostala brez las. Ob vrnitvi
sem morala takoj v celj-
sko bolnico. Doma pa tu-
di vse narobe: brat v voj-
ski, oče bolan, mati sama
se je ubadala z gmntom.
Ce imam kako priznanje,
odhkovanje? Kje pa! Na
kaj takega niti ne pomi-
shm. Kohko jih je brez
odhkovanj, pa so še bolj
nastradah. Saj smo delal'
zase, za našo svobodo.
_^
MOJA NAJUUBŠA
ŽIVAL
Pri mojem stricu imajo le-
pega psa. Ime mu je Runo.
Ko pridem k njemu, odkle-
nem psa, ki me ima zelo rad.
Igrava se celo dopoldne. Star
je že štiri leta. Vsakokrat ko
odidem k njemu in mu prine-
sem kosti. Imam ga zelo rad
in sem tudi ponosen nanj.
Založnik Alojz 4. a
. COS Zreče
KAJ ME NAJBOU
JEZI
-	ker moram zjutraj zgodaj
vstati
(Marko)
-	najbolj sem jezen, ker mo-
ram zvečer zgodaj spat
(Andrej)
-	če si kaj pokvarim
(Vlado)
-	če ne smem ven z žogo
(Zoran)
-	razjezi me, ko zjutraj vsta-
nem in sem bolan
(Gustek)
-	jezen sem, ko me Mojca
moti pri nalogi
(Tomaž)
-	kadar dežuje
(Sandi)
Učenci 2. r.
OS Stranice
OBISKALO NAS JE
MARIONETNO
GLEDALIŠČE
Iz Prage nas je obiskalo
marionetno gledališče. Prva
točka je bila za večje učence.
Nastopali so z igro, ki je osvo-
jila srebrno medaljo. Potem
je bilo vse za otroke. Nasto-
palo je veliko smešnih lutk.
Prikorakale so po glasbi. Bile
so vesele. Igrale so na razne
instrumente. Voditelji lutk so
se morali dolgo učiti. Lutke
so bile še posebej smešne ta-
krat, ko so odpirale usta. Zal
mi je, da ne živim v Ljubljani,
kjer bi lahko šel vsak teden
ali vsaj vsak mesec v ljubljan-
sko lutkovno gledžilišče.
Te lutke so mi bile zelo
všeč. Rad bi, da bi še večkrat
prišle.
Vodušek Primož, 3. b
OS Ljubno
MOJA NAJBOUŠA
PRIJATEUlCA
Moja najboljša prijateljica
je Darja. V prvem polletju
sem sedela zraven Darje. Po-
tem naju je tovarišica presed-
Ja. Sedaj sedim zraven Rena-
te. Darja ima kostanjeve lase
in svetlomodre oči. Darja se-
di v 3. klopi. Sedi zraven Kse-
nije. Darja je vsako leto od-
lična.
Darjo imam zelo rada zato,
ker se tako pridno uči. Jaz bi
rada, da bi bila vedno od-
lična.
Sonja Orož, 4. b
COS Zreče
PESEM PARTIZANU
Partizan se
je boril,
da bi svoboda
prišla,
da ne bi vojna bila.
Bil je zadet!
Iz njegove krvi
je zrasel cvet!
Ta cvet naj bo za
ves svet!
To je svoboda!
Suzana Fijavž, 3. r
OS Stranice
PES
Na Mizarski ulici .imajo pri
vsaki drugi hiši psa. Zato v
šoli pravijo, da imamo Pasjo
ulico. Tudi jaz sem si želela
psa. To željo sta mi atek in
mamica uresničila pred enim
me.secem.
Nekega večera je mamica
prinesla psa. Sprva nisem ve-
dela, kaj naj storim. Ati mu je
naredil hišico. Postavil jo je
pred stopnicami in ga prive-
zal. Hranim ga trikrat na dan.
Zjutraj, opoldne in zvečer.
Najraje ima seveda kosti in
meso. Večkrat ga peljem na
sprehod po gozdu. Sedaj, ko
je nevarnost stekline, ga pe-
ljem na sprehod po travnikih
in cestah. Ima rjavo dlako,
rjave oči in kratek rep. Imam
ga zelo rada.
Slavica Jakop, 6. a
II. OS Slov. Konjice
MED POČITNICAMI
-	se bi učila, šla bi tudi na
morje
(Barbika)
-	mami bom pomivala poso-
do, kopala se bom na morju
(Darja)
-	delala bom, kopala na
morju
(Metka)
-	dolgo bom spala, s taborni-
ki bom šla na morje
(Irena)
-	vozil se bom s kolesom
(Tomaž)
-	z atekom bom šel na lov na
srnjaka
(Marko)
-	rad bi se kopal v bazenu,
ker ne bomo šli na morje
(Gustek)
-	vode si bom nalil v kad in
se namakal
(Zoran)
-	na pošto bom šel vsako
jutro
(Marjan)
Učenci 2. r,
OS Stranice
MOJA SESTRA
Moji sestri je ime Alja. To je
drobcena punčka. Vendar pa
je zdaj še bolj bleda, ker je
bila ves mesec bolna. Ima
majhna, srčkana usta in la-
ske, ki se ji vidno kodrajo.
Sicer pa je pravi vražiček. Je
kakor tajfun, ki privrši in mu
nič ne ubeži. Uniči vse, kar ji
pride pod roke in niti zlepa
mu zgraa ne oanena. iNaj
vam navedem tak primer.
Bilo je nekje v začetku šol-
skega leta, menda v septem-
bru. Popoldan, ko sem delala
matematično domačo nalo-
go, sem ravno mislila pospra-
viti knjigo, kar me iz razmiš-
ljanja predramijo čudni gla-
sovi z ulice. Seveda sem pu-
stila knjigo na mizi, povedala
mami, da grem ven in takoj
odvršala skozi vrata. Zunaj ni
bilo nič posebnega, le otroci
so se prepirali za žogo. Mislila
sem si: »Lepa reč, da sem za
prazen nič, kar tako brezgla-
vo zdivjala ven.« Ker se mi pa
ni ljubilo iti noter, sem se od-
pravila na potep k blokom.
Sele v mraku sem se vrnila
domov. Kp sem stopila v so-
bo, bi me kmalu zadel srčni
infarkt. Na tleh je ležala ma-
tematična knjiga, na njej pa
je slonela Alja z modrim flo-
mastrom v roki. Najbrž si ne
predstavljate, kaj se zgodi, če
Alja dobi v roke tako pisalo.
Povsod čečka in njene čačke
smo umivali že z vseh kosov
pohištva.
Tudi tokrat se je zgodilo
najhujše. Knjiga je bila vsa
popisana, jaz pa sem planila v
jok. Mami je pritekla vprašat,
kaj je, da se tako derem. Re-
kla je, da rni je čisto prav, ker
ne ubogam. Resnično mi je
že nekajkrat rekla, da si naj
pred Aljo vse pospravim, pa
nisem ubogala. Za novo knji-
go sem morala prispevati ne-
kaj svojega denarja.
