literatu re. Na drugi stra n i je z njim i Srbom sam im pokazal neu sah ljiv pesni­ ški vir, ki bo ostal živ studenec tu d i tedaj, k a d a r bo m ed srbstvom gu- slarstvo že davno izginilo, k ar (je pod današnjim i življenjskim i pogoji in v d anašnji socialni stru k tu ri n aro d a sam o v p rašan je le še nekaj deset­ letij. K akšen zaklad je izkopal V uk s svojim i zbirkam i narodnih pesm i, se vidi najbolje po tem , da od vse srbske um etne lite ra tu re ni prodrlo v evropsko prevodno literatu ro n iti polovica toliko, k a r je evropski zapad recipiral od srbskih narodnih pesm i. Po p ravici bi tudi po tem dejstvu lahko sodili, da vsa novejša srbska lite ra tu ra po svojih n o tran jih k v alitetah ne m ore o d teh tati knjige V ukovih n aro d n ih pesmi. Za nas Slovence im a proslava V ukove 150-letnice pom en tu d i v tem , k er je n aš K opitar toliko pripom ogel, da se je V ukova genialnost tako pom em bno uveljavila. V sakem u k oraku V ukovem u i glede pravopisa., i glede jezika, i naro d n e pesm i je K opitar d ajal sm er in pot. Po cele mesece je K o pitar presedel z Vukom ob gram atiki in slov arju srbskega jezika, m u sam p rev ajal 'besede n a nem ški in latinski jezik in lastnoročno pisal p rv e narodne pesm i, ki mu jih je V uk dik tiral. In ko je bilo delo končano, je zopet K opitar poskrbel, da so ti novi p ro d u k ti postali znani zapadnem u k u ltu rn em u svetu. P ri vsem tem ogrom nem delu K opitar n ik je r n e stopa v ospredje, do konca se je držal d iskretno v ozadju in p repustil Vuku sam em u vso čast u stv arjen eg a dela. Slovencem je ustvaril K opitar — da rečem o po P rešernovi zbadljivi besedni igri — dobro kopito znanstvene slovnice, a Srbom je ustvaril z Vukom več kakor kopito, nam reč živ vrelec narodne književnosti v pravem narodnem jeziku. 1A V O ČERMEU: JULIJSKA KRAJINA III. Puljska in Reška pokrajina Od nekdanje istrsk e dežele je ostal po svetovni vojni pretežni del pod Italijo, le m anjši del (K astav in otok K rk) je prip ad el Jugoslaviji. V prvih dveh letih po aneksiji je tv o rila Istra, v kolikor je p rišla pod Italijo, sam o­ stojno uprarvno enoto, nato je za k ra tk o dobo bila sestavni del edine obm ej­ ne pokrajin e Ju lijsk e K rajine. M eseca ja n u a rja 1923. pa je n astala samo­ sto jn a P u ljsk a pokrajina. N jena površina pa se n i ujem ala z anektiranim delom Istre. S k rajn i sevem ozapadni konec je, kakor smo že om enili v prvem delu, bil prisojen Tržaški pokrajini, zato pa je P uljsk a p o krajina dobila dokajšnji del prejšnjega postojnskega političnega okraja, nam reč občine, Celje, Ilirsko Bistrico, Jablanico, Janeževo Brdo, Kilovče, Knežak, Sm erje, T rnovo in Zagorje, te r od sežanskega o k ra ja občino Rodik. P rv o tn a P u ljsk a p o k rajin a je to rej obsegala n ek d an je politične okraje: Lošinj, Poreč, 319 Pazin, P u lj in V olosko-O patijo v celoti te r večji del koprskega okraja, ne­ zn aten del sežanskega o k ra ja in gori om enjeni del postojnskega okraja. Toda že v fe b ru a rju 1924. se je zm anjšala za volosko-opatijski okraj in za nave­ dene občine postojnskega ok raja, 'ki so bili po aneksiji R eke priključeni novi R eški pokrajin i. Ja n u a rja 1928. je P u ljsk a p o k ra jin a odstopila Reški pokrajini še občini P o d g rad in M aterijo, zadnjo brez frakcij H erpelje in Tublje. K e r tv o rita obe p o k rajin i skupaj neko geografsko enoto, ju hočemo v naslednjem vzporedno obdelovati.* P u ljsk a p o k rajin a obsega po p o d atk ih iz leta 1936. 3.717,34 k m 2 (po p rejšnjih p o d atk ih 3.718,30 k m 2), R eška p o k rajin a pa 1.118,81 'km2 (prej 1.121,29 km 2 ). U radna statistik a sicer pravi, da n i v zadnjih p etih letih nastala nobena te rito ria ln a izprem em ba, po najnovejših k a rta h p a je v en d ar dokajšnja razlika v m eji m ed Reško in Tržaško pok rajin o v prim eri s p re j­ šnjim i k artam i. Po sedanji občinsko-upravni razdelitvi im a P u ljsk a p o krajina 41 občino, R eška pa 13. O ktobra m eseca 1937. je n a sta la v P u ljsk i p o k rajin i še ena občina, n am reč nova občina Arsia**, n a račun občin Barbain in Labin. A p rila m eseca 1936. je bilo p riso tn ih v P u ljsk i p o k rajin i 296.460, a v Reški p o k rajin i 115.065 prebivalcev. Povprečna gostota p reb iv alstv a je bila v P u ljsk i p o k rajin i 80 n a k m 2, in sicer v p u ljsk i občini 251 a v ostalem delu p o k rajin e 69 n a km 2 . Popolnom a anaika gostota je b ila tu d i leta 1931. V Režki p o k rajin i p a se je gostota znatno izprem enila od leta 1931. do leta 1936. G ostota je za vso p o k rajin o poskočila od 95 n a 103, za sam o Reko od 3004 n a 3192 in za ostali del p o k rajin ^ od 45 n a 53 n a k m 2.*** Izm ed občin P u ljsk e p o k rajin e (Glej razvidinico XIV!) sta im eli leta 1936. 2 m anj kot 1000 prebivalcev, 3 od 1000 do 2000, 16 od 2000 do 5000, 13 od 5000 do 10.000, 6 od 10.000 do 20.000 (Koper, Labin, Pazin, P iran , Poreč in V odnjan) te r 1 n ad 50.000, nam reč P u lj 54.515. V R eški p o k rajin i n i im ela nobena občina pod 1000 prebivalcev, 1 je im ela od 1000 do 2000, 7 od 2000 do 5000, 3 od 5000 do 10.000, in 2 še večje število prebivalcev, nam reč V olosko-O patija 10.032 in R eka 56.249. D iagram ponazoruje specifikacijo leta 1936. prisotnega p rebivalstva po starosti, spolu in civilnem staležu, in sicer Skupno za P u ljsk o in Reško pokrajino. K v alitativno se d iag ram bistveno n e razlik u je od obeh p rejšn jih ; zaradi tega n e bom o pon av ljali p re j podanega ko m en tarja. Tudi diagram teh dveh p o k rajin kaže m očan izrastek na m oški stra n i za letnike 20 do 22. To je utem eljeno v izredno velikem štev ilu vojakov, k i so bili leta 1936. na- * Puljsko pokrajino nazivajo Italijan i tudi Istrsko pokrajino (Provincia del- 1 ’Istria), Reško pokrajino pa »Provincia del Carnaro«. ** P rvotno jo je sam M ussolini k rstil za L i b u r n i o ; ker pa so nekateri fašistični učenjaki sm atrali to im e za barbarsko, so jo prekrstili v A r s i o. *** Za p rilik e do 1 . 1914. prim erjaj prav k ar publicirano knjigo: Nikola Zic- »Istra«. Dio II. Čovjek. Zagreb 1937! 