CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJN9STVA CELJSKEGA OKNAJA OBA ZBORA OLO CELJE sprejela družbeni plan in proračun NA SKUPNI SEJI SO BILI NAVZOCi TUDI LJUDSKI POSLANCI FRANC LESKOŠEK, VIKTOR AVBELJ IN MI CA SLANDROVA. — ŽIVAHNA RAZ- PRAVA O ZNIŽANJU STROŠKOV PRI GRADNJAH Z BOLJŠO ORGANI- ZACIJO DELA IN O DELITVI SREDSTEV ZA SAMOSTOJNO RAZPOLA- GANJE MED PODJETJI IN OKRAJEM. Pretekli petek sta okrajni zbor in zbor proizvajalcev OLO Celje na skup- ni seji razpravljala o okrajnem druž- benem planu in proračunu za 1957. leto ter ga po daljši razpravi tudi spre- jela. Na seji so bili tudi zvezni in re- publiški poslanci s področja celjskega okraja, med njimi tudi tov. Franc Leskošek, Viktor Avbelj, Miea Šlan- diova in Franc Siononič. Uvodoma je predsednik okraja tov. Riko Jerman nakazal osnovne značil- nosti letošnjega družbenega plana. Razprava v začetku ni bila zelo živah- na, verjetno zaradi tega, ker so odbor- niki o planu že prej razpravljali v raz- nih komisijah. Mnogi pa so se prijavili k besedi, ko so obravnavali poglavje o gradbeništvu. Zavzemali so se za večjo kooperacijo med gradbenimi pod- jetji in tipizacijo raznih storitev, za boljšo organizacijo dela na gradbiščih, kar bi pocenilo gradbene stroške, za dosledno sp>oštovanje zazidalnih okoli- šev, hkrati pa so kritizirali prepočasno in predrago izdelavo gradbenih in ur- banističnih načrtov. Najbolj živa je bila razprava o de- litvi sredstev za samostojno razpolaga- nje med podjetji in okrajem. Odborni- ki se niso mogli zediniti, koliko teh sredstev naj bi ostalo podjetjem. Osnu- tek plana je namreč predvideval, da ostane podjetjem 35 odst. sklada za samostojno razpolaganje, 27 podjetjem, ki so v težavnejšem položaju, pa je osnutek določil 40 odst. sredstev za samostojno razpolaganje. Odborniki zbora proizvajalcev so se zavzemali, da bi naj vsem podjetjem ostalo 40 odst. sredstev za samostojno razpolaganje, češ da so ta sredstva že tako majhna in ne zadostujejo niti za najnujnejše potrebe. Po daljši razpravi se je uve- ljavila misel, da so sredstva, ki ostane- jo podjetjem zares minimalna, vendar so se na kraju zedinili za predlog v osnutku, saj bi v nasprotnem primeru bilo ogroženo pravilno izvajanje druž- benega plana in proračuna. Po razpravi so sprejeli družbeni plan in proračun z nekaterimi manjšimi spremembami in dopolnitvami v pro- računskih E>ostavkah. ŠE NEKAJ VAŽNIH ŠTEVILK Kaikor predvideva družbeni plan bo letos znašal okrajni investicijski sklad 377 milijonov din, ki bo služil za kre- ditiranje nekaterih manjših ' gospodar- skih investicij in rekonstrukcij. Iz teiga sklada bo najeto tudi pHDisajilo v višini 100 milijonov din za negospodarske in- vesticije. Gozdni investicijski sklad bo znašal nekaj nad 141 milijonov din, sredstva občinskih investicijskih skla- dov pa nekaj nad 203 milijonov din. Stanovanjski sklad bo znašal 712,8 mi- lijonov din, kmetijske zadruge pa bodo razpolagale z lastnimi investicijskimi skladi v višini 222 milijonov dinarjev. Prometni davek od vina in žganja bo okraj v celoti odstopil občinam, ravno tako prometni davek od zasebnikov, razen v žalski občini, kjer bo okraj udeležen na 70 odst. prometnem davku od zasebnikov. Po odbitku deleža re- publiki ter vplačilu obveznih prispev- kov po zveznih predpisih bo okrajni odbor deležen na dohodnini le v celjski občini z 20%, mozirski s 70%, konjiški s 25%, vranski s 70% in žalski s 70%. Vse ostale občine Pa bodo z dohodnino same razpolagale. Enako bodo razpo- lagale tudi z dohodnino od samostojnih poklicev, razen žalske občine, kjer bo udeležen okraj s 70%. Letos bo imel celjski okraj na raz- polago 626,6 milijonov din za finansi- ranje proračunskih izdatkov. Nekatere občine bodo dobile od oiliraja 52,3 mi- lijonov dotacij za kritje svojih prora- čunov, in sicer Kozje 14, Laško 2, Rog. Slatina 10, Šentjur 4,3 in Vojnik 22 mi- lijonov din. Administrativni proračun okraja bo znašal 548 milijonov din. razliko 28 milijonov din pa bo okraj uporabil za negospvodarske investicije. Okrajni kmetijski sklad bo znašal 44 milijonov din, cestni 27 milijonov, gozdni 362 milijonov in gasilski 20,7 mi- lijonov din. Družbeni proizvod bo znašal nekaj nad 26 milijard ter bo za 10% večji v primerjavi z lanskim letom, narodni dohodek pa nekaj nad 23 milijard din ter bo ravno tako 10% večji kot lani. Sklad za plače v gospodarstvu bo zna- šal nekaj nad 4 milijarde, presežek dela ali dobiček pa 18,9 milijarde din. Družbeni proizvod na prebivalca bo znašal 134 tisoč din ter bo za 9% večji kot lani, narodni dohodek na prebival- ca pa 117 tisoč din ali 7% več kot lani. Prišla ho pomlad zelena... Da bo trava lepa in sočna, ji je treba pomagati. Umen gospodar ne varčuje z gnojili, da bo imel poln kozolec krme za dolgo zimo in za krmljenje sproti... OBČNI ZBOR OKRAJNE OBRTNE ZBORNICE Obrtništvo mora ujeti korak Z vsemi panogami gospodarskega napredka ZA PROGRESIVNEJSO ODMERO DRUŽBENEGA PRISPEVKA. — VEC PO- GOJEV ZA RAZVOJ USLU2NOSTNIH OBRTNIH OBRATOV. — TUDI V OBRTNIŠTVU SO POTREBNE INVESTICIJE. V nedeljo je bil v prostorih hotela »Savinja« redni letni občni zbor Okraj- ne obrtne zbornice, katerega so se poleg delegatov udeležili tudi vidni oblastveni in politični funkcionarji. V poročilih so na občnem zboru po- drobneje obravnavali važna vprašanja, ki so že tolikokrat izpopolnjevala dnev- ne rede na sejah svetov, okrajnega in občinskih ljudskih odborov. Zato teh splošno znanih dejstev ne bomo po- navljali, saj smo o njih že pisali. Po- ročila so bila podkrepljena z vrsto analiz, ki samo podčrtujejo dejstvo, da je v našem okraju obrtništvo polno kontrastov in nesorazmerij, kar je znak, da smo na razvoj te panoge gospodar- stva premalo pozorni. V obrtništvu sre- čujejo vse probleme, od odmiranja ne- katerih zvrsti, preko pomanjkanja ka- drov skoraj v vseh zvrsteh obrti, pa do preraščanja obrtnih obratov v in- dustrijsko proizvodnjo. Medtem ko so kadri glavni problem, hkrati prav ti ljudje bežijo ali pa še nadalje vztra- jajo izven obrtne dejavnosti po drugih službah. Vzroki za to so različni, zelo pogosto pa nepravilno tretiranje obrt- nikov bodisi na ekonomski, pa mesto- ma tudi na čisto politično-družbeni podlagi. Na občnem zboru so veliko govorili o tem, da je treba končno dati obrt- ništvu možnost enakovrednega razvoja z ostalimi panogami gospodarstva. Obrt, zlasti tista, ki se bavi izključno z uslu- gami, lahko bremeni ali pa olajšuje življenjske pogoje delovnih ljudi. Ce so nekatere panoge obrti zaracji speci- fičnih pogojev prerasle v monopolizem in če so hkrati druge spet popolnoma odmrle, je to v škodo skupnosti. Prav zaradi tega je bilo veliko besed o po- trebi večjega razumevanja do obrtni- štva, ki je bilo doslej še najmanj de-* ležno pomoči skupnosti. Sredstva, s ka- terimi obrtni obrati razpolagajo, so zelo ozko odmerjena, o investicijah v obrtništvo pa skoraj ne moremo go- voriti. Delegati zbora, tako iz socialističnega kot iz privatnega sektorja so poudar- jali potrebo večjih investicij v obrti. Tudi osnovna sredstva so večjidel pri- mitivna, zastarela in izrabljena. Od teh pogojev je vedno odvisna cena storitev in kvaliteta. Ce v vseh panogah gospo- darstva težimo k modernizaciji in iz- boljšanju, ne more biti izvzeta obrt. Na občnem zboru so ugotovili, da je treba razširiti območje obrtne dejav- nosti, z izobrazbo kadrov pa izboljšati kvaliteto. Pomanjkanje kadrov ne po- meni, da nam manjka ljudi. Število mladih ljudi, ki so pred zadrego, kaj bodo delali, je veliko. Verjetno manjka tu predvsem organizacija in sodelova- nje, pa tudi materialni pogoji dosti-, krat niso izvzeti kot vzrok. Neživljenjsko obravnavanje odmere družbenega prispevka iz obrti je tudi eden od vzrokov slabega razvoja v preteklosti. Delegati so se popolnoma strinjali, da je treba v bodoče bolj življenjsko gledati na probleme posa- meznih obrtnih zvrsti. Predvsem je tre- ba upoštevati razliko med uslužnost- nimi obrati in proizvodno obrtjo. Pred- videna pavšalizacija za večino obrtnih obratov v vseh sektorjih bo tudi ugod- no vplivala na vse to. Po novem naj bi ostali nepavšalizirani veliki obrtni obrati, ki pa jih v okraju ni ravno mnogo. Obrtniki naj bi v bodoče imeli večjo možnost za investiranje, izdatki za to pa naj bi se upoštevali pri od- meri. Razpravljali so tudi o socialnem za- varovanju privatnih obrtnikov. V bo- doče bodo obrtniki zavarovani na osno- vi stvarnega prispevka in ne na osnovi minimuma dohodkov. Govorili so tudi o potrebi ustanovitve obrtnih nabavnih zadrug, ki jih po nekajkratnih poiz- kusih še niso uspeli ustanoviti. Raz- pravljali so tudi o lastništvu Obrtnega doma, ki je last Stanovanjske skupno- sti, kar po njihovem ni prav. V razpravi so delegati dobili na mno- ga vprašanja in nejasnosti pojasnila tudi od predstavnikov oblasti, predvsem pa so lahko ugotovili, da je naša skup- nost pripravljena nuditi pomoč pri raz- voju obrti, kakor je bila v preteklo- sti, toda iz objektivnih razlogov, pred- vsem pa zaradi še težavnejših nalog na drugih področjih gospodarstva, so dostikrat ostali bolj pri dobri volji in brez potrebnih sredstev za konkretno pomoč. Š^ntiur bo praznoval v nedeljo bodo Šentjurčani že tretjič praznovali svoj krajevni praznik. S praznovanjem bodo začeli že v soboto zvečer, kjer bo v dvorani Zadružnega doma svečana akademija z govorom, pevskimi točkami, branjem partizan- skih odlomkov in deklamacijami. Po okoliških hribih bodo ta večer zagoreli kresovi, oznanjajoč praznik šentjur- skega prebivalstva. V nedeljo bo po jutranji budnici spo- minska svečanost pred spomenikom padlih borcev, ob 10. uri pa odkritje spominske plošče nad Novakovo doma- čijo, kjer se je leta 1941 zbrala prva Celjska četa. spomenik padlim borcem v Šentjurju Vse to pripravlja Zveza borcev Sent- jjV''. medtem ko bo komite LMS orga- ^irai spominsko svečanost pred spo- ^nikom Cvetke Jerinove in Dušana ""^na na Resevni. Hišni sveti morajo biti štedljivi gospodarji v smislu uredbe o ■družbenem uprav- ljanju stanovanjskih hiš bi morali biti hišni sveti dejanski gospodarji v hiši, stanovanjska uprava pa le nadzorni organ. Hišni sveti v našem mestu pa se v veliki večini tega ne zavedajo in so usmerili svojo politiko največ na vsakovrstna naročila, stanovanjska uprava pa naj bi skrbela za denarna sredstva. Prav bi bilo, da bi hišni sveti tudi sami skrbeli za potrebna finančna sredstva za večja popravila. KREDITI POD IZREDNO UGODNIMI POGOJI Preteklo leto je bilo za popravila- stanovanjskih hiš v kreditnem skladu na razpolago 20 milijonov dinarjev, iz- koriščenih pa je bilo samo poldrug mi- lijon. Zgleda, da so se hišni sveti bra- nili najemati kredite, zanašajoč se na dotacije in posojila Stanovanjske skup- nosti. Letos se bodo krediti iz stano- vanjskega sklada dajali na izredno dol- go dobo (tudi do 50 let), zato so na nedavni letni skupščini Stanovanjske skupnosti predlagali, da bi se hišni sveti v bodoče bolj posluževali teh ugodnosti. Tudi hiše, ki imajo poslov- ne prostore, se ne bodo smele zanašati na dotacije s strani Stanovanjske skup- nosti, ampak bodo morale prav tako najemati posojila iz kreditnega sklada. Na ta način bodo hišni sveti nekako prisiljeni, da bodo smotrneje uporab- ljali razpoložljiva sredstva in jih ne bodo trošili v nepotrebri,e namene, kot so bili pogosti primeri. Znano je, da je hišni svet neke večje hiše v Celju (ki je imel prekoračene upravne stroške že za 100.000 din) nabavil v bre- me sredstev hiše zaboje za smeti, ka- tere bi nedvomno morale plačati stran- ke same, kot je praksa v vseh hišah. Zopet drugi blok je nabavil za pri- bližno 20.000 din okenskih šip, ne da bi zahteval od najemnikov, da bi razbite šipe sami plačali. (Nadaljevanje na 2. strani) USTANOVNA SKUPŠČINA Zveze komunalnih bank Slovenije v Celju Preteklo soboto je bila v Celju skup- ščina Zveze komunalnih bank Slove- nije, katere so se udeležili delegati vseh komunalnih bank naše republike. Od ustanovitve komunalnih bank v vseh okrajnih središčih v Sloveniji se je kazala potreba po nekakem združe- nju, ki naj predstavlja te denarne za- vode pri republiških organih, hkrati pa bi vsklajevala vrsto nalog za čim boljšo organizacijo njihovega dela. Ze kmalu po ustanovitvi komunalnih bank v Sloveniji so bili prvi skupni sestan- ki, katerih so se udeležili tudi pred- stavniki z okrajev. Da pa bi tem po- svetovanjem dali konkretno organiza- cijsko obliko, so sklenili ustanoviti Zvezo, katere ustanovna skupščina je bila pred dnevi v Celju. Zveza komunalnih bank nima nobe- nih operativnih nalog. Statut in po- slovnik zveze določa samo tiste vrste dela za Zvezo, kot so povezava z re- publiškimi organi, skrb za razne uprav- ne naloge in za izpopolnjevanje banč- ne organizacije, tehnike bančnega po- slovanja in izpopolnjevanje kadrov. Na skupščini, katere so se udeležili tudi celjski oblastveni in politični pred- stavniki, so sprejeli statut Zveze in njen poslovnik, istočasno pa so izvolili predsedstvo. TARIFNI PRAVILNIKI NAJBOLJŠI TAM, KJER JE BILA giROKA RAZPRAVA Od 8 večjih ipodjetij na področju konjiške občine imajo 3 podjetja ta- rifne pravilnike v celoti potrjene (to- varna usnja Konus, Opekama Loče in Trgovski dom). Okrajna komisija za plače je že pregledala tudi pravilnik Tovarne kovanega orodja v Vitanju. Po dosedanjem pregledu so tarifne pra- vilnike na.ibolje izdelali tam, kjer je bila dovolj široka razprava in kjer so pri tem sodelovali vsi člani kolektiva. Napake, ki so se tu in tam pojavile, so bile večji del na račun naglice ter ne- popolnih izračunov. Nekoliko bolj p>o- časi sestavljajo tarifne pravilnike v manjših obrtnih in drugih ix>djetjih, čeravno je delo