Ni bilo poceni, jaz sem ta
pouk čisto resno vzela in
pred svojo ljubo sestrico prav
vse skrijem, kamor morem.
Knjigo pa si bom shranila,
naj mi bo v svarilo za prihod-
njič.
NELI SOTLAR
OS Radeče
KAKO SEM ŠLA PO
KOLO
Dogodkov iz svojega zgod,
njega otroštva se le bežno
spominjam. O njih mi več-
krat pripoveduje mama. ,
Nekega dne je mama imela
delo na vrtu, jaz sem se pa
močno dolgočasila. Začela
sem sitnariti, ker pa ni nič
pomagalo, sem odnehala in
se znova začela igrati. In rav-
no tedaj mi je prišlo na misel,
da bi odšla po kolo, za katere-
ga je brat obljubil, da ga bo
popoldne pripeljal domov.
Napotila sem se po cesti. Ma-
ma je čez nekaj časa opazila,
da me ni. Začela me je iskati.
Našla me je v gozdu pod ne-
ko bukvijo, kjer sem jokala.
Takoj sem se nehala jokati.
Mama pa me je odnesla do-
m(?v.
MARJETA MACEK, 6. b
OS Primoža Trubarja, Laško
SI MORDA TO TI?
Nekomu moram povedati,
se mi zdi,
nekomu moram povedati,
kar me teži.
Tiho, brez besed ti pripovedujem -
kot sen želja,
tiho, brez besed ti pripovedujem -
kot utrip srca.
Pa vendar ne morem molčati,
bdeti v temi,
nekomu moram izdati...
Si morda to ti?
MARIJA HOSTNIK, 8. r.
OS Lesično
FOLKLORNO DRUŠTVO
Naši učenci sodelujejo pri folklornem druš-
tvu. Predstavljam vam Davida iz 3. razreda in
Jasno iz 4. razreda, ki sta oblečena v srbsko
narodno nošo. Rada plešeta, zato sta se vklju-
čila v skupino.
Renata Kerovec, 3. a
II. OS Slov. Konjice
št. 23 - 12. junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 19
POKOMET
SEDAJ SE KVAUFIKACIJE
Ali bodo Celjani četrtič uspeli?
Prvenstvo v II. zvezni ro-
liometni ligi je končano. V
■ zadnjem kolu so igralci Ae-
i ra Celje premagali v Grižah
I domačo Minervo z rezulta-
I tom 32:24 in s tem potrdili
: vodeče mesto! Minerva je
enajsta in bo morala vsaj za
leto dni ponovno v republi-
ško ligo. Grižani so vseka-
kor pomladi pokazali mno-
go več kot jeseni, toda neko-
liko smole je bilo dovolj, da
niso uspeli ostati med naj-
boljšimi. Vsekakor pa bi ve-
ljalo ostati skupaj in jeseni
v republiški ligi poizkusiti
vse, da ponovno osvojijo re-
publiški naslov.
Težje delo sedaj čaka roko-
metaše Aera Celje, ki se bo-
do že v soboto pomerili v Do-
, boju v prvi kvalifikacijski
1 tekmi za vstop v I. zvezno
rokometno ligo. Znano je, da
se bo srečanje igralo na od-
prtem igrišču. Sodila pa bo-
sta zagrebška mednarodna
sodnika Horvat-Mošnička,
ki sta znana in objektivna so-
-dnika. Kljub temu pa bo to
srečanje zelo težko.
Pred srečanjem nam je tre-
ner Aera Slobodan Miškovič
poved£d: »V koUkor bomo
pokazali svojo standardno
igro lahko pričakujemo
uspeh. To pa je že neodločen
rezultat ah minimalni poraz.
Težave bodo le, če bo med
igranjem deževalo, kajti na
(Oprtem igrišču v dežju že
dolgo nismo igrali. Kljub te-
mu se za to srečanje temelji-
to pripravljamo. Med dru-
gimi smo si v nedeljo ogleda-
U tudi srečanje med Slogo in
Proleterjem. Ob pomoči na-
ših gledalcev, ki bodo vseka-
kor dobrodošli v Dobo ju, bi
bilo naše delo lažje.«
Povratno srečanje bo 22.
junija v Celju. Upamo, da bo-
do Celjani v svojem četrtem
poskusu na poti v I. ligo
uspeli. V Celju bosta sodila
Valčič-Stanojevič iz Beogra-
da. Ce pa bi bil rezulatat v
Doboju in Celju izenačen, to
je en^ pri točkah in v gol
razliki, potem bodo odigrali
tretjo tekmo v Bjelovarju.
Toda Celjani so prepričani,
da bosta že prvi dve tekmi
odločili novega prvoligaša.
V	republiški rokometni h-
gi so odigrah predzanje kolo.
Celjska selekcija je premaga-
la doma Maribor 30:26, Šo-
štanj pa je bil uspešen proti
Peku 22:16. Celjani so tretji,
Šoštanj pa peti. V zadnjem
kolu selekcija Celja gostuje
proti Prulam, Šoštanj pa v
Mariboru proti Mariboru.
V	ženski rokometni repu-
bUški hgi je ekipa Smartne-
ga med tednom premagala
ETO iz Cerlcnice ter igr^a v
nedeljo 15:15 proti Itasu. S
tem uspehom so igralke
Smzimtega že kolo pred kon-
cem na šestem mestu. V zad-
njem kolu igrajo v gosteh
proti Mlinotestu v Ajdov-
ščini.
J. KUZMA
To, kar se je zgodilo na
letošnjem jubilejnem
XX. Zorkovem memoria-
lu v Mariboru verjetno
vsaj v tem trenutku nihče
ni pričakoval. Vedeli
smo, da Rok Kopitar sku-
paj s trenerjem Mirom
Kocuvanom že dalj časa
izredno intenzivno in na-
tančno trenira ter izpol-
nuje plan, ki sta si ga za-
dala za letošnjo oUmpij-
sko leto, od katerega oba
in mi z njima vehko priča-
kujemo.
FANTASTIČEN
KOPITARJEV
REKORD
Rok je že v uvodnih
tekmovanjih pokazal, da
je v več kot samo odlični
formi. To potrjujejo poleg
rezultatov v njegovi spe-
cialni disciplini teku na
400 m ovire tudi dosežki
na 800 m (republiški re-
kord), 100 in 400 m!
V močni konkurenci
tujih tekmovalcev je bil
Rok Kopitar brez dvoma
prva zvezda mariborske-
ga mitinga. Znova je
izboljšal svoj državni re-
kord na 400 m ovire, saj je
tekel fantastičnih 49,11!
To pa je letošnji najboljši
reziitat v Evropi in drugi
na svetu (za Walkerjem
49,05)!!!
Ta rezultat je izjemen
obet za olimpijske igre.
