Ameriška Domovina Tir /1/1' ERI G/% fU— H OIW1E1 AM€MCAN IN SPIRIT P0R€1GN IN LANGUAGS ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WS?AP€R NO. 250 CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING. DECEMBER 30, 1957 ŠTEV. LVI. — VOL. L VI Kongresnik Feighan najavil kandidaturo Michael Feighan, zastopnik 20. okraja predstavniškem domu, je pretekli petek ob javil, da bo znova kandidiral. CLEVELAND, O. — Zastopnik 20. okraja v zveznem predstavniškem domu Michael A Feighan je storil tekom svojegč zakonodajnega dela v Washing-tonu slovenskim rojakom \ Clevelandu več uslug kot ka terikoli drugi javni delavec Posredoval je v nešteto slučajih pri zveznih, pa tudi krajevnih oblasteh. V svojem zako nadajnem delu v Washington!, je bil dosleden v obrambi svobodnega sveta in odločen na sprot: uk komunističnega naši Ija. Michael Feighan je v Kon gresu od januarja 1943 in je e den najstarejših članov v pra vnem odboru predstavnišekg: doma. V svojem volivnem pro gramu se zavzema za trdno na rodno obrambo, za odločno ir jasno ter načelno zunanjo poli tiko, je proti pomočil Titu ir ostalim komunstičnim diktator-jem, pa za pametno gospodarsko politiko, katere cilj mora biti polna zaposlitev v deže li. Novi grobovi Sovjeti obetajo pomoč Sovjetski zastopniki na posvetovanjih azijskih in afriških narodov v Kairu ponujajo “bratsko” pomoč vsem potrebnim, tudi onim, ki se upirajo svojim zahodnim gospodarjem. KAIRO, Egipt. — Konferenca azijskih in afriških narodov, ki jo je sklical sem Naser, da bi dobil večji vpliv na nje, je pod popolnoma levičarskim vplivom. Sovjetski zastopnik je ponudil vsem narodom gospodarsko in tehnično pomot brez vsakih posebnih obvez, toda s mejah “možnosti”. Sovjeti so pripravljeni pomagati vsem kot “brat bratu”. Svojo pomoč niso omejili samo na gospodarkso področje, obljubili so podpreti tudi one, ki se s silo orožja upirajo svojim zahodnim gospodarjem. Ta ponudba bo vznejevoljila zlasti Francoze. Poslanikovi ženi v Rimu ukradli dragulje RIM, Italija. -— Soprogi a-meriškega poslanika v Rimu Mrs. James D. Zellerbach so u-kradli iz njene spalnice v poslaništvu v Villa Taverna dragulje v vrednosti $30,000. To je menda ena največjih tatvin draguljev v povojnih letih v Italiji. Oblasti sodijo, da je moral imeti tat prost vstop v poslaništvo in tudi v prostore poslanikove žene. Poslopie je zunaj stalno zastraženo po italijanski policiji, znotraj pa ima posebno lastno stražo. John Omerza Zadet od srčni kapi je umrl v Euclid Glenville bolnišnici 54 let stari John Omerza st. s 337 3. 320 St., Willowick, O. Tukaj zapušča soprogo Rose, roj. Zu-aanic, sinove Johna ml., Edwar-da, Raymonda in Davida, 2 vnu ta, brata Franka in Andreja, sestre Mary Ulle, Frances Venci in Alice Ulle in več drugih sorodnikov. Rojen je bil na Skaručni pri Ljubljani. Tukaj je bil 53 let. Bil je zaposlen pri Usher Body Co. Pogreb se vrši / četrtek zjutraj ob devetih iz los. Žele in Sinovi pogrebnega :avoda na 458 E. 152 St. v cer-:ev Marije -Magdalene na Vine 3t. v Willoughby ob desetih, lato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen jutri popoldne ob treh. Rose Novosel Po dolgi bolezni je preminula v Euclid Glenville bolnišnici 16 let stara vdova Rose Novo-sel, poprej Telsman, rojena Bo-sich, s 423 E. 158 St. Tukaj zapušča otroke: Johna, Rose Guštin, Vincenta, Thomasa in Jennie Crane, 14 vnukov, 2 prav-luka, brata Johna Bozich in več Irugih sorodnikov. Rojena je rila v Raki pri Belgradu, kjer sapušča brate in sestre. V kmeriki je bila 44 let. Bila je članica društva Sloboda št. 235 HBZ, Sv. Peter št. 30 Hrvatske Katoliške Zvez^, Pod. št. 41 S. Ž. Z. in Hrvaškega ženskega duba v Collinwoodu. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30, na-o na Sv. Pavla pokopališče na Ihardon Rd. v Euclidu. Amalia Božeglav V soboto popoldne je umrla po dolgi bolezni Mrs. Amalia Božeglav, rojena Dolgan, z 1125 3. 60 St. Stara je bila 65 let, ro-ena v vasi Stara Sušica pri Košani, od koder je prišla leta 1920. Z možem Rudolfom, ki je umrl leta 1945, sta več kot 35 let vodila “Božeglav’s Winery” ia 60 St. in St. Clair Ave. Po-cojna je bila častna članica pri Zarji, članica društva S-ku'ice t. 442 SNPJ, Slov. Ženske Zveze št. 25, Krožka št. 2, Progres. Slovenk Kluba Ljubljana in Kluba Belokranjcev. Tukaj zapušča hčer Mrs. Stella Sadec-kas, sina Rudolpha in brata Joseph Dolgan, v starem kraju pa. Amelia Dolenc V St. John’s bolnišnici je u-mrla včeraj po dolgi bolezni 49 let stara Amelia Dolenc z 11118 Clifton Blvd., ki je živela v mladosti s starši na Carl Ave. Zapustila je brata in sestro. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. Kraj in čas bosta objavljena jutri. Laž ima kratke noge Tovarišu Hruščevu za novo leto! CLEVELAND, O. — Ne vemo, kaj vse bodo voščili komunisti svojemu vrhovnemu tovarišu Hruščevu za novo leto. Dvomimo pa, da bi mu upal kdo voščiti kar odkrito sledeče stvari: Naj manj laže, ko trdi, da namerava zmanjšati ruske oborožene si-znižati jih bo moral, ker so predrage za ruski državni proračun in ker manjka delavcev v industriji in kolhozih. Naj ne vara ljudi s trditvijo, da je Rusija imela dobro letino; letina je bila izredno sla-oa, kar je postavilo na glavo etni gospodarski plan za 1957. Naj ne pripoveduje ljudem, da jim je režim zboljšal življenjske pogoje; že od 1. 1954 ni vlada mogla izvesti nobenega stvarnega znižanja cen na celi črti. -----_o----- Naser in Kremelj se tepeta za vpliv na “ljud. konferenci” v Kairu KAIRO, Egipt. — Ravno za praznike je začela zasedati tu “ljudska konferenca”, ki se je udeležujejo zastopniki ko-mun'stičnih, sopotniških in levičarskih gibanj iz 44 azijskih in afriških držav in pokrajin. V Kremlju so tako navdušeni za konferenco, da so poslali kar cela letala zastopnikov iz držav na obeh straneh železne zavese. Konferenca ima namen, da dvigne nov val hujskanja proti “imperializmu” kapitaističnega Zapada po vsej Aziji in Afriki. Hvali naravno ruska prizadevanja za mirno sožitje, razorožitev po ruskem receptu itd. Naser je v začetku mislil, da bo konferenco porabil, da okrepi in razširi svoj vpliv v arabskem svetu in si pridobi novih prijateljev po Aziji in Afriki. Vse kaže, da so ko- Amerliki komunisti se ZA ENKRAT JE AMERIKA se koljejo med seboj ' ______ . _ _ - a ,, SE GOSPODAR POLOŽAJA Vodstvo partije je sklenilo ustaviti izdajanje glasila “Daily Worker” — njegov urednik, ki je z vodstvom sprt, ga hoče nadaljevati. NEW YORK.—Voditelji naših komunistov so imeli pred kratkim sejo, ki so na njej sklenili, da ustavijo svoj dnevnik Daily Worker. Prišli so do tega sklepa iz dveh razlogov: število naročnikov, ki plačajo list, pada od leta do leta, sedaj jih je menda samo še o-koli 5,000; na drugi strani pa je Daily Worker bolj glasilo glavnega urednika Johna Ga-tesa, ki se maio zmeni za u-radno “linijo” ameriških komunistov in oznanja v listu desničarske krive nauke. S tem niso zadovoljni ne tovariši, ki so bolj na levo, in ne tovariši, ki zagovarjajo srednjo linijo. Vsi ti so za to, da ist preneha izhajati. Sam John Gates je drugih misli; skušal bo list izdajati kar na svojo roko. Prepiri med tovariši niso o-mejeni samo na list; tovariši se tudi ne morejo zediniti, ali naj odobrijo zadnji novembrski moskovski manifest. O tem se bodo še prepirali na seji centralnega odbora, ki jo nameravajo sklic:/.*' za febru- mata Franka Dolgan in sestri munisti dobili v roke vodstvo Marija in Johana. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:30 iz Za- Ijudske konference in da bodo konferenco izrabili za svo- krajskovega pogrebnega zavo- je cilje, Naserju pa pustili le CLOUDY Vremenski prerok pravi: Oblačno, hladneje, naletavanje snega. la v cerkev sv. Vida ob desetih. Lillian Prijatel Po šest mesecih težke bolezni je preminula v Women’s bolnišnici Lillian Prijatel, rojena Karis, stara 32 let, stanujoča na 2201 Larchmont Drive, Wick-liffe, Ohio. Tukaj zapušča soproga Franka, otroka Kathleen, staro 6 let, in Franka, ml. 3 leta, mater Frances Karish, roj. Petkovšek, brata Franka in Alberta, sestro Albino Bittenc in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu. Bila je članica Društva Washington št. 32 ZSZ in Sv. Jožefa št. 169 KS-KJ. Pogreb je danes zjutraj ob devetih iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Our Lady of Mt. Carmel v Wickliffe, Ohio, ob desetih nato na pokopališče Kalvarija. nekaj obrobnih uspehov. Indonezija leze vedno bolj v komunistični objem JAKARTA, Indonezija. — Indonezijska vlada je javila, da bo poslala posebno komisijo v države za železno zaveso, da tam nakupi za $200 milijonov orožja češ, da Amerika sploh ni odgovorla, ko jo je Indonezija vprašala, ali bo lahko tam kupila orožje. Komisija bo obiskala najprej Poljsko, češko in Jugoslavijo. Na drugi strani bo predsednik Sukamo odletel na dopust v tujino 7. januarja. Za ta dan so. mu namreč naročili poseben ameriški potniški avi-jon. Iz tčga bi se dalo sklepati, da so ga njegovi pristaši in levičarski zavezniki že izrinili iz vlade. Zanimivo je pa tole; Ljubljanski dnevnik je že 15. novembra povedal svojim bralcem, da bo Sukamo odpotoval koncem decembra na dopust v Južno Ameriko. List je trdil, da je tako poročilo dobil naravnost iz Jakarte. Ta novica pove nazorno, kaj vse vedo indonezijski komunisti in kaj vse pomenijo. Kljub vsemu pripovedovanju, da so nas Sovjeti pre hiteli v vodljivih izstrelkih, posebno medcelin skih raketah, smo še vedno gospodarji položaja in se nam vsaj za enkrat še ni treba bati, da bi