tu mnogo lažje. STRAN 2 15. MARCA — Stev. 10 POGLED PO SVETU Naj namesto glavnih značilnosti v do- gajanjih preteklega tedna naštejemo vekaj vidnejših dogodkov. Za dobrih šest mesecev so se zaprla vrata Gene- ralne skupščine OZN. Dag Hammar- skjold je ob koncu zasedanja sicer z zadoščenjem povedal, da se je končalo v mirnejšem ozračju, kakor se je zače- lo. Vendar OZN ne bi smela biti samo bolj ali manj uspešna pomirjevalka ali celo samo debaterka, marveč gradite- ljica tiste boljSe svetovne človeške skupnosti, v kateri bi bila mirna koek- sistenca zajamčena. Nemo iudex in pro- pria causa, so rekli že v davnih časih, čeprav takrat ni bilo govora o zavest- nem vodstvu človeške družbe. Nobeden nc more soditi v lastni zadevi! Slej ko prej je toliko zapletov in vozlov na svetu, da je potrebna ugledna in pri- znana mednarodna organizacija, ki bo imela ne samo besedo o stvareh, mar- več tudi moč, da svojo sodbo uveljavi. Pri Izraelu je torej šlo, čeprav težko. Izraelci so odšli iz Gaze z zahtevo, da egiptovska vojska ne stopi na to pod- ročje. Angleži so si pridržali prosto akcijo na Srednjem vzhodu. Na Cipru ne pristanejo na nobeno spremembo, preden EOKA ne položi orožja. Drugačno politiko imajo v Afriki, kjer se je v okviru Britanske skupnosti narodov osamosvojila Gana, nekdanja angleška Zlata obala. Bila je 90 let pod angleško kolonialno upravo in so iz nje odpeljali od leta 1800 nad 2,000.000 sužnjev. Kvame Nkrumah se imenuje Afričan, fci Je zadnjih deuet let vodil osvobodilno gibanje. Nekateri imenu- jejo osvoboditev Gane uvod v afriško revolucijo, drugi pa gledajo na to kot na razumno, praktično in realno an- gleško politiko, ki na raznih krajih sveta privzema razmeroma mnogo bolj elastično obliko kakor francoska. Pa tudi tu je vedno več ljudi, ki menijo, da se bo morala Evropa z Afriko po- botati in z njo sodelovati. Afrika je bogata s surovinami in neizčrpana. Pot za novo »razumno« politiko z Afriko kaže brez »sramu« Amerika, ki je že sklenila, da bo leta 1958 povabila v ZDA vse šefe afriških držav. Med tem ko socialist Lacoste prepričuje francosko vlado, da je potrebna nova ofenziva na alžirske upornike, ki so po njegovem izgubili že dve tretjini svo- jega štaba, se Amerikanci za zeleno mizo z Afričani pogovarjajo o gospo- darskem sodelovanju. Kaj prinašajo sestanki velikih? Mol- let-Macmillan, Macmillan - Eisenhower, Diilles-Brentano! Kaj bistveno novega ni slišati. Na vse pritiska kakor inora blokovska paraliza, ki hromi človeku korak k edino pametnemu cilju, k mir- nemu sožitju. Besede so sicer lepe, •ozadje razgovorov pa je ožarjeno z or- jaškimi eksplozijami atomskih bomb, ki jih čutijo prebivalci zemlje na več 1000 milj na okrog, na priliko, nazadnje na Marshallskih otokih. Angleži so se spo- razumeli z Nemci glede vzdrževanja angleške vojske v Zahodni Nemčiji in dobili od Nemcev blizu 600 milijonov mark za leto 1956. Istočasno pa ame- riški kapital dere v Nemčijo, da bi z njenimi, po nemško vztrajnimi gospo- darstveniki osvajal predvsem vzhodna, azijska in afriška tržišča. Mnogo se govori o spremembi ame- riške politike nasproti LR Kitajski, go- vori se o pogajanjih med Maotsetungo- vimi ljudmi in Cangkajšekovimi, o združitvi Formoze s Kitajsko in o vsem, kar je bilo slišati zadnjih 12 let, da ločuie ta dva svetova. Težko je reči, ie bo res kaj iz tega. Za zdaj je po- novno formoški general izjavil, da se blokada kitajske obale nadaljuje. Toda tega se je svet že navadil. Morda pa je le nekaj resnice v tem, da ZDA težko vzdržujejo nespametno politiko na Daljnem vzhodu. Da pa SEATO pakt ne odstopa od svojih ciljev, utegnejo pričati dogodki v Indoneziji, ki je danes kljub ugled- nemu voditelju dr. Sukarnu sprta med seboj. Vojaški poveljniki Celebesa ter- jajo od centralne vlade večjo avtono- mijo za posamezne otoke, ustanovitev vojaške junte in prekinitev sodelova- nja s komunisti. Ta zadnja zahteva kaže, kam pes taco moli. Nekdanjim gospodarjem Azije najbolj prijajo fa- šistični režimi, kakršnega so upostavili v Južni Koreji. Na Vzhodu ne moremo reči, da bi ne bilo nič novega. V Vzhodni Nemčiji so priredili velik proces zoper destalini' zacijo. Na Madžarskem je moral Janoš Kadar pozabiti, kar je doživel pod Ra- kosijem in Farkašem. Madžarska raz- poka v vzhodnem bloku se s pospeše- no naglico cementira brez ozira na de- mokratizacijo, ki spričo položaja v sve- tu ni važna, čeprav je Cu En Laj pri- Tpomnil po svojem razgledovanju na Poljskem in Madžarskem, da revolu- cije ni moč izvažati in vsak narod da naj si sam izbere svoj politični sistem. V zvezi z dogodki na Madžarskem je slabo prestala preizkušnjo avstrijska nevtralnost, na katero tudi mi nikoli nismo mnogo dali, ko smo videli, kako se daje potuha novofašističnim tvor- ham. Avstrija se sicer brani očitkov, vendar ji gre to težko od rok: zajec se v detelji še skrije, pes pa ne. T. O. Kot da bi veter zidal,., 75 ZAZIDALNIH OKOLIŠEV V OKRAJU. — NA VASEH NAJ GRADIJO SAMO KMETJE. — OKRAJ JE IZBRAL »PREPOVEDAN NACRT«. — »RE- VIJA« GRADBENIH PODJETIJ NA CELJSKEM »OTOKU«. — PREPOCENI GRADNJE SO PREDRAGE. — KADROV PRIMANJKUJE... Pretekli teden je toila v Celju sikupna seja sveta za urbanizem in sveta za komunalo, na kateri so razpravljali o možnosti ustanovitve Zavoda za stano- vanjsko izgradnjo v celjskem okraju. Poročilo o tem, kako delajo taki zavodi v Ljiubljani, Mariboru in Kopru je po- dal direktor »Betona« tov. Venčeslav Jeras. V razpravi so odborniki temelji- to pretehvali monžosti in smisel usta- novitve takega zavoda v Celju. Vsi so bili prepričani, da bi bil tak zavod, ki bi uravnaval gradnjo stanovanj iz sred- stev splošnega ljudske premoženja in gradbenih zadrug, nujno potreben, to- da us.tavili so se pred problemom ka- drov, ki bi ga morali za uspešno delo zavoda vzeti podjetjem — toda tudi tam je strokovnjakov premalo. Zato se na tej seji niso odločili za ustanovitev zavoda, vsaj zaenkrat ne, pač pa so pri- poročali, da bi občine, kot Celje in Ve- lenje, same pretehtale možnosti usta- novitve takega zavoda, ki bi se razvil v okrajnega, ko toi za to nastali pogoji. Ti zavodi pa naj bi se lot'li le najbi- stvenejših nalog, medtem ko bi posebne usluge iskali v Ljubljani, kjer obsta'ja zavod z vsestransko dejavnostjo. V razpravi so nadalje govorili o tem, da je pri nas gradnja še vedno ne- urejena. Neikje so gradnje predrage, drugje sF>et prenizke investijiske vsote vodijo v površnost in zidanje nehigien- skih sitanovanj. V Celju na primer je tipičen primer nesmotrnega zidanja na »otoiku«. Tu zida vrstne h'še, zadnji čas tudi bloke, vrsta podjetij, ki imajo svoje barake, jame za apno, skladišča itd. Nadalje so ugotovili, da je treba po- ostriti odnos do urbanističnih načrtov. V Celju je na primer okraj izbral za bloke na otoku tak tip, ki v urabni- stičnem načrtu ni predviden za ta za- zidalni okoliš. Poseben problem je zidanje stano- vanjskih hiš v okolici Celja. Gradnja hiš po Savinjski dolini kljub toliko- kratnim prepovedim še ni prenehala. Cesta po Savinjski dolini pelje skozi nepretrgan »špalir« novih hiš. Verjetno res xxe bo prej pomoči, da bo okraj ukazal podreti katero izmed njih v ško- do tistega, ki se ne drži predpisov, pa naj bo to graditelj sam ali pa občine, ki so še vedno preveč popustljive. Treba je vendar razumeti, da je tak red v gradbeni dejavnosti potreben iz več vzrokov. Prvenstveno je treba za- ščititi, pridelovalne površine. Vasi naj bodo zares vasi, naselja pa naselja Končno je treba enkrat za vselej razu- meti tudii to, da taka popustljivost po- vzroča širjenje polproletarcev. Delavci ne zidajo svojih hiš blizu tovarn, pač pa na podeželju, kjer ostanejo vedno odvisni od svoje kmečke okolice, do- kupu je jo zemljo, postanejo »dvoživke« ter s tem slabijo kmetijstvo na eni, ter industrijsko proizvodnjo na drugi stra- ni. Oba sveta sta bila mnenja, da je treba poostriti to vprašanje. V okraju je 75 zazidalnih okolišev. Morda je tudi to število že preveliko. Zdaj pa se Primer urejenega naselja nam nudi tale prizor iz Velenja. To so rudarske hišice ob cesti, ki pelje k Velenjskemu jezera. širijo glasovi, da so predvideni zazi- dalni okoliši tudi za čisto kmečka na- selja. Da, to je res, toda samo za kme- te. V vaseh bodo smeli zidati samo kmetje. Smele bodo zidati zadruge, to- da le take stavbe, ki pospešujejo na- predek kmetijstva. S posebnimi dovo- ljenji bodo lahko v vaseh zidali hiše še tisti obrtniki, ki so kmedkesmu pre- bivalstvu v posameznih krajih nujno potrebni. Brez dvoma je to edino prav. Vas je vas, delavska naselja pa spadajo v bli- žino tovarn in ustanov. Trg mora biti sproščen AU LAHKO TUDI GOSPODARSKE ORGANIZACIJE ODKUPUJEJO GOZDNE SADE2E? — KDO IMA PRAV: CELEIA-SAD ALI ZADRU2. NA ZVEZA? — »VOJNA« ZA BOROVNICE — CELEIA-SAD: »MONO, POLISTICNI POLOZAJ KMETIJSKIH ZADRUG MORAMO ZAVRETI, KER TRPI KVALITETA NAŠIH PROIZVODOV!« — ZADRUŽNA ZVE. ZA: »PREPUSTITE ODKUP GOZDNIH SADEŽEV KMETIJSKIM ZA. DRUGAM. SICER BO NA TRZiSCU NERED!« Pred dnevi je bila v sejni dvorani okrajnega ljudskega odbora seja Sveta za industrijo, obrt in blagovni promet, na kateri so razpravljali o odkupova- nju gozdnih plodov. Svet je razprav- ljal tudi o načelih sestave pravil za trgovine s pavšalnim obračunom ter potrdil investicijske programe. Celeia-Sad je prosila Svet za gospo- darstvo OLO za odobritev odkupa gozdnih sadežev od tridesetih privat- nikov. (Gospodarskim organizacijam je dovoljen nakup teh sadežev, če dobe privolitev Sveta. To privolitev izda Svet za ves okraj ali samo določene ob- čine oziroma določeno število občin.) V takšen odkup je privolila tudi trgo- vinska zbornica, zadružna zveza pa se je temu uprla, češ da bi bilo ne- potrebno, da bi nek gospodarski org&n posegal v dejavnost kmetijskih zadrug in opravljal njihovo delo. S tem bi se delno razbremenila delovna sila zadrug pa tudi skladišča bi ostala neizkorišče- na. Zadružna zveza meni, naj bi za ta odkup skrbele še vnaprej kmetijske za- druge pač zato, ker je bilo njihovo do- sedanje delo uspešno in ker bi nastal na tržišču sicer nered. Pravijo, da so izvažali tiste pridelke, katerih niso mogli prodati na domačem trgu. Poleg tega so izrazili bojazen, da bi Celeia- Sad začela čez čas odkupovati tudd ribez in drugo jagodičevje. Tovarna Celeia-Sad meni, da ji na- čin dosedanjega poslovanja ne ustreza. Gre za to, da so kmetijske zadruge od- kupovale borovnice po 35 do 40 dinar- jev, prodajale pa so jih po 90 dinarjev (kupna cena malin je bila 35, prodajna pa 180 dinarjev!) Menijo, da je nepra- vilno, če rastejo cene na domačem trgu zaradi izvoznih koeficientov. Kakovost borovničevega bisera se je poslabšala, ker so zadruge prodajale tovarni večinoma borovnice slabših ka- kovosti. Ce pa so sadeži pokvarjeni, je jasno, da izdelki ne morejo biti kvali- tetni. Preti nevarnost, da bi se biser podražil, kar bi ne. bilo pravilno, in to prav sedaj, ko se je borba proti alko- holizmu že tako razmahnila. Tovarna Celeia-Sad, ki skrbi za pro- izvodnjo brezalkoholnih pijač, je bila oškodovana na ceni in kvaliteti. Kvali. teta borovničevega bisera se slabša za- radi monopolističnega položaja kme- tijskih zadrug. Celeia-Sad namerava organizirati lastno odkupno mrežo, pri čemer ne bodo potrebovali niti posebnih skladišč, ker je treba nabrane borovnice v enem dnevu transportirati v tovarno, sicer se pokvarijo. Tega pa kmetijske zadru- ge do sedaj niso upoštevale. Večkrat je tovarna prejela že pokvarjene sadeže, vse zaradi prepočasnega transporta. Na seji so člani Sveta sklenili, da se iz teh razlogov tovarni Celeia-Sad do- voli nakup gozdnih sadežev v vsem celjskem okraju. Razpravljali so tudi o načelih, s po- močjo katerih bodo občinski ljudski odbori sestavili pravila za trgovine s pavšalnim obračunom, vendar niso sprejeli končnih formulacij. Med dru- gim so potrdili tudi investicijski pro- gram v višini ene milijarde dinarjev ter odobrili vloge kmetijskih zadrug za odpis amortiziranih strojev. Sklenili so, da se zadružno podjetje Mleko pri- ključi Gospodarski poslovni zvezi, da se likvidira obrtno podjetje Krojaštvo v Vojniku, čevljarska delavnica v Gor- njem, gradu ter gostišče »Struge« v Lučah. Hišni sveti morajo biti štedljivi gospodarji (Nadaljevanje s 1. strani) SAMOVOLJNO GOSPODARJENJE FUNKCIONARJEV HIŠNIH SVETOV Nekateri hišni sveti se zelo brigajo za svojo hišo in so skrbni gospodarji. Imamo pa v Celju primere, kjer hoče biti predsednik ali kak drug funkcio- nar hišnega sveta absoluten gospodar v hiši in odloča brez sodelovanja osta- lih članov hišnega sveta ali stanoval- cev. Pogosto si tak predsednik pred- vsem sam popravlja stanovanje, po- tem da prednost prijatelju v hiši, ostali stanovalci pa ne dosežejo niti najnuj- nejših popravil v hiši. HISNI SVETI NAJ BI BILI TUDI KONTROLNI ORGANI NAD DELAVCI. KI OPRAVLJAJO DELO V HIŠI Zal pri nas nekateri delavci Se ved- no nevestno opravljajo svoje delo v tuji hiši, pristojni organ pa nima do- volj kontrolorjev, da bi nadzirali delo. Zato bi v prvi vrsti moral to delo kon- trolirati hišni svet, kjer se vrši popra- vilo. Na račun servisnih delavnic se slišijo dostikrat kritike, da je bilo delo površno opravljeno. Stanovanjska upra- va take primere preišče in če je kriv- da za nepravilno opravljeno delo na delavcu, se delo popravi na njegove stroške. Dostikrat pa stranke kritizi- rajo servisno delavnico, odnosno de- lavca zato, ker le-ta ni hotel napraviti tistega dela, ki ga je stranka zahtevala, delavec pa zanj ni imel naročilnice. Mnogi hišni sveti se prepirajo za vsak dinar za dela, ki jih vrši Stano- vanjska uprava — prav nič pa ne opo- rekajo visokim cenam zasebnega obrt- nika, ki so mnogokrat