Poit ni na platana V fotovini. Cena 25. - lir Spediz. in »bb. post. I. fr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anaitasio 1-c - tel. 2-30-11 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina; mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto X. - Štev. 48 Trst - Gorica 30. novembra 1956 Izhaja vsak petek Usoda je spregovorila Zadnje čase mara biti v Kremlju vse prej kat veselo. Potem ko se komunizem v popolnem nasprotju s tem, kar je napovedoval Karl Matrx, sploh nikdar ni mo (jel usidrati v naprednih industrijskih državah, doživlja zdaj polcnn za polomom še v na pol agrarni in gospodarsko mera Zviti Vzhodni Evropi. Ideologija in sistem, ki naj bi po zamisli svojih teoretikov in uresničevalcev kila neizogibna dediča vsega, kar je i-nielp svoje izhodišče v svobodi in zasebni pobudi posameznika, ki naj bi bil najmodernejše od najmpdernejšega, zadnja beseda socialnega napredka in blagostanja, ima zdaj še svoje zadnje zatočišče pri tistih, ki teh dobrin še nikdar niso mkusili. Komunizem nima več za seboj industrijskega proletariata. Ta je na nasprotni strani barikade. Proti njemu se bori s tanki, v katere postavlja — kakon- nekdaj carji na konje — sinove pastirskih narodov širnih ruskih in azijskih step. Naravnost incmija usode je, da izgublja komunizem privržence prav v množicah tistih tovarniških delavcev, za katere je bil na papirju ustvarjen. Svoje edine, in še to samo trenutne uspehe, žanje le med zaostalimi narodi Afrike in Azije. Evropa, Avstralija, Amerika so ga spregledale, tam mu je odklenkalo, in kjer se s silo še drži, mu je začela biti zadnji ura. In da bo mera polna: niti tam, kjer se še uveljavlja, ne žanje komunizem six>jih uspehov v imenu socialne revolucije, ki je zapisana na njegovem pn-apor-ju,'temveč z razpla.mteva.njem najradikalnejših in najbolj slepih nacionalističnih strasti, ki so pmvo nasprotje internacional izma, torej enega glavnih komunističnih načel. Sistem, ki naj bi ga množice in napredek dvigali na oblast in mu jo priznavali, se je morcl zateči h krvavemu nasilju, verolomstvu, laži in prevaram. S tem se bori proti množicam in napredku, ne psi proti peščici izžemalcev in reakciji, kakor sta to sanjala Karl Man in Friderik Engels. Toda s tem samo zadržuje, ne more pa dokončno odvrniti od sebe obsodbe, ki jo je nad njim že izrekla usoda. Izkazal se je za slabšega in zato se mora umakniti boljšemu. To je zakon napredka, na katerega se je prej sam skliceval, a se mu zdaj sam mjtrdovratnejše u p im. Vse to pidi :o v Kremlju. In tam divja spor: kdo fe kriv? Pokojni Stalin, ki je že videl, kam redi pat in se je oprijel varljive rešilne bilke nasilja? Ali fhu-štjev, ki.je hotel popuščati, vendar samo do določene meje in ni dosegel drugega, kot da je spražil sile, katerih zdaj ne more več obvladati? Kvečjemu po zunanjih posledicah lahke sodimo, kako se v Kremlju premika Ui fronta, katera stran se umika in katera napreduje. Komunizem je namreč v takšni krizi, da si njegovi glavni voditelji ne morejo privoščiti medsebojnih čistk (kakor jih je prakticiral Stalin), pa čeprav jih razeda še tako velik - gnev in nasprotja. Morda pride to na vrsto pozneje Zaenkrat pa nam veličino te krize dovolj zgovorno izpričuje dogajanje v satelitskih državah. # * * Težka kriza komunizma Razumniki se upirajo diktaturam - Na Poljskem so pogumni in preudarni ■ V Bolgariji se polnijo ječe - Sovjeti v Romuniji pobirajo vojski orožje - Na Madžarskem prezebajo in stradajo V Vzhodni Nemčiji Vzhodnonemški študentje so pretek1! teden zahtevali od tamkajšnje vlade, naj odpravi obvezno učenje ruščine im tečaje o marksistični doktrini. Vlada pa’ je te izahteve odbila. Prav tako je odbila zahtevo po pravici ustanovitve samostojne študentovske organizacije. 'Pogoj za uspeh — (trdijo 'komunisti — je enotnost mladih študentov, delavcev, kmetov in dijakov. Zato komunisti obžalujejo protisovjetske demonstracije študentov, do katerih je prišlo v .zadnjem času. Komunistični list >xNeues iDeutsehland« pa je istočasno pozval delavce, naj 'bodo pozorni im naj o-krepijo svoje udarne skupine po tovarnah. Na moskovski univerzi -Iz ' Igijskih krogov se je razvedelo, da so moskovski visokošolci na univerzitetnem stenčasu razobesili poročila Britanske radijske družbe o madžarskih dogodkih. Rektor je poročila dal odstraniti, češ da so lažniva in da je sovjetski tisk nepristransko poročal o dogajanju- na Madžarskem. Klj.ub temu so visokošolci -razobesili še 5 radijskih biltenov. Oblasti so zaradi tega za en dan zaprle več oddelkov vseučilišča. To novico je sporočil minister za zunanjo trgovino, ki je začasno tudi zunanji mnister, 'ker nadomešča Španka-, ki je v Nevv Yorku na zasedanju Združenih narodov. V vvashimgtonskih diplomatskih krogih so nato potrdili, da so skupine sovjetskih dijakov res prišle do spoznanja-, da je njihova vlada dajala, lažna poročila o revoluciji madžarskega ljudstva. V Leninovi knjižnici v Moskvi je neka skupina dijakov med predavanjem javno izrekla dvom v verodostojnost poročil in so dijaki protestno zapustili dvorano, ko je predavatelj skušal prikazati, dr je bilo uradno poročanje edino resnično. Tu, če v tem primeru ne -gre za velik dogodeOr, gre pa vsekakor za- pomemben dogodek, ki doka-zuje, da začenja vreli tudi med sovjetsko mlado generacijo. Razvoj na Poljskem Nadaljuje se boj proti stalin-stvu, pada ugled Tita Boj, ki so ga Gomulka in prijatelji začeli preti stalinstvu se nadaljuje. Bodočnost bo pokazala, ali gre pri -tem za oseb- na obračunavanja ali tudi za kaj več. Značilno pa je, da Poljaki odkrito grajajo Sovjete zaradi njihovega nastopanja na Madžarskem in da so po Varšavi celo izbirali prispevke za žrtve madžarskega upora. Vladno glasilo »Zycie Warsawy« je 23. t. m. obtožilo sovjetske voditelje, da so nedosledni in da se vračajo k stalinizmu. Prav tako je, po njegovem mnenju, sovjetsko -tolmačenje .madžarskih dogodkov nesmiselno in naivno. Sovjetske obtožbe, po katerih naj bi madžarsko revolucijo zanetili zahodni agenti, finansirale pa naj bi jo Združene države, -so po sodbi poljskega glasila nesmiselne. Po njegovem so se Madžari borili za isti cilj kot Poljaki, -to je za svojo državno neodvisnost. Madžarski dogodki — pripominja politični u-red-nik lista. Juriš, ki je -ta članek tudi podpisal — predpostavljajo -upor proti stalinistični kršitvi pravic narodov, da se v okviru gradnje socializma razvijajo po lastnih željah. Spomladi bodo na Poljskem začeli raz pravo proti bivšim funkcionarjem poli tične policije. Obtožili so jih krutosti in kršitve socialistične zakonitosti. Policijska grozodejstva so razkrinkali na zadnjem zasedanju osrednjega odbora polj- Obračun sueške operacije Ni še odločeno, kako bodo rešeni zapleteni problemi, ki so bili že dolgo za-vozljani okrog Sueza in Bližnjega vzhoda .z njegovim petrolejem- ter s,ta jih izraelska in anglo-francoska akc-ija še bolj zapletli. Vkljub temu nekateri novinarji že delajo nekakšne »provizorične bilance«, ki naj bi na eni strani pokazale u-spehe, na drugi pa neuspehe izraelskega, še toliko bolj pa anglo-ira-ncoskega posega, Posebno francosko in britansko časopisje, ki se dobro zaveda odgovornost! svojih držav, r.a široko razpravlja c stroških sueške akcije, o njenih političnih in gospodarskih posledicah. Več ali mani prihajajo vsi do zaključkov,'ki so v glavnem ti-le: Cilji Anglc-f-rer.coska sueška akcija je imela dva cilja, uradnega in .neuradnega. Uradno so Angleži in Francozi hoteli s svojo intervencijo ločiti dva vojskujoča se nasprotnika, Izraelce in Egipčane, odvzeti Egipčanom nadzorstvo nad Sueškim prekopom in ga začasno zasesti. To naj b. -trajalo, -dokler u neko svojo politiko im sta v ta namen združili svoje sile, sta morali pred tem dejstvom kloniti. Po velikem vznemirjenju, ki ga je izzvala napetost na Bližnjem vzhodu, lahko pričakujemo, da bo Izrael, če že ne ■tako -kmalu, pa ” doglednem.