Najrečji slovenski dnemik V Združenih (lritT&h Ve«a za r-e leto ... $6.00 Za pol leta • • • • • Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto GLAS rThe largest Slovenian Daily in the United States. IistisIoyenskihidelavcCTY Ameriki. TELEFON: OHeltea S—8878 NO. 265. — STEV. 255. Entered m Second Plan Matter September 21, 1908, at the Post Office at Hew York, K. Y„ under Act of OongnH of March 3, 1870 TELEFOH: OHelsea 8—8878 NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 31, 1933. — TOREK, 31. OKTOBRA 1933 VOLUME XLL — LETNIK ZLI. DEMONSTRANTJE SO NAPADU TOVARNE V DETROUU JEKLARSKI MOGOTCI SO NA R00SEVELT0V PRITISK PRIZNALI PRAVICO DO ORGANIZIRANJA Ediaonova družba se bo morala zagovarjati zaradi kršitve NRA. — 2500 moslcih Je v Detroitu pobilo okna pri sedmih tovarnah. — Pet oseb Je bilo težko poškodovanih. — Pri premogovnikih, ki so last jeklarskih mogotcev, bo uveden "check off" sistem. Ford se noče ukloniti vladnim predpisom ROOSEVELT JE SESTAVIL __ POGODBO Roosevelt bo razpravljal z ruskim zastopnikom le o poglavitnih zadevah. — Konzuli so že določeni. "Bratovščina Edisonovih uslužbencev" je izpo-slovala včeraj ustavno povelje proti Edisonovi družbi, češ, da je slednja kršila določbe pravilnika, ki ga je podpisala dne 4. avgusta. Edisonova družba namerava ustanoviti svojo last no leompanijsko unijo, hoteč s tem ustrahovati svoje uslužbence, da bi se ne pridružili nobeni strokovni organizaciji. Prvo zaslišanje se bo vršilo pred zveznim sodnikom Pattersonom v četrtek. WASHINGTON, D. C., 30. oktobra. — Pogajanja med zastopniki jeklarske industrije in predsednikom Rooseveltom so bila tako uspešna, da bo prihodnje mesece dobil na tisoče in tisoče delavcev delo. V teku teh pogajanj je bila določena nižja cena za železniške tračnice. Nadalje, so jeklarski mogotci, ki lastujejo rove mehkega premoga, dali delavcem precejšnje koncesije. V takozvanih odvisnih majnah bo uveden "check of r sistem in delavci bodo imeli pravico, pridružiti se katerikoli organizaciji in se potom svojih zastopnikov pogajati z delodajalci. Pri pogajanjih z jeklarskimi baroni sta zastopala predsednika administrator Hugh S. Johnson in pravni zastopnik NRA, Donald Richberg. DETROIT, Mich., 30. oktobra.—2500 glav bro-ječa ljudska množica je napadla danes sedem tovarn. Demonstranti so razbili skoro vse šipe ter obmetavali policiste z najrazličnejšimi predmeti. Vozili so se v tristo avtomobilih, in sprva ni mogla policija proti njim ničesar opraviti. Slednjič so policisti napravili kordon in napadli razgrajače. Pet oseb je bilo resno poškodovanih. Napadene so bile tovarne, v katerih izdelujejo o -rodje. Danes so vse tovarne močno zastražene. Izdelovalci orodja stavkajo že en mesec. Voditelji stavke pravijo, da nimajo nobene zveze z demonstranti. Tudi delodajalci so mnenja, da med sabo-tažniki ni bilo nobenega dostojnega izdelovalca o- { rod j a. Ida. O njej pravijo, da ni lepa. pač Policija domneva, da so vodili razgrajače lopovi,!1?3 zel° ^™žena prijavna in ° J r t dovzetna za tal«. Evdoksija bi se že mogla davno "poročiti, toda je hote-Ite. ostati sarma. Pralno se je kralj Boris poročil z »talija ask o princeso Giovan-nino> je princesa Evdoksija ht-rtrola 'za sebe naslov "gospodinja kraljeve hiše". Washington, D. C., 30. oktobra. Predsednik Roosevelt je že sestavil načrt za; pogajanja s sovjetskim zunanjim komisarjem Mak-simom Litvinovom za priznanje Rusije. Predsednik Roosevelt in državni tajnik Hull molčita o Litovino-vem »zatrdilu, dai je mogoče skleniti pogodbo v pol ure. Znano pa je, da hoče Roosevelt izve«leti marsikaj, predno bo priznal« Rusijo in zato je treba več časa. Predsednik -bo razpravljal z Litvinovom o poglavitnih zadevah, vse drugo pa bo prepustil tajnikom raznih departmentov. Državni urad se pripravlja za priznanje Rusije. Sestavljen je bil že imenik diplomatskega in konzularnega osobja. Pri tem so prišli v pošte v ratzni diplomat ičn i uradniki, ki so raztreseni po različnih deželah in ki govore ruski jezik in so jiim poznane razmere v Rusiji. Pari*, Francija, 30. oktobra. — Xa svojem potu v Washington je zunanji komisar Maksim Litvinov prišel iv Pariz. Tekom svojega bivanja v Parirm se je sestal s francoskim zunanjim ministrom Paul-Boneoun-jem. HITLER D0V0UUJE PROPAGANDE Hitler pravi, da je prepovedal vsako nazijsko propagando v Ameriki. Kdor bi delal propagando, bo izključen iz stranke. Berlin, Nemčija, 30. oktobra. Adolf Hitler je kot nemški kancler in kot ustanovitelj m voditelj na'zijske organizacije odločno zanikal, da bi nazijei delali kako propagando v Združenih državah ter -da tudi Heinz Spanknobel ni imel nikake pravice »v New Yorku nakopati v imenu nazijske stranke. DESETLETNICA KEMAL0VEGA G0SP0DSTVA 100,000 ljudi je pozdravljalo Kemala. — Navzoči so bili sovjetski in balkanski zastopniki. PRAVI, DA IZP0LNUJE POSTAVO IN SE DRŽI PRAVILNIKA DETROIT, Mich., 30. oktobra. — Ford bo pustil sodišču, da razsodi, ako ima vlada pravico vsiliti svojo kontrolo nad privatnim podjetjem. Vlada je po NRA pravilih kar čez noč vzela velike industrije iz rok lastnikov, ki so jih postavili in je vsilila organizirano delavstvo v podjetja, ki doslej niso spreje- Angora, Turčija, 30. oktobra. -» mala unijskih delavcev. Predsednik Mustafa Kcmal, gazi.) (osvdboditel'j) , je množici 100,000 ^ w ljudi rekel, da je Turčija posveče- ŽIVLJENJA na miru in je 'zadovoljna s Hvoji-mi sedanjimi zemljepisnimi mejami, da pa hoče. kot zibelka stare civilizacije, razširiti svoje kulturne meje. Kema'1 je govoril na angorskeni dirkališču, na katero so Turki ze-f lo ponotsni. prvi dan tridnevnih POKOJNEGA PAINLEVE-A Jlitler je podal časnikarskimi, ,8lo^nONtl ^ priliki deset,!etnice poročevalcu naslednjo izjavo: 1 tureke reP°bllke> katero je usta- — V Ameriki ni nikogar, ki bi J novil Kemal...... __—A._________ , » Poleg Kemala je stal sovjetski vojni komisar Klement E. Voroši- KRALJ KAROL SE ŽENI Berlin, Nemčija, 30. oktobra. — Razširjene so govorice, da sta romunski kralj Karol in bolgarski kralj Boris na svojem .sestanku na Kprolovi jahti na Do rta v i poleg političnih 'zadev razpravljala tudi o morebitni poroki kralja Karoma s sestro kralja Borisa, princeso Evdoksijo. 'Kralj Karol je star 40 let. princesa Hvdoksija pa 35. ga jaz ali pa stranka narodnih socijalistov pooblastila za svoj-e-ga zastopnika. — Ako kak nemški državljan, ki je član naše stranke, širi nazijsko propagando >v Združenih dr-zavali., ga bom takoj izk+jučH' iz stranke, ko dobrm kaze. — Dal sem stroge odredbe, da ne sme naben naš član govoriti v Ameriki za narodni socijalizem. — Kdor -bi kršil to odredbo, bo takoj izključen iz strank«. Spanknoebel. ki se je v Xew Yorku izdajat za zastopn ka na-rodinh soeijarl srčno hibo na SYojem d<). „ Satl< Poveljnik gn:ke teračhe ar- L, v Rue Sequiej.. Star je bil 60 tozadevne do- made m Z*1 P<*lamki dr- let. zav. Združene države je zastopal poslanik Robert P. Skinner. Mi-ono Kemala in zastopnikov je korakalo 100.000 vojakov in civil i- V nezavesti je (bil» deset ur in se je med tem zbudil samo dvakrat, enkrat, da je poslušal, ako , . .... ..... 4fV., je njegov sin bral Goethejevesra stov. nad njimi pa >e krožilo 400; \ . * - , . raiitrta m drugič, ko je posegel po kozarec pomarančnega soka. Vlada je naznanila. da bo Pain- VESEL DOGODEK V C00UDGE0VI DRUŽINI New Haven, Conn., 20. oktobra. Zakonskemu paru John Coolidge je bila včeraj rojena krepka hčerka. John Coolodge je sin pokojnega predsed. Oalvina Coolidge-a, njegova žeaia#pa hiči bitega go-vernerja države Conecticut. Johna TrumlbuHa. turških aeroplanov. — Narod Turčije. — je rekel KernalI — svojo domovino bomo ]eve pak<)I>an z ktimi ^^ kot dvignili na mesto n a,map redne j- j bi} ArLstide Brian ali mar. ln "ajciviliziranejših narodov ^ Fooh pokopan bo najbrže y .^-eta s hitrostjo tega stoletja v panlheonu (ž Francijc. ker je turški narod nadarjen. po-| djet-en. in izobražen, ker ga vodil Predno je stopa v politiko, je tuč (znanosti in ljubezen do uanet- bil Painlcve profesor matematike nesti. J na Sanbonne vseučilišču iv Parizu. . , Od \Seh e\-ropejskih vseučilišč je - Skozi petnajst let ste po«lu- prejel ^eviIlia odlikovanja. Ve-moje obljube za napredek in Ukc je ^ tudi ^ avjja. »rt'een sem, da «em v^luo mogel | tiko< k?r ^ 5i, ^ n-ladni mož) izpolniti svoje obljube. In z Lstc ki ^ spozna!fi velik ^^ a,_ija. vero s tega mesta oznanim, da I Henry Fonl se *brani sprejeti : NRA določibe in pravi, da hna vlada mogoče pravico določiti najnižje plače in najvišji delovni čas, da pa ne more nikogar prisiliti, da bi na svoje izdelke pri-tič»nir in Ieta 3917 bil Ford p^čeval svo;> delavce vero s lega mvsia vumuun. ua, tike in jo je z ^emi svo- naj svet zopet prizna tursketnu) jimi Mcd svetw.no vojno ki so>se izdajali za št raj kar je Temu nasproti pa zatrjujejo nekateri, da se je skupina demonstrantov po demonstraciji napotila proti stavkarskemu glavnemu stanu na vzhodni strani mesta. Tam so se razkropili. Navzlic temu, da je policija takoj poklicala vse rezerve, so napadli demonstranti tovarno Koestlin j - I NOTRANJA MONGOLIJA SE Tool Companl, tovarno Co 1 man and Sons, Gaigle Tool and Die Co., East Sir Gear and Tool Company' ter Midland Steel Products Company. Povzročene škode zaenkrat še ni mogoče ugotoviti. Pri Koestlin tovarni so razbite vse šipe. Pred vsako tovarno so demonstranti prevrnili kakih dvajset avtomobilov. Gloversville, N. Y.t 30. oktobra. —Stavka v petdesetih U8njarnah, ki so raztresene po tukajšnji o-kolici, se nadaljuje. Skoro sleherni dan pride med pomožnimi šerifi in štrajkarji do resnih nemirov. GALLUP, N. Mex., 30. oktobra. — Premogarji, ki pripadajo National Mine Workers, stavkajo že dva meseca. Danes sta bila iz zasede obstreljena dva štrajkarja, ki sta pozivala svoje tovariše k vztrajnosti, HOCEOSAMOSVOJITI Peking1, Kitajska, 29.: oktJbra. 