omagali, če bi nas kdo napadel. — Predsednikov tiskovni tajnik Hagerty trdi, da so vse ve sti o šibkosti Združenih držav za zdaj neresnične in tudi neutemeljene. GETTYSBURG, Pa. — Združene države trenutno niso v nobenem položaju “šibkosti,” kot trdijo nekateri, je zatrjeval predsednikov tiskovni tajnik Hagerty časnikarjem. Združene države so še vedno prva vojaška in gospodarska sila sveta in bodo vsaj še nekaj časa to ostale. V zvezi s poročilom takozvanega Gaither odbora se je razširila v javnost vest, da so Združene države v silni nevarnosti, da postanejo sila drugega reda in tako spravijo v nevarnost svojo lastno neodvisnost in svobodo. Poročilo, je še vedno vladna tajnost, čeprav so nekateri člani Kongresa že ponovno zahtevali njegovo objavo. Predsednikov tiskovni tajnik ^ ohranile svoj sedanji vojaški in James C. Hagerty je časnikarjem na vprašanje o Gaitherje-vem poročilu dejal: “Zgodbe, ki so bile objavljene nedavrio in trdijo, da so Združene države v stanju šibkosti, niso resnične!” Hagerty je poudaril, da govori za sedanji čas, da pa se ne mara spuščati v nobena prerokovanja. Časnikarjem je dejal, da bo predsednik Eisenhower sam po-' svoje ožje sodelavce ter vedal, kaj namerava vlada sto- njimi razgovarjal o javnih po-riti, da bodo Združene države slih. gospodarski položaj v svetu tudi v bodoče. Eisenhower je tod na svoji farmi m pripravlja poročilo o “stanju Unije”, ki ga bo podal Kongresu in javnosti po otvoritvi novega zasedanja 7. januarja. Predsednik bo ostal na svoji farmi preko novega leta, toda bo še tekom današnjega dne sprejel razne člane vlade in se z Nesreča v premogovniku — 11 rudarjev mrtvih V premogovniku na meji West Virginije in Virginije je nastala v petek eksplozija, pri kateri je našlo smrt 11 rudarjev, med tem ko je bilo 14 njihovih tovarišev rešenih. Vsi ponesrečenci so bili poročeni. AMONATE, Va. — V premo- bi bilo osem od ponesrečencev govniku Pocahonta Fuel Co. je odpuščenih naslednji dan zara-l prišlo v petek ponoči do eks- di pomanjkanja naročil. Nesre-i poliži j e kakh 500 čevljev glo- ča jih je zadela na njihovi zad- | boko v rovu. Ruševine so zasu-’ le 25 rudarjev. Reševalcem se je posrečilo prodreti pravočasno do skupine 14 ponesrečen- ji poti na delo pred odpustom. V rudnikih iste družbe v bližini je prišlo do eksplozije že v preteklepi februarja, tedaj je cev in jih spraviti na varno, | bilo mrtvih 37 rudarjev. Obla-med tem ko so 11 drugih spra- sti preiskujejo vzroke nesreče, vili iz rudnika mrtvih. j med tem ko joka za ponesre- Uradniki družbe so dejali, da čenči 38 otrok. Egipt praznoval dan zmage PORT SAID, Egipt. — Diktator Naser se je pripeljal 23. decembra v Port Said, da praznuje C0LUMBUS 0. — Na bo-skuipaj z mestnim prebivalstvom žični dan je bilo na ohajskih žalosten rekord Ohia avto-cestah ubitih 24 potni- dan zmage.” Minulo je namreč ravno leto dni, odkar so.. , . v . , -—j Angleži in Francozi zapustili ov’. orej veC 0 „V . a ®11’ 01 manju Naserja:. Žal mesto v smislu sklepa Združe-: amensk1 državi. Ta re- nih narodov. j kord bl 81 blh prav lahko pn- Manifestacij in ovacij Naserju . branili. se je udeležilo do 20,000 Egipča-1 v Med razl°^ ,za tak? veliko nov, ki so naravno vsi prepri- število nesreč ni namreč morda čani, da so res zmagali nad za- padnimi imperialisti. Da bi slovesnosti napravile na prebivalstvo čim večji vtis, so se jih v pijanost, ampak preutrujenost. Pri tem pa moramo še vpoštevati, da vreme ni bilo najslabše, bilo bi lahko še ve- pristanišču udeležile tudi vse tri Tiko neugodnejše. Nekateri pa ruske podmornice in povrhu še mislijo, da je ravno primero-obe ruski torpedovki, to je bro- m a lepo vreme zvabilo mno-dovje, ki ga je Rusija prodala go avtomobilistov na ceste, Egiptu. 4 kjer so našli smrt. Libanon ne odneha od prizadevanja za pomiritev arabskega sveta BEIRUT, Libanon. — Libanon je edina država na Srednjem vzhodu, kjer živita dve veri, krščanska in islamska, v dobrem sosedstvu. Zato je poklicana že sama po sebi, da posreduje med vzhodom in za-padom. Libanonska vlada se te naloge dobro zaveda in jo izvršuje potom svojega zunanjega ministra dr. Malika. Minister se uporno trudi, da bi pomiril Egipt in Sirijo s svobodnim svetom. Da je Naser sedaj bolj dostopen za razgovore s “kolonialističnim in imperialističnim” Zapadom, je v precejšnji meri zasluga dr. Malika. Dr. Malik skuša zdaj pripraviti Sirijo k posne- so se v Siriji levičarji zasidrali tako močno, da dr. Malik ne more doseči pravega uspeha. Sovjetija preskuša atomsko orožje WASHINGTON, D. C. — Po poročilu naše atomske komisije je Sovjetija preskusila v soboto na običajnem mestu v Sibiriji atomsko ali vodikovo bombo. Komisija je objavila samo eksplozijo, ni pa navedla njene vrste in moči. Kardinal Wyscynsky ne odneha v boju za svobodo vere VARŠAVA, Poljska. — Da-siravno Gomulkin režim ne preganja cerkve tako kot komunisti v drugih državah, ni poljskim katoličanom postlano z rožicami, kar posebno občuti kardinal Wyscynsky. Za praznike je na primer želel, da bi govoril poljskemu narodu po radiju; vlada mu tega ni dovolila. Dovolila mu je samo, da je objavil svojo božično poslanico v edinem poljskem katoliškem tedniku, ki ga ima. Zato je pa kardinal govoril precej jasno v pridigi za polnočnico v varšavski katedrali. Poslušalo ga je nekaj tisoč vernikov. Njegov govor širijo sedaj potom letakov, dokler bo to dovoljeno. Bomo gradili zaklonišča proti atomskim napadom? WASHINGTON, D. C. — Na- Iz Clevelanda in okolice Žalostna vest— Ga. Frances Levstik, 1239 E. 6G; St., je prejela sporočilo, da ji je 13. decembra umrla v Valični vasi na Dolenjskem sestra Johana Šuštar, roj. Ferlin. Pozdrave pošiljajo— Anthony, Catherine in Genevieve Kotar pošiljajo svojim znancem in prijateljem pozdrave in vse najboljše želje za novo leto iz Pittsburgha, Pa., kjer so na počit.-cah. Seja— Slovenski dom na Holmes Ave. ima svojo redno letno delniško sejo v nedeljo, 19. januarja, ob 1:30 popoldne. Seja prestavljena— Klub Ljubljana nima svoje glavne seje kot običajno zadnji torek v mesecu, ampak v nedeljo, 5. januarja, ob dveh popoldne v AJC na Recher Ave. Po seji bo večerja in zabava za člane in prijatelje kluba. Igrala bo Grabnarjeva godba. Nov odbor— Društvo Danica št, 11 SDZ ima za 1. 1958 sledeči odbor: preds. Josephine Centa, pod-preds. Pauline Stampfel, taj. in blag. Frances K o d r i c h, 6522 Schaefer Ave., tel. UT-1-4679, zapis. Frances Zakrajšek; nadzornice: Josephine Levsik, Pauline Stampfel in Mary Pinculic. Zdravniki: vsi slovenski. Društvo zboruje vsak drugi torek v mesecu v SND soba št. 3. Urad zaprt— Jutri bo urad lista odprt samo do opoldne, v sredo na Novega leta dan pa ves dan zaprt. K molitvi— članice Podružnice št. 25 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok. Amalijo Božeglav. Ne bo seje— St. Clair Grove No. 98 W. C. ne bo imelo seje 1. januarja, am. pak šele 5. februarja. Za ases-ment in vse drugo naj se članice obrnejo na tajnico. Tekma proti južnemu tečaju WELLINGTON, Nova Zel. —-Edmund Hillary je s svojimi štirimi tovariši oddaljen od južnega tečaja še okoli 250 milj, med tem ko je angleška skupina, iki prodira proti istemu cilju, oddaljena od njega še vedno preko 400 milj. Hillary, ki je znan po tem, da je prvi prišel na Mt. Everest, napravi okoli 40 milj na dan in bo, če pojde vse po sreči, že sredi tedna na južnem te-čaiu. NAJNOVEJŠEVESTI CLEVELAND, O. — Včeraj zjutraj je pogorel Twilight Gardens v Eastlake, eden boljše poznanih nočnih klubov. Škoda znaša okoli $100,-000. čelnik vojaškega odbora pred- BERLIN, Nem. — Vzhodnonem- stavniškega doma je dejal, da bo prihodnji mesec ali v februarju njegov odbor začel znova zasliševanja o gradnji zaklonišč pred atomskimi napadi. Izpeljava takega načrta bi stala predvidoma preko 22 bilijo-1 nov dolarjev. ; ška vlada je objavila, da bodo morali imeti vsi civilisti, ki potujejo v Berlin, od 1. januarja dalje od n j i'oga Po mojem prepričanju m . . vprašanje v tem kje in kako bo-|Mroa Poljjla 2« "^»"7 Pre' da je komunistični sistem reši- ‘>.valcev. Od sedanjem letnem tev za seuanjost in bodočnost, pro«1!