320 stanjem v obeh pokrajinah; v P u ljsk i p o k rajin i 11.678, v Reški p o k rajin i 9.024, v obeh skupaj 20.702 moža. V R eški p o k rajin i je bil vsak 6. m oški ali vsaka 13. oseba vojak, v P u ljsk i pa vsak 13. m oški ali vsaka 26. oseba. XIV. PREBIVALSTVO V POSAMEZNIH OBČINAH PO OBČINSKEM OBSEGU 21. APRILA 1936. V LETIH 1869 — 1936. a) P uljska pokrajina š t . občina število pri s o tn i h pr e b ivale e v 31 .X II. 31.X II. 31.X II. 31.X II. 31.X II. l.X II. 21.IV. 2 1 .IV 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1931) 1. Bale 1.729 1.847 2.033 2.207 2.657 2.597 2.649 2.498 2. B arban 3.083 3.273 3.367 3.597 4.108 4.393 5.009 5.249 3. Boljun 3.344 3.544 3.587 3.554 3.758 3.825 3.618 3.681 4. Briani _l _i _i _i _i _i _i 612 5. Buje 5.383 5.924 6.331 6.908 7.181 7.375 7.318 7.060 6. Buzet 4.998 8.453 8.906 9.506 10.405 10.049 9.536 9.660 7. Cres 7.372 7.562 7.815 7.609 7.626 7.214 7.196 7.127 8. Črni vrh (Brtonjgla) 1.573 1.804 2.014 2.274 2.651 2.825 3.172 3.161 9. Dekani 5.424 6.176 6.588 6.704 6.951 6.797 6.632 6.562 10. Grožnjam 3.414 3.603 3.697 3.800 4.028 3.992 3.905 3.866 11. H erpelje- K ožina 2.412 2.454 2.468 2.536 2.679 2.602 2.346 2.340 12. Izola 4.677 5.580 6.583 7.495 8.461 8.457 9.322 9.495 13. K anfanar 2.341 2.570 2.899 3.297 3.795 3.811 3.913 3.759 14. K aper 9.424 11.130 11.039 11.199 12.845 12.654 13.555 12.543 15. Labin 7.952 9.221 10.379 11.023 12.028 14.197 14.876 17.031 16. Lanišče 3.417 3.479 3.712 3.970 3.999 3.841 3.049 3.299 17. M ali Lošinj 7.764 7.937 7.634 7.348 8.390 7.031 6.886 6.712 18. M arezige 5.1372 2.189 2.618 2.796 3.128 3.170 3.228 3.421 19. Motovun 4.695 5.079 5.557 5.570 6.276 6.321 6.556 6.466 20. N erezine 1.174 1.364 1.609 1.752 1.893 2.030 1.722 1.643 21. Novigrad 1.404 1.577 1.740 2.012 2.275 2.221 2.443 2.397 22. O prtal j 4.975 5.007 5.263 5.343 5.790 5.647 5.561 5.469 23. Osor 495 632 756 782 888 933 970 971 24. Pazin 12.720 15.989 16.120 17.421 19.056 19.410 19.140 19.121 25. P iran 10.811 11.466 12.326 13.365 15.210 14.158 14.857 14.225 26. Plom in 3.288 3.723 3.907 4.318 4.495 4.258 4.357 4.355 27- Poreč 6.333 7.368 8.485 10.186 12.532 12.252 12.607 12.317 28. P ulj 16.324 31.683 38.937 45.205 70.948 49.323: ’ 55.559 54.515 29. Roč 2.232 2.495 2.621 2.997 3.065 3.006 2.647 2.638 30. Rovinj 9.564 9.522 9.662 10.302 12.323 10.022 10.170 9.723 31. Sv. Vinčenat —4 2.461 2.572 2.855 3.189 3.105 3.264 3.335 32. Sušnjevica 2.076 2.117 2.109 2.094 2.164 2.128 2.044 1.939 33. Šm arje —5 3.661 3.720 3.870 4.344 4.397 4.569 4.679 34. T injan 3.157 3.299 3.498 3.705 4.206 4.218 4.038 4.073 35. Um ag 3.547 4.242 4.682 5.322 6.092 6.342 6.749 6.908 36. Vel. Lošinj 2.356 2.338 2.304 2.385 2.463 2.064 2.081 1.936 37. V išnjan 2.770 3.309 3.923 4.594 5.089 5.009 4.988 4.874 38. Vižinada 2.628 3.079 3.439 3.978 4.453 4.409 4.730 4.8},4 39. V od n jan 10.504“ 8.884 9.151 9.734 10.735 10.536 10.950 10.880 40. V rsar 2.725 3.201 3.956 4.499 4.991 5.171 5.538 5.381 41. Zminj 4.140 4.468 4.602 5.052 5.713 5.680 5.766 5.725 Vsa pokrajina 187.362 223.710 242.609 263.164 312.880 287.470 297.526 296.460 321 ■ b ) Reška pokrajina. i t . občina štev 1 1 o p r i so t n i h p r e b i va 1 c ev 31.X II. 31.X II. 31.X II. 31.X II. 31.X II. l.X II. 21.IV. 21. IV. 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1936 1. Ilirska Bistrica 3.597 3.771 3.780 4.008 4.457 4.548 5.751 7.153- 2. Jablanica 2.497 2.465 2.399 2.582 2.952 3.054 2.949 2.999 3. Jelšane 3.932 3.172 3.253 3.395 3.440 3.379 3.096 3.227 4. K lana 1.135 1.272 1.380 1.377 1.551 1.751 2.015 2.981 5. K nežak 2.937 3.245 3.441 3.545 3.740 3.719 3.821 3.562 6 . Lovran 2.687 2.786 2.848 3.319 4.191 3.648 4.015 4.618 7. M aterija 4.713 4.821 4.832 4.796 4.659 4.566 3.976 3.985 8. M atulje 5.452 6.033 6.702 7.030 7.321 6.973 7.269’ 8.775 9. Moščamce 3.060 3.175 3.210 3.219 3.164 3.060 2.803 2.831 10. Podgrad 6.718 6.875 7.171 7.314 7.294 7.259 6.749 7.239 11. Prem 1.566 1.692 1.805 1.781 1.655 1.547 1.456 1.414 12. Reka 18.476 21.506 29.682 38.114 48.730 45.000" 52.928 56.249 13. V olosko-O patija 2.942 3.303 4.636 6.825 10.058 8.007 9.946» 10.032 Vsa pokrajina 59.712 64.116 75.139 87.305 104.713 96.511 106.775 115.065 1 P rebivalstvo je všteto m ed prebivalstvo Pulja, ker so Brioni postali sam o­ stojna občina šele leta 1936. 2 Všteto je tudi prebivalstvo pozneje sam ostojne občine Šm arje. ' S kr. dekretom od 2. avgusta 1929 (brez številke!) se je število prebivalcev P ulja povišalo na 63.545, n e da bi se navedel razlog za to razliko. V uradnem poročilu o šte tju leta 1931., ki je izšlo leta 1934., p a je rečeno, da je bilo prvotno število točnejše od drugega. 4 Glej opombo 6! 5 Glej opombo 2! " Všteto je tudi prebivalstvo pozneje sam ostojne občine Svet Vinčenat. 7 To število utegne biti za nekaj enot napačno, k er so M atulje pri poznejši združitvi V eprinca in V olosko-O patije v eno občino odstopile tej združeni občini ozemlje s približno 50 prebivalci, za katere pa nim am o potrebnih podatkov. 8 Število je sam o približno cenjeno, k er se je vršilo uradno štetje šele po aneksiji Reke, nam reč 1. ja n u arja 1925. Tedaj so našteli 45.857 prisotnih p reb i­ valcev. (Censimento della Popolazione del Com une di Fium e al 1. gennaio 1925. Roma 1926.) • Glej opombo 7! P e t let poprej je bila razlika med obem a p o k rajin am a m anjša1 . Tedaj je bilo v obeh po k rajin ah sk u p aj sam o za približno 600 vojakov m anj, toda bili so drugače dislocirani. V P u ljsk i p o k rajin i jih je bilo 2100 več, v Reški p o k rajin i p a 2700 m anj. Za časa abesinske vojne je očitno več vojakov bilo n astan jen ih v neposredni bližani jugoslovanske m eje. L eta 1936. je bilo od dom ačih fan to v 4240 pod orožjem v A friki, in sicer 3.301 iz P u ljsk e in 939 iz R eške pokrajine. Od priso tn ih prebivalcev sta bila v P u ljsk i p o k rajin i 149.932 m oška in 146.528 žensk, v R eški p o k rajin i p a 57.860 m oških in 57.205 žensk. Raz­ m erje je bilo tedaj m ed m oškim i in ženskam i v p rv i p o k rajin i 1024 :1000, v dru g i p a 1011 :1000. Uradnai statistik a, U ri upošteva tu d i dom ačine n a abe­ sinskem bojišču, je določila razm erje 1046 :1000, odnosno 1028 :1000. P re ­ bitek m oških gre na račun priso tn ih vojakov. A ko te odštejem o, je leta 322 1936. odpadlo na 1000 žensk v P uljski pokrajina 911 in v Reški p o k rajin i celo sam o 835 moških. P o seb n o m očno p re v la d u je jo v le tn ik ih 20, 21 in 22 m o šk i n a d žen sk am i, PREBIVALSTVO PULJSK E IN REŠKE POK RA JIN E LETA 1936. PO STAROSTI, SPOLU IN CIVILNEM STALEŽU. y , • " v ,,/ ' - v',.r ■ ■ ■ ' t i r MOSK! SAMSKI POJOČEM/ VDOVCI (V D O V E ) ŽENSKE in sicer v P u ljsk i p o k rajin i za 4.306 ali 63°/o in v R eški p o k rajin i za 5.606 ali 196%. Tudi diagram za P uljsko in Reško pok rajin o se splošno v svojem spod­ njem delu navzdol zožuje, v en d ar n e tako izrazito k ak o r za T ržaško po­ k rajin o in tu d i n e tak o enakom erno k ak o r za G oriško pokrajino. P o tek je zelo neenakom eren in kaže izm enjavo bolj in m an j izdatnih letnikov. Z razvidnice XV, k i p rik azu je p riro d n i p rira ste k v obeh p o k rajin ah v zad­ n jih desetih letih, spoznam o, da je velika razlika m ed P u ljsk o in Reško pokrajino. R elativno število ro jstev je bilo v Reški p o k rajin i splošno vedno m anjše od ustrezajočega števila v P u ljsk i pokrajin i. V skladu s tem je bilo tu d