tudi za 25 % višje. veC pozornosti ob primo- predaji stanovanj Hišni sveti bi morali točno pregledati stanovanje, iz katerega se je izselila stranka, prej ko se vseli vanj nova stranka. Skoro ni primera, da bi hišni svet zahteval od najemnika, ki se seli, da bi poravnal morebitno škodo, ki jo je napravil v stanovanju. Pri novih stavbah pa ne izkoristijo hišni sveti roka, v katerem jamči graditelj za ne- solidno izvršena gradbena dela. Rok poteče, potem pa jgjredo popravila v breme hišnega sveta. Take pomanjklji- vosti pri primopredaji stanovanja novi naiemniki r^di izkoristilo irv trdijo na primer, da je bila školjka že počena, okna že razbita, dejansko pa so to škodo že sami napravili. Nekateri najemniki tudi zelo zane- marjajo stanovanja in hišni sveti ne pokrene j o prav ničesar proti takim ma- lomamežem. luksuzne zahteve HISNIH svetov Sicer so luščilci, sesalci za prah, pral- ni stroji in podobno zelo koristne na- prave, vendar za pičla sredstva hišnih svetov za enkrat predstavljajo še luk- suz, ki pa bi si ga vsi radi privoščili. S tem bi se njihov komfort še povečal in bi zaradi takih zahtev nastalo še večje nesorazmerje v primerjavi s skromnejšimi stanovalci. Stanovanjska skupnost je mnenja, da ne bi bilo pra- vilno, da si stanovalci take, sicer ko- ristne predmete, nabavijo aa račun hišnih svetov, ampak naj bi se ti pred- meti nabavili iz posojila. Ob občnih zborih kmetijsidh zadrug TRI OSNOVNE NALOGE Letos ie treba občnim zborom kmeti^Mh zadrug: dati poseben značaj. I>a bi na njih dosegli oim- veoji uisipeh, je treba posvetiti po- sebno pozoirnost predvsem tem tirem vp(raišanjem: Prvič, analizirati delo zadruge v lansikem letu. Ce je zadruga imtela že lani plan dela, je treba uiTotovlti, kako so izpolr^ievali na- loge, ki jih je predvideval plan. Predvsem ho treba ugotoviti kako je zadruga realizirala plan pro- meta, kako plan za pospeševanje proizivodnje, kako so delali odseki in ali so bili rentabdlni, kako je delal upiravni odbor itd. Potrebna analiza dela zadruge v lanskem letu je zelo važna, saj bodo za- družniki na tej podlagi na občnem zboru ugotovili slabosti ter naka- zali pravilne smernioe za delo v letošnjem letu. Drugič, najbolj natančno bo tre- ba izdelati gospodarski plan za- druge za letošnje leto. V mnogih vaseh so se v teh planih že po- govoilli na občnih zborih organd- zaoij SZDL. Vprašanje investicij- ske politike, nakup strojev, pri- lagoOevanje kmetijske proizvodnje pogojem kraja, v katerem je za- druga, oriemtaolja na manjše šte- vilo kultur ali na določeno pasmo živine, uvajanje novih agroteh- ničnih ukrepov za povečanje kme- ttJBke proizvodnje, povečanje pro- meta in odkupa čimveč tržnih vi- škov, potrošnja ustvarjenega do- bička, zagotovitev potrebnega števila sitrokovnjakov, vprašanje kreditiranja individualnih kmeto- valcev, način obdelovanja zemlje zadružnikom, ki nin:iajo svoje de- lovne živine, uistanavljanje novih, manjših odsekov za predelavo od- kupljenih pridelkov, organiziranje aktivov mladih zadružnikov in ekrb za strokovno usposabljanje kmetovalcev, način stimuliranja borcev za visoke donose in naj- naptredne^ih živinorejcev ter vnsta drugih vprašani bo moralo dobiti ustrezno mesito v gospodar- skem planu in programu dela a^- druge za 1957. leto. In tret^č, na občnem zboru bo- do morali zadružniki še posebej skrbeti, koga bodo izvolili v uprt^vni odbor zadruge. Od tega, kakšni bodo ljudje — zadružniki v vodstvu kmetijske zadruge, bo najbolj odvisno, kako bo zadruga reallairala svoj plan in program. Predvsem bo od tega odvisno, ko- liko bo zadruga naredila za po- večanje kmetijsike proizvodnje in za krepitev socialističnih odnosov na vasi. Se tako realni in idealni plani ter programi za letošmje leto bodo ostaU le na papir^, če ne bo na vođibiih nnesttih ljudi, ki se bodo do skrajnosti zavzeli za delo. Posebno bo t^ba pazliiti, da se ne bodo v vodstvo zadruge vri- nili iaM ljudje, ki že v naprej dvomijo v uspeh zadruge in ki v zadrugi še vedno vidijo le naj pri- nvTitiviieJšo to^ovino, ne vidijo pa v n.ie? ekonomsike organlzaci.je kmetovalcev in organizatarjev so- cialističnih odnosov na vasi. V. B. Kam pa zdaj ? — Kje bi pa sedaj začeli, ko je t Effi^itu kane«, da ne bo doJcča« na gretu? — 15. MARCA — stev. 10 STRAN Oraga zelenjavo: »Pomlad ho prišla..." Na celjskem trgu je vedno bolj živaimo. i'uiaiiiđ prihaja —• naznanjajo jo stoj- nice s prvo pomladansko zelenjavo, ki zaradi svojih visokih cen dokazuje, da je resnična pomlad res šele pred durmi... ?()4včliiiiiciiili?Z(lrBžcnjnš!if(T]ev CLANI ZDRUŽENJA SO LANI POVZROCiLI NAJMANJ NESREČ Društvo poklicnih šoferjev in avto- mehanikov v Celju deluje že šesto leto. V tem času je zelo razširilo svojo de- lavnost v okraju. Tako so bili usta- novljeni klubi in podružnice v Žalcu, Rogaški Slat.ni, Šoštanju, Velenju, Na- zarju ;n Laškem. Letos pa bodo ustano- vili klub še v Slov. Konjicah in Šent- jurju pri Celju, seveda če bo med tam- kajšnjimi šoferji dovolj zanimanja za svojo stanovsko organizacijo. Za boljšo povezavo med podružnica- mi in klub: je bil pred kratkim v Celju ikstanovljen Okrajni odbor združenja šoferjev in avtomehanikov. Uspehi teiga mladega društva so zavidljivi, za kar gre zahvala predvsem nekaterim za- vednim članom društva. Da se je vpliv združenja že močno utrdil med člani, nam pove tudi statistika Lanskoletnih prometnih nesreč^ saj je lani zaibeležila zelo malo nesreč, ki so jih povzročili šoferji, člani združenja. V združenju je včlanjenih že 364 šoferjev v okraju. Za vzgojo svojega članstva je zdru- ženje pripravilo letos obsežen p^-ogram. Le-ta obsega 8 strokovnih tečajev v vseh klubih, 16 predavanj o prometni disciplini, eno krožno potovanje in eno predavanje s filmom za vse koristnike javnih cest, eno predavanje v 80 šolah o cestnih predpisih, organizacijo Pro- metnega tedna, eno strokovno ekskur- zijo, pošiljanje članov na prakso, na- kup učnih pripomočkov in strokovne literature. Ves ta obsežen program bodo uresničili, seveda če jim bodo pri tem priskočili na pomoč tudi merodajni či- nitelji. K. P. Celjske ser^jisn^ delavnice pri Stanovaniski upravi slutijo za vzgled vsem ostalim mestom BEOGRAD HVALI VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HiS V CELJL Na račun celjske Stanovanjske upra- ve (predvsem glede razdelitve stano- vanj) smo slišali že mnogo kritike. Manj pa je Celjanom znano delo usluž- nostnega servisa pri celjski Stanovanj- ski upravi, ki je bil ustanovljen pred dvema letoma in je danes prevzel v mestu že skoro vsa popravila stano- vanjskih poslopij ter se je pri hišnih svetih zelo uveljavil. O vzdrževanju stanovanjskih hiš v Celju ter o delu imenovanega servis- nega podjetja sta v letošnji februarski številki beograjska »Komuna« in »Naša skupnost« zelo pohvalno pisala in stav- Ijata celjske servisne delavnice pri Sta- novanjski upravi za zgled ostalim re- publikam in mestom. Servis ima gradbeno, kovinarsko, mi- zarsko, pleskarsko in elektroinštalater- sko delavnico. Vsako delavnico tvorijo obrtniki z ožjo specializacijo. V delav- nicah je zaposlenih skupno 108 delav- cev, specializiranih za opravljanje vseh del, ki so potrebna za normalno vzdr- ževanje stanovanjskih poslopij. Delo vseh delavnic usmerja voditelj servisa, ki je kot strokovnjak hkrati tudi teh- nični svetovalec hišnim svetom. Cene uslug uslužnostnega servisa Sta- novanjske uprave so v primerjavi s cenami celjskih podjetij in zasebnih obrtnikov znatno nižje. Ce računamo, da stane v mestnih podjetjih in zaseb- nih delavnicah ena delovna ura obrt- nika 160 do 350 din, stane v servisnih delavnicah ena produktivna delovna ura povprečno 95 din — ali v posameznih delavnicah 75 do 120 din. Tako so z nižjimi cenami uslug servisne delavni- ce prihranile hišnim svetom znatne prihranke, na račun katerih lahko z denarjem od stanarin več popravljajo. Ugotovljeno je, da na ta način hišni sveti v Celju prihranijo okrog 15 mi- lijonov dinarjev letno. Najbolj pa Beograd hvali preprosto organizacijo odnosa med hišnimi sveti in uslužnostnim servisom. Na poseb- nem formularju (ki ga posedujejo vsi hišni sveti) izpolni predsednik hišnega sveta nalog za določeno uslugo, ki naj jo izvrši servisna delavnica in tak for- mular dostavijo stanovanjski upravi. Na hrbtu formularja označi knjigovod- stvo uprave, ali hišni svet razpolaga s finančnimi sredstvi za potrebne usluge, ali ne. Ves postopek je poenostavljen in ga opravijo na enem samem formu- larju. Ko po potrebi šef Stanovanjske uprave popravilo odobri, postane for- mular obenem tudi izvršilni nalog za servisno delavnico. Obrtnik se takoj odpravi v določeno hišo in opravi po- trebna dela. Po opravljenem delu za- stopnik hišnega sveta na istem formu- larju potrdi, koliko ur je delal obrtnik in vrne formular servisni delavnici. Ta pa spet zaračuna stroške materiala- na isti formular, ga dostavi knjigovodstvu uprave, ki odobri opravljena dela in stroške ter prenese ustrezajoča sred- stva z računa hišnega sveta na račun uslužnostne delavnice. S takim poenostavljenim postopkom so hišni sveti zelo zadovoljni, saj od- pade vsaka skrb za iskanjem obrtni- kov, delo pa je opravljeno dobro, hitro in poceni. Mladi bodo lahko bolje gospodarili Te dni zaključujejo v našem okraju kmetijsko gospodarske šole. V celoti je bilo letos v celjskem okraju 46 kme- tijsko gospodarskih šol, od teh 3 inter- natskega značaia. Obiskovalo jih je 1650 kmečkih fantov in deklet, vendar sorazmerno več deklet kot fantov. Spričo tega, da se bodo te šole kon- čale še v tem mesecu, lahko že zdaj ocenimo letošnje uspehe po doslej za- ključenih šolah. Letos ne samo, da je bilo v našem okraju znatno več šol kot pretekla leta in da je te vrste šol obi- skovalo največ kmečke mladine, tem- več je mladina tudi sama spoznala prednosti izobrazbe v takih šolah. Zla- sti dobro so se obnesle šole internat- skega značaja. V teh šolah je bil str- njen pouk in zaradi tega tudi boljši uspeh kot v ostalih, hkrati pa se je kmečka mladina prav v teh šolah pri- vadila na kolektivno življenje. Sicer so stroški za take šole nekoliko^ večji, imajo pa zaradi tega toliko več pred- nosti. Tako so v Smihelu nad Mozir- jem že sklenili, da bodo tudi prihodnje leto organizirali intematsko šolo. Ce smo zapisali, da so šole letos do- bro uspele, vendar ni manjkalo težav. Nastajale so predvsem zai'adi pomanj- kanja strokovnega predavateljskega ka- dra. Sicer so pomagali člani Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov, vse- ga pa le niso zmogli in tako je marsi- kdaj bilo treba krpati vrzeli. Treba pa je omeniti tudi, da so učitelji požrtvo- valno opravili svojo nalogo in da so začeli namesto golega teoretičnega po- uka uvajati pouk, povezan s praktič- nim delom v kmetijstvu. Dosedanja praksa pri organiziranju kmetijsko gospodarskih šol je pokaza- la, da je za te šole najbolj dovzetna mladina v starosti nad 17 let. Tega mnenja je tudi mladina sama. Šole se bodo v tem mesecu zaklju- čile, kmečka mladina pa bo v aktivih mladih zadružnikov nadaljevala s prak- tičnim delom, kjer bodo izrabili vse pridobljeno znanje v kmetijskih go- spodarskih šolah. V našem okraju je doslej končalo te šole približno 2000 mladih ljudi. To je že precej lepo število mladih kme- tovalcev, ki bi lahko uspešno sodelo- vali v raznih pospeševalnih odsekih kmetijskih zadrug. Vse pa kaže, da naše kmetijske zadruge tega kadra še niso znale pridobiti. V konjiški občini razpravljajo o občinskem družbenem planu OBCINA meni PODPRETI TUDI KRAJEVNE ODBORE V za'dnjem času se vrstijo v konjiški občini obširne priprave za sestavo le- tošnjega družbenega plana in proraču- na. Predvidevajo, da bos^a oba sp-eje- •ta ob koncu tega meseca. Ze pred do- končnim sprejemom bodo p^ vo'ilnih enotah zbori volivcev, da bi ti lahko dali še svoje pripombe in predloge. Na občini menijo, d\ h'\ bilo p av, če bi že v proračunu določili dva do tri milijone dn za potrebe krajevnih od- borov, ki jih je v občini 12. Ti so v ve- čini primerov z dslom že pričeli, toda največkrat ostanejo pred ugotovitvijo, da za to al: ono s'var ni denarja, če- ravno so volivci dostikrat p"ipravljeni pomaga'd z delom, vožnjami in materia- lom. Tu gre v prvi vrsti za zunanjo ureditev krajev, manjša komunalna da- la, popravila lokalnih cest, mostov itd. Krajevni odbori bi s tem lahko rešili marsikatero pereče vprašanje z manj- šimi sredstvi cd skupnos'i, poleg tega pa bi njihova iniciativa bila lažje iz- vedljiva. Da bi volivci bili tudi zain- tereisirani na zbiranju njim določenega denarja, p-ei'agajo na občin', naj bi se ta denar črpal iz raznih taiks, občinskih davščin in podcbnega.