170 mongolskih . .pyincey, oblečenih »v žafaanasstormena sveeana o-blačika, jo ustanovik) danes v Pai-ling Mrao novo samostojno vlado notranje Mongolije. Uradniki nove vlade ne bodo do-bili nobene PREVOZ IBANEZOVEGA PEPELA Valencia, Španska, 30. oktobra. Pepel stavnega španskega pisatelja, Basco Ibaneza. ki je med mnogimi drugimi deli tudi napisal roman "Št irje konjeniki apok&lip-se". in katerego je kralj Alfonz zaradi njegovega repoilikanske>ga miLiIijeiuja pregnal iz dežele, je bil pripeljan iz Francije, kjer je[ umri tpreki petrmi leti. ye{>e»l je pripeljala španska kri-žaark* v .sq>re mtrt vu štirib. francoskih bojnih ladij. P*ri prihodu v j pristanišče, je nad ladjami letalo J 100 aeroplanovk . ~ Težko rakev s pisate>jevim pe-' Berlin, Nemčija, 30. oktobra, pelom je neslo na štiri milje dol- Bolgar Soenker. ki je bil> poklican gi poti dvajset ribičev. Na vsakih za Pred sodrnjo proti poži- plaoa v denarjn, pa^ 'bo pa doibil'sto jardo»v so se izmenja-ali. Kr- ^lcem nemške držat.-ne zbornice. na proti svojemu idealu in da za s Hi ž i hne velikega narofla;. Godbe so igrale fr.-ropske koračnice ter novo tun'ko koračnico, katero .se je ves narod učil peti tri tedne. Ob 8. zvečer, ko je bila 20. oktobra 1929 razglašena turška republika. je bil oddan 101 strel iz topa. Po prvem strelu so eno uro morali vsi prebivalci Turčije V »pomin na one, ki so žrtvcrvali svoje življenje pri s trmoglavi jc-nju sultanov, pri osvoboditvi zavezniške okupacije, in pri ustanovitvi republike ter v gTŠko-tur-i ski vojni. ministrski predsednik. Pain lore je odstavil genera'a Neville in na njegovo mesto imenoval generala Petaina. Izbral je tudi maršala Focha za vrhovnega poveljnika zarvezniških arina-d Painleve je tudi sprejel generala Pershinga, ko je prišel leta 1917 v Francijo. Proti koncu d-eta 1917 pra je Ole-meneeau izpodrinil in je bil do leta 1924 samo državni pos'anec. tako. kot drugi industrijalci, bi sedaj imel kakih 500 mi,viji>nnv več, kot pa jih ima m nikdo nad tem ne bi spoiltikal. ARAH ZA VZHODNO KONFERENCO Tokio, Japonska, 30. okt»l>ra. Kot predsednik poslank* zborni- K()t zatrjrtjejo. japonski |is,i. ARETACIJA PRI OBRAVNAVI to-lrko ovae, ki Mongoliji pogto- vsak tal/iko m1 predstavljajo v vit no hrano. Vnšrle so se take svečanosti kakor »Za easa proslulega mongolskega osvajevalea Džeoigis-kjaina, čigar oblast je segatlto do konca teda^ znanega svetia: Xovi državic katero raajibrž pod- Ipira japonska vlada, naoeduje j>rtnc Junij via m Wang ček. sta ima obliko velike knjige, na j® "bii armiran zaradi krivega pri-kartero so vklesani v zla t Lh črkah cevanja- izreki Basco Ebanetea. j V Berlinu je bil gost bol gar- Na pomolu je prihod dadij pri- skega čevljarja Taneffa, ki je bil čakoval pretlsednik s svojimi mi- komunist in ki je tudi dbdol-žen nistri m diplomatičnimi zastopni- sokriv-de pri požigu, ki ra'znih držaiv. Poleg tegra je bilo,- Soenker je rekel, da je Taneffa v pristanišču tudi okoli 100,000 poznal že v Bukarešti. Pozneje -ljudi, ki so nato kmto .<5premHi v pa je Soenker priznal, da je la-Ix>njaj iker je bila položena k za-', gal, vsled oesar je bii aretiran za- •časneimu počitku. radi krive prise»ge. ce je vodil boj proti tedanjemu predsedniku MiMerandu. ki je bil konečiK) prisiljen odstopiti, kar je nekaj nenavadnega v Franciji. Leta 1924 je (zopet postal minister. Bil je desetkrat minister in trikrat 'ministrski predsednik. DESET POTEPUHOV JE ODVEDLO ŽENSKO Los Angeles, CaL, 30. oktobra. V iblržini tukajšnjega mesta je pet potepuhov napadlo 23-letno Oorrine Houser Dva njena spremljevalca so do nezavesti pretepli, njo so pa* odvedli v njeni kari. Ker se jim je ustavljala, so jo pozneje vrgli v obcesrtmi jarek. Kam so jo hoteli odpeBjati in ee so nameravali rzaihftevati »zanjo kako odškodnino, se ne ve. Policija nima dosedaj -p drznih napadalcih se nobenega sledu. vojni minister general A rak i. ki se sedaj nahaja na vojaških ina-ne\-rih. zavzema "za konferenco vseh držav, ki imajo kak stik z vprašamjem,. na Daljnem Iztoku. Namen konference bi foil* 'vtzilrža-vanje svetovnega miru, posebno z