i relativ n o število um rlih vedno nižje, k a jti p ri večjem številu rojstev je običajno ob sicer enakih pogojih tu d i u m rljivost večja. V P u ljsk i po- XV. PRIRODNI PRIRASTEK PRISOTNEGA PREBIVALSTVA V DESETLETJU 1927/1936. a) Puljska pokrajina leto število živorojenih število umrlih prirastek absolutno v odtisočkih absolutno v odtitočkih absolutni v odtisočkih 1927 8620* 29,4 4421 15,0 4199 14,4 1928 7950* 27,0 4707 16,0 3243 11,0 1929 7255 24,6 4693 15,9 2562 8,7 1930 7813 26,3 3791 12,8 4022 13,5 1931 7066 23,8 4113 13,8 2953 10,0 1932 6636 22,7 4344 14,6 2292 8,1 1933 6763 22,8 3670 12,4 3093 10,4 1934 6604 22,3 3590 12,1 3014 10,2 1935 6860 23,1 3848 13,0 3012 10,1 1936 6167 21,0 4029 13,5 2138 7,5 b) Reška pokrajina 1927 1820* 17,8 1330 13,0 590 4,8 1928 1700* 16,4 1473 14,2 227 2,2 1929 1938 18,6 1556 15,0 482 3,6 1930 2088 19,8 1402 13,0 686 6,6 1931 2016 19,0 1470 13,8 546 5,2 1932 2018 18,8 1462 13,6 556 5,2 1933 1795 16,4 1370 12,5 425 3,9 1934 2046 17,8 1325 11,9 721 5,9 1935 2217 19,5 1378 12,2 839 7,3 1936 2232 19,3 1393 12,1 839 7,2 * Glej opombo k razvidniei IX.! 324 k rajin i je plodovitost zelo velika, m nogo večja kalkor v Tržaški in tu d i večja kakor v G oriški pokrajini. Toda ta plodovitost stalno pojem a in je od 29,4%o leta 1927. p ad la n a 21,0%o leta 1936. K er se je u m rljivost sorazm erno m anj znižala, je padel letn i p riro d n i p rira ste k od 14,4%o na 7,5°/oo. V Reški p o k rajin i je bilo relaitivno število ro jstev v p rv ih letih zadnjega d esetletja celo m anjše k ak o r v T ržaški pokrajin i, to d a to število im a očitno tendenco navzgor in je leta 1936. doseglo 19,3%o. L etn i p riro d n i p rirastek je v zadnjem desetletju skočil od 4,8%>o n a 7,2%o, ta k o da je danes p riro d n i p rira ste k v P u ljsk i in Reški p o k rajin i skoroda enak. V P u ljsk i p o k rajin i je k ak o r v G oriški že več k ak o r ® /s prebivalcev v sta ro sti nad 21 let, v Reški pa nisrta n iti 2 /a v tej starosti. Podrobnejšo specifikacijo leta 1931. in leta 1936. prisotnega prebivalstva podaja razvidnica XVI. XVI. PREBIVALSTVO PO STAROSTI. Puljska pokrajina Reška pokrajina Starost 1931 1936 1931 1936 % % % % 0 - -14 30,0 30,6 23,9 24,8 15--39 41,7 40,2 46,2 45,7 4 0 --59 17,9 18,0 19,4 19,0 6 0 - - t o 10,4 11,2 10,5 10,5 D em ografi trdijo, da se po odstotku prebivalcev v starosti do 14. leta lahko sklepa n a življenjsko silo naroda. 26,5% o tro k v tej staro sti je tipično za n aro d s stacionarnim , 40% p a za n a ro d z izrazito naraščajočim p reb iv al­ stvom . Po tem m erilu ibi bilo p rebivalstvo R eške p o k rajin e in še bolj seveda T ržaške p o k rajin e stacionarno. T udi G oriška p o k rajin a n e bi bila veliko na boljšem , le P u ljsk a p o k rajin a bi izkazovala izdatnejše povečanje p reb iv al­ stva. Vse pokrajin e raizen T ržaške kažejo v p rim eri z letom 1931. po tem ključu kom aj zaznatno tendenco k izboljšanju. T a tendenca je najbolj izra­ zita v Reški pokrajini. Toda kak o r v G oriški p o k rajin i tako tu d i v P u ljsk i p o k rajini n e pom ore p riro d n i p rirastek dejansko k povečanju števila prebivalcev. K ajti v pet- letju 1931/1936 je znašal p riro d n i p rira ste k v tej p o k rajin i 13.965 duš. R azvidnica X IV p a ne izkazuje nobenega p rira stk a p rebivalstva v tej dobi, tem več celo padec za 1.066 duš. O čitno se je v tem p e tle tju več oseb iz­ selilo k ak o r priselilo. S tatistik a n av aja 15.031 izseljenca več k ak o r p rise­ ljencev, k a r u streza 5,1% p reb iv alstv a iz leta 1931. Še bolj značilen je ta pojav, ako upoštevam o legalno število prebivalcev. To število se je v p e t­ le tju 1931/1936 po prirodnem p rira stk u povečalo za 14.148, po p reb itk u izseljencev nad priseljenci pa zm anjšalo za 22.636, tako da se je dejansko 325 skrčilo za 8.488 od 302.980 leta 1931. n a 294.492 leta 1936. Značilno je, da g re od teh 8.488 oseb 7.871 n a raču n m oških in le 617 n a raču n žensk. Podoben je p ojav glede obeh spolov tu d i v Reški pokrajin i, sam o d a je tu k lju b m očnem u izseljevanju tu d i legalno število prebivalcev n a- rastlo. P riro d n i p rira ste k p risotnega p reb iv alstv a Reške p o k rajin e je znašal v p e tle tju 1931/1936 3.593; v tej dobi p a se je 4.937 oseb več priselilo kakor izselilo, taiko da je p reb iv alstv o celotno n arastlo za 8.290. Če pa jem ljem o legalno število prebivalcev za osnovo, je slika docela drugačna. P riro d n i p rira ste k je v tem p rim eru 3.441; izseljenci p a p rev lad u jejo nad priseljenci, in sicer za 2.082, tak o da je legalno število p reb iv alstv a sicer narastlo, toda sam o za 1.359. Po spolu specifiran, je ta p rira ste k alg eb rajsk a vsota nekega p rira stk a in nekega zm anjška. Število m oških se je n am reč zm anjšalo za 1.417, število žensk p a povečalo za 2.776. N azadovanje v štev ilu p riso tn eg a p reb iv alstv a P u ljsk e p o k rajin e je utem eljeno tu d i v zm anjšanju tam ošnjih garnizij, nap red o v an je prisotnega preb iv alstv a v Reški p o k rajin i pa v istodobnem povečanju ondotnih posadk za 2700 mož. R azlika v legalnem številu p reb iv alstv a n am k arak terizira gibanje avtohtonega, to je v p rv i v rsti slovenskega in hrvatsk eg a p reb iv alstv a obeh pokrajin. V eliko dom ačinov se izseljuje, im sicer k ak o r kaže statistika, m nogo več m oških k ak o r žensk. Za Reško pok rajin o je značilno tu d i gibanje v številu p risotnih tu jih državljanov. R eška p o k rajin a je im ela leta 1936. več tu jih državljanov k ak o r trik ra t tak o velika T ržaška pok rajin a. L eta 1936. je bilo v Reški po­ k ra jin i 7.309 tu jih državljanov. Od teh jih je stalno bivalo v p o k rajin i 5.885, drugi so bili po velikem delu letoviščarji. M ed tu jim i d ržav ljan i je bilo 4.140 Jugoslovanov, od k a te rih je im elo 4.026 stalno bivališče v R eški pokrajini. N a sam i R eki je bivalo ted aj 3.245 jugoslovanskih državljanov. Med jugo­ slovanskim i d ržavljani so p revladovale ženske: v vsej p o k rajin i jih je bilo 2.553, na sam i Reki pa 2.014. L eta 1931. je bilo 10.572 tu jih državljanov, med tem i 6.136 Jugoslovanov (3.819 žensk). Na Reki je bilo ted aj 5.107 jugoslo­ vanskih državljanov (3.173 žensk). D obra p etin a p reb itk a izseljencev nad priseljenci v om enjenem p e tle tju g re tedaj n a račun tu jih državljanov, in sicer v p rv i vnsti (2 /s) na Jugoslovane. Da se n i pričelo izseljevanje dom ačega p rebivalstva in z njim združeno, toda m anj izdatno p riseljev an je tu jih elem entov, zlasti vojakov, šele v zadnjem p etletju , tem več da sega nazaj že v p rv o dobo po o kupaciji in aneksiji, izhaja iz razvidnice XVII., k i podaja stru k tu ro leta 1931. prisotnega preb iv alstv a po ro jstn em 'kraju. V P u lju je bila skoro tre tjin