«, toy «fao vaok« da ima ta na svojih zastavah in v svojih ciljih: svobode, mir, pravičnost, enakopravnost, red ■n napredek. Psihološko vojno vodi svoboden svet tako nesrečno, da kljub temu, da ima zase resnico in pravico, ne more prodreti z njo do duš, do src, ne osvaja, ampak izgublja in laž in prevara dobivata tal med vedno novimi in novimi milijoni. Svetovna nevarnost pa se ne more ne zmanjšati, še manj izginiti, vse dotlej, dokler ne izgubi brezbožen, protinaraven, lažnjiv in goljufiv komunističen nauk sodelovanja in podpiranja množic. Z drugimi besedami se to pravi mnogo lepše: dokler ne pride do resničnega spreobrnenja tistih, ki sedaj fanatično ali slepo komunistično oblast vzdržujejo. Fatimska Gospa je govorila o “spreobrnenju Rusije.” Škof Sheen je v istem zaslišanju, ki smo ga že omenili, dejal: “V petdesetih letih bo Rusija spreobrnjena in v bodočem stoletju bo v ruskem narodu imelo krščanstvo največji svetovni za- Evropo in dosega skoraj 2% (19,1 na tisoč prebivalcev, povprečje za leta 1956) bo Poljska imela 30 milijonov prebivalcev leta 1960. Danes je že število Poljakov na Poljskem (ne pa poljskih državljanov) večje, kot pa je bilo ob pričetku vojne leta 1939. In ta razlika je sedaj dosegla 3 milijone. V novo-pridobljenem ozemlju vzhodno od Oder-Neisse je prebivalstvo za 1,450,000 nižje kot pa je bilo 1939 leta. Vzrok je v veliki meri prav veliko razdejanje tega dela v bojih in pa v težkih bombnih napadih. Pravijo, da je bilo mesto Kue-strin (Kostrzyn) 95% uničeno, Guben (Gubin) 80% itd. Wroclaw (Breslau), ki je bil do polovice razrušen, ima že okoli dve tretjini predvojnega prebivalstva. Čez deset let bo Poljska dosegla predvojno število prebivalstva; razlika bo pa ta, da bo to prebivalstvo 98% etnično poljsko, medtem ko je bilo pred vojno le okoli 65-67%, ostalo pa so bile narodne manjšine. X. Y. Mirko Geralič V “Slovenski Državi” v Toronto, objavlja gospod Mirko Geratič svoje udržhe. Udriha po vseh Slovencih, ki kaj drugače pojmujejo slovensko narodno politično vprašanje kot on. Zagnan je mož tako hudo, da kar mlati, pa naj že pade, kamor je. Dne 1. oktobra letos je gospod Mirko Geratič udrihnil po škofu dr. Gregoriju Rožmanu. Udrihnil tako grdo, da je ta članek spričevalo vrednosti njegove politične polemike. “Da se Turci ne sete”, bi rekel Srb, je gospod Geratič mimogrede lopnil še po pisatelju Fran Erjavcu in Mihi Kreku. Zadnjemu je položil v usta besede: “Vse slovenske reke teko na jug”. To politično figuro je rabil dr. Janez Evangelist Krek na slovenskem taboru na Koroškem pred prvo svetovno vojno, ko je budil slovensko narodno zavest med obmejnimi Slovenci in se boril proti nemčurstvu in avstrijakanstvu: “Ljudje slovenski, poglejmo v naravo. Kar je rek, ki izvirajo na slovenskih tleh, nobena ne teče na sever proti Dunaju, vse so si ubrale tok na vzhod in jug. Za njimi naj gredo naše oči, tam so naši bratje, tam so naši cilji.” Gospod Geratič pa pravi, da je to govoril Miha Krek “nekoč nekje” takrat, ko “je tekel na jug tudi ves slovenski davčni denar, nazaj ga je bilo pa zelo malo.” Geratič nič ne izbira: dvajset let preje ali kasneje, Janez ali Miha, on lopne, kamor pade, pa pade. Pa, kakor rečeno, Krek in Erjavec sta dobila u-darec samo mimogrede, zato, da glavna žrtev njegove ihte, ki je bil to pot škof dr. Gregorij Rožman, ne bo čisto o-samljena. škof je poleti potoval po Franciji, kjer je misijonaril med desettisoči naših rojakov, ki so vsi jugoslovanski državljani. Bil je gost Francije, ki je podprla ustanovitev Jugoslavije in še dandanes zastavlja svoj vpliv zanjo. Lista “Klic Triglava” v Londonu in “Radikal” v Parizu sta objavila, da je škof dal v Parizu izjavo, ki gospodu Geratiču ni všeč. Pa vse to ni važno, žalostno-važno je, kako go-gospod Geratič po škofu udriha. Njegov način je tak, da ne more mimo količkaj dober človek, ki mu je kaj za lep dostojen obraz demokratičnih Slovencev v političnem begunstvu. Naj bralci sami sodijo. članku je g. Geratič dal naslov: “Usodna pozabljivost”. Glavni odstavki so tile : “Pozabljivost je sicer nekaj človeškega. Nekaterim je prirojena. Kar slišijo, brž pozabijo. Pravimo jim, da so ‘kratke pameti’. Tudi star človek polagoma zaide v pozabljivost. ,Kdo bi mu zameril.” “Bolj čudna je pozabljivost pri ljudeh na odgovornih mestih. Politik, oziroma človek, ki na odgovornem mestu daje politične izjave, mora dobro premisliti, ali res vse drži, kar pove.” “Na žalost imamo med Slovenci politike in odgovorne ljudi, ki v svoji politični “modrosti’ ne znajo zgodovinsko dovolj oceniti razvoja dogodkov v takozvani Jugoslaviji - "vse zbov" od leta 1918 do danes. Enostavno gledajo na preteklost, sedanjost in bodočnost zgolj iz gledišča gole strankarske koristi, morda celo osebne koristi, nikdar pa ne iz stališča narodne suverenosti in narodnega ponosa. Taka pozabljivost je hotena z namenom, da narod zvodi od pravilne poti na napačna stranska pota, ki nimajo nobene koristi za narodno občestvo.” “Nedavno smo imeli priliko brati v Klicu Triglava še eno drugo izjavo sicer zelo odlične slovenske osebnosti. Povzeta je bila po srbskem listu ‘Radikal’. Izjava se glasi: ‘Sam Bog je pripeljal naše narode v skupno državo Jugoslavijo in naša dolžnost je, da zdaj živimo nled seboj kot bratje, čim bolj se moramo spoznati med sabo, zbližati se in spoštovati in da — ker je taka božja volja — živimo zedinjeni.’ ” (To izjavo sta lista objavila kot izjavo škofa dr. Rožmana, naš dostavek.) “Pri tem je pozabil na svojo izjavo, ki je bila sv oj čas tudi že tiskana: ‘Srbov ne bomo spreobrnili. S takmi pa, kakršni so, ne moremo naprej.” “Ali so šli ti trije narodi, zlasti Hrvati in Slovenci res prostovoljno v to skupno državo, je pa drugo vprašanje. Če bi Slovenci vedeli, kaj je v resnici za majniško deklaracijo — združitev s Srbi, bi jo brez dvoma odklonili, zlasti če vpoštevamo dejanski položaj v letu 1914-1918.” “Ali je res božja volja, da ‘živimo zedinjeni’? Zdi se mi, da ima ta izjava tega sicer odličnega Slovenca popolnoma politični prizvok v duhu tako-zvanega Slov. narodnega odbora odnosno članov JRZ, ki si po krivici nadevljejo ime SLS.” “Ne vlačimo vedno ‘božje volje’ v dnevno politiko in je ne mešajmo z voljo določenega političnega kroga, ki je daleč proč od resnične volje naroda.” Pribijmo le tole. škof dr. Gregor Rožman je tako velik in vzvišen med vsemi slovenskimi kristjani, da se očitki “pozabljivosti”, “kratke pameti”, “namerne zvodljivosti” studijo, še bolj se morajo studiti očitki “gole strankarske koristi, morda celo osebne koristi”, kadar jih kdorkoli spravlja v zvezo z njim. škof je tekom desetletij svoje cerkvene učiteljske službe med Slovenci zrastel v simbol duhovnega voditelja, da mora le zmešana pamet ali slab namen najti v njegovi izjavi! kaj, dijugega kojt to, kar on stalno pridiga in ponavlja: Spoštujte in ljubite se. Ne sovražite. Bodite kot dobri bratje med seboj. Gospod Geratič kaže, da o razpoloženju med Slovenci in o stanju v Sloveniji v dobi 1914 do 1918 ne ve nič. V vsem ostalem bo vsak Slovenec sam ocenil ta napad na priljubljenega škofa - misijonarja med slovenskimi begunci. Mi smo prepričani, da bodo Slovenci pritrdili, da je škof rekel le to, kar je bilo treba, da je rekel kot slovenski cerkveni knez. Kdo in kaj so Tak je naslov zvezkov, ki jih pripravlja in izdaja državni tiskovni urad v Wash-ingtonu na zahtevo odbora za proti-ameriško delovanje. Dne 11. oktobra je izšel zvezek, ki vsebuje življenjepisa Josipa Broza in pa Vladislava Go-mulke. V uvodni besedi pravi kongresnik Francis Walter o Titu tole: “V naslednjih straneh odbor za protiameriško delovanje skuša predstaviti Josipa Broza Tita, predsednika Jugoslavije in Vladislava Gomulka, predsednika poljske vlade. Informacije in podatki, ki so tu zbrani, so posebno jasno važni, če vpošte-vamo, da so prav sedaj v toku priprave, ki naj bi Poljsko in Jugoslavijo spravile v vrsto “morebitnih prijateljev” ameriških Združenih držav in naših zaveznikov. Zato naj bi jim dali obširno pomoč. Gomulka je dosledno zatrjeval, da je zvest Moskvi. Tito je služil in služi tudi sedaj kot trgovski potnik, ki ponuja in prodaja moskovsko blago! Njegova misija je, da izvablja nevtralne države in narode v sovjetsko jato. Obe ti dve državi služita kot sredstvi sovjetske napadalnosti. Njuna poglavarja sta ponovno izjavila in dosledno vztrajala pri tem, da bo to tako ostalo. Pričkanje o takbzvanih “različnih potih v socializem” je spričo tega dejstva brez praktičnega pomena in služi kvečjemu kot zanjka za lahkover-neže. V sedanjih negotovih svetovnih razmerah je gotovo najmanj tole: Kremelj ni voljan nič opustiti. Kolikor bo od njega odvisno, ne bo prišlo do nobene prostovoljne, mirne spremembe. Mi lahko še vnaprej ostanemo brezbrižni na pram grmenju mednarodnega komunizma samo za ceno našega lastnega obstanka. Po teh težkih uvodnih besedah začne poglavje o Titu: Josip Broz Tito, Predsednik federalne republike Jugoslavije “Jaz sem komunist in nič drugega kot komunist”, tako je Josip Broz Tito povzel svoje prepričanje in gledanje na življenje. Ta mož je poklicni revolucijonar, ves vdan komunizmu. Njegove misli in dela, prav vse njegovo življenje je posvečeno delu za uspeh svetovnega komunizma. Tito ni nikdar spremenil svojega trdnega prepričanja, da bo komunizem končno zavladal preko celega sveta. Vendar Tito ni čisto tak človek, kot si navadno predstavljamo okorelega boljševika. Celo njegovi najostrejši kritiki so priznali, da je to vljuden mož. osebno nekam “čudežno” darovit, privlačen in vedno pripravljen za dovtip. Sivo-plavolas je, v obrazu ima ostre, zelo pravilne poteze, vsa površina obraza je lepo od solnca porjavela. Oči so svetlo modre, živo-pozorne, neprestano se gibljejo, vedno izražajo napeto radovednost. Roke so nekam tršate, široke, kot roke delavca, nikdar ne mirujejo, vedno so živahne. Tito ima rad bleščeče uniforme, polne medalij in zlatih našitkov, je podoben pokojnemu nacističnemu voditelju Hermanu Goeringu tako zelo, da je nek pisec opomnil “kar presenetljivo sta podobna.” To je atletski tip, zelo ponosen na svojo telesno moč. Hvalil se je, da ga nihče ne more prekositi v hoji, da se more kosati z vsemi v njegovi vojski, pa naj bodo stari ali mladi. Ne izgleda, da bi bil že 65 let star. Rojen je bil v ubogi kmetski družini, sedmi med petnaj- stimi otroci. Ta jugoslovanski diktator se je večinoma sam izobraževal in vzgajal. Ko je bil vojni ujetnik v Rusiji med prvo svetovno vojno, se je naučil ruski. Poleg tega govori srbo-hrvatski, nemški in italijanski ter razume angleki. Precej razume umetnost, velik ve o njej in ima nekaj Rem-brandovih del, ki so bila poprej last jugoslovanske kraljevske družine. Proletarec z buržujskim okusom Tito je proletarec, ki ima buržujski okus. To je posveten človek, ki temeljito uživa vse zabave in všečnosti tega življenja, živi v sijaju in eleganci, ki