^ Seveda bodo o tem izrekli zadnjo besedo volivci in ljudski odbor ob upoštevanju mnenj ter predlogov raznih svetov in družbe- nih organizacij. Sianie v živilskih obratih se zholišuie Komisija za kontrolo predpisov o proizvodnji in prometu z živili pri ob- čini Mozirje je pretekli mesec zaklju- čila s kontrolo trgovin, gostiln in osta- lih živilskih obratov. Pregledala je vse obrate razen 5 planinskih postojank in izdala odločbo o začasni prepovedi obratovanja dvem gostinskim obratom in eni mesariji. Uslužbenci trgovin še vedno pola- gajo premalo pozornosti razvrščenju in vskladiščenju živil in ostalih predme- tov, vendar se je stanje glede reda in čistoče napram prejšnjim letom precej izboljšalo. Gostilne imajo predvsem pomanjk- ljive sanitarne naprave — posamezna gostišča so brez tekoče vode, brez pri- mernih stranišč in brez primerne opre- me. Gostirjski kader pa tudi nima do- volj smisla za kulturno postrežbo. Klav- nice in mesriice so ponekod zelo nepri- merne. Zato bo treba resno razmisliti o gradnji nove klavnice za področje Mozirje, Nazarje in Rečice. Pekarne so dobro urejene kljub tesnim prostorom. Kljub pomanjkljivostim, pa lahko trdimo, da so je stanje v živilskih obratih na področju mozirske občine napram prejšnjim letom precej izbolj- šalo. Z. Delo Ljudske tehnike v Štorahi je treba poživeti Ljudska tehnika v Železarni Štore je bila nekaj let po osvoboditvi zelo ak- tivna, zadnja leta pa njenega dela sko- ro ni bilo opaziti. Od komaj 22 članov jo bilo aktivnih le 15 in so bili vklju- čeni v radio krožku in foto krožku. Na nedavnem občnem zboru so u'^o- tavljaM, da je Železarna Štore nudila LT vso pomoč in je imela organizacija zato dovolj možnosti za svoj napredek. Mladina v tovarni in izven nje pa ima dovolj zanimanja za delo Ljudske teh- nike, zato je nujno, da odgovorni to organizacijo čimprej znova poživijo. Kljub slabi udeležbi je bil občni zbor uspešen. Udeležila sta se ga tudi di- rektor Tovarne emajlirane posode in predsednik njihove LT. Ka] je z voJouDdom v Košnici? Menda je malokje potreba po vodo- vodu tako nujna, kot prav v Košnici, kjer prebivalci že leta in leta uživajo vodo iz potoka. Poleti pa se navadno še potok posuši in morajo vodo preva- žati od daMnjih sosedov. V spoinjem delu Košnice je nekaj novih hiš, od katerih se odplake, pa tudi f^reznica. zU- vaio v potok, ki sHiži drebiva''stvu za kuho. pitje in napadanje. Čudno ie ie, da +od še ni izbruhnila kakšna epide- mi^'a! Pri takem stanju si lahko misMmo, da se vaščani vztraino bore za vodo- vod. Tako so v lan.skem letu izvoMli kar dober in de'aven pripravljalni od- bor, ki naj bi prevzel brigo za gradi- tev nover^a vodovo'''a Te dni so ra zboru voMvcev domačini zahtevah oi odbora po^asni^o, zakaj se ta pereči problem Ko'.nicn ne dromai're-z mrtve točke. Predsednik vodovodnerra odbora, tov, Zerdoner, pa je vedc^ rovor'a'-i. da ?i ie odbor ze'o prizadeva' in da k\jub kakim 50 intervencijam na pristojnih mestih ni uspe', da bi z gradnjo vodo- voda vsaj pričeli. letos so v'o'^o za gradnio vodo'^^oda ponovili. Obrnili so se tudi ra Mestni vodovod, ki iim ie vf^es'o^i še' ^^a ^n'-o — in kot sMšimo. tudi že pripravi i a načrte in bo VaTpJc tudi opravil vsa stroi'ovra dela rane'j a ve. Tako Kotanci upaio, da bo bitka le zbojevana in da bo Svet za komu^ano gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru razumevajo'e podprl njihove težnje. Kolikor bodo mo-^li, bodo pre- bivalci Košnice tudi sami prispeva'! k tej gradnji — kmetje z brezp'a'nimi vožnjami, deavci pa s prostovoljnim delom. Srečanje s Sarhom v prijazni Juhartovi gostilni so se- deli skomarski fantje in možje. Pri- jetna toplota kmečke peči in ž'ahtno vince Beškovnikove kleti sta kljubo- vala zunanjemu mrazu in pospeševala razgovor. Tudi jaz sem sedel na klop ob peči in poslušal doživljaie skomar- s^^ih partizanov. ^Tovariš Zmago je z biepvom v očeh v napeti tišini pripove- doval: »Leto 1942. ko se je pojavil na Po- borju prvi Pohorski bataljon, mi bo °sta' v spominu. Partizani so se pogo- sto oglašali pri meni. Dan se je tistega jesenskega dne že umikal mraku, ko sva z ženo prisluškovala zunanji tišini. Vedela sva, da vsako noč drsijo mimo |}iše nemške patrulje ali partizanske ^esetine, ki so hodile v dolino po hrano. Imela sva občutek, da se bo to noč zgodilo nekaj posebnega. Iz dremavice so naju prebudili ko- raki težko okovanih čevljev. Nisem še Iztegnil zbrati misli, ko je rahlo po- «kalo na okno. Oddahnil sem se — to Je bil mak naših. Odprl sem vezna vrata in v sobo so pričele vstopati temne postave. Prižgal sem luč in si jih ogledal. Pri vratih je stal moški z dolgo sivo brado, stopil k meni in mi prožil široko dlan, v kateri se je skri'a moja. »Korl, ali me ne poznaš?« Šele ko mi je povedal, da je sosed moje sestre, sem vedel, da je mož s častitlji- vo brado »pohorski kralj« Sarh. (Sicer sem Šarha že prej poznal, to pot pa ga zaradi dolge brade nisem mogel pre- poznati). Beseda mi je zastala v grlu, kajti možak je zbujal veličastno grozo. Obrnil se je in pokazal s prstom proti vratom — ob podbojih sta stali dve drobni postavi — Sarhova sinova. Vse tri sem povabil k mizi. Ob šilcu žganja smo se pogovarjali o našem go- spodarstvu. Sarh, ki je v pohorskih gozdovih zbujal strah in trepet okupa- torju, je ves čas govoril o borbah, šalil se je in metal pikre na račun okupa- torja. Ob odhodu mi je še dejal: »Korl, lo drži se in upaj v našo zmago!« Teh besed in tega prvega snidenja s Sarhom ne bora nikoli pozabil. V Sola v barakah Vaienska šo'a za kovinarsko stroko v Celju, znana pod prejšnjim imenom Vajenska šo'a raznih strok II na Deč- kovi cesti je dobila novo ime lani, ko jg bi'a izvršena zadnia razvrstitev tro- mesečnih ali periodičnih vajenskih šol v Sloveniji. Potem ko je v začetku šolskega leta ta šola izgubila oblačilno stroko, ki je sedaj v Vrhpolju, vzgaja celjska perio- dična šola samo kovinarje, med kate- rimi so tudi urar j i, zlatarji, graver j i in optiki, iz vseh okrajev Slovenije, do ene tretjine pa iz celjskega okraja sa- mega. \'sa''0 tromesečie jo obiskuje 100 do 120, torej letno blizu 400 vajencev. Mastanjena je v razmeroma majhni hiši nekdanjega otroškega vrtca in v treh lesenih barakah, ki propuščajo mra-. in mokroto na vseh koncih in krajih. Najhujši so zimski meseci. Manjši del internata je sicer v zidani stavbi, kjer prezimujejo tudi prehla- jeni vajenci, dokler katerega izmed njih ne prevzame bolnišnica. Takih prime- rov je čedalje več. Deset let stare ba- rako so dotraja"e, čeprav so vsako leto deležne popravila z izdatnimi stroški. Za to vajensko šolo se doslej nismo dovolj zanimali, ker je bilo drugih pro- blemov preveč. Ker prihajajo učenci iz mnogih krajev Slovenije, kjer takih šol sploh ni ali pa nimajo strokovnega po- uka, je šola iz tega vidika republiškega značaja. Prav za"adi tega je bi'a grad- nja nove,f?a objekta problematična in se je nista mogla lotiti ne občina ne okraj. Kar se tiče šole kot »šole republi- škega značaia«, je treba poudariti, da je takih periodičnih šol po vsej Slo- veniji 22 in da tudi drugi okraji ozi- roma občine sprejemajo učence iz celj- skekah jf! pouk vajencev brez đv*ma lelo eiežkočen... PRISLUŠKOVANJA Ob krstni predstavi Miloša Mikelna »Petra Seme pozna poroka« v CG, 27. 2. 1957 Režija: .\ndrej Hieng; Scena: Sveta Jo- vanović; Peter: Marijan Dolinar; Mama: Nada Božičeva; Vida: Marija Goršičeva; Breda: Angelca lllebcetova; Boris: Tone Terpin; Deklica z orglicami: Nada Co- blinova; Marko: Janez Eržen; Mira: Mara Cernetova. Kadar pričakujemo uprizoritev so- dobne slovenske drame, nas vedno ob- hajajo nekako tesni občutki, ne da bi pravzaprav vedeli, zakaj. Lanski na- tečaj SNG Drame v Ljubljani je dvig- nil obilico prahu: za in proti, poslej pa je beseda o novejši domači dramatiki zopet potihnila, razen stalnega klica: »Več domačih dram!« Mikelnova slovenska komedija v treh dejanjih nas je v mnogem presenetila, pa tudi v nečem razočarala. Predvsem prijetno presenečenje je Mikelnovo spretno opesnjenje pogovrnega jezika, s katerim mu je uspelo presenetiti še vdrugo, ko je s tankim posluhom pri- sluhnil življenju predmestja borih dveh dnevov in uglasbil razpoloženje nemoč- nega hrepenenja ljudi, ki se zbero in razidejo, ne da bi vedeli, čemu; kakor po naključju, kakor da bi ne prizna- vali nujnosti določene stvarnosti, tem- več da je zanje nujna samo naključna sprememba, ki se naključi ali pa tudi ne. In prav ta »malodušnost«, ki je danes tako splošna in jo je MikeTn tako spretno opesnil, je najbolj presenet- ljiva, tako pristna, tako doživetna, ka- kor da bi prisluškovali sebi in solju- dem, a hkrati se razočarano vprašamo: kaj res ni nikogar, ki bi hotel kaj reč kot le s hrepenenjem bežati v neznano, ki bi si upal vzklikniti za Kurentom: »Domovina, daj mi vsaj kamen, če ni- maš kruba. Še ob kamnu bom prene- val!« Prisluškovali smo mislim seda- njega časa, občutili smo razpoloženje sodobne vsakdanjosti in trepetali smo ob misli, da nihče ne naide druge »raz- rešitve protislovnosti« človeškega biva- nja, kakor »v bivanju samem s tem, da se sprijazni z nerazrešljivostjo pro- tislovja bivanja.« Takšna razrešitev protislovnosti bi- vanja niti ni tako napačna. Saj to, da smo, je že veliko. »Kako« smo, nam je Mikeln precej natanko predstavil. Toda, kaj res nismo in ne moremo biti tudi drugačni? Mora lepe mlade Vide res zmerom skrbeti, da so možje »slabe volje, če so dolgo z njimi. No, dolgo: uro ali dve?« Morajo res ob Borisih, ki so »molčeči, blazirani, lenobni in naveličani«, »ki se ne morejo več za- ljubiti«, nenehno hrepeneti, »da bi se še velikokrat zaljubile« in da bi mora- le zaradi tega celo uiti? Morajo poro- čene študentke. Mire, res vedno slaviti, če jim pobegne mož? Morajo biti Bre- de res eksistencialistke, če hočejo za- sloveti kot Greta Garbo ali Pavlova ali kot obe skupaj. Morajo biti »gorski vodniki«. Marki, res takšni rousseau- jevski izgubljenci, kadar se vrnejo iz gozdov? In morajo celo deklice z orgli- cami raznašati samo vabila? Kaj je ni, druge mladosti? Ga res ni, drugačnega življenja? Pa starost? Je res edina re- šitev v tem življenju, da se poročajo starci, ko se mladina ne razume in razhaja? Se mora res že skoraj upo- kojeni železničar ukvarjati s sanjami o internacionah miru, ker se mladina takim mislim posmehuje? Morajo res matere pričenjati ponovno življenje, ker počno hčerke enake napake, kakor so jih počenjale nekoč matere? Mo- ramo res stopiti korak nazaj, da bomo prebredli zmedo sedanjosti? Je res, da »prestavimo smisel življenja iz vseh onstranstev ali drugih neoprijemljivih pokrajin v življenje samo. Ja. No... saj to je pravzaprav vse« Vse? Morda. Morda pa so le še kakšni višji cilji v življenju samem! Vse to nemočno hrepenenje velike Prizor iz Mikelnove komedije >^^Petra Seme pozna poroka« v celjskem mestnem gledališču vsakdanjosti, polne drobnih dvotipov, nežnih utrinkov, ujedljive prepirljivo- sti, starčevske sanjavosti, mladostnega ma''odušia in bega v neznano, nam je Mikeln popisal, še več, uglasbil, a kakš- nih višjih ciljev v življenju samem ni našel, niti jih ni iskal. Kaj morda res ni potrebno ali vredno iskati tudi viš- jih ciljev v vsakdanjem življenju? Andrej Hienf je Mikelnovo delo mojstrsko zrežiral. Obstajala je velika nevarnost, da bi postalo vsakdanje be- sedilo preveč vsakdanje, da bi delo iz- gubilo svojo muzikalnost, da bi izzve- nelo kakor poulični razgovor ali ka- varniška debata. Toda Hiengu je uspe- lo, da je golemu besedilo vdihnil dušo, da je prinesel na oder življenje, tisto življenje, ki ga je Mikeln popisal. Z zvočnimi kulisami je dopolnil okvir, igralce pa je spretno vodil po odru. In čeprav ni lahko doseči, da bi bilo tudi pristno, kar je vsakdanje, je Hiengu vendarle uspelo. In tudi scenograf je ustvaril sceno, ki ni samo dopolnje- vala vsebino, temveč se je z njo bitno družila. Marijan Dolinar je v vlogi železni- čarja Petra predstavil mikaven lik, a vendar mu glasovni obseg in ponekod kar prevelika neokretnost nista dovo- lili, da bi povsem zadovoljil v vseh si- tuacijah. Starčevsko naivno vsiljivost, pa zopet sramežljivost starega, samca je odigral kar v eni sapi. In čeprav Peter Sema res ne razume vsega, kar se doffaia okoli njega in se zadovoljuje z razlago: »Ja, vidite, takšni so,« se vendar včasih dela preveč nedoumen. Nada Božičeva je bila res prava ma- ma. Vseskozi je ohranila navidezno ujedljivost, s katero je prikrivala de- jansko rahločutno nrav in v mešanici teh dveh elementov je prijetno zaigrala ženitbeno ponudbo. Malo preveč po- gumna pa je nakljub vsemu, ko si od- reže prst. Pretežni del liričnosti je no- sila Marija Goršičeva in priznati mo- ramo, da ji je tudi uspelo ganiti srca. In čeprav je Vidina namera malo po- udarjena, je Goršičeva znala odigrati vlogo tako, da je Vidin beg razumljiv. Eksistencialistke, ki ni eksistencialist- ka, je zaigrala Angelca Hlebcetova s tankim posluhom za tragiko dekleta, ki ga je življenje prehudo izkoreninilo. Njena interpretacija misli o življenju, ki so po svoje tako nesmiselne, je dala odstavku svojevrsten smisel in pouda- rek. Borisa, ki hrani v sebi toliko ne- prijetnega, je skušal rešiti Tone Trpin z mračnostjo, toda samo ta mu ni pomagala, da bi zadovoljivo razvozlal Borisov značaj. Zato njegova tegoba ob Vidinem begu ni tako učinkovita kot bi morala biti. Dosti boljši je bil kot zadirčen odvečnež 'n cinik. Janez Eržen je v Markovem liku pokazal ne- kaj novih strani. Zadel je umirjenost človeka, ki se je odpovedal življenju, da je lahko pričel drugo. Toda Marko v tem drugem življenju zopet ni tako umirjen, da bi bil lahko tudi sanjav, kakršen je včasih Eržen; primernejši je, kadar se otepa žensk. Nesrečno štu- dentsko mamico je z doživetostjo za- igrala Mara Cernetova. Toda čeprav že tretjič »slavi« možev pobeg, je pone- kod vendarle prerobata, preveč brez- brižna. Ganljivo pa je, ko pripoveduje o svojem otroku. V epizodni vlogi De- klice z orglicami je še kar primerno nastopila Nada Coblinova. Bert Zavodnik Zmreigov „Volpone" na deskgh celjskega gledalilta (Premiera v sredo, 20. 3. 