rešitvijo problemov Daljnega Iztoka. General Araki, pravi, da bodo na to konferenco povabljene države: Kitajska, Manekuo, Rusija. Anglija, Francija. Holandska in Zdr. države. General1 Araki je rekel: — Mzbod je poeftal središče sporov. pri katerih pride v pošte v ce-Ji svet. Japonsko priznanje Man-Čukuo države je -podžga'1 svet kot olje na ognju. POTRES V PERU. Lima, Peru, 30. oktobra. — V tukajšnji bližini se je pojavil močan potres, ki je uničil twe gospodarskih pokopi j. Več sto farmer-jev je brec strehe, ;__. . t*i »ilODf Glas Naroda" ■Bd PnMlitxd ty OOMPAHX (A of ibora uffl«n: f«k City, tt I GLA8NARODA (T«Am «f tka tople) fill Except Soadafi t»d Hottltja Mo volja m k flatrt tata..................11-00 te Mow York oa c*lo koto......$14$ So pol Mk .......3SJ0 Za looniii—f 10 oo coto loto ...... $7.00 ■o pol Ma .................... , Sobocrlpttoci Teorij $«.00 Advertisement oo "Otaa Narod*" bfcaja trnki dan podali podpUo ta oo«bnood m oe priotoCnJeJo. Denar naj m »tagoreil po Mooey Order. Pri spremembi kraja urobDcoT, protftmo. da ao tadl mtfoje blraliUs mimdi, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21« W. 18*k Street, New I«fc N. ^ m VATIKAN IN RUSIJA "La Vie Catliolique " od 7. oktobra 1933 piše o Vatikanu in o Rusiji: "Nekaj easa že so se pojavljale po inozemskem časopisju vesti, da so se že eačela pogajanja za konkordat med sveto stolieo in med Sovjetsko Rusijo. Vse te vesti so se zdele nemogoče in res so bil tudi uradno de-luantirane v "Osservatore Romano*' dne 1. oktobra. 44Razne vesti so se razširile, da se vršijo poganja za sporazum med sveto stolieo in med Sovjetsko Rusijo. Mi smo pooblaščeni izjaviti, da vse te vesti nimajo nobene podlage.' * Gornji desmanti je prišel, kakor pravi "Ossorvatore Romano", iz vatikanskih uradnih krogov in ne od strani predstavnikov Sovjetske Rusije, ki bi se morali prav za prav prvi dvigniti proti takšnim vestem, ki raznašajo možnost sporazuma s poglavarjem katoliške cerkve. Nekateri namiga vajo, da so se te vesti celo prišle iz sovjetskih krogov in da izražajo željo sovjetske vlade po sporazumu s katoliško cerkvijo, sporazum, ki bo odločno vplival na predsednika Združenih držav Amerike. Nekateri mislijo tudi, da je italijanska diplomacijo po sklenitvi prijateljskega pakta z Rusijo po krivem smatrala samo sebe za upravičeno, da posreduje med Vatikanom in med Rusijo in omogoči medsebojni sporazum. Sedanji papež Pij XI. je pri neki priliki res izjavil, da je pripravljen pogajati se z vsakomur, rudi s hudobnim duhom, če gre za rešitev neumrjočih duš, toda niso še po. zabljeni pogoji, ki jih je Vatikan stavil za sporazum s sovjeti. Ti pogoji so zapisani v spomeniku ki jo je dne 14. maja 1922 izročil msgr. Pizzardo, takratni svetnik v državnem tajništvu in danes pomočnik papeževega državnega tajnika v Ženevi, sovjetskemu zastopniku in kjer najdemo navedene sledeče pogoje: 1. Popolna svoboda vesti mora biti zajamčena vsem in vsakomur v Rusiji, državljanom Rusije kakor tudi ino-zemcem. gjl 2. Svoboda vsakega zasebnega in javnega bogoslužja 5n svoboda javnega in verskega življenja mora biti za jam-teiia na vsem ozemlju sovjetske republike. 3. Istotako je zajamčena laatiiinska pravica vseh Veroizpovedi in vsa nepremičnina, ki je bila last kakšne veroizpovedi, naj si bo katerakoli, se mora vrniti lastnikom, in lastnina, ki jo imajo sedaj, mora biti odslej- spoštovana od sovjetskega prava." ( Iste pogoje stavlja sveta stolica tudi danes. Ona zahteva 29 vsakega svobodo življenja po veri, ki ji pripada, isto svobodo, ki jo v sovjetski Rusiji dandanes uživa samo proti verska proj>aganda. 'Ali je verjetno, da se je zadnje rase izvršila v Rusiji tako temeljita revolucija, da bi bilo mogoče s pridom pričakovati, da bodo ti pogoji sprejeti ?!' > VABILO IGRI: - NAŠI DOMAČI TUJCI KATERO PRIREDI SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO "BLED" . , r, Y NEDELJO, DNE 5. NOVEMBRA 1933 v dvorani *v. Cink na 62 8t Mark« PL, N. Y.C. VSTOPNINA 35 CENTOV - Začetek TOČNO 06 5, zvečer PO IGRI PBOBTA ZABAVA IN PLB6. — ZA VSE BO IZ- BO&NfO PRESKRBLJENO. Za obilo udeleibo te priporoča — "BLEW ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOKOČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. 