-času končno le dobil mirovno pogodbo, s katero bodo določene ln priznane njegove meje, kakor tudi sam njegov obstoj. 'Prav tako se ie tudi pokazalo, da je treba na Bližnjem vzhodu poskrbeti za mir s tem. da velike sile družno jamčijo za meje, ki 'bodo uslavrje-ne, kakor tudi -s tem, da nehajo dobavljali tamkajšnjim -nemirnim narodom orožje. To v: 1 ja. tako za Sovjetsko zvezo, ki zalaga Egipt in Sirijo, kakor -za Veliko Britanijo, ki zalaga Irak, v teoriji za obrambo pred Sovjetsko zvezo, v praksi pa za pripravljanje napada na- Izrael. Grozeča kri-za preskrbe z nafto -tudi dokazuje, kako važno je izkoriščanje .tamkajšnjih petrolejskih vrelcev, in to za ves svet. Zato -bo treba- tudi 7.a ito vprašanje primerno, za vse prizadete zadovoljivo rešitev. Razkrinkana Sovjetska zveza Podobno kakor madžarska tragedija je tudi sueška kriza popolnoma razkrinkala Sovjetsko zvezo. S svojim postopanjem in doba-va-mi, velikimi zalogami o-rožja, ki so bile odkrite, je Sovjetska zveza pokazala, da ji ne gre za svobodo in blaginjo arabskih narodov, temveč za imperialistične cilje svetovnega komunizma. Temu ni niti malo mar. če se podobno kot nekoč s Hitlerjem in Ribbentropom veže danes z, Naserjem, ki daje svojim častnikom kot najboljše čtivo prav arabski prevod Hitlerjevega »Mein Kampi«-*. Ni samo slučaj, da -so Izraelci -našli v zaplenjenih egipčanskih tankih to knjigo. To samo slikovito označuje grožnjo, ki bo prej ali .slej morala pripraviti k skupnemu diplomatskemu nastopanju vse prizadete nearabske države, tudi tiste, ki anglo-francoske akcije niso mogle odobriti. Istočasno bodo morali tudi trezno misleči Arabci ponovno pretehtati svoj*' korake. ske komunistične stranke. Na razpravi bo 'nastopilo -okrog 120 prič, med njimi nekatere ki so jih pri zaslišanjih popolnoma .pohabili. Glavni trije obtoženci pa bodo: nekdanji namestnik ministra za javno varnost Rokotvski-, načelnik preiskovalne policije Rozanski in Ainatol Fei-gin. Značilno je, da se na Poljskem pripravljajo -takšni procesi, medtem ko so na Madžarskem vsak dan v večji milosti stari rablji, med njimi celo proslu-li Farkaš, ki je sedanjemu ministrskemu predsedniku Kadarju lastnoročno ruval nohte. Preteklo soboto se je tudi zvedelo, da bodo na Poljskem zopet uvedli pouk verouka'. Ta naj bi bil neobvezen, tako da bo šola- v. načelu ohranila laični značaj. Zgovoren pojav so poljski na-padi na Titove metode. Medtem ko so novi poljski voditelji dosle.j o Titu molčali ali pa so kvečjemu odobravali, njegova stališča, je zdaj 'v Varšavi začel vleči nasproten veter. Titu očitajo, da uveljavlja nove metode samo. v zunanji, me pa tudi v notranji politiki. Prav tako se ne strinjajo ■s tem, da je jugoslovanska pot socializma najboljša. Varšavski list »Trvbuna; Vo-lumsci« -pravi, da -Poljaki cenijo jugoslovanske predloge za skupno sodelovanje, vendar tako sodelovanje ne more pome niti, da Poljaki sprejemajo jugoslovansko pot socializma. Na Zahodu vidijo v teh 'besedah znak, da je titovstvo začelo izgubljati ugled -tu di na Poljskem. To je za jugoslovanske komuniste -bridko razočaranje. Aretacije v Bolgariji Pretekli ponedeljek se je zvedelo, da je bolgarska vlada podvzela vrsto aretacij, s katerimi naj bi ustrahovala ljudstvo in zadušila vsako misel na morebitni upor. Aretirance so odvedli v stara in nekatera nova taborišča za prisilno delo. Po jugoslovanskih vesteh naj bi bil med aretiranimi osebnostmi tudi bivši ministrski predsednik Murajev, neki katoliški škof ln neki pravoslavni cerkveni dostojanstvenik. Medtem je ves bolgarski tisk -začel glasno proslavljati bolgarsko - sovjetsko prijateljstvo, ponoči pa krožijo po sofijskih ulicah 'patrulje, zbiranje ljudi v skupine pa je prepovedano. V Romuniji s razoroževanje vojske in kru-šne karte Po pisanju angleškega lista »Ohserver« Sovjetska zveza načrtno razorožuje romunsko vojsko, na katero se ne more zanesti. To delo opravlja sicer romunska . politična policija, toda -odvzeto orožje izroča sovjetskim zasedbenim silam. Sklep za razorožitev naj ni bil sprejet neposredno pred sovjetskim nastopom, s katerim so 4. novembra zatrli madžarsko revolucijo. Nekaj dni prej naj bi Hruščev ■bil v Bukarešti, kjer naj bi zahteval, da sodelujejo pri izatrtju madžarske revolucije tudi romunske čele. Toda madžarski komunisti so morali priznati, da se na svoje čete ne morejo zanesti. Zato jih izdaj razorožujejo. Istočasno a omenjenimi aretacijami pa •uvajajo v Romuniji, tej nekdanji žitnici Evrope, karte -za -kruh im sladkor. Pred trgovinami stoje dolge vrste ljudi, ki se 'bojč, da v kratkem ne bodo mogli dobiti niti tistega ipol kilograma, sladkorja na -mesec, kolikor’ jim ga zagotavlja njihova živilska nakaznica. Tudi to je znak odličnega komunističnega -gospodarstva,. Se 'bolj obupen je po-ožaj na Madžarskem, kjer naj bi kmetje doslej oddali samo toliko pridelkov, kolikor jih zadošča za preskrbo do božiča Ugrablfeo Irme Nagyia Ko je dne 23. t. m. zvedel, da Madžari niso držali dane obljube, temveč so bivšega madžarskega ministrskega predsednika in prijatelje predali Sovjetom, je Kardelj vzkliknil: »Na svetu je le mulci takih, ki bodo zdaj verjeli v dobro voljo jugoslovanskih voditeljev.« In prav je imel. Preveč je še temnih tečk okrog tega dogodka. Tako se je v prvih poročilih govorilo o nekem pravu na azil, ki naj bi poteklo 22. novembra', torej dan pred Nagnjenim odhodom iz jugoslovanskega veleposlaništva. Težko si je predstavljati, da bi Sovjeti prizanesli Nagyju, katerega je medtem tudi Tito že javno obsodil. Nekateri celo sumijo, da so titovci na ta način samo v lepši formi vrnili Sovjetom uslugo, katero so jim ti napravili zadnje leto, ko so prav tako mi rprostovoljen način« in »na lastno prošnjo prizadetih« vrnili Titu jugoslovanske kaminformiste, ki so dotlej živeli v satelitskih državah. Želeli bi, da se vse te govorice izkažejo za neresnične. Tega pa ne bodo dokazali še tako hrupni titovski protesti, temveč samo prizadeti. VESTI z GORIŠKEGA Slovenski volivci, pozor! Tifovci so se na Goriškem zopet prodali Tovariši frontaši so se na Goriškem tudi topot prodali. Povezali so se v provincialnih volitvah s Togliattijevimi komunisti in tako še enkrat pritisnili pečat svojemu odpadništvu od sloven* skega rodu. Pred nekaj leti so razpustili svojo samostojno politično organizacijo in se predali italijanskima komunističnima odpadnikom ma Cucchiju in Magnaniju. Kot znano sta jih oba preskakovalca zdaj zapustila in poiskati so si morali novih gospodarjev. Našli so jih v Togliatti j evih komunistih! Komunista Viljem Nanut in Miladin Černe ter kmetovalec sopotnik Andrej Pipan, ki kandidirajo v prvem goriškem okrožju, odnosno v Doberdobu in Sovodnjah, so se povezali s Togliattijev!