a prebivalcev iz sta rih p o k rajin Italije, n a Reki pa Skoro ena petina. N ajveč je bilo m ed tem i vojakov, v P u lju skoro s/4, n a R eki p a dobri 2 /s. Le rad i prisotnosti vojakov je bilo v P u lju število m oških mnogo večje od števila žensk (32.091 326 p ro ti 23.468). Toda tu d i v drugih m estih, za k atere n av aja razvidniea specia­ lizirane podatke in v k aterih so m oški prevladovali nad ženskam i, tako na • XVII. LETA 1931. PRISOTNO PREBIVALSTVO PO ROJSTNEM KRAJU. a) Puljska pokrajina P’ u 1 ) * K o p e r M a H L o S i n j rojstni kraj m. in ž. m . ž. m . in ž. m , ž. m . in ž. m. ž. k raj bivališča 2 4 .9 6 7 11.877 13.090 9.111 4 .5 1 8 4 .5 9 3 5 .3 8 6 2 .2 3 8 3 .1 4 8 P uljska pokrajina 9.711 4 .0 8 4 5.627 1.917 823 1.094 543 23 3 301 Ju lijsk a K rajina 2 .0 2 5 1.015 1.010 9 5 0 4 6 6 48 4 218 100 118 O stala Italija 16.327 1 3.987 2 .3 4 0 1.438 1.136 30 2 3 6 8 2 7 4 94 Ital. kolonije 6 4 2 — — — — — — Inozemstvo 2 .5 2 3 1 .124 1.399 132 62 70 3 79 141 2 38 neznano — — — 7 5 2 1 1 — skupno 55 .5 5 9 32.091 2 3 .4 6 8 1 3 .5 5 5 7 .0 1 0 6 .5 4 5 6.8 8 6 2.987 3.8 9 9 P a z i n P o r e č ostalis o b č i n e rojstni kraj m . in ž. m . ž. m . in i . m . ž. m in ž. m . ž k raj bivališča 16 .8 7 0 8.473 8.397 9.439 4 .9 1 8 4.521 16 5 .4 3 6 8 3 .0 3 0 8 2 .4 0 6 P uljska pokrajina 1.281 576 7 0 5 1.912 767 1.145 16.107 5 .6 9 8 1 0.409 Ju lijsk a K rajina 231 123 108 21 7 90 127 2 .7 2 8 1.197 1.531 O stala Italija 663 53 5 128 96 8 8 34 134 3 .8 7 4 2 .5 4 2 1.332 Ital. kolonije 1 — 1 — — — 1 1 — Inozem stvo 100 47 53 67 29 38 1.610 7 08 9 02 neznano — — — 4 — 4 17 5 12 skupno 1 9 .1 4 6 9 .7 5 4 9 .3 9 2 1 2.607 6 .6 3 8 5 .9 6 9 189 .7 7 3 93.181 9 6 .5 9 2 b) Reška pokrajina Reka Volosko-Opatija ostale občine rojstni kraj m. in ž. m. ž. m, in ž. m. i . m. in ž. m. i. k raj bivališča 2 5 .0 4 4 1 1.930 13 .1 1 4 1 .513 691 82 2 3 8.101 1 8 .3 7 6 19 .7 2 5 R eška pokrajina 1 .995 685 1.310 9 10 32 6 5 8 4 2 .4 3 2 89 8 1 .5 3 4 Ju lijsk a K rajina 6 .7 7 8 3.127 3.651 911 377 53 4 1.843 7 9 8 1.045 Ostala Italija 9 .7 7 9 7 .7 4 6 2 .0 3 3 697 4 6 8 229 3 .1 0 9 2 .6 1 2 497 Ital. kolonije 11 6 5 4 — 4 2 1 1 Inozemstvo 9 .3 1 9 3.281 6 .0 3 8 2 .1 9 4 85 2 1.342 2 .1 2 4 83 6 1.288 neznano 2 2 — 4 — 4 3 1 2 skupno 5 2 .9 2 8 2 6 .7 7 7 26.151 6 .2 3 3 2 .7 1 4 3 .5 1 9 4 7 .6 1 4 2 3 .5 2 2 2 4 .0 9 2 * Skupno s sedanjo sam ostojno občino Brioni. Reki, v K opru, P azinu in Poreču, gre ta p reb itek n a raču n p riso tn ih vojakov. V M alem L ošinju in V oloskem -O patiji, k je r je bilo število vojakov neznatno, k a k o r tu d i v ostalem delu P u ljsk e in R eške p o k rajin e je bilo več žensk kakor m oških. V V oloskem -O patiji so zlasti m ed tu jim i držav ljan i prevladovale ženske. P ri M alem Lošinju, ki je izkazoval 2.987 m oških p ro ti 3.899 žen­ skam , gre za pojav, ki je značilen tu d i za sosednji otok C res te r za otok K rk in d ru g e otoke v naši državi. M oški gredo po velikem delu za kruhom v daljni svet, posebno v Am eriko. 32 7 Zal p a pogrešam o detajlirajnih podatkov za Ilirsko Bistrico, k i je tudi im ela dokaj močno vojaško posadko, saj je bilo tedaj v Reški p o k rajin i zunaj R eke in O patije še prek o 3.100 vojakov. L eta 1936. oib času abesinske vojne jih je bilo celo p rek o 4000. U poštevajoč rojstn i k ra j prebivalcev in njihovo staro st dobim o za leto 1931. to le sliko. Za p rebivalce P u ljsk e p o k rajin e v starosti do 14. leta je bilo razm erje m ed osebam i, rojenim i v dom ačem k raju , odnosno v ostali Ju lijsk i K rajin i ali v sta ri Ita liji 91,5 : 5,3 : 2,1, za prebivalce v staro sti od 15. do 64. leta 71,4 :15,4 : 11,4 in za p rebivalce v višji starosti 74,6 : 20,6 : 2,4. R azm erje m ed številom dom ačega p reb iv alstv a in tu jih p riseljencev je v P u ljsk i p o k rajin i n eprim erno boljše k ak o r v T ržaški, da, celo boljše k ak o r v G oriški p o k rajini. D okaj slabše k a k o r v P u ljsk i pokrajini, toda še vedno boljše k a k o r v T ržaški in G oriški p o k rajin i je to razm erje v Reški p o k rajin i K er je bilo ted aj v te j p o k rajin i tu d i razm erom a veliko oseb z ro jstnim k rajem v inozem stvu, predvsem v Jugoslaviji, podam o v naslednjem raz­ m erje m ed osebam i, rojenim i v dom ačem k ra ju , v ostali Ju lijsk i K rajini, v sta ri Ita liji in v inozem stvu za gori označene tri staro stn e dobe: 84,2 : 7,2 : : 5,0 : 3,6; 52,6 :15,8 : 16,4 :15,2 in 58,1 : 18,4 : 3,6 : 19,9. Od p riseljencev iz starih delov Italije je bilo le ta 1931. v P u ljsk i pokrajini 19.308 m oških in 4.330 ženSk, v Reški p o k rajin i p a 10.826 m oških in 2.759 žensk. Po ro jstnem k ra ju je bilo v P uljski, odnosno v Reški p o k rajin i: iz Benečije 5.398 (3.706), iz P u lj 2.701 (1.859), iiz Sicilije 2.195 (1.261), iz K am ­ pan je 2.134 (996), iz L om bardije 1.381 (752), iz M atk 1.370 (783), iz Em ilije 1.333 (627), iz T oskane 1.225 (688), iz L igurije 1.131 (282), iz P iem onta 93" (449), iz A brucov in M olisa 852 (220), s S ardinije 794 (408), iz L acija 681 (382), iz L u k an ije 449 (357), iz K alab rije 437 (254), iz Južnega T irola 375 (260) in iz U m brije 245 (331) priseljencev. G lede p riro d n eg a p rira stk a v posam eznih občinah smo im eli na razpolago podatke sam o za leto 1936. (Glej razvidnico XVIII!). P lodovitost je bila v P u ljsk i p o k rajin i splošno dokaj velika, m an jša je bila sam o v večjih m estih: P u lj, Poreč, R ovinj te r v B ujah, G rožnjanu in n a B rionih. Za zadnjo občino je to um ljivo, k a jti g re za m alo občino s čisto letoviščarskim značajem . R azm erom a m alo rojstev izkazujejo tu d i vse občine n a otokih: Cres, M ali Lošinj, Nerezine, Osor in V eliki Lošinj. V eliki Lošinj je im el sploh relativno najm an j rojstev (8,9%o). M anjši relativ n i p rira ste k kakor povprečni za vso p okrajino so im ele občine: Buje, Cres, G rožnjan, K oper, M ali Lošinj, P iran , Poreč, P u lj, R ovinj, S vet V inčenat, Š m arje in Umag. Veliki Lošinj p a je izkazal leta 1936. celo ll,3%o zm anjšek. Im el je pač zelo m ajhno število rojstev in izredno veliko u m rljiv o st (20,2%o). Sicer p a je m alo število r o j­ stev in nezn atn i p rira ste k n a otokih um ljiv, k a jti odrasli m oški so, kako: sm o n a drugem m estu že om enili, po velikem delu v inozem stvu. Od občin na sam em Istrskem polotoku, ki izkazujejo m ajhen prirodni prirastek, so XVIII. PRIRODNI PRIRASTEK PRISOTNEGA PREBIVALSTVA V POSAMEZNIH OBČINAH LETA 1936. rib an a živorojenih umrlih prirastek občina živorojenih umrlih prirastek % 0 % 0 % 0 % . % o X. a) Puljska pokrajina Eale 2 4 ,0 11,6 12,4 O prtalj 23,0 15,2 7,8 Barban 2 7 ,8 14,8 13,0 Osor 19,5 8,3 11,2 Boljun 24 ,5 13,1 11,4 Pazin 2 5 ,6 15,9 9,7 Brioni 16,3 6,5 9,8 P