opominja na dvore potentatov. V eni izmed sijajnih podeželskih hiš Tito živi, po besedah nekega poročevalca, “kot bogat športnik”. Slastno uživa dobro, bogato hrano, ima posebno rad rakijo, ki je najsplošnejše narodno žganje. Tito je obseden častihlep-než, človek, ki ga žene samo slast za določenim ciljem, mož, ki je s surovo silo dosegel najvišji položaj šefa države. Kot partizanski voditelj med drugo svetovno vojno je bil neutrudno marljiv, premeten in učinkovit. Kot komunistični diktator Jugoslavije je neusmiljen, brezobziren in nepopustljiv. Kot mednarodni državnik je zvi-jačnež, .premeten, preverljiv in nesramno koristolovski. V letih, ko je izglodalo, da se je Tito deloma pobotal z zapadom, potem, ko je nastal prelom s Stalinom v letu 1948, so se grobe poteze Titovega značaja nekam omilile in zabrisale. Nečloveška krutost komunističnega režima, ki ga je vsilil Jugoslaviji, se je tedaj zasenčila. Revolucionar Tito je izpolnil svoje življenje z delom v podtalnem rovarjenju in političnih goljufijah. V ruski civilni vojni se je boril v vrstah rdeče garde. Okoli 1920 je obiskoval Leninovo šolo v Moskvi. Tam se je vežbal v prevratnosti in namernem uničevanju. Kasneje je bil v Jugoslaviji zaposlen kot podzemeljski rovar. Leta 1934 je bil imenovan za člana (politbiroa jugoslovanske komunistične partije. Tedaj je tudi delal v Moskvi kot član tajništva za Balkan. Vrnil se je v Jugoslavijo koncem leta 1936 in organiziral jugoslovanske prosto- voljce za mednarodno brigado, ki se je borila v španski civilni vojni. Leta 1937 je postal glavni tajnik jugoslovanske komunistične stranke, ki je imela svoj glavni stan tedaj v Parizu. Ko so nacisti vdrli v Jugoslavijo, v aprilu leta 1941, je Tito z vsemi jugoslovanskimi komunisti po navodilu iz Moskve sledil politiki sodelovanja med nacisti in Sovjeti. Niti puške ni sprožil v obrambo svoje domovine. šele ko je Hitler napadel matično domovino komunizma, Zvezo sovjetskih socialističnih republik, junija leta 1941, je Tito nastopil proti Nemcem. Nemški v,pad v Jugoslavijo ni razvnel komunistov, kajti za Tita in njegove je bila Sovjetska zveza edina resnična domovina. To bistveno okol-nost so javno razglasili in jo ponavljali tako Kardelj in Djilas kakor tudi sam Tito. Celo potem, ko so partizani vstopili v borbo proti Nemčiji, so se te borbe udeleževali le s posebnimi političnimi, strankarskimi nameni. Komunistični partizani so se borili po-največ le v področjih, koder so bile male okupatorske moči. Komunisti niso nič čuvali človeških življenj svojih lastnih sorojakov, nič se niso obotavljali povzročiti nacistična maševanja. Nasprotno, nacistične kazenske ekspedicije so celo .polnile njihove vrste z obupanimi ubežniki. Iz domoljubnih namenov se ni boril Tito ampak polkovnik Draža Mihajlovič. Prvi spopad med četniki Draža Mihajloviča in nacističnimi četami je bil že 18. maja 1941. V novembru istega leta je Mihajlovič spoznal, da ne bo mogoče, da bi se četniki in partizani borili vzporedno za isti namen, ker se je Tito boril pred vsem za komunistično diktaturo in za u-speh sovjetskih političnih ciljev. Zato je Mihajlovič izdal tozadevni razglas in je tako spor v jugoslovanskem uporniškem gibanju postal javen. V naslednjih dveh in pol letih so zapadne sile Mihajloviča hvalile za uspehe upora v Jugoslaviji. General Eisenhower je poslal Mihajlovi-ču sporočilo iz Severne Afrike leta 1943, v katerem piše o “teh odličnih možeh, ki se bojujejo s popolno vnemo in požrtvovalnostjo za skupno stvar Združenih narodov” in izraža željo “da bi jim borba prinesla popolen uspeh”. Francoski komandant gen. de Gaulle in vrhovni vojaški poveljniki na Srednjem Vzhodu so ponovno pošiljali po-Cleveland, O. — V nede- dobna pohvalna pisma. še 1 jo, 22. decembra, popoldne bolj značilno je, da sta nem- Lepa prireditev v Baragovem domu se je v Baragovem domu vršil ob zelo lepi udeležbi sestanek članov in prijateljev Slovenske krščainske demokracije, na katerem je predsednik Slov. nar. odbora in Slov. krščanske demokracije dr. Miha Krek podal pregled mednarodnega političnega stanja koncem letošnjega leta s posebnim ozirom na Slovenijo in na vlogo slovenske politične emigracije. Izvajanja dr. Mihe Kreka so vsi navzoči z zanimanjem poslušali. Govoru dr. Mihe Kreka je sledila lepa filmska predstava. Predvajana sta bila fil- ški general Jodl in sam Hitler pripisovala četnikom, da so ti vezali večje nemške sile na jugoslovanskem bojišču. V tej dobi, 1941 do 1944, četniki dejansko niso dobili nika-ke pomoči od zaveznikov, med tem ko so Tito in njegovi partizani dobili več kot 100,000 pušk, 50.000 lahkih strojnih pušk, 700 brezžičnih radijskih postaj, 260,000 parov škornjev in skoro sto milijonov kosov municije za malo orožje. Teheranska konferenca velikih zaveznikov je na rusko zahtevo odločila, da je bilo treba dati Titu vso pomoč ma “Potovanje z letalom o- in 20. oktobra 1944, ko so so- krog Južne Amerike” in “Sveto leto 1950” (Rim). Oba filma sta bila vsem zelo všeč. Več navzočih je izrazilo željo, naj bi Baragov dom poskrbel, da bi bili taki in drugi kulturni filmi še večkrat, če ne naravnost redno na razpolago. Poročevalec. vjetske čete zasedle Belgrad, je Tito postal popolni vladar Jugoslavije. Stalinov milje-nec je vodil vojno za politične namene in dobil za nagrado vso oblast. Diktator S popolno podporo Rdeče armade in Stalina je Tito u- postavil v Jugoslaviji komunistično diktaturo, ki jo je spremljalo krvavo strahovanje. Neusmiljeno je uničil vse svoje politične nasprotnike vključno Dražo Mihajloviča, svojega največjega tekmeca. Do poslednje črke je sledil Marksizmu - Ljeninizmu. Pre-osnoval je Jugoslavijo tako, da je postala dejansko miniaturna podoba Sovjetske zveze v vsej svoji politični in državni organizaciji: zavladal je sistem samo ene stranke, vpeljali so socializacijo industrije, zatrte so bile verske svoboščine in na splošno so ukinili politično svobodo. Najnovejša knjiga Milovana Djilasa, ki je bil poprej Titov ožji sodelavec, sedaj pa je v zaporu, skrbno in točno razčlenjuje komunistično dejavnost. Djilasove trditve glede komunizma na splošno se še v posebni meri nanašajo na Titovo Jugoslavijo. Novi razred izkoriščevalcev je nastal v komunističnem sistemu. Vsi napori tega razreda so uperjeni v to, da vzdržuje svoje gospodstvo nad večino ljudstva. V ta namen uporablja sredstva, ki so “ena najsra-motnejših strani človeške zgodovine”. Ta razred si prisvaja monopolno oblast nad vsem gospodarskim, socialnim in kulturnim življenjem”. “Zgodovina te oblasti,” pravi Djilas, “je taka, da kadar bo minila, ne bo za tem izkorišče-valnim razredom nič več žalosti kot je je bilo poprej za katerimkoli drugim.” “Mednarodni komunist” Tito je del svetovnega komunističnega gibanja. Res je spopad s Stalinom v letu 1948 Resnica pa je preprosta, a težka Malokdaj more človek slišati pošteno besedo o političnem življenju narodov; posebno redke so pa izjave, ki vzpodbujajo k sodelovanju in ne k sovraštvu med narodi. Zato je ozračje o-kuženo od sovraštva; pisanje in govorjenje o politiki je dobilo nek patološki izraz kritikastr-stva in umske dekadence. Toliko bolj moremo biti veseli nastopa Prevzvišenega škofa dr. Gregorija Rožmana o priliki obiska Evrope. Ko mu je 1’ Association des amis de la You-goslavie priredila sprejem 12. junija v Parizu, kjer ga je pozdravil bivši minister Dupont, je Prevzvišeni kratko in nedvoumno poudaril potrebo sodelovanja med narodi. Omenil je poltično sodelovanje med Jugoslavijo in Francijo že v preteklosti, posebno pa sodelovanje v trpljenju v borbi za svobodo, ki je še vsem v živem spominu. Kot Slovenec in še prav posebno kot Korošec, pa se zaveda pomena Jugoslavije za obrambo slovenstva pred rastočim pritiskom germanizacije: “Sam Bog je privedel naše narode v skupno državo Jugoslavijo; naša dolžnost je sedaj, da živimo skupaj kot bratje . . . Glavni veri sta v Jugoslaviji poleg mohamedanske katoliška in pravoslavna. Med seboj se moramo čim bolj spoznavati, se zbliževati in se spoštovati in kei je božja vpija, živeti zedinjeni.” V tem ni povedal nič drugega kot to, kar nas uči Evangelij, kar ga je naučila izkušnja mladosti pod nemškim jarmom in kar mu odkrivajo politične perspektive sedanjosti. Izognil se je političnemu frazarjenju kakor tudi načrtovanju za bodočnost. Pustil je odprto vprašanje oblike sodelovanja in sožitja. Poudaril- je glavno, in to je spoštovanje bližnjega, pa naj bo to posameznik ali pa narod. To načelo je temelj vsake poštene politične rešitve. In to je večini politikankov pretuje. zato tudi takih izjav ne bodo mogli prenesti. J.A. Triglav, slovenske domovine nezrušljivi čuvar! prisilil Tita, da se je preusmeril v zunajih zadevah (pomirjen j e z Grčijo, sprejetje vojaške in gospodarske pomoči od zapadnih sil itd.) toda svojega političnega prepričanja v nobeni osnovni stvari ni spremenil. Prepir s Stalinom je bila pred vsem osebna zadeva, spor x'adi oblasti med dvema diktatorjema in nikakor ne kak nesporazum glede splošnih naukov in pravil Marksizma - Ljeninizma. Tito nikdar ni zavrgel “veljavnosti'’ niti “resničnosti” komunističnega nauka in komunističnih “načel”. On je Stalinu samo odrekal pravico, da bi se zaletaval v njegovo področje. Stalin pa ni prenesel nobenega “malega Stalina”. Titova neomajana privrženost komunizmu se je jasno pokazala potem, ko je moral odgovoriti na poteze, ki jih je napravil Nikita Hruščev, novi sovjetski diktator’, ko se je prizadeval, da bi vzpostavil “edinost v socialističnem