27. -oktobra ponoči so roparji zopet vdrli v »zJatarsko in nvu je moralo pri ropu sodelovati več oseb. Yrse tudi kaže, da .so vlomilci dobro poznali notranjost trgovine. Odnesli so vwo harmonike, kar jih je bHo v 't^govM, tri krožnike prstanov in precej bro£k in verižic. Vrednotit plena znaša od $2000 do $3000. To jc menda že četrti Top omenjene trgovine v teku. dobrega pol leta. ki je obenem tudi največji. Kolikor je tznano, ni roparjev nihče niti videl niti <*!i5al. Policija je temeljito raziskoiva-la po hišah, imed (katerimi se jc pred kratkim izgubil neki ropar, ki je skušal okraji trgovino John Pollocka v S. X. domu, }« ga je PoUook prepodil ter teke), za. njim, dokler mi zgubil sleci va njim. — Louis Same.s, družinski oče. je preminul radi poškodb, katere je zadobil od padca v četrtek popoldne ev Clevelandu. Sin John pripoveduje takole: Popoldan smo«e odpeljali v ane-Sto na tržišče po nek&tenpi strvari. poleg očc-l0J in mene .je bili znama tudi štiri lest-ni sin. ki je ostal v avtomofbihi. Meni je oče nair*>čHf da naj grem preko eeste po druge stvari, pustil sem očeta pred poslopjem, kjer prodajajo zeliSča na 838 Woodland Ave. Ko sem se vrni* ni bilo tam očeta, pač pa so me Obves-tili, !ieija je z ozi-rom na Htitrf A[ar>- Stare, ki je bila na'idena mrtva aia svojem domu. prepričana, da se gre za samomor. V stanovanju je bil najden mrtev tudi neki marki, tki jc pri nji stanoval in ki je izpil strup. Kopa. je policija slučaj temeljito prewkal* in pot eni ko je mrliški ogladnifc iTivriil obdukcijo na truplu žcnwkv. se je dogmt-lo, da je 'biltfc innorjena. V njenem k istemu tu- ni na^to nobenega «lea zadavljen«. M rs. Stare je brla vdova, stam 43 «let. Xjen mož je umrl v maju 1930. V isti hiši kot ona. stanuje njena poTočena hči. Pokojna je bika rojena v vasi Mart m j ak pri Cerknici. wsw yobi; tuesday, october 31. 1933 — V A damson, Okla., je uanrla Mary Bertedičič, rojena Peterlin, satra 51 let in doma is Seiic pri Vačah. Tu zapušča sina in braita, v sta-rem kraju pa drugega, (brata. — 20. oktobra je na svojem domu /v Milwaukee po daljši bolezni preminul rojak FVamk Grlica. &t*r 42 let in doma iz vasi Zgornje Zahmkovje, občina Trebeljno na Dolenjskem. Poleg mene zapu-x-a šo 74etnega sinčka, eno sestro ter v starem kroju sestro. — 17. oktobra okrog 7. ure zvečer sta prišla v anani slovenski "Orove" hotel v Milwaukee, dva mlada nv^ška. v starofeti 20 do 25 Idt. ter -rekla hotelirju. Frank -Sedmaku. da želita iobogrejbnega zavoda I>ouis J., Že-fran. Pokojnik je bil v Ameriki o-krog 35 let in je prišel iz Straže pri Xqfvem mesitu. Zatpušča tri si-011 ve. Urban, Charles in Ignat«? te>r heer. omoženo Shnontfe»k. Pogreb se je vršil v towik. 17. oktobra. na Resurrect ion pokopališče v Justic Park. I M. Mir i-n pokoj njegovi duši. preostalim sorodnikom pa sožalje. Poročati tudi želim, da bo društvo "Zvon", št. 70 JSKJ priredilo -velik Harvest Dance" v soboto zvečier, 4. novembra. Ples in veseLkva se vršita v -agoniji sol-! Wki dvorani. West Cerma.k Road in South Lincoln Streeit. Vstoixni-na je samo 25c, /wikar se boste lahko jzalbavaft 111 plesali cel večer. Za naa dobili, sev«vla ako vas «?reča -zatlene. M«artlnovo gos ali pa Icaj drugega in sicer popolnoma "brezplačno. lz|>lača ne. iti pogledat. Pozdrav čitateljem tega lista! John Gottlieb. Važno za potovanje. Kdor je namenjen prtov&ti v stari kraj ali dobiti kog* od tam, je potrebno, da je poučen v v*eh stvareh. Vsled naš* dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljia pojasnila in tudi vse potrebne prtikrbtti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na naš za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, vtzeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec, fHHte torej takoj ta brezplačna navodila m zagotavljamo Vam, da boste poceni tu udobno potovali. sl'Ovenic publishing co. TRAVEL BUREAU 216 W*st .16th Street . New York, N.Y. Neznan poxigalec 15. oktofbra zvečer je nebo za-ža-relo nad Zenavljami. Goreti je zajče^o za gospodarskim poslopjem župana Balleka. kjer je bila zložena slama, pripravljena aa« kritje sta-ebe. Plameni so z vso naglico Objeli vse gospodarsko jk>-Hfopje, tako da «0 -komaj še rešili živino. Na pomoč so prihitela štiri gasilr«a< društva, ki so se lotila omejevanja ognja. Ballek je bil župan v Ženan--•Ijah skoro 30 let in si je gotovo v izvrševani ju svoje aliužbe nakopal sovražnika, ki mu je zdaj ob kontni njegovega županovanja xazgal streho nad glavo. Pripravil ga je ob vse in vsa družina je pahnjena v največje siromaštvo. Vsi občani sočustivujejo s pogorelcem in zalitevajo. da uvedejo oblast va najstrožjo preiskavo, da se izsledi zLočinee. Da je bila maščevalna roka na delu, tše sklepa- že iz tega. ker je neznanec županu pred kratkim zažgal steljo in takoj zatem vsa drtva v gozdu. Zdaj pa mu je uničil še gospodarsko zgradbo. Dve nesrečni usodi. 