1957) Trije svetovi se križajo v tej razkoš- ni igri prešerne hudobije in slikovite domišljije, tri imenitna poglavja sve- tovne kulturne zgodoviine: elizatoetin- ska Anglija, renesančne Benetke, du- najski začetek dvajsetega stoletja. Lju- dcmrzni in hladno razumarski poet Shakespearove sodobnosti (Ben Jonson) si je izmislil zgodbo o prelisičenem lisjaku; igra se godi v razkošnih Be- netkah Tiziana Vecellija in Pietra Are- tina, zapisal pa nam je komedijo otož- no zamišljeni pisatelj nedavne polpre- teklosti, svetovljan in človekoljub Šte- fan Zweig. Trije svetovi se križajo v tej igri. Jonsonov London: ljudomrzništvo, hladna preudarnost, ostro risanje tipič- nih značajev, vznemirljiva intriga, člo- veške grdobije in silna klaviatura spo- znanj o življenju. Volp>one Benetke: greznica Evrope, shajališče pustolovcev in obupancev, pristanišče vlačug in kupcev, dver Bližnjega vzhoda in kraljica Jadrana, mesto bogatih pojedin in bridke rev- ščine, kraj razkošnih lepot in ogabne prevlade denarja ... in Zweigov Dunaj: ražbolola, nagnita, a nadvse žlahtna civilizacija utrujene Evrope, vera v edino odrešujočo moč večne lepote, vzvišeno in prizanesljivo zaničevanje malenkostnega mamoniz- ma, igrivo veselje z dvoumnimi bese- dami, človekoljubna dobrota in resig-, nirana vednost o človeški hudobiji. Tako žolčne satire na račun človeške- ga pohlepa po denarju si je izmislil malokateri pisatelj. In tako neizmerno smešne, zabavne komedije o majhnih, pri vsem pa do kraja človeških mrho- vinarjih tudi ni spesnil noben drug dramatik. Zweig je zasnoval svojega Volpona spočetka samo kot prozni osnutek, z namenom, da delo kasneje prelije v sti- he: a tak rokopis je zašel v roke neke- mu gledališkemu ravnatelju — in ta ga je rotil, naj za božji čas ničesar več ne spreminja. V tej oblki — plod srečnega navdiha v bogatem trenutku — je igra kmalu nato nastopila zmago- vito pot prek odrov civiliziranega sve- ta. Ni ga jezika, v katerega Zweigov Volpone ne bi bil preveden (tudi v angleščino, dasi imajo Angleži svoj iz- virnik — Jonsonovo komedijo, s katero pa nima Zweigova ničesar silcupnega ra- zen naslova in osnovne zamisli) — in že tri desetletja po nastanku je igra ne- izbrisno zapisana v seznam trajnih del svetovnega železnega repertoarja vseh dramskih gledališč. Vse-kakor je že čas, da tudi celjsko občinstvo spozna ta re- nesančni smeh. Nekatere preslane in prekosmate ša- le, nekatere kočljive situacije v tej igri nemara res niso primerne za premlada ušesa, za preobčutljive oči: igra je na- menjena odraslim. Tem pa — če niso sami pokvarjeni — bodo vse koči i i ve- sti samo zgovorno dopolnilo krutih, a resnicoljubnih spoznanj o človeški po- kvarjenosti in majhnosti. Po zgledu laške komedije je vzdel pisatelj svoj'm osebam živalska imena: Volpone (lis- jak), Mosca (mušica, govnač, podrepna muha), Canina (psica), Co^baccio (sko- bec), Corvino (krokar), Voltore (jastreb), pa tudi Leone (lev) in Colomba (golo- bica): dvojnost te živalske simbolike jasno kaže, da dramatik ni samo ljudo- mrznik, ampak v- isti sapi tudi verjame v to, da je v človeštvu nekaj dobrega. V tem smislu — brez šentflorjanske zle misli, z odkritosrčnim smehom in prav tiho zamišljenostjo — moramo sprejeti to vznemirljivo in lepo, bogato, zabavno igro. H. G. CELJANI: „veto domcičEinu filmu" oli Z8G:3G9 Pisarna celjskega kino podjetja, nei- nehno brnenje telefona, cigaretni dim in dokaza, (vredna obžalovanja) pod- prti s številkami, samima številkami... Upravnik celjskega Kinopodjetja Sicer pa je ostalo od tdstega pomenka z direktorjem ceiljeikega kino podjetja, Martinom Godlerjem, mnogo več. Mar- siikaj zanimivega je vedel povedati, ta- ko da so se vprašanja ponujala sama — kar ni jih hotis.lo biti konca. Ze koj sprva, ko sem prišel, je tovariš Godler rekel: »Pred nedavnim, ko smo v Me- tropolu vrteli italijanski film Plašč, so bili Celjani spet nezadovctljnd. Ne ma- rajo in ne marajo takšnih filmov, pri katerih je treba razmasi jati... « VPRAŠANJE: »Kakšna filme gledajo Celjani najraje?« ODGOVOR: »Ce bi vam kar tako od- govoril (misilim brez dokazov, je rekel), mi morda ne bi niti verjeli. Ker pa im.am ravno pri rO'ki statistiko obiska lanskih kino predstav, vam rad po- vem kaj več. Resda so številke vedno le številke, vendar nikoli ne varajo, saj najbolj natančno pokažejo, kako in kaj. Za trenutek je obmolknil, segel po precej veliki mapi, jo nekaj časa pre- listaval, dokler se mu ni posirečilo najiti pravega. Potem je nadaljeval: »Precej žalostno je to, da naši ljudje še vedno radi odrivajo domače filme in se jdh branijo. Resda je še marsikakšen slab (da ne rečem pcipoinoma zanič — kot n. pr. Potniki Splendiida), a vendar je bila že vrsta talkih, ki so bili vredni ogleda. Do tujih, posiEibno ameriških filmov, so ljudje veliko bolj- »obzirni«, pa naj bo to čisto navadna kavbojka ali pa kaj manj navadnega.« VPRAŠANJE: »Naj'bolj in naijmanj obisikani filmi. Kateri so bili?« Na to vprašanje sem našel ODGO- VOR v statisldki: »Največ ljudi si je ogledalo jugoslovanski film Dolina mi- ru (9.476). Temu sledi Jan Hus (češki, 7.787) ter italijanski film Lukrecija iBorgia, katerega si je ogledalo 7.575 kino obiskovailasv.« Tovariš Godler je dodal: »Kljub temu da je en do- mač film po obisku na prvem me- stu, pa je z ostalimi mncgo slabše. Tako si je Jubilej gospoda »Ikla ogle- dalo pri petih predstavah le 736, Bur- mo (7 predstav) 822 ter Obleganje 1215 ljudi. Temu slede naši filmi Pot pri- jateljstva, Volčja noč. Zadnji tir. So- teska itd., vsi po vrsti z zelo skro'mndm številom obdskiovalcev.« VPRAŠANJE: »Te številke me čudi- jo. Kateri filmi so torej naj'bolj obi- skovani?« ODGOVOR: »Predvsem ,vleče(jo' barv- ni filmi, kriminalke, tarzanijade, revij- ski filmi, .pač vsi tisti, ki niso ,pretežki' za razmišljanje. Med temi so bili naj- bolj obiskani: Zena z neapeljskih tulic, Hondo, Cmi vitez. Beg iz trdnjave, Simeronsika roža, Mogamibo itd. Po- vprečno razmerje mod otoiskom doma- čih in tujiih filmov je zelo žalostno (286:369), saj si je tuje filme ogledalo 86 ljudi več. Ne gre zato, da bi si ogle- dovali domače filme ker so ,naši' am- pak, da bi jiim priznali, da so mnogi med njimi že zelo kvalitetni in celo že na zavidljivi višini. (Mislim na film Ve- liki in mali.)« VPRAŠANJE: »Ali ne bi kazalo po- skusiti s filmskim gledališčem, kot so proiblem vzgajanja filmskega občinstva rešili v Ljubljani?« ODGOVOR: »2e pred leti smo orga- nizirali nekakšen filmsiki krožek, posla- li smo celo stedem ljudi (med njimi tu- di dijaka učiteljišča in gimnazije) na poseben tečaj v Ljubljano. Celo vse stroške smo jim plačali — toda delo je kmalu docela zamrlo.« . Operna umetnost v Celjskem gledališču Vodstvo Celjskega gle- dališča je pripravilo ob- činstvu nepredvideno, a vsekakor dobrodošlo presenečenje: v četrtek, 28. t. m. — bodo na celj- skih deskah nastopili prvaki ljufbljansike ope- re: Janez iJipuščeik (te- nor), pa Sonja Hočevar- jeva (sopran) in Lidija Sotlar-Lipovževa, Breda Snudova, Stane Poliik in Vlasto Dedović — štirje ugledni solisti plesnega zibora. Pri klavirju jih bo spremljala Zdenka Carjeva, spored pa bo verjetno vodil (če ne bo zadržan zaradi snemanja novega filma) Beri; Sot- lar. Kaže, da takega na- stopa sploh ni tretoa pro- pagirati.' Saj so že ugledna in kar zname- nita imena zadostno po- roštvo o vrednosti in pomembnosti prireditve: celjsko občinstvo si že od nekdaj želi več oper- nih prireditev, mesto samo po sebi pa je pre- majhno, da bi moglo imeti stalen operni an- sambel — zato so bila doslej vedno vsa redka priložnostna opverna go- stovanja pravi praznik za vse ljubitelje in vstopnic za take pri- reditve je vedno zmanjkovalo že davno pred napovedanim datumom, tudi če prireditev ni bila tako kvalitetna, kot smemo pričakovati zdaj, ko pridejo v Celje zares najuglednejši mojstri svo- je umetnosti. O pevskem paru sploh ni treba p>osebej govoriti: svetovno znano grlo Janeza Liipuščka bi bilo že samo po sebi dovolj, da pritegne velikansko število občinstva. In kdo ne pozna pri- kupne kolorature njegove partnerice Sonje Hočevarjeve — vsaj iz radia! Primabalerina Lidija Lipovževa (znana je tudi celjskemu gledališkemu občin- stvu vsaj kot koreografinja plesa v »Petra Seme ix>zni poroki«) je zaslove- la zlasti s Cmim labodom v letošnji ljubljanski uprizoritvi »La'bodjega je- zera« P. I. Cajkovskega: tudi v Celju Vlasto Dedovič in Liidija Sotlar-Lipovževa v plesni figuri iz »Labodjega jezeri bo nastopila med drugim z odlomkom iz tega plesa. To gostovanje bo eden zadnjih njenih nastopov v domovini, kot slovo pred odhodom na daljši an- gažman in študij v Belgiji. Celjsko ro- jakinjo Bredo Smidovo, tudi eno naj- vidnejših plesalk ljubljanske opere, po- znamo skoraj vsi — in Stane Polik si je tudi že davno ustvaril zvonko ime kot eden prvih karakternih plesalcev v Sloveniji. Stalni gost ljubljanske opere, sicer Beograjčan Vlasto Dedovič — tudi tega je odkrila Ljubljana v »Labodjem jezeru« in upa, da ga nikdar več ne bo pogrešala med svojimi opernimi ljub- ljenci. Zaradi nenavadnega zanimanja je or- ganiziralo CG dva nastopa na isti dan'. 28. marca, v četrtek, ob 16. in 20. uri- Na Planini p i Sevnici si žele kinoprojektor v Planini pri Sevnici je sedež ob- čine in vendar ta vas še do danes po tolikih letih od osvoboditve nima svo- jega kina. Odveč bi bilo, če bi govorili, koliko so ti prebivalci žrtvovali v narodno- osvobodilni vojni. Ni človeka, ki ne bi vedel, da je bilo v teh krajih veliko ljudi, ki so se borili v Kozjanskem od- redu, da je tu marsikatera domačija nudila varno zavetje partizanom in da je bil marsikateri dom požgan. In ven- dar na Planini še vedno ljudje živijo tako primitivno, kot nekdaj v starih časih. Čeprav si žele napredka ter so nanj tudi opravičeni, si v te kraje raz- meroma počasi utira pot novo, boljše življenje. Pa ne da bi si tamkajšnji prebivalci me želeli boljšega, človeku dostojnega življenja. Res je, da so pred leti na Planini dobili elektriko. To pa je tudi vse. Z elektriko si žele še več, kar bi obogatilo njihovo kulturno življenje. Da je tako, so pokazali s številnimi prireditvami in igrami, na katere radi prihajajo tudi po več ur daleč. Planinci si žele tudi zdravega raz- vedrila. Njihova velika želja je, da bi dobili kino. Zato so kmetje že lani zbrali za 800.000 din lesa, dvorano ima- jo, tamkajšnja kmetijska zadruga pa bi na lastne stroške zgradila kabino za kinoprojektor. To pa še ne zadostuje, da bi ustvarili svojo zamisel, saj so zbrana sredstva še preskromna. Zato jo tamkajšnja organizacija ZB letos to stvar zagrabila v svoje roke. Ob sodelovanju prebivalcev, zlasti še, če jim bodo pri tem priskočili na po- moč tudi okrajni oblastni in politični forumi, bodo to svojo željo še letos uresničili. Prav bi bilo, da bi merodaj- ni, zlasti še Svet za presveto, to nji- hovo prizadevanje vsestransko podprli. 15. MARCA — ŠTEV. 10 5 STRAN ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Kmetijske stroje je treba čimbolj približati zadružnikom VECJI odkup mleka bi nudil zadružnikom vilĆJE dohodke. — zadružnikom v konjiški OBCINI so potrebni predvsem manjši stroji. — uvedba montafonske pasme. — odborniki naj bi pri delu prednjačili. Kot priprava za letošnji občni zbor jtinetijske zadruge so imeli v nedeljo pospeševalni odseki pri konjiški zadru- tfiskupni občni zbor. Ker so bili v zad- njih tednih po vaseh številni sest:anki 2^(jružnikov, na katerih so ti že o mar- sičem povedali svoje predloge in pri- pombe, občni zbor posameznih odsekov jii imel posebno težkih nalog. Predvsem bo potrebno poskrfbeti za reden odkup mleka v posameznih va- seh, kar bo nudilo živinorejcem večje dohodke. Predlagali so, da bi v Slov. Konjicah ustanovili manjšo mlekarno, ki bi stala okoli 2 milijona din. Z ozi- rom na sezonsiki odkup pa so nekateri menili, da je pametneje, če zadruga na- bavi več ročnh posnemalniikov ter jih razdeli po večjih vaseh. Mleko bi v po- snetem stanju odvažali v Konjice, kjer imajo na državnem posestvu nekatere priprave za predelavo. To bi bilo mno- go ceneje, saj stane posnemalnik le okoli 50.000 din, potrebnih pa bi bilo za celotno področje zadruge največ 8 posnemalnikov. Glede kmetijsikih strojev so zadruž- niki menili, da' nd dovolj, če ima za- druga le traktor, mlatilnico itd. Po- trebni bi bili predvsem manjši stroji, kot na primer ročne škropiilnice, kosil- nice in podobno. Teh bi se zadružniki mnogo lažje in v večji meri posluževa- li, saj je s traktorsko kosilnico mogoče kositi le na večjih in ravnih parcelah, ki jih je le malo v konjiški občini. Te stroje naj bi kot last zadruge dodelili posameznim vasem v uporabo. Za pra- vilno upravljanje pa bi morali usposo- biti enega od članov zadruge v vasi, ki bi bil tudi odgovoren za njihovo vzdr- ževanje in pravilno koriščenje. Tako bi bili stroji mnogo bolje izkoriščani ter ne bi ležali v skladišču. Pri delu živinorejskega odseka je prevladovalo mnenje, da bo ena izmed glavnih nalog, razširjati montafoasko pasmo živine, ki se v tej okolici dokaj dobro dbnese, razen tega pa daje večje koristi kot pomursko govedo. Tako n. pr. daje povprečno krava pomurske pasme na kmetij sikem gospodarstvu v Konjicah 2.200 kg mleka letno, dočim daje krava montafonske pasme 3.100 kg mleka na leto. Čeravno je mleko krav pomurska pasme nekoliko masfnejše, gre ta živina dokaj težko v prodajo, posebno za izvoz. Nekaj pripomb je padlo na račun umetnega osemenjeva- vanja in reje bikov, vendar pa dose- danji uspehi kažejo, da so se živino- rejci na to že precej privadili. Tu gre predvsem za zatiranje različnih bolezni, kar je najlažje izvedljivo z umeitniim osemenjevanjem. O vseh predlogih, ki jih je dal zbor pospeševalnih odsekov, bo razpravljal tudi bližnji zadružni občni zbor. Prav bi ibilo, da bi odborniki pri vsakem delu prednjačili ter tako pritegnili za seboj tudi ostale člane. To bi jamčilo, da sklepi ne bodo ostali le na papirju, temveč jih bodo zadružniki tudi iz- vajali. Okoli d^m Ifsoč članov hmeche samopomoči 9^ Zgornii Savin'ski dolini v Zgornji Savinjski dolini že več let razmišljajo o kmečkem zavarovanju in fcmečki samopomoči. To zadevo so prvi uredili zadružniki v Ljubnem, pozneje pa so jih posnemali tudi drugje. Od trinajstih