Žal pa se ne kaže prehitro
veseliti, kajti vsi tekmo-
valci, specialisti za 400 m
ovire, še niso razkrili svo-
jih adutov. Kdor pa pozna
Rokovo sedanjo pot, ko
praktično nikoli ni razo-
čaral in je vedno z rezulta-
ti samo »rastel«, potem
ve, da si lahko marsikaj
obetanio. Upajmo, da ta-
ko tudi bo, zlasti še, ker
na velikih tekmovanjih,
kjer poleg dobre priprav-
ljenosti igra glavno vlogo
še trenutna psihična sta-
bilnost, Rok še ni razoča-
ral.
TONE VRABL
/	v.
NAVIJAČI V DOBOJ
ŽRK Aero Celje pri-
pravlja za prvo kvalifika-
cijsko tekmo, ki bo v so-
boto, 14. 6. v Doboju s
Slogo za vstop v I. zvezno
ligo, izlet navijačev na to
srečanje. Prijave zbirajo v
pisarni Centra za mladin-
ski turizem v Celju še da-
nes do 12. ure! Prevoz in
vstopnica je 320 din!
Napotek vsem, ki boste
potovali v Doboj: zave-
dajte se, da je Doboj po-
brateno mesto s Celjem
in da zato ni vseeno, kako
se boste obnašali. Šport-
no nagrajujte dobre pote-
ze tako ene, kot druge
ekipe. V fair borbi naj
zmaga boljši! Vsakršen
nepotreben izpad lahko
samo skali dobre prija-
teljske vezi ter nenazad-
nje najlepši Titovi besedi
o bratstvu in enotnosti
med jugosloveinskimi na-
rodi in narodnostmi.
T. VRABL
SREČNO V DOBOJU IN »?«
Rokometaši Aera Celje so v svoji dolgoletni bogati zgodovini
ponovno pred težko nalogo. Lani sp izpadli iz prve zvezne lige,
letos zmagali v drugi in zdaj so pred ponovnim skokom v družbo
najboljših. Piko na »i« bosta dali dve težki kvalifikacijski srečanji
z solidno rokometno ekipo Slogo iz Doboja. Vsake kvalifikacije so
težke in neprijetne ter so možni vsi izidi. Celjani se tega dobro
zavedajo, zato so v svojih izjavah zmerni in previdni. Poseben
problem bo predstavljala prva tekma in to v soboto, 14. junija, v
Doboju, kjer Celjani ne bodo nastopili v dvorani, temveč na pro-
stem. Zato so tudi zadnji treningi tako predvideni, da se odvijajo
na prostem na Skalni kleti, torej tam, kjer so pred leti celjski
rokometaši že doživljali lepe trenutke. Upajmo, da bo tudi sedanja
priprava takšna, da bo zadoščala za soliden rezultat na vročih tleh
v Doboju.
V najtežji situaciji je trener Aera Celje Slobod^ Miškovič, ki je
pred prihodom v Celje treniral ekipo Sloge iz Doboja. »Vohun-
stva« o moči obeh moštev so se že začela. Dobojčani so prišli v
Slovenijo, Celjani so jih spremljali v Zrenjaninu. Vse bo v redu, če
bo resnično tisto, kar bo doseženo na igrišču. In tako mora biti,
kajti gre za pošteno, viteško borbo, kjer naj zmaga boljši in se
uvrsti v jugoslovansko rokometno elito.
Povratno srečanje bo v ? Vprašaj smo postavili zato, ker je 22.
junija, ko naj bi bila povratna tekma, zadnji dan sejma vse za
otroka v hali Golovec. Ce ne bodo sejma »skrajšali« za en dan,
bodo Celjani igrali v Velenju ali Ljubljani. To pa bi gotovo slabše
vplivalo na njih, da bi željo po uvrstitvi v prvo zvezno ligo morali
realizirati na »tujem« terenu!!!
Republiški pokalni prvaki so tako znova pred težko nalogo.
Velikokrat so uspeli in zakaj ne bi tudi zdaj. Fantje, srečno v
Doboju in »?«! Upajmo, da bo to le Celje, ki v teh dneh živi z vami
tako, kot takrat, ko smo vas gledali v I. zvezni ligi.
TONE VRABL
ATLETSKI KOMENTAR
NEVARNI KAZALCI
Šibka startšui osnova v ADK
o atletih in atletinjah
Kladivarja smo v zadnjih
letih pisali v samih presež-
nikih. Skorajda ni bilo ne-
gativnih komentarjev! To-
krat pa so nam ekipna pr-
venstva za atletski pionir-
ski pokal in atletski pokal
Slovenije za mlajše mladin-
ce in mladinke pokazala, da
v strokovnem delu AD Kla-
divar v skrbi za napredek
pionirske in mladinske at-
letike nekaj ni v redu
Na republiškem prvenstvu
za atletski pionirski pokal,
kjer je nastopala področna
reprezentanca Celja s pred-
stavniki 6 občih, smo dožive-
li velik neuspeh - pionirke
so bile na zadnjem osmem
mestu, pionini pa na četr-
tem. Da nekaj škriplje tudi v
vrstah mlajših mladink in
ml. mladincev smo se prepri-
čali na domačih tleh v tek-
movanju za atletski pokal
Slovenije v omenjenih kate-
gorij sih. Celjanke so bile v
končni uvrstitvi šele na 5.
mestu, mladi atleti (nekom-
pletni!) pa na 2. mestu (kar je
vsekakor prav dobra uvrsti-
tev).
Od kod te slabosti' Atlet-
ski strokovnjaki v AD Kladi-
vsu- še niso razčistili osnov-
nega vprašanja - kdo bi naj
bil nosilec dela s selekcijami
v SSD na osnovnih šolah.
Medtem ko se druge športne
organizacije v občini narav-
nost borijo za svoje pozicije
v ŠSD in s svojimi najboljši-
mi strokovnimi kadri skrbe
za delo selekcij, tekmovalni
sistem z izvajanjem mestnih
lig, ki motivira vadbo naj-
mlajših z večkratnim nasto-
panjem, z uvedbo športnih
šol z najbolj nadarjenimi, s
testiranji in podobnimi prije-
mi, pa vodstvo in trenerska
organizacija AD Kladivar ne
najdeta skupnega jezika s
strokovno službo ZTKO v
Celju. Sredstva za takšno po-
globljeno strokovno delo so
zagotovljena. Problem stro-
kovnega dela s selekcijami v
atletiki bo treba čimprejeja-
zrešiti, organizirati vadbd^in
telcmovanja v atletiki tako v
usmerjenih in temeljnih se-
lekcijah, pristopiti testiranju
nadarjencev, spremljati nji-
hov napredek in ga motivira-
ti z ustreznim tekmovalnim
sistemom. Takšno delo pa bi
naj spričo atletike, ki je v
prvem prioritetnem razredu
v repubhki in tudi celjski re-
giji, razširili še na sosednje
občine, ki gravitirajo na Ce-
lje.