18. oktobra so našli titi-letnega tajnika realitetne pisarne Antona Arzenška obešeneg« na oknu v jedilni shrambi poVg njegovega srtadiovanja na Kralja Petra cesti. Obupno dejianje je izvrčil že 17. oktobra okmig 22. Zapustil je dvoje piseni. v katerih praivi, da ga žene rv smrt. nesreča, ki ga je stalno spremljala, in dejstvo, da bi mora-l biti v kratkem del oži-ran. Arzeneek je živel dolga leta v Celju in je bil zajveden narodnjak. Truplo si prepeljali v 111 r-tvasšnieo mestnega pokopališča. Grzna doživetja Slovenke v kitajskih vodah. Te dni je prišla »v Zagreb Helena. Hribar, žena bančnega uradnika m po rodu Slovenka. Hribarjeva je doživela v kitajskih vocbvh grozen brodolom, ter siei z največjim trudom i.n z groznimi napori reši-Ia. Jug. zunanje ministrstvo je pred dvema letoma poslalo njenega moža Zla tka Hribarja n- Šangha.j na. Kitajsko, da tam iprouči možnosti jug. izvoza. Hribar jc tam zadevo uredil ter se vrni? v domovino, -gospa pa je ostala v Sahghaju. preživela tam kitiaijsko-japonsko vojno, med katero se je nahaja-Iia na francoskem teritoriju iv Samghaju ter še sedaj pripoveduje o teh) grofcnih stra-hotah. ki jih je doživela. Po nekoliko mesecih pa se je ukrca-la na khia .iski parni k 4'Toonan" da se pripelje do prve večje Inke. kjer bi našla kakšen evropski par-nik. Ko je "Toonan" bil' na visokem morju, ga je presenetil strašen vihar, pravi ktajski taj^'iui. Oh pev 4 zjutraj se je parnik naenkrat stresel in pričel se je grozen h ruše. Na i>arniku je zavladala nepopisna zaneti a. Oos-pa je h it rt > skočila iz postel-jc in tekla izgledat -na- krov. ka j se je -zgodijo. Kapitan in častniki so izgubili glavo ter niso vedeli, kaj na i počnejo. Vladala je gosta mrgla. tako tla je bilo skoraj povsem temno. Vendar je gospe' vedela, da se jc neki drugi parnik — pozneje je zvedela. da je bil- to jaiponski parnik "Chosun-Maro" iz vso srlo zaletel s svojim kljunom iv "Toonana". Kitajski parink se je razklal na dvoje. Gospa se .je hitro znui-!a in tekla v svojo kabino, kjer je oblekla reševalni pas. Ni mogla niti misliti na to. da bi rešil kaj svojega premoženja ter je hitro stekla na krov in skočila v morje. Kaj se je potom zgodilo, ne «ve. ker je ome-clfceka in se ja zavedla šele mnogo pozneje. Okoli nje so plavali' o-stanki parnik?-. deske in ••vodob-110. Semintja je »vide'a kakšnega bnhlokrmca. ki se je boril 7. valovi. V bližini j»- opazila kitajskega častnika, ki je imel na sebi dva reševalna pasa. Xjen pa.s pa je bil gbivi. nato pa jo brcnil z nogo v trebuh. Gospa je kontno našla vrata potopijenega Peter Zgaga — Kdor ga zmerno srka. bo dolgo žive!' — je naslov poročilu. ki sem čital t? dni. In poročHo pravi: Ko je bit italijanski zidar Giovanni Mascali pred 80 leti zidar v Sirakuzah iv Ameriki, mu je naj>ovedal zdravnik predčasno smrt. če ne bo optRtil vina^ M4adenič je sporočil svojo mo-d^ ženi in materi. Vsa družina je prisegla, da ne bo imela v hiši niti kapljice vina. Mascali je ostal živ, napredoval za poli rja in hišnega lastnika ter letos obhaja 105-roJstni dan. Poročevalci, ki so }ra prišli pozdravljat. so hoteli spisati Članek o koristnosti bretza'koholnega življenja, a doživeli «0 presenečenje. Slavljenec jim je v zadregi izdal svojo skrivnost. — Odkar je ostala naša hiša brez vina. — je povedal. — sem vtihotapljal vino dnevno v irto na vrtu. kjer leži moje -zidaTsko or«>-dje. Dnevno sem tja zahajal ««•-dem do osemkrat, tako da nisem nikoli bil žejen. Tako ne ve nihče, iz katerih parnik a. ki so jo to'ik* časa dr- vzroko,v bilo Mascaliju na^lo zala. da je priplavala do nekega obrnjeaiega čo!»m.. za katerega se je ponovno prijela. Tam našla še majhnega Kitajčka. katerega starši so se že potopili. {iomagala. flia- se jo čolna prijel, toda ironovni val je vvge-* oba v morje in je pri tem Kitaj njeno dolgo življenje. * Prej se je reklo: _ Če hočeš, da bodo ljudje .slabo govorili o te-bi. se 'poroči. Dandanes je pa .bolje rečeno.- — Ce boč-flS izvedeti ivxe grehe, ki si jih napravil v življenju, in "uo \ uii'i jr ki jr jni 1 triu rvnaj-......•»••■ u •" » imjcuju, m ček utonil. Okoli gospe so plava-\ tiste grehe., ki jih nisi napravil la trupla, za katera .se je prije-;*0 Proglasi za ^Krlitienega kandi-nia>k ^e setla.i je je groza, kadar Ko.t Prvi ti jih bodo se tega spomni. Vendar ji je bila ' ni,šte»li. usoda še mila. Priplavala1 je do j * za po ved n išk ega mosta "Toonana".) ^Modrijan je hodil ves zaimišljen na katerem je bil že neki mladi P° pokopališču. Pogled mu je ob-Kitajec, ki ji je pomagal povzpe-1 sta- na spomeniku, na katerem je ti se iz vode. Tu je končno oba vklesano da počiva v grobu nal-e-b japonski reševalni čoln in politik in mož-poštenjak. tako sta /bila oba rešena. Tako j« bila rešena Helen Hribar. edina Evropejka 11a tisti ladji. Pri "Toonanu" sta se ]>oto-pi!"i dve tretjini moštva in potnikov. Gospa je ležala tri tedne v bolnišnici v japonskem mestu na Iztoku in še danes ne nnore o- — Velik politik in mož-poštenjak ? — se je eaičiudil. — Presneto vendar, čemu so pa dva pokopali v en grob? * — Ali je res — so vprašali po-starno in sitno žensko — ali je res. da si se poročila- — Seveda sem se, pa ^e čedne- krevati od -posledic doživelih gro- ,r.. fo„, , ... ^ y, , ' . , i&d tanta sem dobila 71*T S^r* rl n.riDC in mot- o t.