-mi komunisti Borghesem Giovannijem iz tretjega, Braulinom iz četrtega in Pizzul Ferruccijem iz petega goriškega okrožja ter -z Bressan Osiride iz okrožja Kaprive. Posestnik sopotnik Anton Štekar iz Števerjana se je povezal s sledečimi Togliattijevimi komunisti: z Leopoldom Gasparinijem, Silvinom Polettom in Visintinijem Giovannijem, ki kandidirajo v okrožjih Gradišče, Škocijan in Krmin. Značilna je ugotovitev, da se »Soča« in »Primorski dnevnik c obotavljata obvestiti slovensko javnost o tej povezavi, ki pomeni pravo, pravcato predajo in podporo Togliattijevim komunistom. V vseh teh okrožjih so namreč italijanski komunisti v pr e* moči in je torej povsem verjetno, da bodo ti speljali zadevo tako, kot so leta 1948 izigrali slovenskega frontaškega kandidata dr. Mer* molj o. Harofienl zagovornih odpadniStoa Da bi pred slovensko javnostjo to svoje odpadništvo za* krinkali in slovenske volivce nekako preslepili, so titovski frontaši naročili komunistu G. V. (ki utegne odgovarjati imenu in priimiku; Gorazd Vesel), naj spravi skupaj nekaj komunističnih fraz proti Slovenski demokratski zvezi. In ta je v nedeljskem »Primorskem dnevniku« objavil nekaj starih in prastarih stavkičev, ki zgovorno dokazujejo vso revščino komunističnega naročenega in seveda pla* čanega novinarja. Ta komunist bi rad delil Slovenski demokratski zvezi nauk glede njenega programa in delovanja. Mož, ki živi bolj razkošno kot vsak voditelj Slovenske demokratske zveze, ima svoj avto in spi, kolikor se mu zljubi, bi se rad postavil za branitelja koristi slo* venskega ljudstva, slovenskega kmeta in delavca v Italiji, kjer so pogoji življenja — hočeš nočeš — mnogo boljši kot v komunistični Titovini, kar zgovorno dokazuje pogled na naše uboge brate in se* stre, ki prihajajo v Gorico razkazovat vso strahotno in obupno revščino komunističnega režima! Biti čil in telesno zdrav, prejemati lepo mesečno plačo, voziti se z avtom in uživati vse, kar je v ne* komunistični državi na razpolago petičniku, ni slabo za komunista! To so komunisti, ki bi radi narekovali Slovenski demokrat' ski zvezi program, delovanje in moralo. Volk bi rad vodil in uči! jagnje!... Sramotno shrloanle frontaSeo pred iaonostlo Frontaški komunisti polnijo stolpce svojih listov z enostavno zadevo Bratuša, ki ga je Slovenska demokratska zveza iz objavlje* nih vzrokov iz svoje srede izločila, in si od njega obetajo morda vsaj to: da ne bi več prinašal na dan frontašem neprijetno vprašanje slovenskih in italijanskih deportirancev, o katerih je podal izjavo na policiji in za katere je bil pripravljen tudi na potovanje v Beo* grad! Od titovske fronte v Gorici pa ljudje bežijo kot miši s po* tapljajoČe se ladje. Kje so nekdanji frontaški kandidati in sveto* valci: Makuci, Kumarji, Paulini, Šuligoji in drugi?... Največja volilna bomba ni osebna zadeva Bratuša, ampak nekandidiranje dosedanjih frontaških svetovalcev Paulina in Šuli> goja, ki se »ne marata več kregati za druge«. Še večja bomba pa je nekandidiranje neke znane tovarišice, novinarjev G(orazda) V(e* sela), Ivota Marinčiča, tovarišice Makučeve in mnogih drugih komunistov in zagovornikov komunizma. Komunističnega veljaka, to* variša iz Štandreža, so na kandidatno listo, po burnem in hrupnem prerekanju, prisilili nekateri Štandrežci, ki pa so dosegli le to, da se je postavil na listo, trinajsti po vrstnem redu. Vse to je sramotno skrivanje frontaških komunistov pred javnostjo. Zdaj, ko se delavci v Berlinu, Poznanju in na Ogrskem upirajo komunizmu! Opravičevati pobijanje' delavcev v Berlinu, v Poznanju in na Ogrskem od strani komunistov ni pač prijetna stvar danes, ko se ves svet zgraža nad takim grozotnim pobijanjem delavcev v dr* žavah komunizma! Pa nam pride »gospod tovariš komunist z avtom« v službi drugega »gospoda tovariša komunista z avtom« pridigati o programu za delavske sloje, za kmete itd.... Delavci in kmetje v komunističnih režimih terjajo tisto svobodo, tisto blaginjo in tisto pravično minimalno življenje, ki jih Slovenska demokratska zveza širi in zagovarja. Ti delavci in kmetje so, kot kaže, pripravljeni žrtvovati vse, tudi življenje, za ideal svobode in za boljše gospodarske pogoje življenja. Eno in drugo so njim in kmetom komunistični režimi kruto vzeli in zdaj jih še streljajo in v živinskih vagonih deportirajo v Sibirijo. Jezikovna zaSCfta, enakopravnost In deielna avtonomija Slovenska demokratska zveza ni uganjala, ne uganja in ne bo uganjala nobenega nacionalizma Ona se samo v mejah ustave hori za njeno spoštovanje, za jezikovno zaščito Slovencev po 6. čle* nu ustave, za njihovo enakopravnost po 3. členu in za deželno avto* nomijo po 116. Členu. Ona sprejema in spoštuje demokratično u* stavo italijanske republike in terja enakopravnost Slovencev na ustavni podlagi. Vodstvo SDZ je tisto, ki je predstavilo vladi in zbornicam konkreten osnutek šolskega zakona, in njega član je tisti, ki je pri* nesel iz Rima znani vladni osnutek tega zakona! Nacionalizem so na tem ozemlju uganjali le fašisti in za njimi še komunisti! Zaradi ugrabitev in deportacij Slovencev in Italijanov meseca maja 1945 od strani slovenskih in italijanskih komunistov pa trpimo mi pošteni, lojalni in nedolžni Slovenci, ko terjamo slovenske pravice! Tako se je vedno izražal novi sopotnik Bratuš, ki je pridno hodil k cerkvenim obredom za deportirance. SDZ stoji vedno trdno na svojem programu in je v ostalem za mir doma in v svetu ter za popolno pomiritev in skladno sožitje med Italijani in Slovenci, ne da bi svojega rodu in jezika kdaj za* vrgla ali pa tudi samo zatajila. Komunist Miladin Černe z neko tovarišico komunistko pa je že tam okoli leta 1948 izjavil v Vidmu, da ni za to, da bi določila o jezikovnih pravicah Slovencev bila vnesena v statut deželne avtonomije! Razpust samostojne frontaške organizacije v Gorici in sedanja povezava v prid Togliattijevim komunistom pa pomeni le nadaljevanje odpadništva od svojega rodu in zatajevanje lastnega jezika! Kar pa se propagande za demokristjane leta 1953 tiče, naj se gospod tovariš komunist z avtom, G. V., obrne kar na nekatere novolistarje, ki so si poziv proti belim glasovnicam, to je proti sklepu SDZ in SKS, zamislili in ga tudi izvajali! Toda frontaši titovci ne vedo, kako bi pred javnostjo in pred slovenskimi volivci skrili svoje odpadništvo in svojo povezavo s Togliattijevimi komunisti, in so proti SDZ in SKS izmislili grobo laž, da bi le svojo sramoto skrili! Moč in značajnost SDZ pa sloni na jasnosti in ustavnosti njenega programa. Druga rhoč te organizacije se izkazuje po odlov* nem zavračanju vsakogar, ki ne sledi njenemu programu! Skupina slovenskih volivcev Načelna izjava vodstva SOZ v Gorici Pobeg g. Rudija Bratuša, dosedanjega svetovalca, ki je bil izvoljen na listi SDZ, v nasprotni tabor v trenutku, ko množice zapuščajo komunistična in sopotniške organizacije, je mnoge Slovence presenetil. Zato smo se o-bnmili na vodstvo SDZ v Gorici in tam prejeli naslednjo izjavo: Glede na pismo »Slovenskim volivcem Občine Gorica« g. Rudija Bratuša, objavljeno v »Primorskem dnevniku« dne 21. novembra 1956, vodstvo Slovenske demokratske zveze za Goriško izjavlja in sporoča goriški slovenski javnosti sledeče: 1. G. Rudi Bratuš ni Slovenski demokratski zveizi in njenemu vodstvu nikoli sporočil nobene kritike. Zato njegovih 'kritik nihče pri najboljši volji ni mogel upoštevati. 2. Slovenska demokratska ' zveza- ga pri 'teh občinskih in pokrajinskih volitvah ni mogla postaviti na kandidatne liste, 'ker je večkrat javno napadal duhovščino, hvalil komunizem in izražal željo, da- bi ta že skoraj izavladal v teh krajih. 3. Pri tem je Slovenske demokratska ■zveza ravnala tudi po željah mnogih podpisnikov liste, ki so izrecno izjavili, da ne podpišejo, če Je na listi g. Rudi Bratuš. 