Pred desetletji ni bilo tako
načelno začrtanih poti razvo-
ja športne politike in mate-
rialnih sredstev, vendar so
odgovorni atletski strokov-
njaki imeli izreden posluh za
»iskanje« talentov iz širše
celjske repje in vključeva-
nje nadarjencev v razhčne
starostne kategorije, ki so v
moštvenih tekmovanjih in
med posamezniki prinašali
celjski atletiki pomembne
uspehe. Ni več časa za iska-
nje kakršnega koli modela in
kdo je za kaj odgovoren! Ce
gre konkretno ?a nadaljnjo
rast in razvoj atletike je tu v
prvi vrsti poklicano AID Kla-
divar kot celota, da se loti
tega dela ob sodelovanju
strokovnih služb in organov
pri TKS in ZTKO, z aktivom
pedagogov za telesno vzgojo,
informativno pa tudi z akti-
vom ravnateljev celjskih šol.
Načelo, ki uravnava v našem
samoupravljalskem družbe-
nem sistemu pota v gospo-
darstvu in družbenih dejav-
nostih, o »medsebojnem do-
govarjanju in sporazumeva-
nju« vseh zainteresiranih
sredin, bo treba krepkeje v
prihodnje zakoličiti tudi pri
razreševanju odprtih vpra-
šanj in problemov v našem
športu.
Lotimo se tega dela v seda-
njem trenutku, ko imamo za
seboj vso podporo in pomoč
frontne organizacije SZDL,
ki v teh dneh v vsej republiki
razpravlja o žgočih vpraša-
njih in problemih v telesni
kulturi z željo, da z razreše-
vanjem teh problemov gre-
mo po hitrejši poti napredka
tudi na tem področju.
K. JUG
NIŽJE KATEGORIJE ZAOSTAJAJO
Zadnji prvenstvi Slovenije za atletski pionirski pokal in za pokal
mlajših mladincev in mladink celjski atletiki ter širši regiji nista
prinesli zadovoljivih rezultatov z izjemo nnlajših mladincev, ki so bili
drugi. Pionirke so bile v svojem pokalu osme med osmimi ekipami,
pionirji pa četrti. Ta podatek nam pove, da je atletika kot prva
prioritetna športna panoga še preveč zapostavljena v občinah, da ni
dovolj organizacijskih in strokovnih delavcev, ki bi poskrbeli za njen
razvoj in rast.
V dvaindvajsetih disciplinah pokalnega prvenstva za mlajše mla-
dince in mladinke je AD Kladivar osvojil le DVE ZMAGI - pri
mladincih je zmagal Jože Strašek v hoji na 10 km in med mladin-
kami Lidija Rupar na 800 m - 2:21,1! Celjani niso imeli svojih pred-
stavnikov kar v treh disciplinah, sramotno za slovensko atletiko pa
tudi je, da sta recimo v skoku ob palici nastopila samo dva tekmo-
valca!!! VelenjčEuii so bili med mladinci dvanajsti in med mladin-
kami sedmi! Nekaj škriplje v celjskem atletskem naraščaju in zani-
mivo bi bilo vedeti, kje so vzroki. Odgovor bomo radi objavili!
KAREL JUG
V LAŠKI OBČINI ODLOČNO
NAPREJ
v laški občini je bila opravljena javna razprava ter problemska
konferenca o nalogah na področju nadaljnjega razvoja telesne kul-
ture. Organizator razprave SZDL je vključil vse telesno kulturne
organizacije in društva v vseh trinajstih skupnostih. Ugotovljeno je
bilo, da je bilo v preteklosti resnično premalo poglobljenega sodelo-
vanja v človeku tako potrebni dejavnosti, kot je telesna vzgoja. Med
bistvenimi problemi gre izpostaviti kadre, pomanjkanje prostorov za
kadre, premajhno sodelovanje z izvajalci in drugo. Razpravljalci so v
Vseh treh centrih občine, kjer delujejo planinska društva, podprli
razpravo o jasneje opredeljenem položaju planinskih društev, ki so
nied najbolj delavnimi in množičnimi v občini. Niso tudi izpustili
strelskih društev, ki so s svojo dejavnostjo med pomembnejšimi
faktorji pri razvoju koncepta SLO in DS. Zavzeli so se za predlog po
Ustanovitvi taborniških organizacij.
Premalo je zelenih površin za rekreacijo, primanjkujejo dvorane,
bazeni in podobno, čemur bo treba v bodoče posvetiti več pozorno-
sti. Do večjega sodelovanja mora priti med društvi in krajevnimi
skupnostmi. Torej, nalog je veliko in preiti bo treba takoj z besed k
dejanjem, kar bo edino zagotovilo hitrejši, kvalitetnejši in množič-
•^ejši razvoj telesne kulture na področju laške občine.
FANIKA LAPORNIK
NA KRATKO
BOGDAN LILIJA
DRUGI
V Murski Soboti so v nedeljo
končali s tekmovanjem na repu-
bliškem jadralnem prvenstvu, na
katerem so sodelovali tudi celj-
ski jadralci in predstavnik Vele-
nja Leskovšek. Celjani so se po-
novno visoko uvrstili, saj je bil
mladi Lilija odličen drugi.
Ostali celjski predstavniki:
Starovič je bil šesti ter je bil
tudi zmagovalec zadnje discipli-
ne preleta v trikotniku Murska
Sobota-Cakovec-Maribor-Mur-
ska Sobota. Habjan je osvojil
osmo, Leskovšek iz Velenja de-
seto in Peperko iz Celja štirinaj-
sto mesto.
SLOVO UNIORJA
Tekmovanje so končala moš-
tva v republiški nogometni ligi.
V zadnjem kolu so nogometaši
Šmartnega iz^bili proti Želez-
mčarju v Mariboru 1:2, medtem
ko je Unior izgubil v Izoli 0:4.
Ob koncu je na lestvici ekipa
Šmartnega z 22. točkami šesta,
medtem ko mora ekipa Uniorja,
ki je za^a, v področno nogo-
metno ligo. V republiški nogo-
metni ligi jih bo zamenjal celj-
ski Kladivar, ki je premočni
zmagovalec v področni ligi.
PODVIG RUDARJA V
HRASNICI
Nogometaši Rudarja in sploh
ljubitelji nogometa v Velenju so
se končno oddahnili. Igralci Ve-
lenja so namreč dve koli pred
koncem prvenstva osvojili rešil-
ni točki v gosteh, ko so zmagali
proti Famosu 2:1. Glišič je z dve-
ma zadetkoma priboril Velenju
še vsaj eno sezono tekmovanja v
drugoIigaSki konkurenci. Velenj-
čžini so trenutno osmi in imajo 29
točk. V prihodnjem, predzad-
njem kolu, igrajo doma proti Je-
dinstvu iz Bihača.