< zot. Se danes je nesposobna za vsako tlelo. M BLAZN1K0VE Pratike za leto 1934 IMAMO V ZALOGI Cena 20c s poštnino vred. "Glas Naroda 216 West 18th Street New York, N. Y. "• ■ i». DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU T JUGOSLAVIJO Za $ 2.60.................... Din. 100 "$4.75................... Din. 200 " $ 6.85 .................... Din. 300 " $11.10 ................... Dtn. 500 " $21.75.................... Din. 1000 V ITALIJO Za $ 8.70 .................... Lir 100 " $17— .................... Lir 200 " $42.10 .................... Lir 500 " $83.50 .............Ur 1000 "$166.— ................. Lir 2000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za fepl&ftUo veetih tmeskov kot agoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. izplačila T AMERIŠKIH DOLARJIH . Za Isplačllo $5.00 morate poslati____$ 6.75 " $10.00 " " ........$10.85 •• " «lt.00 »» » ______tlA^- •» M $20.00 » »» .......$21.— " 140,00 » " ........$41^5 " $50.00 " ' - -------$51.50 Prejemnik dobi ▼ itarem kraju trolafiiio t dolarjih. Nujna nakazila iarriajeno po C*Me Letter Ca prlatojblnb fi^- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ^ GI a • Naroda" Miš tPMT 18th STREET NXW YORK, N. Y. — Pa .smo si mislili, da je vse .skupaj "«par»". — .so Se eudi-li. ~ — — tndi ou je tmslil«, da j p rvxe skupaj špa^.' pa he je pro klet o zmot i L * Ženskam nieesair ne očitamo, saj inttarao ženske radi. V -listih sem vital, da w vršila v Washington!! velika koufe-renea. kamero bodo sklicale zastopnice desetih velikih narodnih organizacij. Te ženske orjraniizaei-je imajo n-se^a sku)>aj d-eset mili-jonov elaaiic. Xa-nuen konference bo, i>ogTun-tati kak name zanj. Vsi ga hvalijo, obožujejo, po-rzdijrtijejo. pomihijeto ter um izkazujejo (zaslužene in nazashiženc <" ast i. Farmerjr poslušajo te slavoffpe-ve in si mislijo *voje. Farmer j i namree prokleto dobro vedo. kaj se pravi mint it i prazno >lamo. * Najnovejša moda zahteva, naj b*>do ženski fervtji in ženske ročne torbice iz kačje kože Ženske hodijo skoro v rajskem stanju naokrog-. Marsikateri -moški «e -mora zadovoljiti z jabolkom za htnč. Paradiž se nam bliža ... . * ; ■ . Hoboken napreduje. Pi*ed kratkem je znatni slovenski- rojak Pe-pevčkov Jobn odprl dvoj office na enaj&ti cesti v prvem nadstropju zadaj. nestrpno ea.kajo, kdaj (bo naznanil svoje uradne ure. * Xeka eitateljica me vprašuje, oertvu nevesta (pti poroki joka. Nre vem »za^potovo. Še sama nevesta 'ne ive, č&am joka pfri poroki. Kmalu po poroki pa- iave, za-kaij je jokaJa. -OLii ntfttrcrir NEW TOME, TUESDAY, OCT0 BSR 31, 1938 THE LAEOE8T BLOVOS DAILY h V. I 9 LVDW10 RES K; BO J I S C F Leta tisoč devetsto štirinajstega; "Kaj vendar delate! sta se v neki francoski vasi udari- 'smete!" lo francoski in nemški vod. Poročnik Haberland je udri s tremi možmi svojega vod« v va* in nepričakovano zadel ob nekem hišnem vogalu na * tot ni j o francoskih vojakov, ko se je vprav kanila vr-xi it i. Eden od njih je zavihtel puška in z bajonetom prehode! poroč-niku pr.\a. Drugi je slepo ustrelil Nemca v lice. Ostali so> poskušali umakniti. Mušketirju Wagnerju je zrasel pogum ir ustrelil je ene-ga begunec v. 1'ro kesneje dosj»e stotnik s svo-iim ordonancem. Vse je bilo mirno. "Kaj delate tukaj?" na kruli Wagnerja. "ste se potuhuili?" "Gospod stotnik, gospod poročnik je mrtev. Prebodli so ga pred mojimi očmi. A jaz mu nisem motel pomagati." pristavi boječe, "ker takrat so tudi mene napadli." "Kje leži?" Wagner pokaže mrliča. Nekam čudno na »*no stran obrnjeno leži truplo v sivi uniformi. Levica v rokavici je krčevito iztegnjeun. Vsi remo zro nanj; poročnika so re* ljubili. Tndaj se ordonanc strumno postavi pred stotnika : "Tam-le ob potoku leže ranj«T»i Francozi." Mi...." "Ustrelite jih! Ubili so gospoda poročnika!" zareži oholo. Vojaki vidijo njegov grdi posmeh in se zagroze. Pa ?e spomnijo, da morajo maščevati poročnika in pozabijo stotnika. Gredo k potoku. Francoti sede naslonjeni na vrbe. Povedali bi radi. da so jim prijatelji.... Nemec dvigne puško. Pomeri sedečemu naravnost v lice. Boječe se ta smehlja. Saj to je le f-al«! Pa strel poei in ranjenec so ■»grmii. Desetnik pri drv i. Tega