ima sedem zadrug uvedeno »kmečko samopomoč«. V mozirski občin; ima »kmečka sa- mopomoč« okoli 2000 članov. Za poslo- vanje so uredili posebna pravila. Po- nekod imajo upravne odbore. Člani so lahko samo člani zadrug. V skladu z letnimi prispevki imajo člana pravico do brezplačnega zdravljenja v bolnišni- ci za bolezni, ki niso kroničnega znača- ja. Ponekod so določili 10, drugod tudi 20 dni kot maksimalno število dni za brezplačno zdravljenje. Letni prispevek znaša od 200 do 800 dinarjev. Na splošno so kmetje s »kmečko sa- mopomočnjo« zadovoljni, vendar že mnogi predlagajo, da bi kmečko zava- rovanje uredili po principih, ki veljajo za delavce in namoščence. Razen tega so člani mnenja, da bi bile ugodnosti večje, če bi bili vsi člani zadruge in nj.ihovi družinski člani včlanjeni v »kmečko samopomoč«, ker bi se s tem dvignile vloge, zmanjšal pa odstotek obolelih. nad 75 milijonov kmetijskih kreditov v okraju... Akcija za najemanje kreditov za re- produkcijski material je v celjskem okraju zelo uspešno zaključena. Dasi- ravno so kmetovalci v začetku z ne- zaupanj em, gledali na to akcijo, so spričo dokazovanj le zagrabili za stvar. Kmetje v celjskem okraju so najeli za okoli T5 milijonov dinarjev kreditov. Celjska poslovna zveza je od te skupne vsote uspela zainteresirati kme- te za okoli 22 milijonov dinarjev kre- ditov. Največ kreditov so najeli kmetje iz Šentjurja in Ponikve, najmanj pa je akcija uspela v Štorah. Kredite idodo kmetje porabili za nakup umetnih gnojil, semen, rodovniške živine, za adaptacije hlevov, in gnoj ničnih jam, za nakup plemenskih svinj in čiste pasme štajerske kokoši, za sadike ri- tezla, malin, mladih sadnih drevesc itd. ZAKLJUČEK KMETIJSKO GOSPO- DARSKE ŠOLF V SMIHELU NAD MOZIRJEM V Smihelu nad Mozirjem so v seme- stralnih počitnicah imeli pcuk kmetij- sko gospodarske šole. 27 učencev je z zanimanjem sledilo predavanjem. Svoje zna:ne bodo (praktično izpopolnjevali spomladi. Dekleta so imela gospodinjski tečaj pod vodstvom Marice P^-islan. Ker ni- majo prostorov, so se učile kar v neki kmečki hiši. S posebno razstavo ob za- ključku so dekleta pokaziala kaj so se naučila. V jeseni bodo organizirali še en tak tečaj združen s tečajem za vkuhavanje. Takrat bodo prišla na vrsto dekleta, ki doslej niso utegnila priti. PRAVILNA VZREJA KOKOŠI ŠTAJERSKE PASME Kmetijske zadruge v Dravinjski do- lini so pričele zadnje mesece vedno bolj skrbeti za pravilno vzrejo kokošje štajerske pasme, ki se tu najbolj ob- nese. Razen tega je v Ločah še selek- cijska postaja za to pasmo. Samo pri konjiški zadrugi so naročili že okoli 1-600 enodnevnih piščancev. Priprav- ljajo pa tudi za letošnjo jesen več si- losov za zeleno krmljenje kokoši v zim- skih mesecih. Tako bodo dosegli večjo nosnost v času, ko jajc najbolj pri- nianjkuje ter se najlažje prodajo. Čestitamo Ic Jubileju 8MW izdelan leta 1907 Mnogokrat so Celjani začudeno ob- stali, neverjetno zmajevali z glavo, po- tem pa se dobrohotno nasmejali. Ta- krat je mimo njih »drvel« avtomobil- ček manjše konstrukcije in po obliki precej staromoden. Ce se je za trenu- tek ustavil v kakšni ulici, je takoj bi- lo mnogo radovednežev. Razumljivo, tudi to je skromna senzacija za Celja- ne in ne samo avtomobili novih oblik in inozemskih tablic. Odločil sem se, da obiščem lastnika. Našel sem ga v Košnici na nekem gričku s precej strmo cesto. Pred hišo je stal tudi naš mali Colibri. Z last- nikom avtomobila sva bila takoj v po- govoru. Želel sem, da bi se slikal. Za- to smo ga postavili na cesto. V svoji radovednosti sem tov. Zajcu v isti sapi zastavil kar več vprašanj. On pa mi je umirjeno pričel pripovedovati od a do ž. »Kupil sem ga pred dobrimi petimi leti. Takrat je bil zelo siromašen. Ka- roserija je stala pod kozolcem v Šent- andražu. Motor je bil spravljen v ne- kem zaboju in od leta do leta rjavel. Z združenimi močmi smo spravili to ropotijo v dolino. Spominjam se, da mi je takrat lastnica obljubila dva litra vina, če se bom še kdaj pripeljal v te kraje s to »ropotijo«. Zagrizel sem se v delo in kaj kmalu je moj mali BM'W zdrčal po cesti. Po resnici povedano, tale mala »škatlica« mi je prirastla k srcu in ne bi se rad ločil od nje.« Pogled mi je obvisel na blatniku. Tu in tam je lak razpokal in odpadel. Zde- lo se mi je, da so kolesa v primerjavi z ostalim prevelika. Streha je platnena in sedeža sta že precej obrabljena. Pri vsem tem pa ima ta starina na sebi nekaj privlačnega in humorističnoga. »Star je približno petdeset let,« je nadaljeval tov. Zaje s pripovedova- njem. »Motor je še originalen in do- seže petdeset do petinpetdeset kilome- trov na uro. Porabi zelo malo benci- na, osem litrov na sto kilometrov. Le- tos nameravam obvestiti tovarno in če bi bilo potrebno, bi se z njim odpe- ljal tudi v Nemčijo. Prepričan sem, da me ne bi pustil na cesti.« Med pripovedovanjem je tov. Zaje odprl vrata in mi pokazal gravirane tablice bivših lastnikov. Prebral sem jih. GENERALNO ZASTOP. SLOVENIJE DOLENC & TONNIS Avtoprodajna družba ZOZ Ljubljana In dalje: KARTNER — AUTOMOBILCLUB Med drugimi sem opazil patrona to- varne: BMW — ST. CRISTOPHORUS Marsikaj bi še našel na tem avtomo- bilčku, toda zanimal me je tudi last- nik, saj so taki ljudje redki, ki bi se zanimali za take male »stvarce«. Pripovedoval mi je o svojem pestrem šoferskem življenju od takrat, ko se je leta 1919 prvič vsedel za volan in potem, ko je bil avtotaksi v Holandiji in Franciji. Pripovedoval mi je, kako je moral med vojno voziti nemške ka- mione iz Švice v Rusijo. Možakar je bil po svoje zanimiv in dejal bi, da je med njegovim avtomobilom in njim nekaj sorodnega. Končal je s pripove- dovanjem in poslovil sem se. Ko sem se spuščal po klancu na- vzdol, sem še enkrat oomislil na maU BMW in njegovo trdoživost, kljub vi- soki starosti. Tekmovanie za vecii hektarski donos v kmetiistvu Podeželsko prebivalstvo z zanima- njem pričakuje točne j šib podatkov o nagradnem tekmovanju, ki ga v inte- resu dviga kmečke proizvodnje organi- zirajo širom po Jugoslaviji. Podrob- nejših podatkov o tem tekmovanju za- enkrat še nimamo, bodo pa v kratkem izdelana podrobna navodila. Okrajna zadružna zveza v Celju je tudi doslej z raznimi akcijami zainte- resirala kmečke proizvajalce za boljšo in večjo proizvodnjo. Pred dnevi je upravni odbor OZZ razpravljal o novi akciji za dvig kmetijske proizvodnje. Na enem izmed bližnjih sestankov pa bodo izdelali podrobnejša navodila. Ta- ko bodo v jeseni po predvidenem na- črtu začeli kmečki proizvajalci tekmo- vati za čim večji donos ozimne pšenice in žitne proizvodnje na splošno. Tej akciji bo sledila druga akcija za dvig krmskih rastlin, tej pa bodo v nasled- njih letih sledile akcije za dvig živino- reje, sadjarstva, vinogradništva itd. Ta tekmovalna akcija naj bi zajela čim širše sloje kmečkega prebivalstva. Akcija za dvig žitne proizvodnje ni- ma namena v naših krajih narediti »žitnico«. Gre predvsem zato, da bi z žitom posejane površine vrgle čim več žita, saj niso redki primeri, da kmetje pridelajo komaj nekaj več žita, kot ga potrebujejo za setev. Cilj te akcije je predvsem, da bi kmetje pridelali toliko žita, da bi krili vsaj lastno uporabo. S tem bi pomagali zmanjšati uvoz žita, saj niso redki primeri, ko kmetje tudi po pol leta kupujejo moko in kruh. V kratkem bo na OZZ posvetovanje med strokovnjaki in vodji pospeševal- nih odsekov, na katerem bodo določili natančnejše smernice za'to prepotrebno in obetajočo akcijo. Marijagračani ne bodo več pili Laliomnice Marijagradec pri Laškem je strnjena yas, katere dobršni del je nastal iz industrijskih stavb bivše tovatne ce- n^enta. Stavbe na levem bregu Lahorn- nice imajo vodnjake, toda txidi te ne vse. Večina gospodinjstev nima pitne vode, zlasti v poletnih mesecih, ko tudi ^dini studenec usahne. Krajevni odbor SZDL je med naj- važnejše naloge uvrstil ureditev tega vprašanja. Na enem izmed prejšnjih se- stankov so se o tem temeljito pogo- vorili in izvolili odbor, ki naj^rbi za začetek gradnje vodovoda. Zbiralnike bi zgradili ali v Harju, ali pa pod La- homškom. Vodo so že poslali v analizo. Prebivalci so pripravljeni s prostovolj- nim delom pomagati pri kopanju jam za napeljavo. Del sredstev bo nudil ob- činski odbor Rdečega križa, pričakujejo pa tudi prispevek občine, zlasti v ma- terialu, saj namerava Laško svojo na- peljavo obnoviti z močnejšimi cevmi. . Marijagradčani so trdno odločeni, da ne bodo več pili vode iz potoka. Pogled na Marijagradec ŽENA IN DOM O LEPEM VEDE!M|U PRI JEDI Ce imamo goste v hiši, ali pa če sami gostujemo kje drugje, smo včasih v za- dregi, kako bi se kar naj^boij naravno in vljudno vedli pri jedi. Ker pa ni vse, če znaš jedi pravilno jesti in pravilno uporabljati jedilno orodje, ne bo od- več, če danes nekoliko več spregovori- mo tudi o tem vprašanju. Preden sedemo k jedi, si moramo brezpogojno umiti roke. Ce pomislimo, da čez dan prijemamo v roke denar, brišemo najrazličnejše kljuke itd. nam mora navada umivanja rok postati vsakodnevna nuja in moramo na to pripravljati že prav majhnega otroka^ Zlasti mora na čistočo svojih rok pa- ziti gospodinja, ki deli jed. Pred dnevi sem bila povaibljena k neki družini na večerjo. Na mizi so bila dobra in okusna jedila. Toda priznati moram, da mi jed ni teknila, ker sem opazila na gospodinji zelo neurejeno frizuro, na rokah pa so bili še sledovi ognjišča. Opravičilo, »Se rok si nisem utegnila umiti« mi ni povrnilo teka. Cesto je gospodinja od kuhanja pri štedilniku vsa prepotena. Njej in dru- žini bo jed bolje teknila, če se bo pr0d jedjo preoblekla v snažno obleko. Ako imamo povabljene goste, mora- mo svoji zunanjosti i>osvetiti še več pozornoisti, saj že z negovano osebo pokažemo gostu, da cenimo njegovo prisotnost. Malomarna zunanjost pa goste odbija. Ko je torej v kuhinji in jedilnici vse pripravljeno za obed ali večerjo, se go- spodinja z vso družino skrbno uredi za sprejem gostov. Moški naj skrbi za čisto srajco in obrito lice. V veliki vro- čini smejo sedeti moški pri obedu ali večerji brez suknjiča le, če j:ih k temu gospodinja nagovarja. Ce pride kdo k večerji ali obedu močno nadišavljen s cenenim parfumom, dokaže samo svojo nekultiviranost. V goste prihajamo dobre volje, pa tudi gospodinja in njena družina ne smejo kazati kislega obraza, četudi so pred tem doživeli kaj neprijetnega. Prostora, ki nam je bil nakazan pri mizi, ne smemo menjava'ta svojevoljno, pa četudi nam levi ali desni sosed ni všeč. Sedemo šele, ko nas gospodinja k temu pozove. Ko sedemo, ne drsamo s stolom po tleh, ampak ga nalahko dvignemo in sedemo neslišno. Sedimo pokonci in držimo roke v naročju, ali pa jih položimo na mizo lako, da se- gajo pureko roba, samo do členka. S komolci se ne podpiramo, pritegnimo jih čim tesneje k telesu. Ce smo mo- rebiti nervozni, se ne ligramo s prtom, niti si vanj ne brišemo umazanih rok. Juho jemo neslišno. Ce je vroča, je ne pihamo, ampak raje počakamo, da se ohlaidi. Jesti pa začnemo šele takrat, ko nam ponudijo. Pri tem pazmo, da zač- ne prva gospodinja, v domačem krogu pa starši aH starejši ljudje. S servijeto nikoli ne brišemo jedilnega orodja ali krožnika, ker bi s tem pokazali, da se nam ne zdi dovolj snažno. Ne kažite radovedno&ti, kakšne jedi vam' bodo servirali. Grdo je, če ste- gujete vrat čez soseda, ki mu st-ežejo pred vami, da bi videli, kaj prihaja na mizo in si morda že izbrali lepši kos. Po naloženi plošči ne brskajte za bolj- šimi kosi, vzemite tisto, kar je na vrsti. Sami ne zahtevajte jedi drugič, če je dovolj, vam bodo gotovo ponudili. Če vam pa kaj posebno diši, si ne naložite preveč na krožnik, da bo tudi za druge kaj ostalo. Ako pride na vrsto jed, ki je še ne poznamo, je vzemite prav malo in opazujte druge, kako jo jedo. Ce slučajno najdete v jedi kak kamenček, las ali črva, ga ne odložite na rob krož- nika marveč ga odstranite tako, da so- sedje tega ne opazijo, da jim ne vzame- te tek, domače pa spravite v zadrego. Po končanem obedu ali večerji po- čakamo, da prva vstane gospodinja. Ko nas bodo po kavi še morda nekoliko časa zadržali v dnažbi, ne zavlačujmo obisika prepozno v noč. S primernimi beisedami se poslovimo najprej od go- spodinje. Takole izgleda .. • Pariški modni diktator Krisitian Dior, pred Itaiterega odločitvami trepečej« milijoni žensildh sa-c in moških rok, W; dajejo denar IZ CELJA IN ZALEDJA [I f žene so proslavile svoj praznik sindikalni podružnici aebo in etol sta ženam svojega kolektiva letos prvič pripravili lepo in kulturno proslavo v prostorih nove tovarne Aero. Spretne ženske roke so nad vse okusno okrasi- le prireditveni prostor. Spored je ob- segal slavnostni govor, Klopčičevo igri- co »Mati« (ki jo je uspešno režirala talentirana Majda Tramškova) ter deklamacije. Najbolj ganljiva točka sporeda pa je bilo priznanje, ki ga- je dalo podjetje tistim svojim delavkam, ki mu služijo že nad 20 let. Poleg lepe denarne nagrade in pohvale sd najza- služnejše žene prejele tudi šopek rdečih nageljnov. Zene dolgega polja so na večer pred praznikom obiskale nekaj najzaslužnejših žena, ki so se v NOB ali pri delu v organizacijah dobro Izkazale. Pozabile tudi niso na mater, ki živi s svojim otročkom v težkih so- cialnih prilikah. Na sam praznik pa so se zbrale k praznovanju pri Kladivarju. Po končanem programu je pri čajanki skrbel za dobro voljo tamkajšnji tam- buraški zbor in harmonikaš. na vranskem bo bile na proslavo povabljene vse žene iz bližnje in daljne okolice. Zene so bile s programom, ki je obsegal 14 točk, eelo zadovoljne. Po proslavi so bile žene pogoščene in so se v živahnep razgo- voru pomenile o svojem delu in te- žavah. v laSkem in okolici so priprave za to