4. Da je Slovenska demokratska zve-pri tem postopala pravilno, kože prav dejstvo, d' je g. Rudi Bratuš tako hitro presedlal na tisto stran, kamor ga je srce že dolgo vleklo. Gorica, dne 21. nov. 1956. VODSTVO S DZ V GORICI Resnica v Doberdobu Resnicoljubni Franc Stoka, ki je na volilnem shodu na Proseku pokazal zborovalcem na avto »1400«, češ da je la»t dr. Agneletta, v resnici pa je bil last nekega slučajnostnega potnika, je otresal svojo iezo' na SDZ itudi v Doberdobu. SDZ mu izpodkopava kariero, kdo bi se ne jezil? Nujnosti socialne preosnoue Za popolno za&čito mater, otrok in gospodinj Ta točka našega programa ni prazno volilno geslo. Je izraz žive potrebe maiter, otrok in hišnih gospodinj, da jih' zakon sooialno zaščiti in nudi, kar nujno potrebujejo 'za življenje. Mati brez sredstev pade v obup, ko vidi svoje otroke izpostavljene pomanjkanju in podvržene napadom bolezni. Otroci takih mater se ne razvijajo pravilno niti telesno, niti umsko, in ko doraščajo, jih prevzame zavest manjvrednosti pred drugimi. Zato utegnejo kreniti stranpot, zasovražiti družbo in postati zločinci. 'Odgovornost družbe je v tem oziru velikanska in neodpustljiva. Ogromne vsote denarja porabi družba p>o nepotrebnem, in občinski ter provincialni odnosno sploh vsi javni upravitelji morajo ipcsvc-tti materam in otrokom svojo resno pozornost in skrb. Mater« morajo biti že med nosečnostjo predmet posebne nege in pozornosti. Zlasti morajo one biti gotove, da bodo njihovi dojenčki deležni vse skrbi in pomoči, kajti duševni mir in srčna zadovoljnost nosečih mater dobro vplivata za njeno in detetovo zdravje, na pravilni naravni razvoj otrok*. Otroci naj bodo nato vsaj do konca šolskih let deležni zdravniške pomoči in splošne oskrbe za umski in telesni razvoj. V ta namen moramo skrbeti in zahtevali, da dosežemo rzo/kon za popolno zaščito mater in otrok, bodisi s podelitvi jt. posebnega denarnega prispevka materam, bodisi na kak drugi način. Sredstva bi morda nr.šli v posebnem socialnem davku, ki bi ga .z ozirom na plemenitost njegovega namena vsi radi plačevali, Argentinka Eva Peron je posebno čutila potrebe matere, zato se je z vso vnemo borila za posebno pomoč vsaki materi! Na drugi strani ne moremo prezreti •socialne nujnosti, da se tudi vse hišne, gospodinje zaščitijo s posebnim zavarovalnim zakonom, ki naj jim med delom nudi zdravniško pomoč, nato pa invalidsko in starostno pokojnino. Hišne gospodinje so delavke, in vsako delo mora biti pošteno in pravično poplačano. Zadevni osnutek zakona je že osnovan. 'Poslanska zbornica naj ga z vso nujnostjo obravnava in izglasuje. Z majhno mesečno 'zavarovalnino, ki naj jo plačujejo tisti, ki so dela hišnih gospodinj deležni, •te je družina, ‘gostje kake kuhinje itd. Tako bo rešeno tudi vprašanje denarnih sredstev za dosego namena! Socialno oskrbo potrebnim in revežem v občinah 'Zima pritiska in nam nudi težke prizore stradanja in zmrzovanja. Veliko je število revežev, ki so brez kruha in strehe, veliko je družin brez stanovanja. Ljudje se hranijo od miloiščine, od ostankov vojaške kuhinje in kake ustanove. Plače mnogih delavcev in uslužbencev so prenizke, da bi, zlasti v .zimskem času, mogle zadostiti vsem potrebam družine. Družba naj skrbi najprej za rešitev stanovanjske križe, kajti zdravo, udobno stanovanje je. prvi pogoj za zdravje in zadovoljstvo družine. •Družba je dolžna posvetiti svojo skrb tudi vsem onemoglim, vsem potrebnim in revežem. Mnogo je načinov, kako vsem pomagati: preskrbeti ceneno blago, drva, obleko, perilo, obutev in hrano, Graditi ljudska stanovanja, zavetišča in hiralnice. Uveljaviti deželno avtonomijo, ki naj nam prinese finančne in gospodarske u-godnosti, da rešimo krizo brezposelnosti v naši provinci in deželi. Obnovitvena dela in nove zgradbe in naprave čakajo rešitve z uvedbo deželne avtonomije, za katero se je prva izačela potegovat; naša Slovenska demokratska zveza. Za pravično razdelitev davčnega bremena Davčno breme je zelo težke. Se hujše ga človek občuti, kadar je krivično. Ta krivica pa utegne bili p’od namernega o-škodovaaja, nepravilnega temačen* davčnega zakona in tudi socialne nepravičnosti z; kana samega. Ris, da se davkoplačevalci lahko pritožijo, in sicer na tri stopnje, T-.da tudi pr tožbe nekaj stanejo!... Zato se mora davčni zakon zopet pregledati in ga socialno popravili. Pri dohodninskim davku vidimo na primer velik nedostatek: tistemu, ki ima tudi veččlansko družino, priznava zakon prav toliko odbitka <240 tisoč lir) za oskrbo vse družine kakor samcem, ki služijo tudi mnogo več ko: družinski očetje. Tu je doma socialna krivica, ki se mora popraviti! Je ,pa še mnogo drugih primerov krivice odnosno nepravilnosti, ki jih je treba popraviti. Ze-sti v metih občinah je davčno breme zelo občutno in predmet velikih sporov, sovraštva in podobno, zlasti ko prizadeti mislijo, da jim je bila storjena namerna krivica. Za mir doma in v svetu Danes :e svet v napetem pričakovanju razvoja nevarnih zapetljajev in strah pred novim, tretjim svetovnim krvavim spopadom zajema široke plasti že skoro vseh narodov svet*. S trepetom ugibajo ljudstva in narodi, kaj nastane iz. te igre iz orožjem, iz tega brezobzirnega in smelega vojaškega na slopa na Ogrskem in v Egiptu. Velikani se merijo, vlade majhnih držav se preveč napenjajo in upajo ene v tega, druge v drugega velikana. Toda ljudstva trpijo, družine gledajo s strahom v bodočnost. Organizacija združenih narodov je mor- da ogenj v Egiptu zadušila. Toda ona mora nastopiti tudi na Ogrskem. To narekuje njena nepristranost, to zahtevajo svobodoželjni narodi, ki imajo vso piavi-cc postaviti si tako vlado, kakršno si šemi želijo, ter si prosto voliti take. postave, ki odgovarjajo človečanski pravičnosti. Vlade pa so dolžne nuditi pravične pogoje življenja vsem državljanom, tudi jezikovnim manjšinam. To določa in narekuje tudi italijanska republikanska ustava, in to mi 'Slovenci pod lipovo vejico želimo in terjamo. 'Narodi si želijo pravičnega miru v o-kviru lastne neodvisnosti in svobode. Državljani si želijo popolno enakopravnost in medsebojno spoštovanje. Berimo se, da se te težnje, le želje u-resničijo povsod, doma in v svetu! Dr. AVGUST SFILIGOJ SPOMNIMO SE NAŠIH MALIH Bliža se sv. Miklavž, prijatelj otrok. V navadi je, da ta dan obdarimo naše otroke. V Gorici je letos prevzela to skrb Vincencije-va konferenca. Zaradi tega se o-brača na vsa goriška dobra srca s prošnjo, naj po svojih močeh in velikodušnosti prispevajo, da bo nebeški prijatelj otrok sv. Miklavž čim bogateje obdaril posebno naše najpotrebnejše šolarje. Goričani, vas bodo obiskali poverjeniki Vin-cencijeve konference, ne zaprite svojih vrat in ne svojih src! ObiSCitE sejem sv. Andreja v Gorici V ponedeljek 3. decembra se bo vršil v Gorici vsakoletni sejem sv. Andreja, k! obeta biti zelo zanimiv in živahen. Pričakujemo nekaj tisoč obiskovalcev tudi z onstran meje, to je naših bratov. Pridite v ponedeljek v Gorico na sejem. Srečali se boste s prijatelji in znanci. da boste veseli! NATEČAJ Ravnateljstvo Drž. nižje srednje šole v Gorici razpisuje natečaj za mesto post rožnika - čuvaja. Razpis natečaja je nabit na oglasni deski šole v ul. Randaccio šl. 22. AVTOTAKSI Marko Kovačič GORICA - VIA A. MANZONI 16 - TEL. 82.44 Se priporoča za preooz potnikov po Goriškem in v Jugostaoijo Hlajauo zaupanje » lastno kramo Goriški .titovski modrijan po naročilu, G. V., ki pa ge med kandidati na novo prepleskane titovske volilne vrečice ni--smo iztaknili, je. v sedanji hudi stiski komunistične strahovlade po vsem komunističnem svetu v nedeljskem »Pr. dn.« pograntal, da vidimo mi samo tisto, kar &c dogaja drugje, da uživamo, zaradi težav drugih (!) — me vidimo pa težav našega ljudstva in. ne znamo izbrati tiste poti.... (verjetjio omrežja poti kot ti-tovci!) To zdravilo proti poljski in madžarski influenci ;e med svoje agit-propovce razdelil sže Vidali, pa velja — kot izgleda — •tudi za titovski nahod. £>o danes je »Pr. dn.