ZADNJE KOLO LE
FORMALNOST
v predzadnjem kolu področne
nogometne lige so nogometaši
Kladivarja zadnjič nastopili
pred svojimi gledalci. V sreča-
nju proti Domžalam so pokazali
mnogo več in zasluženo zmagali
4:2. Strelci so bili Savič dva,
Mujič in Zoljič po enega. Celja-
ni so s to zmago prvi in imajo 39
točk. Drugouvrščena ekipa El-
kroja iz Mozirja je tokrat poči-
vala in ima 31 točk. V zadnjem
kolu se bodo Celjani pomerili v
gosteh proti Kamniku in E Ikro j
doma proti Litiji.
INGRAD TRETJI,
GORENJE ČETRTO
v Kranjski gori je bilo letošnje
šahovsko moštveno prvenstvo
delavskih ekip. Med najboljšimi
šahovskimi ekipami organizacij
združenega dela so velik uspeh
dosegli šahisti celjskega Ingrada,
ki so osvojili odlično tretje me-
sto, medtem ko je ekipa Gorenja
iz Velenja četrta.
CEUU ŠUNKOV
MEMORIAL
Celjski Inpad je odlično pri-
pravil kegljaški turnir v spo-
min na umrlega kegljača Ingra-
da Eda Šunka. Tako ie na
prvem memorialu Eda Sunka
nastopilo 14 ekip iz Slovenije.
Zmagala je ekipa Celja, ki je do-
segla dober rezultat 5012 keg-
ljev. Kovinar iz Štor je bil pre-
senetljivo drugi. Pionir iz Nove-
ga mesta tretji. Konstruktor če-
trti in Aero Celje peti.
Med posamezniki je dosegel
najboljši rezultat Nareks iz Ce-
lja 887 kegljev, medtem ko je bil
Cmok iz Kovinarja tretji z 687
keglji.
PETERICA CEUANOV
NA BAI V SOFIJO
Na balkanskih atletskih igrah,
ki bodo od jutri do nedelje v Sofi-
ji, bo nastopilo pet Celjanov. V
moški vrsti bodo to Rok Kopitar,
ki bo tekel na 400 m z ovirami in
v štafetnem teku 4 x 400 metrov,
Stanko Lisec na 5000 metrov,
Numan Ukič v maratonu in Ekii
Kolar v hoji na 20 kilometrov.
Zlasti slednji lahko ob ponovitvi
rezultata iz Nove Gorice doseže
olimpijsko normo. Od deklet je
sigurna potnica le Ida Bunderla,
ki bo tekla na progi 3000 metrov.
J. KUZMA
NAJBOUŠA OŠ
D. JEREBA
SŠD »12. februar« na IL OŠ v
Slovenskih Konjicah je organi-
ziralo občinsko prvenstvo os-
novnih šol v atletiki, k^r je na-
stopilo v vsaki kategoriji po pet
ekip. Med pionirji je bila naj-
boljša OŠ Dušana Jereba pred
II. OŠ, Zrečami in Ločami, med
pionirkami pa OŠ Dušana Jere-
ba pred, isti vrstni red pa je bil
tudi med pionirkami.
VINKO POTOČNIK
BOUE OD
DRŽAVNEGA
REKORDA
Celjska ekipa Marjan Dobovič-
nik, Tone Jager, Jože Jeram in
Ervin Seršen se je v Izoli udeleži-
la turnirja slovenskih mest v
streljanju z zračno puško serijske
izdelave. Tekmovanje je hkrati
veljalo za memorial Franca
Kranjca - povojnega ustanovite-
lja strelstva v Izoli. Celjaini so po-
novno streljali odlično in dosegli
rezultat 1464 krogov, kar je za en
krog bolje od njihovega uradne-
ga državnega rekorda. Med posa-
mezniki je to pot prijetno prese-
netil Ei-vin Seršen, ki je zmagal s
371. krogi. Jože Jeram pa je bil
drugi s 370. krogi. Tone Jager je
nastreljal 364, Marjan Dobovič-
nik pa 359 krogov. Celjani so za
zmago prejeli 2 pokala, od kate-
rih je eden prehodni, drugi pa v
trajno last.
T. J.
VISOKA ZMAGA
KOVINARJA
v 4. kolu medobčinske košar-
karske lige je ekipa Kovinarja
iz Štor doma visoko premagala
Šentjur 111:67. Kovinar: Metli-
čar 14, Kitanovski 14, Bokšan,
Erjavec 15, Škomik 9, Džuričič
21. Planko 24, Mackošek 10,
Hrastnik 4, Kralj. Šentjur:
Hmavs 15, Esih 5, Pusar, Cepin
2, Polner 10, Božič 4, Senica 4,
Zorko 4, Jug 19 in Prezelj 4.
BOJAN MACKOVŠEK
DVA MEMORIALNA
TURNIRJA
Na letni skupščini NK Partizan
Žalec so sklenili, da bodo vsako
leto pripravili dva memorialna
turnirja v spomin na svoja prez-
godaj umrla člana Jožeta Ulago
in Milana Dimitroviča. Prvi tur-
nir bo 22. junija in drugi mesec
dni kasneje, 22. julija. Predvido-
ma bo nastopilo po osem ekip iz
Savinjske doline in Koroške.
PIONIRSKA
NOGOMETNA ŠOLA
Pri NK Partizan Žalec so zače-
li s pionirsko nogometno šolo,
ki jo obiskuje 45 bodočih nogo-
metašev. Trenii^e vodita Hrib-
šek in Samardžič. Oddigrali so
že tudi dve tekmi s sovrstniki iz
Domžal - v Domžalah neodloče-
no 4:4, doma pa so zmagali 4:1.
JOŽE GROBELNIK
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 23 - 12. junij 1980
TRČILA TOVORNA VLAKA, DVA MRTVA
V sredo, 4. junija, ob 21.15
uri je nekaj sto metrov južno
od celjske železniške postaje
silovito treščilo, zaropotalo.
Mnogi železniški vagoni so
se zgnetli, kot bi bili iz lepen-
ke. Trčila sta dva tovorna
vlaka. Prvi je vozil iz laške
smeri proti železniški posta-
ji, drugi je pravkar krenil s
postaje. Nesporno je, da je
vlak, ki je vozil iz laške sme-
ri, zapeljal skozi signal, ki je
bil zaprt. In ko je to opazil
strojevodja drugega vlaka, ki
je izpeljeval s celjske posta-
je, je nasproti vozečega s
svetlobnimi signali sicer
opozarjal na nevarnost, toda
zaman. In ko je strojevodja
Anton Horvat spoznal, kaj se
bo zgodilo, je stekel iz spred-
njega dela električne loko-
motive v zadnjega. Tako si je
rešil življenje. Zato pa sta pri
trčenju izgubila življenje
strojevodja Vinko Gros (38
let) in njegov pomočnik Ivan
Cizerl (41 let), ki je ob trčenju
padel iz lokomotive, toda
pozneje umrl ob prevozu v
bolnišnico. Vozila sta vlak.
ki je pripeljal z južne, laške
strani.