iran 18,5 13,0 5,5 Buje 18,2 12,6 5,6 Plom in 2 5 ,5 13,8 11,7 Buzet 25,3 16,3 9,0 Poreč 17,2 10,2 7 ,0 Cres 15,9 12,8 3,1 Pulj 15,9 13,1 2,8 Č rni vrh 2 2 ,2 10,8 11,4 Roč 2 5 ,0 15,2 9 ,8 Dekani 24 ,6 16,6 8,0 Rovinj 16,4 14,9 1,5 G rožnjan 17,4 14,9 2,5 Svet V inčenat 25 ,6 18,3 7,3 H erpelje-K ozina 2 1 ,6 14,1 7,5 Sušnjevica 20 ,7 8,9 11,8 Izola 21 ,4 10,0 11,4 Š m arje 25 ,4 18,4 7 ,4 K anfanar 19,4 13,6 5,8 T injan 2 6 ,3 17,0 9,3 Koper 18,2 13,7 4,5 Umag 2 0 ,0 8 ,5 11,5 Labin 24,3 12,0 12,3 Veliki Lošinj 3,9 2 0 ,2 — 11,3 Lanišče 34 ,2 18,5 15,7 V išnjan 2 3 ,6 14,4 9,2 Mali Lošinj 17,3 13,7 3,6 Vižinada 24,1 15,8 8,3 M arezige 25 ,7 16,1 9 ,6 Vodnjan 18,6 12,9 5,7 M otovun 28,7 18,4 10,3 V rsar 25,3 9,7 15,6 Nerezine 17,1 7,3 9,8 Zm inj 2 6 ,6 14,5 12,1 Novigrad 2 3 ,4 13,3 10,1 b) Reška pokrajina Ilirska Bistrica 17,9 8,4 9,5 M atulje 2 2 ,3 11,5 10,8 Jablanica 30 ,3 9,7 20 ,6 Moščenice 17,0 16,4 0,6 Jelšane 23,3 16,4 7,9 Podgrad 27 ,8 14,5 13,3 K lana 17,8 8 ,4 9,4 Prem 21 ,2 12,1 9,1 Knežak 20,0 14,1 5,9 Reka 18,2 12,2 6 ,0 Lovran 14,7 11,9 2,8 Volosko-Opatija 13,2 10,8 2,4 M aterija 28,7 14,6 14,1 skoro vse z italijansko večino in z relativ n o m ajhnim številom rojstev. Slovanski občini Svet V inčenat in Š m arje tv o rita nekakšno izjem o, k a jti v teh občinah gre m ali p riro d n i p rira ste k n a raču n izredne u m rljivosti (18,3 in 18,4%«). V Reški p o krajini je bilo relativ n o n ajm an j ro jstev v letoviščarskih obči­ nah V olosko-O patija in Lovran. R elativno m anj rojstev kak o r glavno m esto Reka pa so im ele tu d i občine Ilirsk a B istrica, K lana in Moščenice. P ri prvi občini m oram o isk ati vzrok v velikem številu tam n astanjenega vojaštva. M anjši p rira ste k k ak o r povprečni za vso pok rajin o izkazujejo K nežak, L ovran, Moščenioe, R eka in V olosko-O patija. V nobeni občini se ni leta 1931. število prebivalcev prirodno zm anjšalo, n ajm an jši p riro d n i p rirastek so im ele M oščenice (0,6%o). Dasi n e m orejo podatki za eno sam o leto služiti za sklepanje o poteku razvoja p reb iv alstv a v posam eznih občinah, sm em o v en d ar po večletnih H 9 podatkih za vso pokrajino sklepati, da bi m orale vse občine P u ljsk e in R eške p o k rajin e po p rirodnem p rira stk u im eti čim dalje večje število prebivalcev. K akor je razvidno iz preglednice XIV., pa n i tem u tako. V P u ljsk i p o k rajin i im a danes 6 občin (Cres, H erpelje-K ozina, Lanišče, M ali Lošinj, Sušnjevica in V eliki Lošinj) m anj prebivalcev k ak o r leta 1869. D vajset ena občina pa im a sedaj mamj prebivalcev k ak o r ob zadnjem štetju p red vojno leta 1910. (Bale, B oljun, Buje, Buzet, Cres, D ekani, G rožnjan, H erpelje-K ozina, K an- fanar, Lanišče, K oper, M ali Lošinj, Nerezine, O prtal j, Plom in, Poreč, P ulj, Roč, R ovinj, Sušnjevica, T injan, V eliki Lošinj in Višnjan). M ed tem i občinam i je tu d i sam o glavno m esto p o k rajin e P u lj, k i je od leta 1869. do 1910. število XIX. PRISOTNO PREBIVALSTVO PO POKLICU LETA 1936. z a p o s l e n i h z a p o s l e n i h i •- S > J O a £ D - C T J •- 2 > • O t. x: a 'B O ■ § 1 S ) " o j U S v o O 1 1 b f l 1 4 " O ? O o občina c u > .5 o I m > a h > o 3 občina P a > O > D . > G . 3 3 % > % > % > % °/o % “/o % a) P u ljs k a p o k ra jin a Bale 79,5 11,9 2,6 41,0 Novigrad 72,2 13,2 5,6 36,6 B arban 59,5 22,9 5,8 41,9 O prtalj 88,6 6,0 2,1 39,1 B oljun 84,9 6,3 3,3 43,4 Osor 61,0 23,5 3,6 45,2 Brioni 13,4 34,8 38,4 68,1 Pazin 79,7 10,0 3,6 41,8 Buje 82,0 7,5 4,0 39,1 P iran 51,9 24,2 6,8 39,6 Buzet 85,9 6,5 3,2 43,4 Plom in 60,7 29,4 3,9 40,0 Cres 65,4 20,4 4,9 42,1 Poreč 71,4 13,7 4,5 44,0 C m i vrh 88,6 5,5 2,8 43,4 Pulj 24,2 46,4 10,3 48.8 Dekani 74,2 11,0 10,2 44,0 Roč 88,0 3,7 6,3 58,5 G rožnjan 90,7 3,6 2,1 39,0 Rovinj 43,5 39,9 6,9 41,9 H erpelje- Svet V inčenat 78,7 16,7 1,3 43,0 Kozina 72,2 15,1 7,2 44,1 Sušnjevica 90,3 4,6 1,3 43,5 Izola 80,0 11,6 4,7 46,8 Šm arje 86,7 5,6 5,9 35,5 K anfanar 86,8 6,5 1,8 49,6 T injan 86,0 8,8 1,6 46,5 K oper 49,6 23,9 9,8 43,2 Umag 78,1 13,0 3,5 38,8 Labin 24,2 64,5 4,1 37,7 Vel. Lošinj 46,6 22,2 12,1 34,5 Lanišče 83,4 8,4 5,2 54,3 V išnjan 88,6 5,0 1,9 39,1 M ali Lošinj 39,1 34,0 9,7 38,3 Vižinada 87,8 6,6 1,7 39,7 M arezige 90,4 1,7 4,0 35,5 Vodnjan 65,4 22,9 5,8 41,9 M otovun 90,1 4,1 1,8 41,8 V rsar 81,5 10,9 2,4 37.8 Nerezine 54,4 31,0 5,8 39,0 Zminj 83,7 11,5 1,7 44,1 b) Reška pokrajina Ilir. B istrica 50,0 28,2 7,2 57,9 M etulje 43,3 38,8 7,3 53,4 Jablanica 89,6 6,0 1,0 44,6 Moščenice 68,5 19,4 4,9 42,9 Jelšane 78,8 13,5 4,2 52,6 Podgrad 82,4 10,4 3,1 47,8 K lana 50,2 27,2 6,4 63,2 Prem 84,4 6,8 3,7 47,5 K nežak 75,0 13,2 4,6 46,0 Reka 6,9 50,9 16,2 44,8 L ovran 41,4 31,0 13,1 51,9 Volosko- M aterija 88,3 4,1 2,0 52,8 O patija 17,1 28,6 32,0 48,7 33° preb iv alstv a več kak o r početvorilo, čigar današnje število prebivalcev pa je k lju b prisotnosti 9.356 vojakov za več kot 16.000 m anjše kak o r 1 . 1910. Le ena občina P u ljsk e pokrajine, Labin, izkazuje v povojnem času izrazit p ri­ rastek. Je p a to tu d i edina občina z indu strijsk im značajem . (Glej razvidnico XIX!). P rebivalstvo L abina je po velikem delu zaposleno v tam ošnjih p re - mogokopih. L eta 1927. je bilo kom aj 800 delavcev, lansko leto pa jih je bilo že 4.767 in letos k a r 6.370. Ita lija skuša v svojem strem ljen ju po a v tark iji čim bolj izdatno izkoriščati to skoro edino ležišče prem oga n a njenem se­ danjem državnem ozem lju. P ro d u k cija je ra d i tega poskočila od 80.000 to n leta 1921. na 900.000 to n v tekočem letu. Talko n agel razvoj je bil povod, da se je p red k ratk im zgradila nova naselbina, k i je ob koncu Oktobra 1937. postala sam ostojna občina z im enom A rsia. Vse druge občine im ajo po ogrom ni večini poljedelski značaj: v 34 občinah od 41 je več kak o r polovica aktivnih prebivalcev zaposlenih v poljedelstvu, v n ad aljn ih štirih pa več ka­ kor tre tjin a . V in d u striji je več kak o r polovica prebivalcev zaposlenih sam o v L abinu, a v štirih občinah (Brioni, M alem Lošinju, P u lju in R ovinju) več ko t tre tjin a . V trgovini je bilo več ko t tre tjin a prebivalcev zaposlenih samo v občini B rioni, ki p a je štela le 612 duš. K er je zem lja v Istri razm erom a revna in je bila že v pred v o jn i dobi silno razkosana, n i m ogla n u d iti življenjske m ožnosti vsem u prirodnem u prirastk u . R adi tega so že v predvojnem času zlasti km etske občine le po­ časi napredovale. Nove gospodarske težkoče in še bolj politični p ritisk, ki ga je p rin esla Ita lija v Istro, so imetle in im ajo še vedno za n u jn o posledico, da se večje število dom ačinov izseljuje. Z em lja sam a p a n e n u d i ničesar, k ar bi v znatnejši m eri privab ljalo dru g e elem ente v deželo. Z aradi tega skoro vse