« na vseh svojih straneh iztiskal iz »ljudskih demokracij« in posebno še iz Titove Jugoslavije toliko slave in .»pridobitev«, da bi se srečni podaniki teh dežel morali naravnost potapljati v m3-du in mleku in ne v mizeriji in krvi, kakor je to v resnici. Torej bo sedaj, po poljskih ■■ ' madžarskih razbitjih resnice, dru.gače. »Pr. dn.« se bo zakopal na Goriškem v goriški, na Tržaškem v tržaški Žakelj. (Nej v miru počiva!) Nojevska ’ politika, je v teh dneh, ko se kariere poklicnih komunistov majejo v samih temeljih in ko oblastnosti iztirjenih eksistenc kopnijo 'kot spomladanski sneg, morda res edina pat iz zagate. Mi —'nam je napisal modrijan — »u-živamo zaradi težav drugih«. Ne, dragi obupanec, ne uživamo že zato, ker so vsi histeriki že davno odšli med komuniste. Mi sočustvujemo s poljskim, madžarskim in po najnovejših vesteh tudi z bolgarskim in romunskim narodom, ter iskreno želimo, da .bi se vsi ti narodi in vsi o-■stali zasužnjenci zlasti v Jugoslaviji čim-prej in čim manjšimi žrtvami iznebi'i komunističnega trinoštva. To želimo mi, dragi obupanec, in z nami je gotovo nad 80 odstotkov vsega prebivalstva podjarmljenih narodov, kar so neizpodbitno dokazali prav poljski in madžarski dogodki. Komunistični strahopetci kličejo na pomoč tuje tanke, tuja reakcijska letala, da streljajo na lasten narod in da čuvajo svojo lastno kožo. To so, dragi obupanec, tudi zelo važna vprašanje našega ljudstva, saj kri ni voda. Goriški volivci bodo pri teh volitvah — lt verujte — razmišljali tudi o tem, kaj bo Tito storil, ko bodo jugoslovanski narodi predložili obračune — in to bodo storili zagotovo, če ne danes, pa jutri, a-1. bo tudi Tito klical v deželo tuje tanke in Luja leta’a? Verjetno tudi titovci o tem razmišljajo. To nam vsekakor razodeva prav v isti številki »Pr. dn.« nekdanji velenaciona-list in ljudskošolski učitelj ter sedanji komunist, ki je s politiko zamenjal tudi poldic, tov. Viljem Nanut. Tudi njemu trepečejo hlačke pred Madžarsko. Pravi sicer v »svojem proglasu na. narod«, da so »pametni ljudje« (to so komunisti seveda) to že davno pozobali. Bo že res. samo prebavili tega še niso in verjetno tudi tega ne bodo nikoli, saj so prav ra Madžarskem ponovno dokazali, da ne spadajo med prežvekovalce. 'Ne, ne, tov. Nanut, proti socializmu, kakor ga pojmuje resnično napreden človek — in ne tisti, ki so ta vzdevek ukradli našim starim naprednjakom, kakor so pokradli vse, kar danes še, premorejo — proti demokratičnemu socializmu se mi nikdar nismo borili, ker tak socializem ni ropal in kradel, ni pobijal in moril, ni sleparil delavca in kmeta, ni preganjal nedolžnih ljudi s tajno policijo,* ni redil ir- krmil pustolovcev in ničvrednežev in ni počenjal vsega te.ga-, kar danes ne razkriva več samo svobodoljubni tisk na demokratičnih tleh, pač pa komunistični tisk v sami. Poljski republiki. Mi pa ne upamo samo, da se -naši volivci ne 'bodo puščali slepariti po raznih mešetarjih, ki so v nedavni preteklosti prodajali že vse vrste politične krame, pač pa smo z našimi volivci vred prepričani, da je 'kramar, ki neprestano menja svojo tablo, najslabši trgovec. Takemu slovenski človek ne deje svojega zauspar nja. Kako neki tudi? Ko so tov. Karciel_u. ki se je mudil na bogati pojedini, sporočili, da so. sovjetski častniki odpeljali bivšega madžarskega predsednika vlade, Na-gyja, se je razburil in zaklical: »Ves svet bo sodil, da smo ga mi izdali!« Tako sla-■bo ocenjuje celo podpredsednik Titove vlade zaupanje., ki ga ima svet v njegovo lastno vladavino. Tudi že imenovani modrijan v »Pr. dn.«, G. V., očitno dvomd v trdnost kreposti .g. Rudija Bratuša, ko pravi: »Vsako prizadevanje njegovih bivših sodelavcev, de bi njegovo ravnanje tolmačili na 'grd in človeško nesprejemljiv način, ki se iz- pira zdravi pameti, ne bo imelo uspeha.« V leksikonu čitamo: »Begun - de.zerteT je tisti, ki izpod zastav lastne vojske zbeži k sovražniku.« Morda bo res, da se ta definicija upira .zdravi pameti — ubežnikov, ki jih v titovski druščini ni malo.... Vsekakor tudi G. V. z zgolj negotovimi željami ocenjuje zaupanje slovenskih volivcev. Ze ve, zakaj.... Druščina konjunkturističnih komunistov pa ne toi 'bila popolna, če bi ji ne botroval tudi dr. Jože Dekleva, totalni komunistični potnik, ki je druščini »posredoval svoje .bogate izkušnje«, saj se je preplazil od nedavne skrajne desnice ne najskrajnejšo levico. Mlatil in zmerjal je v preteklosti komuniste kot danes pljuje na svoje včerajšnje somišljenike; kako bo jutri, pa. bomo videli. Glavno je, da kriči, vpije, obrekuje, potvarja in stresa svojo prirojeno živčnost. Kakšne 'barve so strelovodi njegovih cenenih vodenih strel, ni prav nič važno. Tudi bivšega, velenacionalista Jožeta Deklevo razganja poljsko-madžarski ma-dron. On, Jože Dekleva, se zanima — v nasprotju z G. V. — zgolj za Egipt, Ciper in Severno Afriko, sovjetske divizije na jugoslovanski meji prepušča velikodušno svojemu gospodarju- Titu, saj je vendar maršal. Tako je bilo še v nedeljo 27. nov., kako bo drugo nedeljo, bomo videli. Titovska 'borzna .politična tečajnica pleše kot lutka ix> vrvici, zato pa se bo 16. decembra prekucnila. Bog daj srečo! V Se en odgovor na pismo Pismo, ki ga je g. Rudi Bratuš naslovil »Primorskemu dnevniku« in menda tudi »Delu«, je hudo piškav posnetek izgovorov »neodvisnih« dezerterjev iz časov tržaških volitev, vreden Sremea, ki se je samopohabil .zato, ker se je skregal z ženo. Sicer .pa so prav tisti komunisti, ki se sedaj šopirijo s »poučno resnico g. Bratuša, da se pri SDZ ne trpijo kritike somišljenikov« — SDZ v Gorici je to trditev g. Bratuša zavrnila — že leta 1949 v Trstu vodili po volilnih shodih »odpadnika«, da bi jim pomagal loviti slovenske glasove. Kako so tega odpadnika takrat »pridobili«, bomo .spregovorili ob primernem času. Cisto v duhu novih dialektičnih lekcij pa se. glasi .zaključna .pripomba v pismu g. Bratuša: »....sem prepričan, da ni Slovenca, ki bi svojega brata izdal na volišču.« Beseda »izdaja« se neizprosno vtihotaplja. v srce vsakega ubežnike, ki mu značajnost in moška beseda nista načelni špekulacijsko - konjunkturni pripomoček, pač pa usodni, morda tudi zgolj slu č-jnostni spodrs užaljene samoljubncsti. Verjetno bi bilo bolje, če bi ubežniki besede »izdaja« ne jemali v usta, ker jih ta beseda močno udarja po zobeh. Zgodovina in d.ušeslovje nas poučujeta, da so taki spodrsi posledica nenadnega vzbrstja občutja manjvrednosti. V takem okviru se potem sučejo seveda tudi izgovori. Ne, gospod Bratuš, slovenski volivci in volivke niso v preteklosti izrvolili v mestni in pokrajinski sve.t slovenskega gori-škega kavannarja, kakor si to neosnova- Delouni občinski programi naše liste Za obfiino Doberdob 1. Obnovitev in raztegnitev vodovoda v vse taaje občine; 2. Napeljava luči v Dol; 3. Zgraditev šolskega poslopja v J-m-ljah; 4. Zgraditev pokopališča v Dolu; 5. Asfaltiranje ceste skozi Doberdob; 6. Dokončna ureditev poslopja za c-treški vrtec v Doberdobu; 8. Jezikovna zaščita po 6. členu U-stave. V ostalem se .bomo brigali še za sledeče točke gospodarskega in socialnega zna--čaja: a) za revalutacijo in izplačilo odškodnine za razlaščena zemljišča' v Ronkah; b) za. rešitev prošenj za vojaške pokojnine in za izplačilo istih; c) .za rešitev prošenj za vojno odškodnino in za izplačilo istih; č) za socialno .zavarovanje hišnih gospodinj in 7.i pokojnino istim; d) za brezpiačno pomoč v bolnišnicah porodnicam; e) za popolno zdravstveno pomo? vsem šolskim otrokom; /) za razširitev obmejnega pasu za še nadaljnjih 10 km s prostim trgovanjem v večji meri kot do sedaj; g) za popravilo ceste v gorenji vasi v Jamljah. OPOMBA: Za prve štiri teške programa so krediti že odobreni. k-:r se je za te točke pobrigala, dosedanja občinska uprava-, in 'tud-i za asfaltiranje ceste skozi Doberdob so že storjeni potrebni koraki. Glede ceste v gorenji vasi v Jamljah je pe.t lastnikov že več let pripravljenih odstopiti potrebno zemljišče, le posestnik Pahor, kandidat nasprotne liste, se upira odstopu zemljišča. Za obCino Sooodnie ZA BODOČO OBČINSKO UPRAVO V SOVODNJAiH PREDLAGAMO KANDIDATI LISTE Z LIPOVO VEJICO NASLEDNJI PROGRAM: 1) Poskrbeli bomo za asfaltiranje ceste Stamdrež - Sovodnje - Ga-brije in za stalno vzdrževanje cest po vsej občini. S tem se bo dvignil 'tujski promet in se bo zboljšalo gospodarsko stanje občine; 2) Rešili bomo v najkrajšem času vprašanje vodovoda in nove občinske kopalnice; 3) Stopili bomo takoj v stik z merodajnimi oblastmi zaradi zaostale trošarine preste cone od 1. 