Posledice tega trčenja so
razen dveh človeških življenj
terjale tudi veliko material-
no škodo. Močno poškodo-
vani sta bili obe lokomotivi,
električna in dieselska, osem
vagonov, okoli 500 m elek-
tričnega voda. V Savinjo je
zgrmela cisterna, polna ap-
na. Vse ostalo se je stisnilo
na progi, na kateri je od tre-
nutka nesreče do 6.30 ure
zjutraj prenehal sleherni
promet.
Prvi vlak je zapeljal po
prvem usposobljenem in iz-
praznjenem tiru šele ob 6.30
uri naslednjega dne, se pravi
po več kot desetih urah.
Toda, zastoj na železnici ni
trajal dolgo. Takoj so prihite-
le reševalne ekipe, ki so naj-
prej usposobile en tir, popol-
dne ob treh 'pa je bil uspo-
sobljen že drugi. Priznanje
železničarjem za prizadevno
delo! V večernih urah, natan-
ko ob 20.32 uri, prav tako v
četrtek, 5. junija, pa je bilo
nared tudi električno omrež-
je. V tem času, od nesreče do
končne usposobitve elek-
tričnih vodov, so na odseku
od Laškega do Šentjurja vo-
zili le z dieselsko lokomo-
tivo.
Materialna škoda je velika,
po prvih ocenah okoh 50 mi-
lijonov dinarjev. Toda, tu sta
še dve bolj dragoceni člove-
ški življenji in delo, ki je bilo
opravljeno za ponovno uspo-
sobitev proge.
Čeprav so vzroki nesreče
več ah manj na dlani, ura-
dnega poročila o tem še ni.
Komisija je še na delu.
Pri vsem tem pa je treba
izreči še eno priznanje: naro-
dni zaščiti krajevne skupno-
sti Center, ki je bila na kraju
nesreče že ob 22.05 uri in bila
na tem območju vse do pol-
druge ure ponoči, ko so nje-
no delo prevzeh telezničarji.
Člani narodne zaščite KS
Center so prišh na kraj ne-
sreče in ga zavarovoh sami,
brez posebnega poziva!
MB
Kaj je ostalo od vagona?
Cisterni z apnom: ena že v Savinji, ena še na nasipu. Kot je znano, apno ni škodljivo za
ribji zarod v reki, ponekod ga uporabljajo celo za razkuzilo. Potemtakem je to nesreča v
nesreči: bolje bi bilo, če bi se omenjena cisterna zvalila v Voglajno...
Tukaj se je mnogo prehitro končalo dvoje življenj.	Vse foto: Drago Medved
ŠOŠTANJSKI UPOKOJENCI
POD SVOJO STREHO
Finančna sredstva že zbirajo
v nedeljo 8. junija so se v
dvorani doma krajevne
skupnosti Šoštanj zbrali na
občnem zboru delegati druš-
tva upokojencev in ostalih
krajevnih skupnosti iz okoli-
ce. Za svečani uvod je poskr-
bel mešani pevski zbor druš-
tva upokojencev, ki je pod
vodstvom prof. Justina Tro-
bina zapel nekaj pesmi. Po-
ročilo o delu društva, ki
praznuje letos 25-letnico svo-
jega obstoja, so podali pred-
sednik Miha Hliš ter tajnik,
blagajnik in predsednik nad-
zornega odbora. Ker v sklo-
pu društva deluje tudi klub
upokojencev, je v imenu le-
tega o njegovem finančnem
poslovanju poročal Miloš
Volk.
Razveseljivo je, da je druš-
tvu končno le uspelo dobiti v
lastništvo zgradbo na Glav-
nem trgu, ki je v prvi fazi
tudi že adaptirana tako, da
so poleg obnovitve strehe
preuredili tudi klubski pro-
stor, ki je sedaj prostornejši
in bolj funkcionalno urejen.
V poročilu je bilo poudarje-
no, da je nujno pristopiti še k
drugi fazi, v kateri predvide-
vajo obnovitev fasade in do-
končno ureditev prepotreb-
nih sanitarij. Seveda bo za ta
namen treba zagotoviti pre-
cejšna finančna sred.stva,
vendar upajo, da bodo zmo-
gli s pomočjo raznih dotacij
dokončno urediti tudi to nuj-
no potrebno delo.
Poudarjena je bila še boga-
ta kulturna in rekreacijska
dejavnost, saj je društvo pri-
redilo vrsto uspešnih izletov
v razne zgodovinske kraje
naše domovine. Pri društvu
že več let deluje 40-članski
mešani pevski zbor, ki je
pred nekaj dnevi nastopil na
množični manifestaciji pev-
skih zborov Slovenije v Ma-
riboru. Pa tudi sicer je zbor
upokojencev nepogrešljiv
pri številnih domačih prosla-
vah in manifestacijah.
V imenu Republiške zveze
društev upokojencev je zbor
pozdravil Franc Žgank, nato
pa še predstavniki družbe- }
nopolitičnih organizacij So- f
štanja in Društva upokojen-
cev Velenje z željo, da bi
društvo še naprej tako
uspešno sodelovalo na vseh
področjih družbenopolitič-
nega delovanja.
Društvu, ki šteje že okrog
750 članov, bo tudi v bodoče
predsedoval Miha Hliš. Ob
zaključku zbora so sprejeli
že različne sklepe in pro-
gram dela za naslednjo man-
datno dobo.
V. K.
V	DOBOJU PRIČAKUJEJO AERO
V	soboto bo v Doboju prva kvalifikacijska tekma za vstop v I. zvezno ligo med domačo
»Slogo Bosnaprevoz« in Aerom iz Celja. Predsednik kluba Milan Stojakovič je omenil, da je
uspeh Sloge dosegla nova, mlada ekipa, ki je začela nastajati šele na začetku sezone.
Rokometaši Sloge so v zadnji sezoni zabeležili 15 zmag, dvakrat so igrali neodločeno in
izgubili petkrat, njihova gol razhka pa je 551:479. Igralci: Halvadžija, Radomirovič, Stojič,
Žepčan, Ferzan, Kokič, Zivkovič, Dokič, Brkič, Helič, Zubak, Matijevič, Suvajac in Djur-
djič. Vsako tekmo na domačem igrišču si je ogledalo 3-^ tisoč gledalcev, ki so tudi
pripomogli, da dobojski rokometaši v zadnji sezoni v enajstih tekmah sploh niso bili
poraženi. Trener kluba je Josip Glavaš:
»Naš uspeh ni bil dosežen slučajno, ampak s kolektivnim delom od vsakega člana uprave
do zadnjega igralca. Vesel sem osvojitve prvega mesta ter sodelovanja v kvalifikacijah za I.