občine nazadujejo in z n jim i tu d i celotna pokrajina, ki je im ela leta 1936. že 26.000 prebivalcev m anj k ak o r leta 1910. Tega gibanja p reb iv al­ stv a ne zadržujejo n iti razne obsežne bonifikacije, k ak o r izsušenje Čepiškega jezera in dru g a podobna dela ob istrsk ih dragah. M arsikateri naš km et je sicer še ostal na dom ači grudi, toda ne več kot sam ostojni gospodar, tem več ko t kolon italijanskega gospodarja, k ak o r njegovi p rad ed je v dobi p red gospodarsko in narodno osam osvojitvijo Slovencev in H rvatov v Istri. Podobne so p rilik e tu d i v Reški pokrajini. Od vseh 11 občin jih im a 9 več k ak o r polovico prebivalcev zaposlenih v km etijstvu, dve občini p a več kot tretjin o . Več kot tre tjin o prebivalcev je zaposlenih v in d u striji samo na Reki in v M atuljah, a več kot č etrtin a v Ilirsk i B istrici in K lani (v obeh lesna in d u strija) te r v L ovranu in V oloskem -O patiji (tujski prom et). Dve občini Reške p o k rajin e (Moščenice in Podgrad) im ata danes m anj prebivalcev k ak o r leta 1869., 8 p a m anj k ak o r leta 1910. (Jelšane, K nežak, Lovran, M aterija, Moščenice, Podgrad, P rem in Volosko-O patija). K akor je videti, n iti tu jsk i prom et ne v aru je občin p red nazadovanjem števila prebi­ valcev. Z natnejše stalno n apredovanje izkazuje samo Reka, k atere prebi­ 331 valstvo je danes trik ra t večje k ak o r leta 1869. T oda tu d i R eka je p restala hudo krizo v neposrednem povojnem času in le z izrednim i ukrepi, predvsem s proglasitvijo carine prostega pasu, so jo rešili postopnega propadanja. D anes im a R eka več prebivalcev kak o r P ulj. D em ografsko gibanje v slovenskih in h rv atsk ih občinah Istre in Ju lij­ ske K rajin e sploh n a k ra tk o lahko označim o kot beg z dežele in iz dežele. P ri tem p a ne gre, k ak o r n e k a te ri m anj poučeni in tendenciozni pisci trdijo, sam o za bolj ali m anj prisiljen o izseljevanje inteligence, tem več za pravo m nožestveno gibanje podeželskega km etskega lju dstva, ki ga fašistična Ita ­ lija sistem atično in program atično izseljuje in nadom ešča z italijanskim i elem enti v dosego »etniške bonifikacije« dežele. IV. Slovenci v Videmski pokrajini a) Nekdanje ozem lje Goriško-Gradiščanskc Od ozem lja, k i ga je Ita lija n a podlagi rapallskega dogovora an ek tirala in ki ga m i prištevam o Ju lijsk i K rajini, p rip a d a danes en del V idem ski p o ­ k rajin i, v k ateri je že od leta 1866. tu d i B eneška Slovenija z Rezijo. To ozem­ lje sestoji iz dveh ločenih delov, iz sodnega o k ra ja Č ervinjan z občino Chio- pris-V iscone in iz K analske doline. Po podatkih iz leta 1936. m eri p ovršina červinjanskega o k ra ja 18.510 ha in obsega po sedanji u p rav n i razd elitv i sedem občin. P rebivalstvo je po itali­ janskem u rad n em šte tju iz leta 1921. pretežno furlansko. Tedaj so nam reč našteli 15.748 F u rlan o v in 11.725 Italijan o v te r le 6 Slovencev in 10 jugo­ slovanskih državljanov. K er g re tedaj za ozem lje, k je r ne biva naš rod, se bom o om ejili sam o n a podatke o razvoju p reb iv alstv a v povojni dobi in v p rim eri z zadnjim p redvojnim štetjem . (Razvidnica XX.) T udi za občine červinjanskega o k raja je značilen beg z dežele. Le največji dve občini z značajem m alih m est (Č ervinjan in Oglej) izkazujeta povečanje prebivalstva. Značilno je, da ni opažati v nobeni teh občin, ki so v svetovni v o jn i bile bojno polje, padca v X X. NEKDANJE OZEMLJE GORIŠKO-GRADIŠCANSKE POKRAJINE. š t e v il o p r i s o tnih prebiva 1 c e v občina 31.XII. i.x.i. 21.iv . 21.IV. 1910 1921 1931 1936 A j el 2.553 2.291 2.169 2.082 Cam polongo al T orre 1.808 1.832 1.622 1.621 C hiopris-V iscone 1.016 1.022 888 852 Č ervinjan 5.740 6.186 6.554 6.936 Oglej 8.555 8.687 9.170 9.234 R uda 4.539 4.713 4.480 4.693 San V ito al T orre 1.767 1.848 1.610 1.513 Visco 834 933 700 668 skupno 26.812 27.512 27.193 27.599 3 3 ^ številu prebivalcev kot posledice vojne, tem več obratno, d a se je v vseh občinah brez izjem e število p reb iv alstv a neposredno po vojni celo povečalo v p rim eri s številom tik p re d vojno. Zato p a je tem bolj izrazit padec, odkar so fašisti n a vladi. Očitno tud i n ajo strejši fašistični ukrepi p ro ti urbanizaciji ne m orejo zadržati bega z dežele, ako so gospodarske p rilik e take, da silijo človeka od dom ačega ognjišča. b) K analska dolina. K analska dolina, ki je tv o rila v začetku del povečane G oriško-G radi- ščanske, je k a k o r červinjanski sodni o k raj od leta 1923. d alje pod Videm sko pokrajino. To ozem lje m eri 39.127 ha, a je razm erom a zelo redko obljudeno. Obsega sledeče občine bivše A vstro-ogrske m onarhije: L ipalja ves, N aborjet, P ontabelj, Trbiž, U kve in Zabnice od sodnega o k raja T rbiž in del občine P odklošter od političnega o k raja B eljak te r občino Belo peč in del občine R ateče iz političnega o kraja R adovljica. D anes sta v K analski dolini samo dve sam ostojni občini: N aborjet, katerem u so p rik lju čili Ukve, in Trbiž, k i je vključil vase Belo peč in Žabnice. L ipalja ves in P ontabelj pa sta bili združeni z občino P ontebba v sta ri Italiji. P rebivalstvo K analske doline je bilo p red vojno sam o slovensko in nem ­ ško. A vstrijsko štetje iz leta 1910. je navedlo 1541 Slovenca in 5622 Nemca. Po italijanskem štetju leta 1921. p a je govorilo slovenski 1106 oseb (razien tega je bilo tedaj v K analski dolini še 295 jugoslovanskih državljanov) in 4185 oseb nem ški. P riso tn ih p a je bilo tu d i že 1207 Italijanov. Število Italija­ nov se je pozneje še povečalo. Th. V eiter je cenil za leto 1933 razm erje med Slovenci, Nemci in Italijan i na 26 : 63 : 11. N a tem m estu m oram o opozoriti n a dejstvo, da je toliko A vstrija, kolikor po vojni Ita lija p ravilno ugotovila, da Slovenci K analske doline, ki so se nedvom no sem le p rej priselili k ak o r Nemci, govorijo slovenski. V zadnjih XXI. KANALSKA DOLINA. š t e vilo pr i s o tn 1 h pre b i v a 1cev občina 31 X II. 31.X il. 31 .X II. l.X H . 21 .IV . 21 .IV . 1880 1900 1910 1921 1931 1936 N aborjet 1.917 1.666 1.625 1.407 1.528 1.569 Trbiž 3.903' 4.496' 4.808' 5.772 6.545 6.826 L ipalja ves 400 331 367 343 2882 _s Pontabelj 684 804 917 702 786“ _ _ 3 1 Ni všteto prebivalstvo občine Bela peč te r delov občin Rateče in Podklošter, ki so pripadli Italiji in bili združeni z občino Trbiž. To prebivalstvo cenimo od 750 leta 1880. do okroglo 1000 leta 1910. * Leta 1924. je bila občina Pontabelj, štiri leta pozneje po še občina L ipalja ves združena z občino Pontebba v stari Italiji. Podatki o prebivalstvu leta 1931. se ne nanašajo na sam ostojni občini, tem več sam o n a frakciji občine Pontebba. 