1949 ...a-prej; 4) Borili se bomo .za dejansko uvelja-vo deželne avtonomije s posebnim statutom, ki jo ustava že predvideva ; 5) Zgradili 'bomo občinsko javno tehtnico v Sovodnjah 'in postavili javne telefonske govorilnice v Rup>, na Peči, v Gabrijah in na Vrhu; 6) Skrbeli bomo za splošno in stalno zaposlitev naših deiavcev; 7) Poskrbeli bomo za zgraditev novega poslopja za stalno gospodinjsko šolo, s čimer bomo omogočili prirejanje primernih strokovnih tečajev in predavanj. Skrbeli bomo tudi za prcu. d:.!ev sovodenjskega šolskega poslopa, k: naj odgovarja zdravstven m In varnostnim potrebam. VOLIVCI' PREUDARITE DOBRO NAS PROGRAM IN (ZAVEDAJTE SE, DA BOSTE OMOGOČILI NJEGOVO U-RESNICENJE Z GLASOVANJEM ZA LISTO Z LIPOVO VEJICO ! Občinske In poftrailnslie oolltoe o SoDodniah no domišljiujete, pač pa zastopnika SDZ kot nosite!ja, zagovornika in uresničevalca programa in zamisli demokratičnega •gibanja, kateremu ste tudi Vi prisegli, zvestobo. 'Slovenski volivci in volivke z&-.to ne more.o in po svoji značajnosti tudi ne smejo kot častni i.n pošteni ljudje, kar so 'tudi ostali, izdati programa in zamisli SDZ, ki je in ostaja njihovo nepodkupljivo in nedotakljivo prepričanje. Kavar-nar, gospod Bratuš, je eno, politični delavec pa je nekaj popolnoma drugega. Med obema ni nobene -zveze! Prav dogodki na Poljskem in na Madžarskem so potrdili s krvjo in neskončnim mučeništvom svetost demokratičnih zamisli in plemenitost križarske borbe, ki jo proti komunističnemu divjaštvu danes vodi ves omikani svet. Moralno pa je ta svet tudi že zmagal. Velika, večina nas, volivcev, ki smo Vam v preteklosti zaupali svoj glas, bi Komunisti vseh dežel uporabljajte VID ALI JEV VIKS NOVICE IZ SLOVENIJE POMANJKANJE SODNIKOV V Jugoslaviji je precejšnje pomanjkanje sodnikov in vse kaže, da se bo to pomanjkanje še povečalo. Sestn" istega tobra tega leta je bilo v službi vsega skupaj 227 sodnikov, medtem ko bi jih potrebovali 343, Pri rednih sodiščih primanjkuje 57 sodnikov, od tega pri vrhovnem sodišču štirje, pri okrožnih sodiščih 17, pri okrajnih sodiščih 36, .pri višjem gospodarskem sodišču 2 in pri okrovi,.h gospodarskih sodiščih 7 sodnikov. Pole^ tega je treba upoštevati, da je 35 sodnikov že izpolnilo pogoje za upokojitev. JAGODIČEVJE V Sloveniji so se že leta 1950 začeli baviti z jagodičevjem, ki, kakor pravijo, današa dobre dohodke. Za večjo proizvodnjo so začeli sedaj v okolici Ljubljane ?aditi z jagodičevimi rastlinami 70 ha zemeljske površine. Ker je v svetu veliko povpraševanje po jagodičevju, skušajo to sadje izvažeti. Ker pa naberejo po Jugoslaviji na leto !e 500 do <100 ton malin, jim za izvoz ne ostane nič. Da bi pa izvo'. omogočili, imajo v načrtu povečanje površine jagodičevja vsaj na 1.000 lie. MONTAŽNA POSLOPJA Podjetje »JuRomont«, ki je pred kratkim pričelo graditi majhne montažne hiše, bo sedaj montiralo tudi velike zg.rad be. Trenutno gradi iz montažnih elementov veliko stanovanjsko poslopje, v kratkem pa bo začelo montirati veliko poslopje za 250 stanovanj. GRADNJA HIDROCENTRAL NA CETINJI V Jugoslaviji obračajo veliko pozor n ost na povečanje električne energije. V vseh krajih dežele ir) skoraj na vsaki večji reki gradijo hidrocentrale. Tako .bodo zgradili več hidTOcentrel na Cetinji. Prva bo pričela obratovati leta 1959 i.n 'bo dajala 200 milijonov kw ur na leto. Povečali pa bodo tudi zmogljivost hidrocentrale 'Kraljevec pri Zadvarju za celih 100 milijonov kilovatnih .ur na leto. Ob kon- cu leta bodo začeli z gradnjo tretje hi-rirocentrale, ki .bo oskrbovala z električno energijo aluminijski kombinat v Titogradu. Ta hidroeentr&la bo dajala na leto 1600 mJijonov kilovatnih ur električne energije. V poznejši fazi pa bi se proiz vodnja kar podvojila. NAJVECJA PLINARNA V DRŽAVI V okolici 'Plevlja bodo zgradili največ-jc plinarno v državi, ki bo oskrbovala s plinom kombinat aluminija v Titogradu in Mostarju. V okolici Plevlja je 150 milijonov tor. prvovrstnega premoga. Poles plina bodo dobivali še 80.000 ton habra-r.a, 40.000 ton (umetnega gnojila in 20.000 ton letalskega 'bencina. Vrednost teh stranskih produktov bo znašala na leto 1.200 milijonov din, ki bo večja od vrednosti plima sameiga. Zgradili bodo seveda tudi plinovod od Plevlja do Titograda. 32 LADIJ ZA TUJINO Jugoslovanske ladjedelnice, kot so »3. maj« iz Reke, »Split« in »Uljanik« iz Pulja, prejemajo vedno več naročil iz tujine. Tako bodo morale zgraditi za tuje lastnike 32 ladij s skupno 336.000 ton nosilnosti. V glavnem gre za 10.600-tonske tramperje, vendar sita med naročili tudi dva tankerja po 19.500 ton in dva po 25 tisoč ton nosilnosti. vim režimom, ki se pravzaprav nič ne razlikuje od dosedanjega, upajo, do se br proizvodnja *it povečala. NOVA TOVARNA CEMENTA V Umagu gradijo novo tovarno cementa, ki bo dograjena leta 1958. Tovarna bo izdelovala tako imenovani ekstrasuper-cemetat, ki ga uporabljajo v gradnji s prenapetim betonom. Letna proizvodnja cementa bo znašala 140.000 ton. POMANJKANJE PREMOGA Znano je, da je na premogu Jugoslavija zelo bogata. Čeprav razglašajo, da se v vseh rudnikih proizvodnja veča, je pomanjkanje premoga precej občutno. Da bi se to pomanjkanje odstranilo, bi morali dobiti v Sloveniji celih 97.000 ton lignita An 53.000 ton rjavega premoga. Pomanjkanje premoga se zla.sti občuti v bolnišnicah in gospodinjstvih. ZA POVEČANJE PROIZVODNJE ŽITA Da bi povečali proizvodnjo žita, so izdali ukrep, ki pooblašča zadrugam odkuo žitaric. Do sedaj so bi.le zadruge le nekak posredovalec za odkup žita med proiz vaji lei in odkupnim pod*et!' m. S t*tn no- GOSTINSTVO IN TURIZEM Po zelo slabem dotoku turistov, ki je bil v minuli turistični sezoni, so ugoto vili, da so bile .temu vzrok previsoke cene v hotelih. Razen tega so pa morali plačevati turisti dnevno po 140 din takse. Da bi pa v prihodnji turistični sezoni dotok turistov, zlasti tujih, narasel, so po hotelih .znižali cene. CESTE JE TREBA IZBOLJŠATI Znano je, da so jugoslovanske ceste, razen glavnih žil kot so Gorica, - Postojna - Ljubljana; Ljubi jame - Zagreb - Beograd in drugih, v zelo kritičnem stanju. Promet se pa iz leta v leto več?. Skrajni čas bi bil, da bi tudi ostalo cestno omrežje čimprej modemiziarli! RAZBREMENITEV REŠKE LUKE Skozi reško luko potuje tranzitno vedno več blaga, zlasti iz Avstrije in Ogrske. Sedaj proučujejo načine, po katerih bi reško luko razbremenili. Moderniziranje luke pa ne poteka gladko, zato bodo nekaj blaga, ki bi moralo skozi Reko. preusmerili v Split, Šibenik in Koper. NEUSTREZNI LOKALI Po vsej Jugoslaviji so javni lokali zelo pomanjkljivo opremljeni. Higienske naprave so nesodobne, lokali so pretesni in neurejeni. To je čisto razumljivo. Nihče se .ne bo potrudil, da. bi olepšal prostore, ki niso njegova last. Ce bi bil sem gospodar lokala, v katerem je zaposlen, bi se tudi aan-mai, da je vse v redu. Tako pa ivvtopajo * gosti kot policija z državljani! »LIPOVA VEJICA« JE ZNAK DEMO KRATICNIH, SVOBODOLJUBNIH. NEKOMUNISTIČNIH SLOVENCEV! POD TEM ZNAKOM SO SE ZE PRED POLSTOLETJEM BORILI NASI PREDNIKI ZA DOSEGO ČLOVEČANSKIH PRAVIC.' POD ISTIM ZNAKOM NASTOPAMO KAiNIDIDATI LISTE Z LIPOVO VEJICO ■NA TEH OBČINSKIH IN PROVINCIALNIH VOLITVAH IZA OHRANITEV IZROČILA NASJH PREDNIKOV IN ZA ZBOLJŠANJE NAŠIH ŽIVLJENJSKIH RAiZMER' Faofaoijtoo opozorilo “ " Tajnik demokršeanske stranke, Fanfa-ni, je y volilnem govoru, ki ga je imel v Gorici v nedeljo 25. t. m. opozoril vodjo italijanskih socialistov, Nennija, takole: »Ce Nenni misli odpreti na levo, mora najprej zajamčiti, da se istočasno odprejo grobovi, kamor se pokopuje svoboda.