praznovanje potekale skoro ves februar. Praznovanje je letos xavzelo tak razmah, da skoro ni bilo vasi, ki ne bi proslavila 8. marca. Pri proslavi KZ Laško je sodelovalo preko 70 žena-zadružnic. Po proslavi in ob- daritvi 5 najzaslužnejših žena je sledila zabava pozno v noč. V domu TD Laško je SZDL organi- zirala proslavo, kjer je bil kulturni program res na višini. Novost za La- ščane je bila, da so na proslavi to pot servirali moški, kar je dalo prazniku svojstven pečat. V MOZIRSKI OBCINI so tudi bile proslave v vseh večjih krajih. V Gornjem gradu so žene or- ganizirale še posebno zdravstveno pre- davanje. Tu je tudi predsednik mozir- ske občine priredil slavnostni sprejem 30 naibolj zaslužnim ženam. V Smihelu nad Mozirjem je KUD »Rovtar« uprizoril »Zupanovo Micko«, ki je poleg domačinov prijetno raz- vedrila še mnoge gledalce iz sosednih vasi. V tem tednu je bila tudi razstava ročnih in kuharskih izdelkov. Razstav- ljala so dekleta, ki so dovršila 14-dnev- ni kuharski tečaj. V KOZJEM vsako leto praznik žena zelo lepo pro- slavijo. Na letošnjem praznovanju so govoru sledile deklamacije, simbolične vaje, petje^ uprizoritev »Mati« in na zadnje še lutkovna igrica. Udeležba na proslavi je bila zelo lepa. V ŠTORAH je sindikalna podružnica Železarne pri- redila proslavo za vse zaposlene žene svojega kolektiva. Na sporedu je bil govor, predvajanje filma »Dolina miru« in nagraditev enajstih najbolj požrtvo- valnih in delavnih žena. KONCERT V KONJICAH Pred dnevi je bil Slov. Konjicah v počastitev Dneva žena koncert celjske- ga godalnega orkestra »Ivan Cankar«. Izvajali ^o dela Handla, Gliicka, Fibi- hova, Dvofaka, Bomova, Montijeva in Leharja. Nastopila sta tudi sopranistka Nada Sevšek ter violinist Vili Tanjšek. KMETJE BODO GRADILI MANJSE SILOSE Samo v zadnjih dveh mesecih se je v konjiški okolici prijavilo kar 45 kme- tov, ki si želijo zgraditi manjše silose. To je dokaj lepa številka, če upošte- vamo, da so silosi pri zasebnih kme- tovalcih še silno redki. Ce bodo vsi prijavljeni tudi svoje obveze držali, bo to lep napredek na tem področju . SEMINAR ZA POLITIČNE DELAVCE V KONJIŠKI OBČINI Občinski komite ZKS v Slovenskih Konjicah pripravlja seminar za vse čla- ne komiteja, sekretarje organizacij ZK in nekatere politične funkcionarje v občini. Poleg gospodarskih vprašanj bo- do v predavanjih zajete tudi naloge iz zadružništvaj politike na vasi, naše zu- nanje politike itd. Seminar bo trajal 4 dni. STANOVANJSKA SKUPNOST BO GRADILA DVA BLOKA Glede na še vedno perečo stanovanj- sko problematiko v Celju se je Sta- novanjska skupnost za letošnje leto odločila, da bo na Otoku gradila dva stanovanjska bloka. Prvi blok bo ob- segal 24 dvosobnih, drugi pa 16 eno- sobnih stanovanj. Najeli bodo kredit v višini 57 milijonov dinarjev in bodo z gradnjo pričeli čim bo izdelan ela- borat. Predvidevajo, da bo to v krat- kem, saj bi radi imeli do jeseni že vseljiva stanovanja. Prosvetni delavci v laški občini so razpravljali o šolski reformi Laško — pogled izpred doma ^^Partizana-« na del mesta s starim župniščem in starim gradom na strmem pobočju Huma Minulo soboto so se zbrali učitelji in profesorji k ponovnemu sestanku, da bi prerešetali najaktualnejša vpra- šanja prosvetne politike. Aktualen, za- nimiv in pester delovni program je za- držal zborovalce pri vztrajni napetosti. Ze sam uvodni referat o ureditvi šolskih vrtov, ki ga je podal društveni predsednik Alojz Kozel, je vzbudil ve- liko pozornost, saj se to vprašanje na- čenja v vseh občinah celjskega okraja in tudi laška noče zaostajati. Nato so se ustavili pri šolski reformi, ki zsnima vso našo družbo, tem bolj pa prosvetne delavce. O njej je sprego- voril okrajni šol. inšpektor Mirko Ko- želj. Kako se učitelji že sedaj pri- pravljajo na izvajanje šol. reforme, je pokazala učiteljica Ruža Sinigojeva, ki je z vzornim nastopom v I. razredu seznanila udeležence o novih metodah pevskega pouka in žela splošno odobra- vanje. „Maisha kraliica^* ie ie no celjskem trgu Celjske gospodinje je te dni prijetno presenetilo Kmetijsko gospodarstvo Lava, ko je dalo na trg že prvo glav- nato solato. Cena je sicer še visoka — 150 din za kg — vendar gospodinje kar rade posegajo po njej, saj je zmanjka že v zgodnjih jutranjih urah. Tako je- mo letos v Celju približno en mesec prej zeleno glavnato solato kot prejšnja leta. V kratkem bo Lava dala na trg tudi že prvo berivko in rdečo redkvico. Medtem ko je Kmetijsko posestvo Lava v lanskem letu gojilo zelenjavo na 15 hektarjih, bodo letos te površine razširili kar na 33 ha in računajo, da bodo na ta način letos pridelali za 8 V HOTELU SAVINJA — ZASEBNA STANOVANJA? Hotel Savinja razpolaga s preceišnjim Številom samskih in družinskih sob, ki jih nekaterim stalnim stanovalcem od- daja po visokih hotelskih cenah. Ker uslužbenec ali delavec, ki trenutno ne najde primernega stanovanja ne zmore plačevati tako visoke stanarine, je Sta- novanjska skupnost dala celjski občini predlog, da bi zgornje prostore hotela »Savinja« spremenili v zasebna stano- vanja. USPEŠEN OBČNI ZBOR MLADIH ZADRUŽNIKOV V CELJU V prostorih Kmetijske gospodarske šole so pred dnevi zborovali člani celj- skega Aktiva mladih zadružnikov. Spre- jeli so nov "program dela, ki temelji na skupnih, predvsem pa na delovnih akcijah posameznikov na svojih kme- tijah. Udeležili se bodo tudi nagrad- nega tekmovanja za večji hektarski donos v posameznih panogah. milijonov dinarjev več zelenjave kot lansko leto. Vse torej kaže, da letos Celjani ne bomo trpeli pomanjkanja vsakovrstne zelenjave. Vsakovrstne smo podčrtali zato, ker lansko leto posestvo ni najbolj smotrno uredilo prideloval- nega programa in je nekatere zelenjave primanjkovalo, druge pa je bilo celo preveč. Po izkušnjah lanskega leta bo- do letos pridelovanje zelenjave vskla- dili s povpraševanjem na celjskem trgu. ŽELEZNIŠKI PODVOZ V CELJU BO UREJEN Železniški podvoz pod restavracijo »Pošta« bo vendarle urejen. Ta podvoz je bil vsa leta na raznih sestankih predmet kritike. Na zboru volivcev na Jožefovem hribu je bilo sporočeno, da bo železniška uprava ta podvoz končno uredila in je potreben kredit zato že odobren. Z deli bodo kmalu pričeli. PISMO UREDNIŠTVU Bivši šolski upravitelj, tovariš Fran Vo lei. Matilda Koro.šec, podpiranka soc. skrbstva iz Celja, stara 6V let. Lovrenc Močenik, kmet iz Vitanja, stur 42 let. Andrej Zalašček, upoko- jenec iz Celja, star 66 let. Celjski grmlM ho nedavno dobili dv« nova avtomobila. Dandanes je ie tako, da so gasilcem potrebna aagla preTOzna srcdstra, da hi pravočasno pohiteli ▼ Itomoć reševati premoženje ddovnih ljudi ESronJka nesreč PROMETNE NESREČE Dne 8. marca je zadel v Zidanškovi ulici v Celju motorist Cvetko Mahko- vec v štiri leta starega otroka Petra Tilingerja, ki se je strgal iz rok hišni pomočnici in pritekel naravnost pred motorista. Le srečnemu naključju je pripisati, da ni bil otrok težje poškodo- van. Ta primer naj služi v opozorilo, kako nujno je varstvo otrok na javnih cestah. Istega dne se je dogodila v Vitanju prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Rudolf Kebličje vozil ne- previdno in z zasenčenimi lučmi. Zara- di tega ni pravočasno zapazilavprežne- ga vozila, ki je prihajalo nasproti in ni imelo luči. K sreči ni prišlo do težje nesreče, le konj je bil lažje poškodo- van, na avtomobilu pa znaša škoda okoli 85.000 din. Dne 9. marca se je pripetila na avto- busnem postajališču v Ivenci pri Voj- niku težka prometna nesreča, ki jo je zakrivi voznik osebnega avtomobila, direktor podjetja »Vino« v Slovenj Gradcu Vinko Rozman, Ker je bil vinjen, je zavozil na levi rob ceste ter zadel v 16-letnega Antona Lipovška iz Jankove pri Vojniku ter mu zlomil obe nogi. Avtomobil je zdrsel pod cest- ni nasip, vendar škoda ni velika. Voz- nik, ki je*upravljal vozilo v pijanem stanju, se bo zaradi povzročene nesreče zagovarjal pred sodiščem. Zaradi podobnih nevestnosti in ne- upoštevanja prometnih predpisov je bilo v januarju na področju celjskega okraja že 15 prometnih nesreč, v febru- arju 12, v marcu pa jih je bilo že 5. Te nesreče so povzročile nad 1,5 mili- jon din škode, 1 smrtni primer. 10 je bilo težko poškodovanih, 4 pa so utrpe- li lažje telesne poškodbe. To dokazuje, da se stanje varnosti prometa v pri- merjavi z lanskim letom ni nič izbolj- šalo. Ker je pričakovati v poletnem ča- su še večji promet, opozarjamo ko^ist- nike cest na večjo previdnost in večje upoštevanje prometnih predpisov, s če- mer bomo preprečili občutno material- no škodo in žrtve. Fric Mlakar iz Okroga pri Ponikvi je po nesreči padel na razbeljeno ognjišče kovaške peči. Utrpel ie opekli- ne in so ga prepeljali v celjsko bol- nišnico. Janez JeršiC in Tržišča pri Rogaški Slatini je na gradbišču padel 5 metrov globoko. Utrpel je pretres možganov in ra'^o na glavi. Gospodinja Angela Guček iz Vitanla si je pri padcu po stopnicah zlomila nofo. V Zamerku pri Zusmu se je s hriba prikotalil velik kamen. Zadel je štiri- letnega Ivana Viranta v glavo. Težko poškodovanega so prepeljali v celjsko bolni.^nico. Pri delu si je poškodoval nogo Franc Mohor iz Pariželj pri Braslovcah. V bencinskem skladišču Uprave cest v Prekopi je iz nepojasnjenega razloga nastal požar. Pri gašenju je dobil težje opekline po glavi delavec Anton Pri- možič. Pri padcu si je poškodovala obe nogi in rebra Angela Firer iz Rog. Slatine. Avtomobil je na cesti v Ivenci pri Vojniku povozil šestnajstletnega Anto- na Lipovška iz Jankove Lipovšek si je pri prometni nesreči zlomil obe nogi. VESTI IZ ŠOŠTANJA Med večja dela, ki jih bo v letošnjem letu finansiral celjski okraj iz sred- stev gozdnega sklada, spada tudi re- konstrukcija Velenjske gozdne ceste, ki bo dolga 24 km in bo segala do vznožja Uršlje gore. Istočasno bodo re- gulirali tudi potok Velunjo. Zgraditev te ceste je zahtevala nujna potreba, saj so bili gorski kraii, kot Pusta gora. Razbor, Ravne in Šentvid (ki dajejo letno okrog 2 milijona m'' lesa'> brez prave ceste. S tem bodo končno ti kraji dobili tudi ugodno pro- metno zvezo z železnico. « Posvetovanja s predstavniki kraiev- nih odborov, ki jih sklicuje ObLO Šo- štanj, so se pokazala zelo koristna in potrebna. Na zadnjem posvetovanju so govorili o sklepih zbora voMvcev, o iz- vedbi komunalnih del, o šolskih ku- hinjah ter o bližnjem fluografiranju prebivalstva. « V zvezi z reorganizaciio podružnic Narodnih bank razpravljajo v Soštaniu o možnosti ustanovitve Komunalne banke. Svet za gospodarstvo in LO sta že sprejela sklep, da se strinia+a z uki- nitvijo sedanje podružnice NB. v ko- likor bo nova Komunalna banka pre- vzela vsa njena sredstva in njeno po- slovanje. * Prvi poizkusi goiitve zdravilnih ze- lišč na poizkusni postaji KmetiiskeTa posestva Ravne, so imeM zadovoMive uspehe. Podnebje in geološke razmere v tem kraju so u^^odne, za+o na'^^'-a- vaio v teko"*em letu z opamo'^voiitvlio poizku.sne pos+aie goienip zd'*avii'-Novejša hiša<. ZAHVALA Ob iz^bi naše mame ANTONIJE ZUPANCiC roj. Zepič »e iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji v njeni bolezni lajšali trpljenje, jo v tako velikem številu spremili k njenemu zadnjemu počiva- lišča in zasuli njen grob s cvetjem. Zlasti smo dolžni zahvalo pevskeran zboru iFrance Prešereni iz Celja za žalostinke. Vsem in vsa- komur iskrena hvala za vse izraze sočustvo- vanja. Celje. Ljubljana. Koper, 10. 3. 1957. Zupančičevi KINO UNION, CELJE Od 13. do 16. III. 1957, .plazai, italijanski film Od 17. do 20. III. 195?, .BEG iz GUVANiU. ameriški film Od 21. do 24. III. 1997. >STOPNICE za SLU- ZlNCADi. francoski film KINO METROPOL, CELJE Od 15. do 18. IIL 1957. >TR1 KORAKE DO VISLIC«, analeSki film Od 19. do 22. III. 1957. >OCKA IN MAMICA,. ameriški film od at5. do 26. III. 1957, >NE BODO MI ver- ]SLI<. ameriški film RADIO CELJE Nedelja, 17. marca 11,15 Izbrali ste — prisluhnite! 11,50 Zabavna glasba, vmes reklame m ot>j*re 12,00 do 14,00 Prenos sporeda RL 14,00 Izbrali ste — prisluhnitel 16,00 do 23.00 Prenos sporeda RL Ponedeljek, 18. marca 14.35 Izbrali ste — prisluhnite! 15,00 do 17.00 Prenos sporeda RL 17,00 Domače novice, reklame in objave 17,15 Izbrali sle — prisluhnitel 17,30 športni komentar 17,35 Izbrali ste — prisluhnite! 18,00 do 23,00 Prenos sporeda RL Torek, 19. marca 14,35 Izbrali ste prisluhnite! 15,00 d6 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domače novice, kmetijski problemi, re- klame in objave 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 18,00 do 23,00 Prenos sporeda RL Sreda, 20, marca 17,00 Domače novice, reklame in objave 17.15 Izbrali ste — prisluhnitel 17,30 Kulturni obzornik 17,35 Izbrali ste — prisluhnile! Četrtek, 21. marca 17,00 Domače novice, reklame in objare 17,15 Izbrali ste prisluhnite! 17,30 5 minnt za naše gospodinje 17,35 Izbrali ste — prisluhnite! Petek, 22. marca 17.00 Domače novice, reklame in objave 17,15 Plesne melodije izvaja Celjski plesni or- kester p. v. Vendija Videča 17,30 Gospodarske vesti 17,35 Zabavna glasba 17,45 Igra godba na pihala »Fr. PreSerem p. v. Ivana Karlovčeca Sobota. 