8 Za leto 1936. niso še objavili podatkov o prisotnem prebivalstvu za posam ezne fra k cije 333 letih pa širijo razni nem ški »znanstveniki«* nov nauk, češ d a to sploh niso Slovenci in miti ne govore slovenski, tem več da so to Nemci, ki govorijo - windisch«. Potrebno bi bilo, da bi se od naše stran i takem u »znanstvenem u« delu nem ških učenjakov posvečalo nekoliko več pažnje in reakcije. Tabela XXI. p rik azu je gibanje prisotnega prebivalstva od leta 1880 do danes. V edinih dveh sam ostojnih občinah N aborjet in T rbiž je znašalo leta 1936. relativno število rojstev 29,3 in 28,0%o, um rlo pa jih je 11,4, odnosno 16,8°/oo, tako da je bil p riro d n i p rirastek 17,3, odnosno ll,2%o. L. 1936. je bilo v T rbižu zaposlenih 50,7°/o vsega prebivalstva, in sicer od teh 21,4°/o v poljedelstvu, 50,1%> v in d u striji in prom etu te r 8,7% v trgo­ vini. V N aborjetu p a je bilo zaposlenih 45,3°/o, in sicer od teh 42,4°/o v polje­ delstvu, 36,8°/o v in d u striji in prom etu te r 45,3°/o v trgovini. Za druga razm otrivainja nam m anjkajo potrebni specificirani uradni podatki. c) Beneška Slovenija (z Rezijo). L eta 1921. so italijanske oblasti uradno ugotovile slovensko prebivalstvo 'v' 17 občinah B eneške Slovenije in Rezije. Od teh sta se pozneje občini Ronac in T arčet združili v eno samo občino pod im enom Podbenesec. Občina G orjani pa je bila p rik lju čen a občini R tin (A rtegna), k jer niso leta 1921. našteli nobenega Slovenca. Vse te občine skupaj im ajo površino 58.319 ha. XXII. BENEŠKA SLOVENIJA (Z REZIJO). Š t e v i l o p r i s . p r e b i v . Š t e v i l o p r i s . p r e b i v . občina I. XII. 21. IV. 21 IV. občina 1. XII. 21. IV. 21. VI. 1021 1931 1930 1921 1931 I93b Ah ten 4.071 3.236 3.225 Ravenca 2.222 2.606 1.966 Brdo 2.672 2.162 2.111 Sovodnje 1.905 1.789 1.806 Dreka 1.349 1.268 1.215 Srednje 1.794 1.726 1.629 Poj da 5.075 4.365 4.228 Sv. P eter G orjani 2.012 1.461 1 _s ob Nadiži 3.362 2.995 3.047 Grm ek 1.617 1.469 1.467 St. L enart 2.467 2.181 2.111 Neme 5.505 4.308 4.195 Tor jan 3.470 3.089 3.167 Podbenesec 3.748 3.680 3.524 Tepana 3.376 3.064 2.862 Praprotno 2.222 2.068 1.966 s k u p n o 47.431 41.435 38.519* 1 To število prebivalcev se ne nanaša na sam ostojno občino G orjani, temveč sam o na istoim ensko frakcijo občine Rtin, k ateri je bila priključena leta 1928. 4 Za leto 1936. niso še bili na razpolago podatki o prisotnem prebivalstvu za posamezne frakcije. :l Brez prejšnje sam ostojne občine Gorjani. * Prim . na pr. G. A. M etznitz: Die D reivolkerecke am K ana Ital v »Deutsches G renzland. Jahrbuch des Instituts ftir G renz- und A uslandstudien 1937« Berlin 1937. 334 K akor izhaja iz razvidnice X X II., je prebivalstvo vseh občin B eneške Slo­ venije brez izjem e v povojnem času, zlasti p a po nastopu fašističnega režim a močno nazadovalo. T udi ni nobenega znaka, da bi se p rilik e izprem enile n a boljše, k ajti le v eni občini (Torjan) se je število prebivalstva v zadnjih petih letih nekoliko zopet zvišalo, toda še dolgo ni doseglo višine iz le ta 1921. T a p ojav p a ni značilen sam o za Beneško Slovenijo, tem več za ves hribovski predel severne Italije in, kakor smo gori om enili, tud i že za m anjše občine v nižavi. To nazadovanje ni m orda utem eljeno v negativnem prirodnem p rirastku, dasi niso podatki o rojstvih in sm rti za posam ezne občine najbolj rožnati (Glej razvidnico X X III!) Razlike m ed posam eznim i občinam i so velike. R ela­ tivno število rojstev za vse ozem lje je razm erom a nizko, število um rlih pa XXIII. PRIRODNI PRIRASTEK PRISOTNEGA PREBIVALSTVA BENEŠKE SLOVENIJE LETA 1936. živorojenih umrlih prirastek živorojenih umrlih prirastek *» % o % o % 0 %. Ahten 15,5 12,7 2,8 Sovodnje 34,4 21,1 13,3 Brdo 22,8 19,0 3,8 Srednje 17,9 14,1 3,8 Dreka 26,3 12,3 14,0 Sv. P eter Fojda 20,3 11,3 9,0 ob Nadiži 15,4 16,1 — 0 ,7 G rm ek 25,3 20,7 4,6 Št. L enart 19,9 15,6 4,3 Neme 18,4 15,7 2,7 Tepana 16,4 17,1 — 0 ,7 Podbenesec 22,7 16,2 6,5 Torjan 24,4 16,0 8,4 Praprotno 16,3 10,2 6,1 Beneška Ravenca 26,6 19,0 7,6 Slovenija 20,6 15,5 5,1 visoko, tako da izkazuje m ajhen p riro d n i p rirastek (5,l%o). Žal im am o na razpolago podatke sam o za leto 1936. Iz večletnih podatkov za vso pokrajino pa ne m orem o nič podrobnejšega sklepati, k er je B eneška Slovenija le m aj­ hen del V idem ske pokrajine, k i je štela leta 1936. 713.203 duše. XXIV. PREBIVALSTVO BENEŠKE SLOVENIJE PO POKLICU LETA 1936. z a p o s 1 e n ih z a p o s 1 e n i h i o ? ! 'c '> o bi xi 13 2 u O 2 o •S S . «, •a E 'E 'S o ta občina o. .5 o > c. > občina a •E o k _ > a a “/» »/» »/o » /o »/* "/o »/o A hten 55,7 33,1 3,5 46,0 Ravenca 62,5 29,3 4,5 Brdo 55,7 31 ,6 5,1 41,4 Sovodnje 90,1 5,0 2,8 Dreka 88,0 6,6 3,5 53,4 Srednje 92,4 3,5 2,1 Fojda 73 ,2 19,0 4,1 47,1 Sv. P eter Grmek 70,6 21,3 3,6 48,7 ob Nadiži 59,7 22,3 6,7 Neme 78,0 13,7 4,1 39,9 Št. L enart 86,6 7,9 2,8 Podbenesec 83,4 10,0 3,1 46,2 Tepana 64,7 28,3 3,5 Praprotno 86.6 5,3 3,2 51,6 Torjan 70,5 24,1 6,7 335 V. Zadrska pokrajina Z rapallskim dogovorom so p rešli v italijansko posest tu d i Z adar, otok Lastovo s predležečiimi školji in Pelagruž, ki tvorijo od leta 1923. dalje Z adrsko pokrajino. Je to čudna italijan sk a pokrajina. N ikjer n e m eji ne z državnim ne z naro d n im italijan sk im ozem ljem . N jena površina m eri kom aj 110.21 k m 2 (po p rejšn jih p o d atk ih nekoliko m anj 110.16 km 2 ). Na tem ozem lju sta bila ap rila m eseca 1936 25.302 prebivalca. G ostota prebivalcev je bila 230 n a k m 2, za sam Z ad ar p a 399 in za o stali del p o k rajin e 32 n a km 2. O d prebivalcev je bilo 13.384 m oških in 11.918 žensk. U radno šte tje upošteva tu d i dom ačine n a bojišču v A friki in dobi tako razm erje 13.576 : 11.918. Med prisotnim i prebivalci so bili 3.444 vojaki (leta 1931. le 1.301), tako da je vsaka osm a oseba ali vsak četrti m oški bil ak tivni vojak. N ajveč vojakov je bilo v sam em Z adru 3.302 (leta 1931. 1.251). Z adrska p o k rajin a im a sam o dve občini: Z ad ar in Lastovo. D evet desetin vsega p rebivalstva je živelo v m estu in le ena desetina zunaj njega. Več kot tr i p etin e prebivalcev je bilo v staro sti n ad 21 let. Od 0— 14 leta je im elo leta 1936. 26,4% (leta 1931. 