« Novi urnih zdravniške ambulanti Bolniška 'blagajna (Istituto Naz. per 1 Assicurazione cont.ro le Malattie) iz Gorice sporoča 'zaverovancem iz krajev: Gornji itn Dolnji Cotiči, Devetaki, Gabri-je, Peč, Rubije, Sovodnje, Skrije, Vrh sv Mihaela, Trieste (od železniškega prehodu naprej proiti Trstu) in iZa.ra, da bo Zdravnik dr. Belli od 3- decembra 1956 sprejemal v ambulanti št. 5, ulica Leopardi št. 6 v Gorici vsak dan ob delavnikih od 10.30 do 12.30 ure. Vstop v ambu lanbo bo le do 12. ure. Služba večernih pregledov ostane nespremenjena, vsako sredo od 5. do 6. ure popoldne. MKMARSKfi l NlC€SARS£WIWMi tflOrsflR HE SLIŠIM ! MlČ£WR*4f Rfclr/i l proti madžarski influenci! vsakogar, ki bi canss kavarnarju g. Bratušu ponovil svojo privrženost, upravičeno smatrala ne samo za >ubežnika demokratičnih zamisli, pač pa tudi za obože valca mučiteljev poljskega in madžarskt-ga, naroda, nasprotnika ogromne več tat trpečih žena in otrok, starčkov in stark, idealne mladine, ki ne poizna polnih korit. Ce bi jih namreč poznala, ne bi v snegu in- mrazu iskaja zavetja ob-’rezgetanju strojnic v mrzli tujini. Ti premra-ženi otroci so, gospod Bratuš, danes neprimerno več vredni kot na milijone problematičnih umetnikov in umetnic. To so, gospod Bratuš, danes prvenstvena, načelna in življenjska vprašanja vs?-ga svei'0, komunističnega in svobodnega. Kdor ta vprašanja danes prezira, jih o-mslovažuje ali prikrive z drugimi gotovo tudi nujnimi, vendar v tem irejiutku ne tako perečimi vprašanji, ravna v zmoti a!i ra v slabi veri. Živimo, gospod Bratuš, v zgodovinskih dneh, in ti terjajo od vsakogar prevzem zgodovinskih odgovornosti. V teh odgovornostih Vas puščamo g. Bratuš, osamljenega. Resnično neodvisni volivci Brezplačna živinozdravniška pomoč Goriško županstvo poziva vse tiste, k! imajo pravico na brezplačno živinozdrav-jiiško pomoč, naj vložijo prošnjo na navadnem papirju na »Municipio di Gori-zia - Ufficio Protocollo« najkasneje do Ifi. decembra 1956. Prošnji naj priložijo sle-dfče dokumente: 1) Potrdilo, da niso posestniki nepremičnin in da nimajo v najemu ali v po- • lovinarstvu več kot 75 erov, upoštev&.oč družinsko stanje. To potrdilo lahko nadomešča izjava Združenja, v katerem je prosilec vpisan. Za tiste pa, ki niso vpisani, je potreben notarski akt, izstavljen pri županstvu; 2) Družinski list, ki ga izda Anagraf-6ki urad; 3) Potrdilo davčne, uprave o vpisu prosilca v davčnem seiznamu in višine letnega davka ali potrdilo, da prosilec ni vpisan v davčni seznam. V prošnji morajo .biti navedeni osebni podatki, število in vrsta živine, ki jo prosilec poseduje. Pravico na brezplačno nego imajo: a) posestniki ne več kot 6 glav goveje živine, ki so oproščeni davka na podlagi obstoječih zakonov; b) posestniki enega prašiča za domačo porabo; c) posestniki ene glave goveje živine, enega konje, osla ali mezga, ki služi za domače potrebe. Reja in vzdrževanje zgoraj omenjene živine ne sme biti v namen industrijske ali trgovske svrhe. Posebna, za to določena komisija bo odločala o sprejemu odnosno zavrnitvi predloženih prošenj. Prosilci, katerim bi bila prošnja zavrnjena, imajo možnost prizive v roku 30 dni na občinski svet, ki bo prošnje dokončno sprejel ali zavrnil. Tistim pa, ki bodo prošnje takoj ugodene, bo občinski urad izdal izkaznice o vpisu. v. seznamu di bodo veljavne za eno ‘leto. Sodobna premišljevanja Dne 1. septembra 1939, na dan, ko je Hitler svoje tolpe nagnal na osamljeno Poljsko, je pred berlinskim parlamentom spuščal enega iamjd svojih proslulih govorov: »Angliji sem stalno ponujal prijateljsko i:i po pot rabi tudi tesno sodelovanje. Ljubezni pa ni mogoče ponujati amo z ene »vrani, potrebna je protil.u-l*ezea.« Medtem ko se sovjetskih tankovskih verig drži še blato in ostanki krvi in se v podložniške države vsipajo sovjetske čete, je Bulganin izročil zahodnim državam in Indiji novo ponudbo o razorožitvi in uničenju atomskega orožja. To se je zgodilo istega dne, kso so v Sovjetiji razstrelili novo vodikovo bombo. Bulganino-va nota pripoveduje o zlatih časih, ko na svet« ne bo več armad, pač pa komaj nekaj policijskih oddelkov za vzdrževanje reda. To mirovno popevko ipa je Bulganin — verjetno že zaradi razvade — pospremil s temnimi grožnjami: »Odkrito lahko rečemo«, pravi Bulganin, »da se je v tem ■trenutku razvila v Zahodni Evropi stra-legična situacija, ki prinaša sovjetskim armadam še večje prednosti kot ob koncu druige svetovne vojne!« In dalje: »Ce bi bila Sovjetija napadalna, bi lahko nastopila proti vojski Atlantskega pakta in uresničila svoje vojaške cilje tudi bre^ uporabe modernega atomskega in raketnega orožja.« Mnogi bistveni nauki Karla Marxa so se že davno izkazali kot popolnoma zgrešeni. Tako n. pr. .zatrjevanja, da mora v kapitalističnem svetu delavstvo postopoma obuboževati in da tako stanje ustvarja napetosti, ki vodijo do odločilnih revolucionarnih situacij. Na Madžarskem S? je zgodilo prav nasprotno. Kateri komunistični poklicni oznanjevalec tol po madžarskih dogodkih lahko še zanika'., da ne nastajajo pod komun -stičnimi vladavinami revolucije, ki jih Marx vendar ni predvideval, oziroma jih je načelno celo izključeval. Tudi najvaž n-ejša predpostavka, na kateri sloni ko-munistčni na.uk, da so namreč delavci v stalnem nasprotju iz ostalimi razredi v lastni državi, zato pa povezani z vsemi ostalimi delavci sveta, je postala enkrat za vselej hudo pohabljena, odkar so sovjetski delavci in kmetje naperili svoje topove na madžarske delavce in kmete. T< topove pa so Sovjeti izdelali iz »akumuliranih nadvrednosti«, ki so jih pokradli 'z delavskih žepov. •Se važnejše kot vse to pa je dejstvo, da se je na Madžarskem posrečilo pripeljati osnovno predpostavko komunističnega nauka v popolni nesmisel, namreč dogmo o predn<*sti materije nad duhom Tam daleč na Madžarskem se je namreč zkazalo, da čedalje naraščajoča izpopolnitev instrumentov sile Ln moči, pa naj se ti instrumenti imenujejo že tajna policija, tanki ali topovi, ne vodi nujno k še hujšemu z.»sužnjevanju človeka, pač pa naaprotno, da je tu neko stičišče, ob katerem končno dah nadvlada materijo; da jo splošna stavka učinkovitejša od najmodernejšega orožja; da en sam tank, katerega proizvodnja stane morda več k 1 je stala neko5 oborožitev celega polka lahko onesposobi trinajstletni šolarček v Irenuitku, ko duh svobode zajame ves n:.-rod. McGum, dopisnik lista »New York Herald Tribune«, ki je preživel 14 dni v Budimpešti med revolucijo in je pred dnevi dospel y Avstrijo, pripoveduje, da so Sovjeti na Madžarskem napadli mad žarski narod skupno s 1100 tanki po 30 ton, s 3300 tanki po 20 ton in s 1200 tanki po 10 -ton. To je točno oklepna sila, s katero je Hitler 1. 