23. marca 17.00 Domače novice, reklame im objave 17,15 Izbrali ste prislnhnite! ICairinatehnEb Celje veletrgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom išče za takojšnji nastop več MATERIALNIH KNJIGOVODIJ, KALKU- LANTOV ter SAMOSTOJNIH REFERENTOV za zunanjo trgovino in konsignacije. — Ponudbe pošljite na gornji naslov. NUDI: AlvtomobCle FIAT- ZASTAVA, TAM, FAP Motorje TOMOS- (Puch) kolesne motorčke JUNIOR DKW Kolesa ROG, LASTA in uvožena kolesa. Vse rezervne dele, 'Potrošni in tehnični material za vse vrste avtomobilov, motorjev in koles. Nudimo tudi gume vseh di- menzij, doma- ča in inozemsike. Tel. 24-74, 25-74, Avtoobnova Celje - Medlog »prejme v službo večje šievUo »v- tomehanikov, kljueaivničarjev fai atviioiiiaaria. mojstra. AVTOMOBIL v dobrem stanju naslednjih znamk: Fiat, Opel, DKW, Volks- wagen ali Skoda KUPIMO Ponudbe je poslati na uredništvo »Celjskega tednika« CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URBD- MSTVO IN UPRAVA: CELJE. TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- ^Ah 123 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE ^ACaMO — TISK CELJSKA TISKARNA V CELJU Ladislav Groma: »Oprostite,« je dejal častnik. »... po- čil je strel. Ecker se je zvi^nil. Od kod, nihče ne ve.« »Križen duš,« je obupano zdihnil pre- fekt. »In za to ste porabili toliko be- sed? Nadaljujte!« »Truplo je potem sikrivnostno izgini- lo. To je vse.« Moldke se je zakrohotal: »Verujete v bajke?« »Ne,« je suho odvrnil častnik. »Imate kaj detektivske logike?« »Ne dosti,« je odvrnil častnik. »Tudi meni se zdi taiko,« je posmeh- ljivo rekel Molcke. »To je bil gromo- zanski nesmisel. Ni naimreč verjetno, da bi bilo vse tako sakramensko skriv- nostno, razen strela, ki je moral biti glasen. Se vam ne zdi?« Pogledal je častnika od strani, kaikor da je prisluh- ni mnenju. Prvi častnik je molčal. »In kako naj bi truplo kar tako izgi- nilo?« je nadaljeval prefekt. »In kam naj bi izginilo? Zdravi pameti se tak hokuspokus upira.« »Potemtakem gre za navadno izmiš- ljotino?« je dejal drugi čas'tnik. »Za prevaro,« je popravdl Molcke. »Način, po katerem naj bi se za kom zabrisala sled s proglasitvijo njegove smrti, iii nov. Tu je Ecker slabo raču- nal. Ecker je živ in zdrav, kakor mi tule. Tu je skrivnost. Treba jo bo raz- jasniti, odkriti njegovo gibanje, kajti dokazano je, da je obveščal bandite ler jim dajal podatke. Za alkohol.« Prefekt je pokazal dve vrsti jeklenih zob. »To je tisto,« je menil drugi častnik. »To je,« je dodal prvi. »Moramo ga izslediti,« je znova pov- zel prefekt, ki mu zadeva okrog Eoker- ja skorajda ni dala zatisniti očesa, ki pa o njej dejansko ni vedel nič kon- kretnega, nič drugega kakor to, da je Ecker izdajalec, ki je izipustil Zida Ro- senberga (ki so ga potem zopet pri- I>eljali nazaj), ter si zato zaslužil naj- strožjo kazen. »Postavili mu bomo zasedo«, je dejal prefekt. Lstal je po papirjih. Njegov iznakažen obraz se je ob imenu Rosen- berg razpotegnil v veselo spako. Dvignil je telefonsko slušalko ter rekel: »Se- verni trakt, celica sto šest, Rosenberg.« Častnika sta se pomenljivo spogleda- la. Nekaj trenutkov za tem sta stražarja pahnila Rosenberga pred policijskega prefekta. Molcke je oba stražarja odslovil, nato, kakor da se je zamislil, namrščil obrvi ter ošinil Rosenberga s pogledom, s katerim je dajal na znanje svojo ne- omejeno moč in avtoriteto. »Vi ste Zid?« mu je ironično rekel. »Zapiskov z zadnjega zasliševanja žal nimam 1u. Kakšna je b la vaša zveza z Eckerjem? Poznate to ime.« »Ce mislite preverjati,« je s hladnim, pohlevnim giasom dejal Rosenberg, »ste na slabi poti. Mi je zelo žal, da vam ne bom mogel ustreči. Zveza je pri- bližno takšna, kakršna med menoj in to celico, kamor ste me pahnili. Ecker je stanoval pri meni. Je imel mojo hčer- ko. Je bil med vsemi vami izjemen človek.« Molcke je osupnil. »O tem bomo sodili mi!« je vzkliknil, 60 mu naglo približal ter ga udaril, da se je le-ta opotekel. Bil je šibke po- stave, star kakih petinštirideset let. »Kakšna je zveza?« je preteče ponovil. »Povedal sem vam',« je slkrušeno od- vrnil Rosenberg. S hrbtom dlani je po- t^gnl preko kotička ust, od koder se je pocedila kri. »Drugega ne vem. To, kar sta imela, je njuna stvar.« »To mi je figo mar!« je kriknil Mol- cke. »Ne sprašujem po ljubezenskem razmerju, razumeš?!« »Tu je vsa zveza,« je ponovil Rosen- berg. »Zakaj vas je Ecker izpustil?« Mol- cke j ev gnev je rasel. (Nadaljevanje) »To bi verjetno on vedel bolje kakor jaz,« je hladno odvrnil Rosenberg in pomolčal. »Toda če vam je že res toli- ko do tega, morebiti zaradi srčne do- brote, morebiti zaradi česa drugega, o tem nisem nikoli razmišljal. O ljudeh, ki so ddbri, ponavadi nikoli dosti ne razmišljamo.« »Kje je Eoker?« je zavpil Molcke, da sta se častnika zganila. »Ce vi ne veste,« je hladno odvrnil Rosenberg, »kako naj vem jaz?« »Kje se je tedaj Ecker največ zadr- ževal?« Molcke se je tresel. »To vprašanje mi je tako malo znano kaikor vam. Verjetno tam, kjer se ljud- je danes največkrat zadržujejo.« »Kje to?« je kakor iz uma kriknil prefekt. »V nejasnosti in pričakovanju,« je preudarno odgovoril Rosenberg. »Kdor ni z vami, je proti vam. Ta je zapisan večnemu strahu. Hvalabogu, teh je mnogo.« Molcke ga je udaril: »Se norčuješ, kaj?« Rosenberg je s hrbtom dlani obrisal kotiček ust. »Veste, da je od priznanja odvisno vaših nekaj nadaljnjih ur bivanja?« »Od kakšnega priznanja? Od tistega, ki mi ga vsiljujete?« »Veste to?« je ponovil Molcke ter ga udaril. »To vem,« je odvrnil Rosenberg. »To ni nič novega. »Obrisal si je k"i. (Konec prihodnjič) Zopeljivo, mop ne? Martine Carol v italijanskem filmu »■Plaža«, ki ga te dni vrtijo v Celju. BITKA ZA SENCO... Oni dan vsa stvar zagnala < je po Velenju hudo kri — kje nova cesta ho peljala; po soncu — ali v senčici? Vam pomagati v težavah želi »Bodičar« srčno rad ... da vse ho prav in po postavah za eno in za drugo plat: — K stroškom gradnje primaknite še enkrat več denarja v meh, potem nemudoma kupite za eno stranko od obeh ... ... al' »marele« zoper sonce (če cesta bo po soncu zvita), al' sonca nalovite v lonce, (če pot bo v senčico zavita). Airiha spreminja politični zemljevid Se ni dolgo tega, ko Afrika ni pre- mogla niti ene samostojne države. Med Sueškim prekopom in Rtom Dobre na- de ter med Mediteranom, Tihim ocea- nom in Atlantikom, v vročih puščavah in tropskih džunglah so živela ljudstva pod zastavami kolonialnih držav. De- loma že prva, predvsem pa druga sve- tovna vojna, sta močno spremenili po- litični zemljevid črnega kontinenta. Evropa se je v stiski vojnih viher obračala na Afričane. Potrebovala je naravna bogastva, potrebovala je to- povsko meso. Strah pred zasužnjenjem Evrope je povzročil obljube o svobod- ni Afriki. Crni kontinent je drago pla- čal vsak svobodni kos. Boj malih na- rodov za neodvisnost po drug^^ svetovni vojni je vlil samo bencin na plamene svobodoljubja. Egipt, Etiopija, Maroko, Liberija, Sudan, to so svobodne drža, ve, otoki samostojnosti na kontinentu kolonij. Samostojna je sicer Južno; afrička unija tudi, toda o svobodi po^j rasističnim režimom ne moremo go, voriti. V začetku marca letos je še nad eninj predelom Afrike zaplapolal prapor ne, odvisnosti. Bivša angleška kolonialna posest, ki je nosila ime Zlata obala, je dobila samostojnost. Ta nova drža« va, ki je dobila ime Gajana, šteje nad štiri milijone prebivalcev, največ črn, cev in Arabcev, Evropejcev pa je le okoli 6000. Gospodarstvo te najmanjše države sveta je zelo pestro. Prednjači v pridelovanju kakava in južnega sad- j a, močno je razvita živinoreja, njena tla pa so polna rud, predvsem boksita, mangana, zlata in diamantov. Njono glavno mesto je Accra z 136.000 prebi- valci — pristanišče v Gvinejskem za, livu Atlantika. Isti dan, ko je bila Gajana progla- šena za neodvisno državo, je pred pa, lačo OZN zaplapolala njena nacionalna zastava, v skupščini pa je zasedel nje» delegat sedež 81. članice OZN. Spodaj: Nova afriška država Gajana it priznana. Svetovna diplomacija je da- bila še eno točko. Na sliki viidimo idej- ni projekt za ameriško ambasado t Accri. Stavba je, kot vidimo, po stila podobna domaćinskim plemenskim hi- šam, zgrajenim na koleh. Z mmm ne bo nič... Dr. Morest, znan ameriški znanstve- nik in iznajditelj je imel nedavno pre- davanje na katerem je rekel, da človek ne bo nikoli stopil na tla srebrne oble — meseca. Dr. Forest, ki ga imenujejo očeta elektronike, je pred 51 leti izdelal prvo elektronsko cev — osnovo za radio, te- levizijo in radar. On je sicer prepričan, da bo še to leto poslan v vsemirje umetni satelit. Kar se pa poleta v vse- mirje tiče, je dejal takole: — Misliti na to, da bi človeka vtak- nili v večnadstropno raketo, ga izstre- lili v gravitacijsko polje meseca, od ko- der bi opravljal znanstvena OE>azova- nja ali celo stopil na njegova tla ter se potem vrnil na zemljo; je samo noro sanjarjenje dostojne domišljije Julesa Verna. Ce tak priznan strokovnjak to reče, potem ni izjave vzeti za neosnovano. Dr. Forest je razbil fantazije o pole- tih v vsemirje in pokvaril zaslužek ti- stih ljudi, ki so že začeli zbirati sred- stva za prve »izlete« med zvezde. Dve domači mojstrovini ZENICA - film s sodobno tematiko... Raznim težavam navkljub so naša podjetja za proizvodnjo umetniških fil- mov posnela že vrsto filmov, ki po svo- .ji tematiki posegajo v najrazličnejša časovna obdobja in zvrsti. Seveda, in to je razumljivo, je največ filmov med- vojne tematike, s čemer naša mlada filmska umetnost izkazuje svojevrstno hvaležnost obdobju, ki je s svojim končnim ciljem — osvoboditvijo, dalo vse pogoje za razvoj sedme umetnosti. Lanski puljski festival je pokazal, da je film pri nas dosegel lep razvoj in da jugoslovansko filmsko umetnost vedno bolj cenijo tudi v inozemstvu. Zadnji teden smo videli kar dva do- mača filma zapovrstjo. »Zenica« je film sodobne tematike, nam je po svoji vsebini zelo blizu. Problem zgodbe ni nekaj slučajnega ali redkega. Je p'^o- blem tisoče v in ravno zato je toliko bolj prepričevalen. Zgodba slika vrsto značajev, življenje pisane skupine lju- di, pa je kljub temu brez črno belih kontrastov v značajih, kar je pri nas, tudi v literaturi in dramatiki, še red- kost. Zgodba ne postavlja nikogar pred obsodbo, prav tako nikogar v brezma- dežja. Vsi ljudje imajo napake, ki pri- peljejo do medseibojnih konfliktov, vsi pa imajo tudi toliko dobrega, da zmo- rejo nesoglasja izravnati. Gledalec je bil pred prav takšno dilemo ko junaki sami, obsojal je in odpLiščal in se vse do konca ni mogel odločiti, komu naj naloži breme krivde. Naposled razume tudi zagrenjenost čike iPjera, ki je s svojimi nazori skoraj razdrl zakon med značajnim ing. Borom ter njegovo mla- do in neuravnovešeno ženo Diki. Vzpo- redno z osnovno zgodbo se je pred na- šimi očmi odvijal proces rasti novega življenja in zatona stare, v fevdalnih odnosih zasanjane, Bosne. Pa ne samo po vsebini, tudd v »obrtniškem« pogle- du je film dosegel eno izrned vodilnih stopenj v razvoju naše filmske umet- nosti. ,.Ne obračaj se sinko" z upravičeno prvo nagrsdo v filmski proizvodnji je že tako, da se redkokdaj snidejo vse dobre zna- čilnosti v eno samo. To lahko opažamo v tujih in seveda tudi domačih filmih. Ce je dober scenarij, po navadi tehnič- na plat odpove, če je dobra slika, je slab ton, vedno rado kje spodleti. Tega pa skoraj ni mogoče trditi za film »Ne obračaj se sinko«, ki je v Pulju prejel prvo nagrado in njem tudi znanec s celjskih gledaliških desk Bert Sotler za najboljšo moško vlogo. Boj za otroka v viharnem vojnem ča- su je glavni motiv filma in njemu so podrejeni vsi drugi dogodki v tej, od začetka do konca napeti flmski zgodbi. Tudi v tem filmu spoznamo vrsto zna- čajev in usod ljudi v Zagrebu za časa Paveličeve strahovLade. Dasirovno so vsi ljudje, ki pridejo v tesnejši -stik z inž. Novakom, po svoje zanimivi in prepričevalni, vendar Bert Sotler v scenah s svojim sinom nadkriljuje v igri. Bert Sotler je brez dvoma eden naših najbolj priznanja vrednih film- skih igralcev v karakternih vlogah, saj njegove sposobnosti cenijo tudi tuji filmski producenti. »Ne obračaj se sinko« je film, ki je dosegel zadovoljivo stopnjo v vseh po- gledih, tako v režiji, igri, tehniki sne- manja, glasbi in tonu. So sicer nekate- re stvari, ki niso dovolj jasno poudar- jene, kot na primer vloga »vedno pija- nega« pK>licijskega agenta, o katerem šele ob koncu dogodek s prevozom čez reko daje slutiti, da dela za partizane. Toda ta slutnja je prerahla, da bi jo mogel doumeti sleherni gledalec. Skratka smo za vrsto ponesrečenih koprodukcij, in tudi »čisto domačih« spodrsljajev, spoznali, da je z neka- terimi stvaritvami filmska umetnost pri nas opravičila svoj obstoj. Sicer pa: kje je država, pa naj ima še tako bo- gato tradicijo, kjer bi snemali samo dobra filmska dela? MILIJON LET STARA LOBANJA Na samotnem otoku Flores, ki leži nad 2000 km od Džakarte, so nedavno našli popolnoma ohranjeno lobanjo ne- groidnega človeka, o kateri so ugoto- vili, da je stara najmanj milijon let. To je najstarejša lobanja tega tipa ko- likor jih je bilo doslej odkritih. Lo- banja je fosilizirana, razen petih zob v zgornji in štirih v spodnji čeljusti. ELEKTRONSKA IGRACA... Neka delavnica za igrače v Niirn- bergu je pred kratkim dala v prodajo mali traktor, ki se giblje po »poveljih« malega radijskega oddajnika. Oddaj- nik napaja 75 voltna anodna baterija,] medtem ko je v traktor vgrajen spre- jemnik, ki sprejema preko antene po- velja, kako naj vozi. Pravijo, da j^ mogoče k) igračko usmerjati celo na daljino 150 metrov. Kakšna je cena te igračke ne vemo. NEVERJETNO HITRA FILMSKA KAMERA V leningrajskem inštitutu za precizno mehaniko in optiko so izdelali novo filmsko kamero, Id omgoča neverjetno hitro snemanje. Ta kamera, ki jo ime- nujejo »SSKS-1« lahko v eni sami se- kundi posname od 1.000 do 200.000 ka- drov. SVETLEČE URE SO NĆVARNE ... Britanski medicinski časopis je obja- vil članek, ki srvetuje bralcem da ne nosiijo med spanjem na rokah ur, ki majo fosforizirano številčnico. Vsaka svetleča ura, piše časopis, oziroma žar- čenje svetlečih številk predstavlja ma- lo genetično nevarnost. VLOMILEC V ZADREGI... — Vidiš, vraga, zdaj sem pa kljU' od svojega stanovanja izgubil... —