26,9°/o) prebivalcev, od 15—39 le t 48,0°/o (44,2%), od 40—59 le t 16,8% (18,5%) in od 60 let navzgor 8,8% (10,4%). S tru k tu ra p reb iv alstv a po staro sti bi p ričala o stacionam osti. R azvidnica XXV. kaže g ibanje p reb iv alstv a v povojni dobi. XXV. PRISOTNO PREBIVALSTVO ZADRSKE POK RA JIN E V POVOJNI DOBI. število prisotnih prebivalcev občina 1. X II. 21. IV. 21 IV. 1921 1931 1936 Lastovo 1.558 1.710 2.458 Z adar 17.065 18.614 22.844 Z adrska pokrajina 18.623 20.324 25.302 N araščanje prisotnega p reb iv alstv a n e gre toliko na račun p rirodnega p rira stk a kakor n a račun p reb itk a p riseljencev n ad izseljenci. V p etletju 1931/1936 je znašal p riro d n i p rira ste k 1.062, p reb itek priseljencev n ad izse­ ljenci p a 3.916, celotni p rirastek tedaj 4.978. G lavni delež odpade n a priso tn e vojake, k aterih število se je povišalo za 2.143. L egalno število prebivalcev se je v istem času povečalo sam o za 2.401 od 10.599 leta 1931. n a 22.000 leta 1936., in sicer po p riro d n em p rira stk u za 851 in po p reb itk u priseljencev za 1.550. O p riro d n em p rira stk u v zadnjem desetletju nam p riča razvidnica XXVI. Število ro jstev je bilo razm erom a visoko in je kazalo tendenco navzgor, danes p a im a višek že za seboj. Izredno velika je bila um rljivost, zlasti do leta 1932., tako da je bil letni p rira ste k v prv ih šestih letih zadnjega deset­ le tja dokaj nizek; v zadnjih štirih letih se je sicer znatno zvišal, v en d ar že zopet pojem a. 336 XXVI. PRIRODNI PRIRASTEK PRISOTNEGA PREBIVALSTVA ZADRSKE POKRAJINE V DESETLETJU 1927/36. leto število živorojenih število u m r l i h prirastek absolutno v odtisoČ kih absolutno v odtisoČ kih absolutni v odtisoČ kih 1927 456* 23,2 352 18,0 104 5,2 1928 473* 24,1 407 20,6 66 3,5 1929 480 24,0 430 21,5 50 2,5 1930 532 26,4 366 18,1 166 8,3 1931 473 23,3 417 20,5 56 2,8 1932 530 24,9 519 24,4 11 0,5 1933 672 30,1 364 16,3 308 13,8 1934 706 30,3 350 15,0 356 15,3 1935 713 29,3 436 17,9 277 11,4 1936 699 27,6 411 16,2 288 11,4 * Glej opombo k razvidnici IX.! Dežela izkazuje večji p rira ste k k ak o r sam o m esto. L eta 1936. je bilo relativno število ro jstev za Z ad ar 28,0 in za Lastovo 29,3%o, število um rlih 16,8, odnosno ll,4%o, tako da je bil p riro d n i p rira ste k v Z adru 11,2, a n a L astovem 17,9%o. K ako se je po vojni izprem enila stru k tu ra preb iv alstv a, n am kažejo po­ d atk i za leto 1931. Tedaj je od prebivalcev Z ad ra (Lastovega) 10.067 (1.396) bilo rojenih v Z adru (na Lastovem), 35 (4) jih je bilo rojenih v ostalem delu pokrajine, 806 (27) v Ju lijsk i K rajini, 3172 (123) v sta ri Italiji, 5 (0) v ital. kolonijah, 4509 (160) v inozem stvu. P ri 20 osebah je bil ro jstn i k ra j neznan. Od oseb, rojenih v inozem stvu, jih je im elo 2.248 (65) ro jstn i k ra j v Jugoslavi­ ji. Z al pogrešam o podobno specifikacijo za leto 1936, ki bi bila posebno zani­ m iva za Lastovo, k je r so spom ladi 1936. ustanovili novo ribarsko naselje, v k aterem 90 naselili kakih 80 ribičev iz Istre, P u lj in A brucev, in sicer sam o m oških, ki n aj bi se poročili s hrv atsk im i dom ačinkam i.* T udi Lastovo im a kak o r otoka Cres in Lošinj več žensk nego m oških. L eta 1931. je znašal ta p reb itek 106 ob 1.369 prebivalcih. O poklicu p reb iv alstv a v pokrajini, k je r je vsak č e trti m oški vojak, je nekoliko težko razp rav ljati. V endar hočem o tu navesti u rad n e podatke. Na L astovem je bilo 54,2°/o vseh prebivalcev zaposlenih, in sioer od te h 48,4% v km etijstvu, 33,9°/o v in d u striji in p rom etu te r 4,4%> v trgovini. V Z adru je bilo zaposlenih 48,6°/o, od teh 28,7°/o v km etijstvu, 37,1% v in d u striji in prom etu te r 48,6% v trgovini. T udi p ri Z adrski p o k rajin i m oram o k ak o r p ri Reški om eniti tu je držav­ ljane, posebno še rad i tega, k er so skoro izključno Jugoslovani. L eta 1921. * Tem u naselju so dali im e po italijanskem m inistru Luigi Razza, ki se je na tajinstven način v Egiptu ponesrečil n a poletu z letalom v Abesinijo. 337 sta bila v Z adrski p o k rajin i 3.802 tu ja državljana, od teh so bili 3.733 Jugo­ slovani; leta 1931. jih je bilo le 2.474, od teh 2.313 Jugoslovanov, in leta 1936 2.241, od k aterih je bilo 2.089 Jugoslovanov. Značilno je, da število jugoslo­ vanskih državljanov staln o pada, dočim število drugih tu jih državljanov raste. Jugoslovanski državljani so bivali po večini v Z adru: leta 1921. 3.667, leta 1931. 2.248 in leta 1936. 2.023. Tudi v Z adrski p o krajini p revladujejo m ed našim i držav ljan i ženske. L eta 1931. jih je bilo v vsej p o k rajin i 1.492 in leta 1936. 1.333, v sam em Z adru pa 1.453, odnosno 1290. Skoro vsi jugoslo­ vanski d ržav ljan i (leta 1931. 1.926 oseb) so im eli svoje stalno bivališče v Z adrski pokrajini. *_ Z zgornjim člankom n ikakor nism o izčrpali statističnega gradiva o našem narodu, ki je ostal pod Italijo. Veliko dela še čaka tu sp retn e roke in bistre glave. Mi smo sam o nekaj bistvenih podatkov izbrali in tako pojasn ili m arsi­ k ateri problem , o k aterem se običajno več piše kakor ve. M orda smo tu d i pokazali na n ek atere prej p re z rte stran i celotnega problem a. P roblem je obsežen in sila važen te r zahteva, da m u posvečam o več pažnje in skrbi. O B Z O Zapad v akciji Med najpom em bnejše m ednarodne do­ godke v drugi polovici novem bra in prvi polovici decem bra letošnjega leta šteje­ mo Halifaxov obisk v Nemčiji, london­ ske razgovore francoskih in angleških državnikov ter Delbosovo krožno poto­ vanje v vzhodno in jugovzhodno E vro­ po. Na ozadje prvega dogodka sem de­ loma že nam ignil v svojem prejšnjem pregledu, danes želim p rikazati vse te tri dogodke v skupni luči, oslanjajoč se pri tem na kom entarje, ki jih je bilo mogoče čitati v evropskem časopisju zadnje tedne. Poslednja dva dogodka — londonski razgovori in Delbosovo poto­ vanje — sta v zvezi z drugim i m edna­ rodnimi pojavi v istem časovnem ra z ­ dobju m orda še nekoliko presveža, da bi jih bilo mogoče že sedaj v vsem nju­ nem obsegu vrednotiti, vendar se mi zdi splošna sodba o njiju, kakor je izrečena v naslovu današnjega pregleda, precej točna oznaka ne le trenutnega, temveč tudi bližnjega m ednarodnega razvoja. P o daljšem in precej negotovem ko­ lebanju sredi stalnega vzpona akcij ta ­ ko zvanih dinamičnih velesil sta se obe R N I K zapadni velesili, Francija in Anglija, končno odločili za že zelo potreben »tour d’ horizon«, ki naj jim a omogoči skup­ nost nekaterih m ednarodnih akcij, k a ­ kor jim a jo diktirajo njuni skupni in­ teresi n a mnogih evropskih in svetovnih spornih področjih. T a ožji stik se jim a je zdel po sklenitvi rim ske protikom u­ nistične trozveze toliko bolj nujen, ker bi jim a sicer pretila nevarnost, da iz­ gubita sleherno iniciativo v bližnjih m ednarodnah dogodkih, ki so tako rekoč že nakazani n a evropskem in svetov­ nem obzorju. M orda bi do neposrednega kontakta francoskih in angleških državnikov pri­ šlo že preje, d a ni angleška diplom acija v svoji neizčrpni elastičnosti, ki se je poslužuje v svoji diplom atski igri, že­ lela preizkusiti še eno miroljubno sred­ stvo — neposredne razgovore »na štiri oči« z nem škim i državniki. N aj bo s tem kakorkoli, dejstvo je, da so informacije lorda Halifaxa pri »viru nem ške zuna­ nje politike« pospešile nujnost franco- sko-angleških razgovorov in da je an­ gleški prem ier Chamberlain, ki velja po splošni sodbi za enega izmed redkih po- <38