taboru”. Hruščev je priznal Stalinove napake in je sprejel Titovo zahtevo, da je on sam komisar v svoji hiši. Konference med Titom in Hrušče-vom v letih 1955, 1956 in 1957 so ustvarile osnovo za poravnavo in pobotanje. Madžarska revolucija je sicer za nekaj časa zagrnila pogajanja, toda najnovejša konferenca, ki je bila v Rumuniji, je v veliki meri dovedla, do zopetne upostavitve soglasja med Bel-gradom in Moskvo. Uspeh te konference je bil sporazum glede “določenih oblik sodelovanja” med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, kakor tudi glede “osnovnih vprašanj v sedanjem mednarodnem položaju”. Tito je še posebej poudaril, da “so imeli kot posebno važen predmet razgovorov vprašanje splošne okre-! pitve sloge, edinosti, bratske- j ga sodelovanja vseh komunističnih strank in držav, ki v njih vladajo komunisti.” V enem svojih zadnjih časnikarskih razgovorov je Tito sicer priznal, da “so bile neke razlike” med komunizmom v Jugoslaviji in onim v Sovjetski zvezi, pa je tudi hitro dodal, da to “niso bile velike, ideološke razlike”, vsekakor “ne prevelike” in da “imamo vsi iste cilje, to se pravi, graditev socializma in komunizma”. Tudi v zunanji politiki niso razlike “prevelike”. Zadnje jugoslovanske izjave glede tega področja so v soglasju z glavnimi črtami komuni-čne svetovne politike. Titova nevtralnost je bila vedno čisto določena in omejena. V zadnjem času pa je prišel še bliže moskovski liniji. Pri rumuhski konferenci je obljubil Hruščevu, da bo sodeloval s Sovjetsko zvezo v vseh “osnovnih vprašanjih sedanjega mednarodnega stanja”. Tito je napadel Bagdadski pakt, Eisenhower jev o doktrino in trdil, da je “ab- surdno govoriti o kdmunistič-1 stagnantno zaradi izseljevanja, ki odtehta naravni prirastek. Poleg tega pa je tudi dejstvo, da je poljski naravni prirastek skoraj 4 krat večji kot nemški. Tako čas govori proti nemškim aspiracijam, seveda čez izvzamemo vse nasilne posege v spreminjanje trenutnih meja vzhodne Evrope. Sedaj je že preteklo 12 let, odkar je večina Nemcev zapustila svoje nekdanje domove v današnji Poljski in Češkoslovaški ter se naselila v Zapadni Nemčiji. Raste nova emigrantska generacija, ki nima več nobenega posluha in smisla za nekdanji dom na Vzhodu. Janez Arnež. ------o------ ni 'nevarnosti na Srednjem vzhodu”. Ob zaključku nedavnih razgovorov z Gomulko sta Tito in poljski diktator zopet potrdila svoje zveze z Moskvo brez vsakega pridržka. Ko je skupščina Združenih narodov z veliko večino obsodila Rusijo radi krvavih izgredov proti madžarskim domoljubom, sta Poljska in Jugoslavija ubogljivo glasovali proti tej obsodbi. Os Moskva-Bel* grad je zopet popolna. Pred, med in po vojni se je Tito vedjno izkazal kot ne-omahljivo vdan komunist. Močna, globoka ideološka sorodnost ga trdno veže z njegovimi komunističnimi brati. V zadnjih par letih se je pomaknil še točneje v red političnih vrst, ki gredo z Moskvo. Titovo splošno prepričanje in gledanje na življenje, sestav in značaj njegovega režima in njegova neomahljiva povezanost s komunizmom, vse te stvari govore proti temu, da bi mogel nastati kak trajnejši in globlji spor s Kremljem. * Tako se glasi ta uradni popis. Upajmo, da bo imel kaj vpliva na ravnanje državnega tajništva in federalne vlade ameriških Združenih držav. M. K. Spremenjena smer Danes se je nemško prodiranje proti vzh.odu spremenilo v beg na zapad. Po podatkih vlade Zapadne Nemčije, je tja pribežalo v letih 1950 do konca 1956 preko 2 milijona prebival- Ljubljana nekdaj in danes Ko Ljubljana še ni bila Ljubljana, ampak starorimska naselbina Emona, je živelo ob Ljubljanici — tako sodijo zgodovinarji — leta 34 pred našo ero 1260 ljudi, Emona je bila — tako spet pravijo zgodovinarji — porušena leta 451 ali 452 naše ere. Prvo štetje prebivalstva Ljubljane pa je bilo šele 1754. leta. Takrat so našteli 4120 Ljubljančanov. Okrog leta 1800 pa se je število ljubljanskega prebivalstva že močno povečalo. V mestu pod Gradom je živelo in delalo že kakih 14,000 ljudi. Posamezna ljudska štetja pa kažejo takšnole sliko: Leta 1857 je imela Ljubljana 20,740 prebivalcev, 1869 — 22,-593, 1880 — 26,284, 1890 — 31,-663 (vštevši priključeni del Vod-mata). Do leta 1900 se je število prebivalstva povečalo še za kakih 5000, saj so jih leta 1900 našteli 36,547. Po prvi svetovni vojni je Ljubljana leta 1921 štela že več kot cev Nemške demokratične publike in Berlina. V tekočem 50,000 prebivalcev (53,298), deset letu se ta beg nadaljuje v nez- kasneje pa 59,768. manjšanem obsegu, ca 25 tisoč 1 Statistike kažejo, da je imela na mesec. Zato se je pa prebi- Ljubljana leta 1938 po pri-valstvo Vzhodne Nemčije v do- Lljučitvi nekaterih okoliških ob-bi 1950 do decembra 1955 zmanjšalo za ca pol milijona, kljub naravnemu prirastku. j čin — že več kot 90,000 prebival-|cev. Zdaj pa živi v Ljubljani — če ne upoštevamo prebivalcev občin Polje in Šentvid — nekaj več kot 130,000 ljudi. Zapadna Nemčija ima precej majhen naravni prirastek, okoli pol procenta na leto (povprečje za leta 1950-1955 znaša 5.2 o • u c* na tisoč prebivalcev), če ima ^mrt prevajalca Sv. sedaj 52,6 milijona prebivalcev, pisma je to predvsem zasluga pribež- v Angliji je umrl v sedemde- nikov. Letno se izseli iz Zapad-!se,’em letu starosti znani svet°-ne Nemčije ca 50-70,000 prebi-'Pisemski Prevajalec in razlaga- valcev v prekomorske dežele. ' a"flesci”i.. R°I“d , . , . Knox. Izhajajoč iz protestantov- Nemci se sedaj zavedajo ne- , , . L ■ske pastorske druzme, je med j prvo svetovno vojno prestopil v Cerkev. Omenjeni msgr. Knox je bil poznan dušni pastir dijakov, prevajalec in pisatelj detektivskih romanov. U-mrli westmunstrski kardinal Griffin mu je poveril nalogo, naj na novo prevede celotno sveto pismo. Pogrebnih svečanosti se katerih dejstev, ki so precej neugodna. Politiki želijo Povra" jpatohšk tek Nemcev v tiste dele pred- j vojne Nemčije, ki so sedaj pod poljsko upravo in pa na ozemlje Češkoslovaške republike. Če bi hoteli sedaj zopet naseliti o-menjena področja, bi rabili najmanj 10,000,000 Nemcev; to se- veda v primeru, da bi se Čehi je udeležil tudi ministrski pred-in Poljaki hoteli umakniti. To-jsec]nik angleške vlade. Bilo je da Nemci v Zapadni Evropi po-1 prvič, da je tak politični mož trebujejo celo tuje delovne si-1prisostvoval cerkvenim svečano- le. da morejo vzdržati silen gospodarski ' vzpon. Svojih ljudi imajo premalo. Prav tako pa je v - Vzhodni Nemčiji prebivalstvo najmanj kar lahko rečemo istim katoliškega duhovnika. — Velikonočni otoki se imenujejo tako, ker so bili odkriti na Veliko noč. Dr. Josip Mal ) Zgodovina slovenskega naroda V. —Naš čas (po I. 1890) 1. Razvoj političnega življenja Konec meseca novembra 1918 1 ni državi pa niso bili izvoljeni so Slovenci zasedli tudi obmejno Špilje ip železnišško progo Cmurek — Radgona — Ljutomer. Vsa ta meja je ostala trdno zavarovana, zlasti odkar je general Maister 23. novembra mMmK lili iipisnun KOLEDAR i od ljudstva, marveč so bili 'le odposlanci starih medvojnih strank. Na Slovence je odpadlo vsega skupi j_ 29 zastopnikov, in sicer jih je imenovala Slovensko ljudska stranka 15, Ju- 1918 razorožil nezanesljivo ma- goslovanska demokratska stran-riborsko “belo-zeleno gardo” in ka 9, Jugoslovanska socialno-ko je bil z lahkoto zatrt tudi: demokratska stranka pa 5. Pri poskus nasilnega preobrata ob prvem pravem merjenju politič- priliki navzočnosti ameriške misije v Mariboru dne 27. januarja 1919. V zvezi s koroško ofenzivo so Nemci meseca februarja 1919 tudi vzdolž cele štajerske meje silovito pritiskali. Bili pa so vojaško odbiti, prav tako pa v začetku poletja tudi diplomatično. S podporo svojih italijanskih pokroviteljev so namreč začeli zahtevati plebiscit za ves severni pas, to je za Dravsko dolino z Mariborom ter za Apaško in Radgonsko ravnino. Po Žolgerjevem nasvetu so Francozi hoteli priključiti glasovalnemu ozemlju še ljutomerski, ptujski in ormoški o-kraj kot zemljepisno in gospodarsko enoto. Ker bi v tako povečanem okrožju Nemci ne dobili večine, so se sami odpovedali plebiscitu; v Vrhovnem svetu so kot obliž za poraženca prisodili Avstriji Radgono. Glede slovenskega Prekmurja je mirovna konferenca hotela potegniti mejo kar ob reki Muri, potem ko Čehi niso uspeli s koridorjem, ki bi tod čez z gradiščanskimi Hrvati vezal Jugoslavijo s Češkoslovaško. Po dolgem utemeljevanju je jugoslovanska delegacija dokazala napake, laži in nezanesljivost madjarskih zemljevidov in statistik ter dosegla državno mejo po razvodju med Muro in Rabo, toda brez slovenskih vasi v okolici Monoštra ob Rabi. V nezasedeni deželici je vladal od spomladi 1919 dalje ogrski boljševiški režim, ki je s samovoljnimi rekvizicijami izpraznil hleve in shrambe ter bil v narodnem oziru prav tako nestrpen kakor prejšnji nacionalni madjarski. Ljudstvo si je zato še bolj želelo, da pride pod urejeno jugoslovansko upravo. Mirovna konferenca je pa šele 1. avgusta 19!9, ko se je zrušil tudi boljševizem na Ogrskem., pooblastila jugoslovansko vlado, da vojaško zasede Prekmurje v obsegu, kakor ga je pozneje določila Trianonska mirovna pogodba z Madjarsko. Dne 12. avgusta je vkorakala v te kraje jugoslovanska vojska ter z lahkoto razpršila rdeče in bele gardiste. V lastni državi Spomladi leta 1919 se je sešel v Belgradu prvi začasni parlament z glavno nalogo, da izglasuje zakon za volitev poslancev v ustavotvorno skupščino. Člani tega prvega narodnega predstavništva v skupni narod- nih sir, pri volitvah v ustavotvorno skupščino, ki so se vršile 18. novembra 1920, pa je Slovenska ljudska stranka izgubila svojo predvojno absolutno večino. S 14 mandati je obdržala le še relativno večino: Jugoslovanska c emokratska stranka je dobila 3, Narodno-soc4ali-stična 2, Socialno-demokratska DECEMBER 31. — Slov. dom in dramatsko društvo LILIJA priredita v prostorih Slov. doma na Holmes Ave. SILVESTROVANJE. Začetek ob devetih. JANUAR 10. — Dramatsko društvo LILIJA priredi v Slov. domu na Holmes Ave. plesno zabavo. 11. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ priredi v Slo. nar. domu na St. Clair Ave. svoj letni ples. 18. — Društvo Glas Clevelandskih delavcev št. 9 SDZ priredi v proslavo 45-letnice obstoja ples v SND na St. Clair Ave. 25. — Društvo Ložka dolina priredi v SND na St. Clair Ave. svoj letni ples. 31. — Garcons Club priredi svoj posodi in daj, da se pomeniva! Dobro bo zate.” Leja se je zbrala in naglo odvrnila: “Nocoj ni mogoče, ker ne utegnem. Čakaj me jutri po maši pri cerkvi!” Ali Leje drugo jutro ni bilo __•________________________; j.nikjer. Gospodar je Tonču po- - ------------j vedal, da je morala nenadoma običajni zimski” ples v SND .domov. Tonč ni verjel, da bi se na St. Clair Ave. [bila Leja vrnila; ostal je deli FEBRUAR k° teden na Laškem in je poiz- vedoval na vse strani okoli Tr- ORUSTVENIH PRIREDITEV 1. — Društvo dr. France Prešeren št. 17 SDZ priredi ples v SND na St. Clair Ave. 8. — Društvo Kat. borštuerjev Marijin dvor št. 1640 priredi 3. letno dobrodelno “card party” v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. 8. — St. Clair Rifle Club priredi svoj letni banket v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob sedmih. 16. — Dramatsko društvo LILIJA priredi v Slov. domu na Holmes Ave. “pustovanje.” MAJ 4. — Pevski zbor TRIGLAV pri redi v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. koncert. Rimu strica, ki bi, če ga popro-biža, toda nikjer ni našel sle- si, Lejo rad sprejel. Leja je bi- všo moč prestrašila, ko jo je policist vprašal, kajti menila je, da hoče Lejo prijeti in zapreti. Toda hitro se je zbrala in dejala, da je bila res Korošica z imenom Leja Mak pri njih, da pa je prav davi naglo-ma odpotovala domov. Koj ko je policist odšel, se je gospodična Marina zmenila z Lejo in ji svetovala, naj izgine iz mesta in naj se skrije dalje kam. Povedala ji je, da ima v rommxncmrarenTnznnnnmuaxmtnnummniuKtnHtnnuBmimmtnnTuimi Ukradena nevesta CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN and restaurant, 3-way license, practically new equip., seat, cap. over ICO, over 3 yrs. to go on lease. Loc. in heart of bus. ,dist. in town of 40,000 with divers. mf,g. industry Priced for quick sale by owner at $16,000 plus inventory. R. M. Lusher, 427 S. Main St., Elkhart, Ind. (251) V blag spomin OB ŠESTI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA Frank Dragolič ki je umrl na dan 30. decembra 1951. leta Šest let je že minilo, odkar Isi šel od nas, pa svež spomin na Tebe je, kot bil je v prvi čas! Dragi mož in ljubi oče, na grob Tvoj spomini nam hite, ko tudi nas zagrne groba noč, združila nas bo v raju božja moč! Žalujoči: AGNES, soproga in OTROCI Cleveland, O., 30. dec. 1957. mt METAL STAMPING SHOP — With or without bus. 6 punch presses, 2 spot welders, 3 drill presses, 2 small lathes, office eqpt. and small ___ shop tools. At bargain. Call owner WAterfall 8-0872. (251, V blag spomin SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Mihevc ki je za vedno zatisni' ,’;oje mile oči in naš zapustil 28. decembra 1950 Let že sedem je minilo od kar si ti zapustil, nas kako bi bili še veseli, ko bi Tebe še imeli. . Pa prehitro Te je vzela smrt in Te presadilo v božji vrt. saj križ nam sveti govori da vidimo se nad zvezdami. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI Cleveland, O. 30. dec. 1957. Tista popotovanja in i-skanje pozimi, potem še bolezen in bolnišnica, so mu pobrala ves denar ;nič drugega mu ni ostalo, moral je najeti posojilo in zastaviti svojo hišico. Dne 23. maja je slednjič mogel odriniti proti Rimu. X. Šest dni potem, ko je šel Hanzej na pot, je v Grabnje udarila kakor strela z jasnega neba novica, da se je oglasila Leja pri deželnem sodišču v Celovcu in se sama zatožila, da je ubila svojo mačeho. Sprva nihče ni hotel verjeti, tako strašna se je vsakemu zdela ta vest; ko pa so jo orožniki potrdili, nihče več ni mogel dvomiti. Žnidar in Lejina svakinja Tina sta bila taka, da nista vedela za sebe. Najhuje pa je zadelo Tonča. ki mu je Lejino dejanje zmedlo vse načrte. Hudo se je boril Tonč sam s seboj. Bil je čuden človek, ta Tonč, m nihče ga ni mogel pogrun-tati. Poleg svojega orjaškega telesa, s čigar močjo se je rad bahal, poleg svoje divje, zahrbtne narave in neugnane častihlepnosti je imel silno občutljivo srce in globoko dušo. Rad je imel otroke, ptiče, rože, smilila se mu je , drobna divjad in branil jo je pred zvermi. Ljudem se je kazal večkrat ves divji, trmast (n sovražen, skrivaj pa mu je morda pri tem srce krvavelo. Ljubezen do Leje ga je tako prevzela, da si ni vedel drugače pomagati kakor z grožnjami, da bi jo le premagal 8, Komunistična 5, Samostojna kmetska stranka pa 8 poslancev. Volilni izid je pokazal, da je predvojna nesporna zastopnica slovenskega naroda zdrknila s tega svojega položaja, ker je kot gospodujoča večina morala prevzeti nase vso težo medvojnih let. Ni se takoj znašla v novem političnem ozračju srb-:kih strank, tudi ni uporablja-a preodločnih in brezobzirnih gesel, ki so pri nekaterih novih strankah tako vžigala in jim pri-lašala hipne uspehe. Toda ob napakah drugih strank je ljud-, ’.tvo hitro spregledalo, da se jej lalo zapeljati po lepo zvenečih’ nesedah in rodoljubnih dekla-[tako skrit0) da bi nacijah ter praznih obljubah. (Dalje prihodnjič) in dobil. Pozneje ga je bilo zopet sram, da se je tako grdo spozabil. 'Ko ga je Leja tako osorno zavrnila, je v njem vse vzkipelo in mislil je le na maščevanje; vendar pa je bila njegova, čeprav brezupna, ljubezen močnejša ko vse misli na maščevanje. Nikoli mu ni bila resnica, da bi jo naznanil; vse te grožnje so imele edino ta namen, omehčati Lejo in jo prisiliti, da ga vzame. Ko pa je vzela onega drugega, mu niti na kraj pameti ni prišlo, da bi jo šel naznanjat, in še tem manj, ker jo je v tej njeni odločnosti občudoval in kar pretreslo ga je, ko je po poroki zbežala. Upati ni imel več kaj. Pregnati je moral vsako misel nanjo, ki je bila žena drugega; to sta mu velevala čut dolžnosti in časti. Le eno si je lahko še želel: da bi ga Leja spoštovala in ga ohranila v lepem, prijaznem spominu. To pa bi moglo biti le tedaj’ če bi se ji pokazal plemenitega, velikodušnega in in bi rešil preplašeno ženo vsakega strahu: da bi se ne bala več njegove ovadbe in tudi ne, da bi še kadar koli motil njeno srečo. Le malo je okleval, potem pa se je odločil, da pojde za pobeglo ženo in da jo prepriča, naj se ga ne boji več, ker se ga res nima kaj bati. Da se je Leja na laško stran obrnila, je bilo Tonču takoj jasno. Težava je bila seveda ta, najti kraj, kjer se je skrila. Bil pa je dovolj prebrisan, da je iztuhnil tudi to. Podkupil je pismonošo, lahkomiselnega mladeniča, ki mu je za primerno napitnino dovolil, da je pregledal pošto. Tako je dobil Toni obe razglednici v roke, ki ju je pisal Hanzeju “Polde Močnik”. Razumel je prav tako dobre, kakor Hanzej, kaj pomenijo t pozdravi. Udaril je takoj če; mejo in je srečal begunko že prvi večer v Žabnicah, kje! je pri Plemlju stopila v službo. Leja je bila kar trda od strahu ko ga je zagledala, in ni spravila ne besede iz sebe. Tedaj jo je Tonč po svoje porogljive nagovoril: “Dober večer, Polde! Nič ni ne postale kdaj še očito.” Nato je hitro dodal še resno: “Leja, pamet si du. Moral se je vrniti, ne da bi bil kaj opravil. Leja, ki je mislila, da ni drugače, ko da je prišel Tonč za njo, da bi jo prijeli laški orožniki na meji izročili avstrijskim, je medtem begala iz kraja v kraj. Po dolgem tavanju se je ustavila v Vidmu, kjer si je našla službo in v domači hčerki Marini sočutno prijateljico. Marini, ki ji je Leja povedala vso svojo življenjsko zgodbo, ne da bi ji bila kaj prikrila, se je nesrečna žena v srce zasmilila; obljubila ji je, da ji bo že pomagala. Marina, ki je bila pogumno in odločno dekle, je obljubo kmalu izpolnila. Obrnila se je na neko gospodično Matildo Kutin v Pontab-Iju, ki je bila pred leti pri njih v Vidmu, in je po njej pisala Hanzeju v Grabnje. Pismo je vabilo Hanzeja h Kutinu,v Pon-tabelj, kjer bo srečal nekegj svojega prijatelja. Hanzej nikoli ni dobil tega pisanja, kajti obdržal si ga je Jonč, ki se je vdrugič odpravil na Laško. Ko je našel h Kutinu, sta ga sprejeli tu dve tuji gosposki ženski, katerih ena je bila gospodična Marina. Brihtna gospodična je po tem, kar ji je bila Leja pripovedovala, takoj spoznala Tonča. Vsa rdeča od jeze si ga je pošteno privoščila, ga ozmerjala, da je lažnik in goljuf, in mu je zagrozila, da bo takoj telefonirala, naj ga primejo in zaprejo, če se pri priči ne izgubi Tedaj Tonču ni kazalo drugače, moral je popihati. Sicer je še nekaj dni vohal okoli, ali ves trud je bil zaman in razočaran se je spet vrnil. Od tega časa Leja ni imela nobene mirne ure več, živela je večnem strahu pred Tončem. ter je mislila, da ji je kar zr petami. Zdelo se ji je, da prestreza Tonč vsako pošto, ki jo da Hanzeju; zaradi tega si ni upala nebenega pisanja več poslati. Nekoliko jo je gospodična Marina potolažila, ko ji je ob-jubila, da pojde vigredi v Grabnje gledat, kako