1940 porazil Francijo. Kdaj bo madžarski narod zmago svojega duha tudi užival, tega danes gotovo ne moremo napovedati. Gotovo pa je eno - in .tega naš: koraunsti ne smsjo peza,-biti — po budimpeštanskin dogodkih sve‘ ne bo več takšen, kakršen je bil pred temi dogodki. "Duh je zmagal nad barbarstvom, in to se doslej Je ni pripetilo.niti pod Mussolinijem in Hitlerjem i® niti ped Stalinom. Milovan Djilas je pred svojo aretacijo napisal v ameriškem tedniku »New Leader«: »Rane, ki jih je madžar- ska revolucija prizadejala komunizmu, se ne bodo nikoli več zacelile« — to je konec dosedanjega komunizma. Dogodke tako elementarne narave, tako dramatičnega dela človeške zgodovine ni mogoče tolmačiti navadnemu zemljanu, te dogodke to tolmačila, bodočnost. Vsekakor pa smo prešli križišče idej in zsmisli. Ce je zmagal duh nad materijo, je gotovo, da je zm rala tudi dobrota nai hudobijo — in čc se je to res zgodilo, je človeštvo napravilo orjaški korak naprej. K MGAMV/C Končno resnične besede KREMELJSKA OLIMPIADA KOMUNISTIČNIH KOMOLČARJEV S.noči je imela tržaška gospodarska konzulta svojo izredno sejo. Predsednik 'Trgovske 'zbornice, prof. Luzzatto Fegiz, je imel obsežen govor in je poudaril, da se- je gospodarska konzulta sestala .zato, da se razčistijo odnosi med Rimom in krajevnimi faktorji. Očitke, ki jih je podal predsednik zbornice do rimskih oblasti, sc težki, vendar povsem' resnični in stvarni. Poudaril je, kako rimska oblast še danes, po dveh letih prevzema uprave nad TO, nima nobenega načrta rza izvedbo tistih ukrepov, ki bi dvignili in okrepili tržaško gospodarstvo, čeprav obstajajo konkretni pogoji, da bi taki ukrepi lahko privedli do ugodnih rezultatov. Obstoja v Rimu Urad in odbor podtajnikov — je izjavil prof. Luzzatto Fegiz — postavljenih zato, da proučijo tržaško gospodarsko stanje in stavijo konkretne predloge vladnim organom; vendar izigle-da, da si v tem uradu preveč ne belijo glav s tern vprašanjem, če niso v več kot dveh letih pripravili niti osnutka za načrt. Stiki med tukajšnjimi gospodarskimi predstavniki z Rimom so vedno bolj težki in redki. Nihče nas ne .posluša in očitno smo smatram za nepomembne, ker v dveh letih ni bilo ene.ga samega sestanka ministrskega sveta, ki bi .bil posvečen iz-. ključno nam, izato da bi se rešilo vprašanje, ki ni nič manj važno od meteoroloških katastrof, k od časa do časa ganejo javno mnenje. Predsednik je nadalje pojasnil, zakaj je prišlo do sklicanja izredne seje gospodarske konzulte. 2e v začetku septembra letos so tukajšnji predstavniki najvažnejših gospodarskih združenj zaprosili za sestanek z ministrskim predsednikom, da ■bi z njim razgovarjali o izredno težkem gospodarskem položaju in skupno našli primerno rešitev. Kasneje, ker ni bilo i.7 Rima ncbeneiga odgovoar, so večkrat poslali pisma, brzojave in osebne interven-I cije. Toda po dveh in pol mesecih ni še Vladni komisar na tržaški občini Zakon št. 703, ki je stopil onstran Timave v veljavo že pred nekaj leti, je bil avgusta 't. 1. od generalnega komisar.a raztegnjen tudi na Tržaško ozemlje. Ta zakon uvaja nove davke ali zvišuje ze obstoječe stare občinske davke, da se dvignejo davčni dohodki zlasti pasivnih občin ,ki žive od državnih podpor. V okrilju tega zakona je tržaški občinski svet že spre men’1 in zvišal družinski davek v kategorijah, višjih dohodkov. Ali za tem jc prišlo na vrsto zvišanje užitmne '.ja ?<. obdavčene predmete in na nekatere predmete, kot oljčno olje, ki je bilo dosle. užitnine prosto. Nove davščine iz užitni-ne bi bile moraile dati občini 370 milijonov več užitni riški h dohodkov kot dosle . Nasproti ogromnemu občinskemu primanjkljaju je to kaplja v golido. Novo breme bi bilo zajelo vse prebivalstvo brez razlike, ker gre pač za užitnino, zato je bil tržaški občinski svet nasproti novim davkom slabo razpoložen. Občinski odbor je s tem računal in je zato v svojem predlogu za odobritev novih bremen znižal to davčno breme od 370 milijonov na 240 milijonov s tem, da je dklonil (zvišanje užitnine na vino in novo užitnino na oljčno olje. Toda pri vsem tem je večina mestnega sveta v oktobru sklenila, da se o »novih bremenih ne glasuje in da se skuša generalnega komisarja prepričati, da prekliče svoj odlok, s katerim je avgusta raztegnil zakon št. 703 na naše ozemlje. Zgoniške partijske skrbi Tudi naši zgoniški partijci so se »lotili resne analize položaja«, kakor so jim to ukazali v Trstu. Glavna »analiza položaja« ostaja zaenkrat opletanje s psovkami, ki spadajo na čisto drugačne križe kakor pa so »■nekateri elementi, splošno nepriljubljeni in znani kot sejalci klevet in obrekovanj«. Tako analizo so v zadnjem »Deliu« iztisnili v tej hudi, prehudi suši zgoniški poklicni partijci. To sortiranje vaščanov naj opravljajo če je že potrebno, drugi poklicanci, V Zgoniku pa kozlov ne postavljamo za poljske čuvaje, Fo je en*. Razumemo, da so se mnogi naši in sosedni vaščani streznili po vsem tem. kar so je zgodilo na Poljskem in na Madžarskem in kar je poglavar tržaških komunistov ocenil za plemenito delo. Kdo tudi ne bi spregledal? Vsak pošten človek, ki 'nosi v srcu in duši še trohico pravič nosti in dobre volje. Vemo, da mnogim še strah .pretresa kosti, saj še ni tako d<">',-go, ko smo po Krasu preživljali madža.r ske dni. Mnogi pa se tudi sprašujejo, ali mi že skrajni čas, da pridejo na dan zadeve in zadevice iz preteklosti.... .Poklicnim partijcem letošnja jesen ne obeta bogate letine. S pohajkovanjem in in kilometra žarni gre h koncu. Treba se bo lotiti poštenega dela, to pa mnogim pohajače.m ne diši. Ali se 'bo treba privaditi, sprva resda težko gre.... ■Na drugi strani pa poskušajo komunistični profesionalci reševati svoje kariere z odkrivanjem pogrešk voditeljev, z likvidacijo dogmatizma, kakor se izraža u-čeni kuli pri »Delu«, s spoštovanjem so ciatistične zakonitosti, proti samovolji in za spoštovanje človeške osebnosti. Sedaj se torej borijo komunistični šolarčki prav M vse tisto, kar so nam osem let ozna- njevali, da se dogaja v deželah ljudskih demokracij. O vseh teh nezakonitostih, o vseh teh 'zločinih nad človeštvom je demokratični tisk stalno in nenehno poročal, »Delo« pa je vse to označevalo V.~t klevete in propagando kapitalističnih imperialistov. Vise to, kar ti ljudje sedaj ubogi delavski gmajni servirajo kot sjx>korništvo, vse to je ena sama potegavščina. Kako so se Stalinovi dediči spreobrnili, nam pričajo poljske in madžarske žrtve. Komunisti so 'izvrstni igralci, igralci vlog naši 1 ja, prepotence. pa tudi igralci cmerika-vosti; značajneži, da nikoli takih.... Vse to pa ne bo zalego, komunistična strahovlade zahaja. Zgodovina j h bo neizprosno likvidirala, kot je likvidirala fašiste in naciste — in tega se premnoigi že zavedajo. Pametni že pridno skačejo s komunistične kariole tudi na našern koncu. Generalni komisar je sprejel odposlanstvo občinskega sveta 7. novembra, toda je izjavil, da svojega odloka ne more preklicati z opazko, da bi moral poslati na občino komisarja, da izvede povišanje u žitnine, če bi občinski svet še nadalje vztrajal na tem. da za nova bremena ne glasuje sli da jih-odkloni. Na seji 20. novembra je bil zopet predlog občinskega' odbora, da se izglasujejo nova bremina v višini 240 milijonov namesto 370, kot bi jih morala občina po zakor.u št. 703 iilibžlti. Za ta predi'.'4 So se .zavzemale stranke, ki tvorijo občinski odbor, demokristjani, socialdemokrati in republikanci, pridružil «e jim je še Nen-nijev socialist Teiner. Geslo teh strank je bilo: treba je glasovati za predlog cM. odbora, kajti če zanj ne glasujemo, pride komisar in on bo naložil vseh 370 mil -jonov bremena namesto 240 milijonov, ki jih predlaga odbor. Večina mestnega sveta je bila pr- ti vsakemu takojšnjemu .zvišanju uiitnine. To stališče je zavzela kot protest proti gospodarski politiki, ki jo Rim vodi glede Trsta, češ da prihajajo od ta.m same lere besede brez dejanj. Govorniki so trdili.