zvezno ligo. Cenim ekipo Aera Celje, vendar mishm, da bo šest do sedem golov razlike za
nas v Doboju zadostovalo za mirno potovanje na povratno srečanje čez sedem dni. Največ
pričakujemo od naše igre na odprtem igrišču, kjer še nismo bili premagani.«
P. s.: na posnetku so sobotni nasprotniki Aera Celje, člani Sloge Bosnaprevoz iz Doboja.
SLOBODAN MISKOVIČ
VOJNIK: UPOKOJENCI
ZA SVOJ DOM
Društvo upokojencev v Vojni-
ku povezuje okoli 600 članov iz
petih krajevnih skupnosti. Gre
za izredno prizadevno organiza-
cijo, ki je v zadnjem času posveti-
la največ pozornosti ureditvi do-
ma, v katerem želijo razviti svojo
klubsko, oziroma družabno de-
javnost pod geslom »človek naj
ne bo nikoli sam.«
Navzlic vsemu, kar so napravi-
li za ureditev doma že doslej, pro-
blem še ni povsem rešen. Za ure-
ditev dotrajane stavbe so že vlo-
žili 395.000 din. Gre za zbrana
sredstva in prostovoljne prispev-
ke. Poleg tega so upokojenci z
lastnim delom uredili v vredno-
sti 60.000 din. Zdaj pa jim manj-
ka še okoli 500.000 dinarjev za
dokončno ureditev stavbe, ki za-
radi dotrajanosti nič več ne sodi
v urejeno okolje.
Zato ni naključje, da bodo na
rednem občnem zboru, ki ga bo-
do imeli v nedeljo, 22. junija ob
14. uri, posvetili temu vprašanju
največjo pozornost.
Prizadevanja upokojencev vo-
jaškega društva za rešitev vpra-
šanja, je podprl tudi izvršni svet
celjske občinske skupščine, ki/
jim je odobril delež v višini
100.000 dinarjev.
IVAN SESEL
POUČEN NASTOP
ZDRAVNIKA SAMA
PEČARJA
Na nedavnem tekmovanju
ekip prve pomoči v Laškem,
zdravnik Samo Pečar ni bil samo
razsodnik za pritožbe. Nenado-
ma se je spomnil, vzel škatlo in
pinceto, ter začel po vsem pro-
storu pobirati cigaretne ogorke.
Potem je stopil k mikrofonu in
povedal nekako takole:
»Ne čudite se, da sem pobiral
ogorke. Prvič sem storil to zato,
da bi opozoril, da odmetavanje
ogrokov kjerkoli, ni lepo. Drugič,
te ogorke uporabljam tako, da iz
njih delam strupeno brozgo, s ka-
tero uspešno zatiram škodljivce
na rastlinah v vrtu in sadovnja-
ku. Tretjič pa utegne to dejstvo
dati kakemu kadilcu misliti,
kakšno škodljivo snov nepresta-
no vleče v svoja pljuča. Pa ne
zamerite!«
Tako je dejal in se vrnil k svoje-
mu opravilu.
NA KONJIŠKEM
GRADU JE POKALO
v nedeljo dopoldne so se zbrali
na strelišču na gradu v Slov. Ko-
njicah člani 7 strelskih družin ko-
njiške občine. Na tekmovanju,
posvečenemu dnevu mladosti, se
je v streljanju z vojaško puško m
48 na 100 m pomerilo 42 strelcev.
Organizatorja, strelski družini
»COMET« in »LIP« sta ob pokro-
viteljstvu istoimenskih delovnih
organizacij iz Zreč in Slov. Ko-
njic, pripravila zanimivo preiz-
kušnjo usposobljenosti, ki je da-
la naslednje ekipne zmagovalce:
1.	mesto, ekipa sd »Alfonz
Sarh«, Zreče (669 točk)
2.	mesto, ekipa sd »Comet«,
Zreče (654 točk)
3.	mesto, ekipa sd »LIP«, Slov.
Konjice (574 točk).
Zanimiv je bil tudi boj posa-
meznikov, med katerimi sta bila
najboljša Mauher (175 točk) in
Podgrajšek (171 točk) iz sd »Al-
fonz Sarh«, Zreče, tretje in četrto
mesto pa si delita Lojen in Vid-
mar (168 točk) iz »COMETOVE'
strelske družine.
Z. IVACIC
št. 23 - 12. junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 21
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 23 - 12. junij 1980
št. 23 - 12. junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 23
ZANIMIVOSTI DOMA iN V SVETU
/z GRŠKE POPOTNE MALHE
NI ČAKANJA NA
TRAJEKTE
Prvo noč smo preživeli v
majhnem avtokampu ob ce-
sti. Čudovito je urejen. Na
griču nad obalo ima recepci-
jo, ob njej trgovino z živili,
pijačo in spominki, zraven še
restavracijo in sanitarije. Ta-
krat še nismo vedeh, da so
domala vsi grški avtokampi
takšni - majhni, zelo dobro
opremljeni in prisrčni. Šoto-
re smo postavili ob morju, na
peščeni obali. Seveda smo se
odločili tudi za kopanje. Pa
ni bilo prijetno. Voda v zali-
vu je bila pretopla, peščeno
dno se je vleklo v nedogled,
voda pa le do kolen. Grška
obala se zelo razlikuje od na-
še, še posebej obala Jonske-
ga morja, kjer ob obali ni
otokov, ni tudi velikih plaž.
Gore se strmo spuščajo sko-
raj naravnost do morja. Ce-
sta zato ne vodi ob morju,
ampak po notranjosti.
Sele Korintski zaliv in Pe-
loponez ponudita drugačno
podobo, z drobnim kame-
njem posute plaže, a sivo,
pusto morje.
Ob poti nas je priganjala
nestrpnost, da čimprej pri-
demo do prvih ciljev poti,
številnih antičnih znameni-
tosti, ki so jih iz nedrij Pelo-
poneza izbrskale vztrajne ro-
ke številnih arheologov. A
naghci navkljub se ob poti
nekajkrat ustavljamo. Da bi
občudovali vso divjo lepoto
mogočnih sotesk, da bi prvič
v življenju potipali široke to-
bačne liste in da bi odkrili,
kako težko je obirati bodoče
sadeže bombaža. Tobačna
polja se menjujejo z bombaž-
nimi, vmes je zelo veliko ze-
lenjave, le redko pa videva-
mo vinograde. Zanimivo je,
da ti ne stojijo posebej, na
pobočjih ali v terasah, kot
pri nas. Vinogradi so prepro-
sto ob cestah, na ravnicah.
Trta je nizka, videti je divja
PIŠE:	5
BRANKO
STAMEJČIČ
in vmes rasle se mnogo dru-
gega.
Na Peloponez smo se pre-
peljali s trajektom. Čakati ni
bilo treba prav nič. Četudi je
bil že pozen september, je
med celino in Peloponezom,
ki ga je bilo z druge strani
komajda videti v rahli megli-
ci, brez premora vozilo 12
trajektov. Se najmanj toliko
jih je bilo zasidranih na obeh
obalah. Za vsak slučaj. Žalo-
sten je bil naš spomin na ne-
skončne kolone in dolge ure
čakanja za prevoze na Krk,
Pag in druge domače otoke.