je torej z vse to rečjo. Tako so minuli trije meseci. Konec februarja je prišel neki policist in je vpraševal po neki Korošici, ki jo njeni že delj časa pogrešajo. Da je policija jela Lejo slediti, je prišlo tako, ker je oni gospod v Trbižu obljubil Hanzeju, da bo za izgubljeno ženo poizvedoval. Marina se je na la gospodični hvaležna in je bila takoj voljna. še tisti večer se je s solzami v očeh poslovila, Marina ji je dala pismo za strica in z večernim vlakom se je odpeljala proti jugu. Dopoldne drugega dne je bil že v Rimu. Marinin stric, ki je imel majhno domačijo na Via de Cesta-ri, jo je prav lepo sprejel in jo vzel kar v službo. Dva meseca je živela popolnoma v miru, ni se ji bilo bati, da bi prišel kdo sem za njo vohat. Tako je čakala le še na to, da se odpravi gospodična Marina v Grablje in ji sporoči, kako je doma. Tedaj jo je nenadno srečanje z Lojzom in Petrom, ki sta priromala v Rim ne le iznenadilo, ampak tud: pošteno prestrašilo. Kar sta j ta dva povedala, jo je do dri’ prestreslo. Kako goreče si je vse zadnje mesece želela, da b dobila kak glas od svojega lju bega! Bolj ko je moža ljubila, bol si je želela, da bi kaj čula zan; (Dalje prihodnjič) -------o------ IMENIK RAZNIH DRUŠTEV (Nadaljevanje z 6. strani) HALI OGLASI Sobe se odda 4 lepe sobe se odda zgoraj, plinski furnez in vroča voda. Nič otrok. Na 723 E. 162 St. (250) Hiša naprodaj Lastnik prodaja šestsobno hišo za eno družino; kopalnica, plinski furnez, avtomatični vodni grelec, zimska okna in awnings. Na 2671 W. 32 Pl. (250) Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje, zgoraj, oddajo na 1004 E. 72 St., zakoncema brez otrok! — (251) Hiša naprodaj Dvodružinska, 5-5, na E. 74 St. severno od Superior, plinska gorkota, garaža, cementni dovoz, pod $16,000. FRANCES HROVAT, Realtor EV 2-4535 Mrs L. R. iz Miller Ave., Euclid, Ohio, stara 49 let, pravi: “Nisem vedela, zakaj sem vedno tako trudna, žalostna iti brezbrižna do vsega, dokler mi neki prijatelj ni rekel, da poskušam “LOVIAN CAPSU.LES”. Res so mi pomagale. Sedaj se počutim, kot bi bila stara 25 let, polna energije, moči in življenske sile.” LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O. Razpošiljamo vsepovsod! 25 za $1.95, 50 za $3.69, 100 za $6.49 SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave Predsednik John Habat, podpred sednik Frank Koncilja, tajnik Jo.-Ferra, 444 E. 152 St., blag. Krist March. Zapisnikar Victor Derling Nadz. odbor Frank Šuštaršič, Joseph Smobch, Stanley Kozel. Sej‘. se vršijo vsaki četrti petek v me seču. GOSPODINJSKI ODSEK AJC na RECHER AVE. Freds. Mary Kobal, podpred-Gusti Sejiho, tajnica in blag. Josi Henikman, zapis. Marica Lokai nadzornici: Fani Gorjanec in Betty Matko, zastopnici za Klub dtu štev: Angela Ogrin in Fani Gorja nec. Seje so po potrebi. SLOV. NAR. DOM na ST. CLAJ Predsednik Charles Vrtovsnik podpreds. Joseph Birk, namestn, , podpreds. John Smuk, tajnica Jo sie Zakrajšek, blagajnik John Cen ta, namestnik Janko N. Rogelj, za pisnikar Joseph Okorn; nadzor r odbor: Frank Elersic, preds., Ante; Wapotich, Jcjsephine Stwan, Ar drew Turkman, Frank Bavec, na mestnik Blaž Novak; gospodarsk odbor: Frank Cesnik, preds., Jobi Tavčar, zapisnikar, Frank Wirank Anthony Zakrajšek, William Wa potich, Andy Champa, Frank Mack namestnik John Brescak. — Direk torske seje se vrše vsak drugi torek v mesecu v Slov. nar. domu. CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnita se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE l-6€07 Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St '.XXgXXTTXIXX JZZgSCgjlJt XXXIXXE?: Zlili XX gTTTrTTTTTTTTEinTTV Romanje z letalom dne 18. julija 1958 iz New Vorka v: PARIS - LURD - FATIMA - RIM - LJUBLJANA VRNETE SE NAZAJ V ČASU, KI VAM NAJBOLJ ODGOVARJA. Vodja romanja je Rev. Jože Varga iz Clevelanda. Za informacije in prijave kličite EX 1-8787 al* pišite na BLED TRAVEL SERVICE. Cleveland 3, Ohio ^ 6613 St. Clair Ave. Samostojna društva DRUŠTVO SRCA MARIJE (STARO) Duhovni vodja Rev. Louis B. Baz nik, predsednica Frances Jančar tajnica-zapisnikarica Mary Otoni car, 1110 E. 66 St., HE 1-6933, blagajničarka Louise Piks; odbornic; Mary Peterlin; , nadzorni odbor M. Hrastar, J. Bokar. Zastop. zr klub društev SND: Louise Piks. Z; delniške seje: Anne Rode. Za preiskavo novih članic — vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v šoli sv. Vida. člani ce se sprejema od 16. do 40. leta. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1145 E. 71 St.; podpredsednik Michael Telich, taj. Frank Bavec, 1097 E 36th St. Tel. HE 1-9183; blagaj nik John J. Leskovec, 32305 Vine St., Willoughby, O.; nadzorniki' John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik z« klub SND Frank Bavec, za SD n;. Holmes Ave. Frank Žnidaršič ir Frank Marolt za konferenco SND Frank Bavec. Seje se vrbjo vsako 3. sredo v mesecu \ Slov. Nar. Domu soba št. 4. stare loslopje. Društvo sprejema nove člani 'd 16. do 45. leta s prosto pristopnino n zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $209 smrtnine in $7 na teden bol-uške podpore. Asesment je $1 meseb-io. Za sprejem ali pregled novih Cia-iov so vsi slovenski zdravniki. Za na-’ždine informacije se obrnite na društvene zastopnike. MLADINSKO DRUŠTVO KRES Predsednik Tone Nemec, podpredsednik Lojze Bajc, tajnica Cilka Ošaben, 1144 E. 63 St., tel. UT 1-2725, blagajnik Matija Grdadolnik, prosvetni referent Eda Petek", telovadni referent Mirko Boh, od borniki: Pavle Košir, Matija Lončar, Magda Košnik. Marija Žakelj Rudi Kolarič, Kamin Janez, Hiti lanez. tTXXrriTTXXXXXXXXXxxkxXXXTTXTXXXXXXYXXXXXXXXXjCTXitigXlX Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Duh. vodja Rev. J. Varga, predsednik Ivan Hauptman, podpred-edmk Srečo Gaser, tajnik Ivan J; -comin, 1219 E. 169 St., tel. IV C-1840; blagajnik Viktor Derling, zapisnikarica Andreja Stanonik, reuser Marjan Jakopič, propagand;ii ■eferent Anica Hočevar, športni r-"erent Tone Peternel, knjižnica:->rečo Gaser, osurbnik odra Franc dren, nadzorniki Avgust Drag' a, T. Smolič, F. Zorman. Seje so vsa: > jrvi ponedeljek v mesecu ob osnih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. JRAMATSKO DR. NAŠA ZVEZDA Predsednik John Korošec, pod-iredsednik Andy Ogrin, tajnica Mary Medvešek, 21141 Goller Ave., V 1-3822, blagajničarka Frances fulylia, zapisnikarica Fanny Mo-hc. Nadzorniki: Mary Korošec, Louis Modic, Manca Basel. Arhiv: Mary Medvešek, Lojzka Cencula, Mary Šegulih. Režiser Andy Ogrin. Seje se vršijo po potrebi v Slov. dr. domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. „ . Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA. ST. 25 KSKJ Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, piedsedmk Frank A. Turek, podpredsednik Albin Orehek, tajnik John J. Polž, 1164 Norwood Rd., tel. HE 1-0955; zapisnikar A. Strniša Sr., blagajnik Louis Krajc, Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Frank Branisel, Joseph J. Nerna-nich: vratar in zastavonoša Andrew Zamejc; vodja atletike in mladinske aktivnosti John J. Polž; zastopnik za SND in N. A. banko Anthony J. Fortuna; zastopnika za Ohio KSKJ Booster Club John J. Polž in Albin Orehek; zastopnika za Ohio KSKJ dan. Daniel Po-stotnik, Anton Strniša in Frank A. Turek, za pregledovanje novega članstva vseslovenski zdravniki. Društvo zboru.ie vsan prvi torek v mesecu v sobi št. 4 šole sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni ases-ment se začne pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani In članice od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od *250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden. V društvo ae sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. ru,a. v slučaju bolezni se naj bolnik javi nn tajniku, da dobi zdravniški list in karto In ravna nat se po oravilih Jednote. Leopold Ukmar. Zastopniki S. JL». tev AJC: Urška Trtnik. Josephine DRUŠTVO MIR ŠT. 10 SDZ Blatnik. Seje se vršijo vsak prvi Preds. Joseph Kenik, podpreds. torek v mesecu v AJC na Recher Anton J. Košak, tajnik Anthony F. Ave. ob 7:30 zvečer. Lekan, 7906 Rosewood, Cleveland “ " ~ 5, O., Tel. Dl 1-2839, blag. Joseph PODRUŽNICA ŠT. 15 Sžž I i.ekan, zapis. John Rogelj, nadzor- ____ Duhovni vodia Bt. Rev. J J. prank Gliha, Anthony Škerl, na Holmes Ave: John Habat. Jos. J-)man> predsednica Anna Jakič, victoria Hočevar, vratar Ant. Škerl Ferra, Anna Rebolj, Jacob Mejač, | 01 Sr-’ zastopniki za SND na 80. St.: John Rebolj, Frank Zorman, Anna J3-1- **616" Kr?i7.3549 81 d Y r Frank Stražar Sr., Joseph Lekan; Kozel; na KSKJ Federacijo: John Pezdirtz in L. Mervar. Zastop. Slovenske zadruge: John Habat. Za-stopnuik klub društev od doma: Mary Smaltz, John Gorup, Frank Kastigar, Matt Videtich. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Sio-vensaem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino Od $250 do SiOUO brez zuravm-ške preiskave ter odrasle od 16. do 60 leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 tn do $2.00 bolniške podbore na dan DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J J. Oman, preds. Louis Simončič, pod-predsed. Ant. Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 80 St., tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Emeric Kordam Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St. Jos. W. Kovach in Fred Krečič, za stopnik za SND Maple Hgts., Louis Simončič; zastopniki za atletiko in booster Club: Jos. Kovach, Louis Shuster, Ralph Godec in Wm. Koc-jancic; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Anton Skur, dr. John Folin in dr. Val. Meršol. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7 00 bolniške podpore na teden, če Je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu. pristo-Dfte v rimštvo sv Lovrenca DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Ivana Zalar, podpredsednica Mary Hosta, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 6113 St. Clair Ave., Tel. UT 1-4349; blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Ovsenek. Nadzornice: Josephine Weiss, Anna Palčič in Theresa Lach. Zdravnik dr. F. J. Kern. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7 uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St. Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje! na dan bolniške podpore. Spreje-' ma se člane: V mladinski oddelek i od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek) 3-9953; blagajničarka Rose _ Rodič, za gND v ]ytaple Hts.: Frank Stra zapisnikarica Mary Filipovič. Nad-1 zar Jr i Tony Skerl. zastopnik za zornjce: Helen Mirtel, Mary Skui- miacj_ aktivnosti: Frank Stražar Jr. ca m Angela Stracar. Zastavonoši-j Seje vsako drug0 nedeijo v mesecu ob 11. uri dop. Letna seja meseca dec. v SND na 80. cesti. nja Angela Stražar. Reditelj ica Jennie Barle. Zastopnici za SND Rose Vatovec in Mary Hrovat. Poročevalka: Helen Mirtel. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 8 zvečer v SND na 80. cesti. DANICA ŠT. 11 SDZ Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, PODRUŽNICA ŠT 25 Sžž tajnica in blagajničarka Frances PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ , Kodrich 6522 Schaefer Ave., UT Duhovni vodja Rev. Louis B ’zapisnikarica. Frances Za- Baznik, preds. Pauline Stampfel ^ JAzornice. josephine Lev- ,Podpredsednica . F.ral?ceslv/r Bra3Ctel- stik, Veronica Koncilja. Društveni tajnica in blagajničarka Mary Oto- _d ’ iki vsi siOVenski Se^e se vr-ničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933: ^ Y ^ L šijo vsaki drugi torek v mesecu ob 8 zvečer v Slov. narodnem domu, staro poslopje št. 3. zapisnikarica Angela Virant, reditelj ica Pauline Zigman. Nadzorni odbor: Doiothy Strniša, Antonia Mihevc In Julia Slogar. Seje se vr- DR_ ribmcA ŠT. 12 SDZ še vsaki drugi pondeljek v mesecu predsednik Andrew Sadar, 6811 v soh sv Vida. Članice sprejema- Bonna Ave _ podpredsednik Frank mo v mladinski oddelek takoj od wirant tajnik Joseph Ban, 1201 rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do £ 168 st ly zapisnikar ^ 55 leta starosti Asesment se pobi- ton Tavželj blagajnik Anton Debe-ra v soh tudi 25. v mesecu. ! lak> nadzorni odbor Frank Debelak. Louis Mrhar in Frank Lunder. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A, Bombach, Za pregled vsi slov. zdravniki, za-predsednica Terezija Potokar, pod- stopmk za Klub društev SND in za predsednica Mary Drobnick, tajni- konferenco Andrew Sadar, za Slov ca Theresa Popovič, 24631 Glenfo- nar. čitalnico Louis Mrhar, zastop-rest Rd., RE 1-0562; blag. Barbara niki za AJC v Euclid. O., John Ko-Baron. Zapisnikarica Frances Per- matar in Anton Laysin. Seje so vsa-me. Redit. Frances Sokach. Nad- ko drugi petek v mesecu ob pol os-zorni odbor: Anne Tekavic, Anna mih v sobi št. 4 SND na St. Clair Chinchar. Seje se vršijo vsak prvi Ave. torek v mesecu v dvorani sv. Kri- Z stine DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ Predsednik Mike Vidmar, pod- mu na Holmes Ave., kjer plačate Jos. Ponikvar. 27601 Fuherwood svoj asesment 25. v mesecu v spod- Dr., Cleveland 32, O., RE 1-0354, nji dvorani bd 6. do 8. ure. I blagajničarka Doroihy Komin, za- pisnikarica Mary Farčnik. Nadzornice: Jennie Stetz, Vera Walsh in Mary Mott. Reditelj ica Mary PODRUŽNICA ST. 5 SMŽ Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Rd.; podpredsednik Fr. T, . , , , Cesnik, tajnik in blagajnik Tony *>rav\tz- Zastopnik za SND in klub Krampel, 6907 St. Clair Ave., tel. UT drastev J°sePh P°n*var. Seje se 1-8387; zapisnikar Fr. Kuhar. Nad- vrsiJ° vsako prvo sredo v mesecu zorni odbor: Frank Kuhar, Louis VA stare^ P°s °pju SND na St. Clair Erste, Math Velikonje. Podružnica JY,ve' _.YS1 ^sloveHski^^zdravmki^in zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št. 4 Staro poslopje. Zastopniki za federacijo: L. Erste, Matt Zaman, Math Velikonje. Tajnik pobira asesment odškodninske podpore. tudi vsakega 25. v mesecu v SND na St. Clair Ave. Zastopnik SND: John Sever. zdravnica Angeline O’Donnell. Člane se sprejema od rojstva do 60 leta. Zavarovalnina na vsako vrstne police, bolniške operacijske in SLOVENSKA MOŠKA ZVEZA ŠT. 6 Predsednik M. Zelle, podpred- The Maccabees CARNIOLA HTVE NO. 493 T. M. Past Commander Ursula Unetič, Commander Pauline Debevec, Lt. sednik A. Zadnik, tajnik-blagajnik, Com. Pauline Stampfel, Chaplain Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., Mar/ Tekaucic; Mistress at Arms EX 1-8228; zapisnikar Leo Novak. Mary Mahne, Sergeant at Arms Nadzorniki: J. Kodrich, Leo Novak.1 Pauh”e Zigmam Picket Mary Ve-^ o /~>/-i /i i -j i .on še]. Financial Record Keeper Jo- Seje vsako 3. nedeljo ob 1.30 pop. , yor, im« t? 79 v šoli sv. Vida v januarju, maju, stwan, 1°16 E- 72 St., EN taj. P ™ JaJnin w,ynev.u A' Mary Ižanee, 799 E. 157 St., tel. L1 lic, 33595 Moris Dr., Wiloughby, O. V slučaju bolezni kličite Willoughby 2-4359. Nadzorniki: Anthonv Zadeli, Mary Gorše, Rudolph Baitt, PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Tony Kolenc, podpredsednik George Marolt, tajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nalawood Rd., E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Vida Zak, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Resnick. Pevske vaje vsako sredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd. 1-6056, zapisnikarica Mary Stran-car. Nadzornice: Mary Pančur, Frances Skubic, Rose Šimenc. Sej' se vršijo vsako prvo nedeljo v me-Zastopnik klub društev: Anthonv mesecu popoldne do pobožnosti v Zadeli. Zdravniki: Dr. Carl Rotter, I I'prkl'pni dvormi Dr. Anna Prosen. Seje se vrše vsak ———------------------------------------ 2. petek ob 7:30 v AJC na Recher! DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ave. Asesment se pobira vsakega) Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John 25. v mesecu. J. Oman, duhovni vodja Rev. Juliui Slapšak, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St, Ml 1-5369 podpredsednica Mrs. Veronic; Škufca, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman. 3546 E DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 137 ABZ Predsednica Frances Brancel, podpredsednika Marv Mahne, ta.i-nica-blagaj ničarka Mary Marsich, 1245 E. 59 St., UT 1-6942. Nadzorni. 80 st-> MI 1-H55, zapisnikarica Mrs. odbor Rose Levstek, Pauline DurJ Josephine Hočevar, nadzornice Mrs. java in Mary Bradač, zapisnikarica Louise Mismas, Mrs. Helen Mirtel Frances Oblak, za klub društev 1 Mrs. Angela Stražar. Skupno ob-SND Mary Tekavec. Za ohijsko fe-1 hajilo je vsako prvo nedeljo v me-deraciji ABZ Frances Brancel in secu pri maši ob 7:00, popoldne ob Dorothy Strniša. j 2:00 isti dan Pa molitvena ura. Seje Članstvo so sprejema v društvo so vsak tretii mesec in do potrebi od 16. do 55. leta in otroke od roj-j stva do 15. leta. Zavarovalnina je! od $250 do $5,000. Tako za odrasli Društva Najsv. Imena kakor tudi za mladinski oddelek. Seje so vsaki tretji četrtek pri predsednici na 1246 E. 59 St. ob 8:00 uri zvečer. Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSŽ Predsednica Johanna Mervar, pod- DR. NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. LOVRENCA Častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. J. Oman, duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednik John Turk, podpredsednik Steve Wasko, tajnik Anthony F. Lekan, 3522 E. 80 St., Tel.: BR 1-6754. 1:30 uri popoldne v Slovenskem do- predsednica Anna Svigel, tajnik blagajnik Frank Snyder st. Skupno Slovenski domovi KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Frank Seguiin, podpredsednik Joseph J. Preskar, tajnik Andrew Ogrin, 18508 Shawnee Ave., tel. KE 1-1107; blagajnik John Barkovich. Zapisnikarica Angela Ogrin. Nadzorni odbor: Jennie Hrvatin, Mary Seguiin in Frances Gorjanc. Seje se vrše vsak prvi po-aedeljek v mesecu v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob 8:00 zvečer. KE 1-9852. KLUB LJUBLJANA Predsednik Frank Seguiin, doo-preds. Frank Rupert, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. Johan Korošec, zapisnikarica Mary Japel, nadzorni odbor: Molly Legat, Jože Rupert, Frances Česen. Kuharica Frances Gorjanc, George Nagode, stric; Antonia Svetek, teta; louis Starman, maršal. Pevovodja Frank Rupert. Zastopniki klub društev AJC: Ar-gela Barkovic, Frank Kepec, Mary Seguiin; za delniške sejo: Frank Seguiin, Anton Bokal, Stefi Koncilja. Seje se vršijo vsaki zadnji torek v mesecu v A.J.C. na Recher Ave. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Predsednik Frank Žagar, podpredsednik Frank Seguiin, tajnik Andrew Ogrin, 18508 Shawnee Ave., tel KE 1-1107; blagajnik Theodore Kircher, Jr., zapisnikarica Augusta Slejko, nadzorni odbor: John Gerl, predsednik John Barkovich, Rudy Ivančič. Gospodarski odbor: Frank Rupert, predsednik, Frank Urbančič, Joseph J. Preskar. Ostali direktorji: Joseph Trebeč, Josephine Henikman, Frances Gorjanc, Edward Leskovec. Poslovodja: John Žigman, tel.: KE 1-9309. Hišnik: Frank Zupančič, IV 1-5663. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer. (Dalje u s. itranl) ., , ^