Prvo pravo srečanje z gr-
škimi mesti smo doživeU v
Patraju, enem večjih in po-
membnejših trgovskih in in-
dustrijskih mest na Pelopo-
nezu.'Mesto nas je v mnogo-
čem spominjalo na Trst. Po-
suto je z majhnimi trgovini-
cami in kavarnami, kjer so
sončniki vabili v sproščujo-
čo senco in kjer je z miz diša-
la izjemno močna in zelo
sladka grška kava. Patraj je
turistično mesto. Ob spreho-
du po njegovih ulicah še ni-
smo vedeli, da bo njegova le-
pota, precejšnje število maj-
hnih parkov, živahni trgi
obrobljeni s kavarnicami in
trgovinami, pa znamenita
cvetlična ura, eno naših red-
kih srečanj z urejenostjo in
{čistočo. Celo police v trgovi-
nah so urejene, blago na njih
lepo razstavljeno in nezapra-
šeno. Takšne podobe kasne-
je nismo več videli.
Ob kosilu tega dne smo se
prvič pobliže spoznali z
grško hrano in kuhinjo. Že ta
obrok je napovedal, da imajo
Grki svojski okus in gur-
manske zahteve. Juhe sko-
rajda ne poznajo. Od mesa
uživajo pretežno sesekljano
ali mleto meso, ki ga s svoji-
mi začimbami tudi povsem
svojsko začinijo. Cenijo
predvsem kislost okusa in
bogate zelenjavne priloge.
Navdušile so me njihove sa-
late, z olivnim oljem zabelje-
ne mešanice paradižnika, pa-
prike, čebule, ohv, sira, ori-
gana in druge zelenjave. Si-
ceršnji kislosti hrane stoji v
nasprotju slovita trpkost
grških vin, med katerimi po
pitnosti izstopa predvsem
Demestika in po svoji značil-
nosti Retsina, sloveče vino s
posebnim okusom po smoli
pinij, ki jo dodajajo temu
vinu.
Velika cvetlična ura je med največjimi znamenitostmi turističnega in gospodarskega
središča Peloponeza-Patrasa.
VSEJEŽE
KAZALO, DA
BO VLADALA
CARICA
Celjski ribiči se tudi le-
tos niso izneverili svoji
tradiciji. Toda kako bi se
izneverili, ko pa gre za
tekmovalno obliko, ki da-
je vsako leto novo ime
»Ribiškega carja.«
Minula nedelja je bila
skoraj usodna za moški
del tistih, ki radi namaka-
jo trnke v vodo, kajti med
tekmovanjem so se do
prvih treh mest prebile tri
tovarišice: Majda Am-
brož, Anica Vitanč in Ma-
rija Slemenšek. Na srečo
pa imamo star pregovor,
ki pravi, da ne kaže hvali-
ti dneva pred nočjo. Sla-
be pol ure pred koncem
tekmovanja je rešil ribič
Avgust Požeg čast mo-
škega dela ribičev in ujel
krapa 2135 gr. težkega in
si priboril naslov »Ribi-
škega carja«.
Letošnje tekmovanje ni
potekalo v običajnem hu-
morističnem in šegavem
tonu, saj je bila pozornost
vseh usmerjena bolj v
vznemirljivost tekmoval-
nega duha. Ob zaključku
slovesnosti, kjer je pred-
sednik RD Celje Franc
Vitanc izročil carju krono
in predal svečano Ustino,
kjer so zapisane vse ob-
veznosti »novega vladar-
ja«, je oktet gaberske
Svobode zapel nekaj par-
tizanskih in domoljubnih
pesmi in tako dodal celot-
ni prireditvi poseben pe-
čat
Ribiči so znani, da jim
ujete ribe postajajo iz
dneva v dsin večje. Tako
je bik) tudi v nedeljo, sa-
mo da so se tokrat zmotili
pri tehtanju sodniki in so
Anici Vitanc za 100 gr.
olajšali njenega krapa.
Toda tudi ribiči imajo
»Salamonske« rešitve, to-
krat so jo izrekli člani tek-
movalne komisije in skle-
nili, da se tudi Anici Vi-
tanc dodeli odličje brona-
stega »Ribiškega carja«.
F. B.
Modro se je držal »novi vladar* Avgust Požeg, ko mu je
predsednik RD Celje Franc Vitanc bral obveznosti, ki ga
čakajo do naslednjega tovrstnega tekmovanja. Njegovi
sosedi pa sta drugo in tretje uvrščeni tekmovalki in sicer
Majda Ambrož in Marija Slemenšek.
Zaključek prireditve je popestril oktet, sestavljen iz pev-
cev zbora Svobode. Med njimi je tudi nekaj članov »mokre
bratovščine*.
Na tole »ta dolgo« palco pa je Gusti Oštir ujel najmanjšo
ribico. Tehtala je natanko 5 gramov.
TEKUA KOSCEV IN GRABUlC V DEŽJU
Tudi to nedeljo mladi organizatorji tekme koscev in grabljic v Marijagradcu pri Laškem
niso imeli sreče z vremenom. Od prejšnje nedelje preloženo prireditev so tokrat izsilili
gledalci, ki so z množično udeležbo podžgali organizatorje k odločitvi. Ves dan je na drobno
deževalo. Gledalci so bUi toliko na boljšem, da so se zavarovali z dežniki, medtem ko so
kosci bili izpostavljeni hladilni prši, ki je vrh tega dobro zmočila travo, da jo je bilo težje
sekati.
Tekmovali so kosci v dveh skupinah, ^abljice pa v eni. Pri mlajši skupini koscev do
štiridesetih let starosti so se med prve tri uvrstili Ivan Razboršek, Jurij Kapilarij in Ivan
Deželak. Pri skupini nad 40 let je bil vrstni red prvih treh naslednji: Vili Lorger, Ivan Senica
in Miha Rezec, ki je bil s 60 leti tudi najstarejši tekmovalec.
Grabljic je bilo manj in ni bUa šala težko, mokro travo spraviti na eno samo kopico. Prva
je bila Ivanka Rezec, ki se je kar sezula, da bi se ji pete ne zatikale v zemljo. Druga je bila
Anica Gunzek in tretja Helena Teršek.
Trije tekmovalci, ki so se zanašali bolj na moč kot na tehniko, so ob preveliki vnemi
polomili kosišča. Seveda ob tej tekmi ni manjkalo smeha, hudomušnega spodbuj^ja.
Kosci in grabljice, ki so se najbolje izkazali, so dobili lepe praktične nagrade, vsi od kraja pa
čepurje in brusne kamne za spomin.
Na koncu je moral v tekmi popustiti tudi dež in tekmovalci so se skupaj z gledalci vesehli
na prostem do trde teme.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar,
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana.
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Štev.
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.