ne ničoar. Opremna steklenica je | prazna, tudi krušna torba. Naj se "Stotnik je ukazal." »priplazi k vodi? .Mrlič leži na po- Še dva strela počita. Francozi se ti. In desno od njega leži drugo niti ne oglasijo, tako so pr«»seneče- truplo v vodi. Temnordeča hlačni-ni. Gledajo v puškine cevi in — u- ca. napojena z vodo, gleda iz po-mirajo. Desetnik se obrne. [toka. Tu je ležal Jean. "To je vendar proti vsem pravi-1 In še naprej teko ure. V dalji cam!" si misli in molči. Nekam !sc nekdo dere v enakomernih pre-zgubljeno se zagleda za zeleni grič. jsledkrh. Ni nikogar tu. ki bi mo-"Zberite se!" zakriči nekdo. Igel hoditi? Zrak trpeče nad trav-Vojaki nataknejo puške na rame. j nikom. Znova se je nt^kdo zadri, ne da bi ostale postrelili. Ednn teh j Pa nikogar ni bilo videti. Sami leži na hrbtu v travi, drugi sloni mrliči in oni, ki sope. na sivem vrbinem deblu. Nemški sanitejec se ozre nanje: " Prvmeje. tovariši, moram najprej naše ljudi obvezati...." Gledajo ga in nobona mišica jim ne vzdrhti na obrazy. Boje >e. da bi qra razdražili. Ima pištolo ob pasu in kar jim je povedal, niso razumeli. , In tišina je legla za več ur. Onemu ob vrbi je curljala kri skozi škorenj, počasi: bila je gosta. V mraku pridejo vojaki. Ranjence nosijo. "Tovariši." zakliče oh vrbi. "Ne moremo, saj vidiš!" V plahto zavitega vlačijo ko vzdihujoča kep mesa. Stemnilo se je. Megla vstaja. Zvezde leskečejo. Glad! Nočni mraz se je zagrizel v ude. Proti jutru oni ob vrbi zaspi in anja : Nemec mu zvija nogo in vrta v bok. Zabodel bi ga. pa Nemec ne čuti nič. samo vita in zvija strašno in brez usmiljenj«. "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorod nike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. K>pe. Jezik mu podzavestno giblje v grlu. Strah ga je. K vodi! A noga ? Dvigne jo v zadržanem dihu in premakne na levo. "O!" zastoka od bolečine. In vendar se jm>-ganja! vzdolž ob sopečem tovarišu do mrliča. Že smrdi ? Noče vohati. pa vendarle: mogoče ima še kaj v krušni torbi? Mravlja beži preko obleke. Nič! Pa zdaj vsaj do votle more! Iztegne roko'in zajame vodo zraven napojenih hlač. Tiho leži, široko iztegnjen. In jutri bodo trupla smrdela ob taki vroč mi. In /h tem prilezejo še črvi in morda k njemu — živemu! Pa saj ni mogoče. Menda vendar nas ne bodo pustili Nemci ležati. Tišina pa zmerom jK>ša.stno leži. Dva dni kesneje pridrvi avto. Dva poslanca rdečega križa izstopita in se bližata vzdolž potoka Francozom. Opazuje ju: "Zdajle prideta!" Zavijeta. v drugo smer in se po-vzpneta na pobočje travnika. Ar- jima je bilo — in gresta dalje. — Avto oddrdra. Tovariš še zmerom sope. pa ne več enakomerno. Naslednje jutro je izdihnil. Po enem tednu so prišli sanitej-ci in preiskali bojišče. Še je bilo nekaj živih, tudi Francoz ob potoku je še živel. Sanitejei so okre-nili glave, tako je smrdelo. Eden od njih je prereza! Francozu škorenj. Črvi so se že za redili." Polože ga na nosila, pa je med potjo umrl. Istega dne je francoski zdravnik odrezal ujetemu Nemcu roko četudi je vedel, da tega ne bi bilo trrba. Menil je. da na ta način služi domovini.... Preivdla M. G. FASISTIČNI TEROR NA PIVKI Zbudi se z nejasnim občutjem v madni general je tu izgubil sina in glavi. Takoj je buden. Gladen je. pasi a l dva poslanca, naj bi i>oiska-Sonce je tovarišu pogledalo na-» la njegovo truplo, da bi ga stanu ravnost v oči, a on le sope. V da- primerno v rodbinsko grobnico polji ropočejo kolega. Zbada ga v no- kopali. Dolgo iščeta poslanca. Kon-gi in levi bok je ves razboljen. čno ga najdeta in preneseta preko Ure teko. Se zmerom trpe oni travnika, drugi. Kako dolgo še"Gospoda!" kliče Francoz v "Nisi žejen?" strašni gre,Ti. Samo z glavo pokbna. ne reče5 Poslanca se ozreta — neprijetno Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West I 8th Str^JL N«w York POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje.) Prva ljubezen ........ Po forab in dolinah Pol litra vipavra____ Poslednji Mehikanec Prstljlce II. Majar . ...... ______.80 ________M .........3« .......-31 Predtriaai. Prefern in drngi svetniki w gramofonu ..._____i__________..Jtt Prlgndbe Čebelice Maje, trda rta L— Pttee selivke, trda ves................._.J7B Prrt nevihto _________________________$5 Popotniki ............................m Poraafft Boga ..........—___....____ 1*1rM .....................................,wiM rovodenj . ____________________M Praftki jndek ..........................U Prisega Hnrotisfcega {livarja ........Jt% Prsvljiee In pripovedke (Ko6atnik> 1. svesek -................................41 2. »vesele ________________________..4« Prvič med Indijanci.......................J3$ Preganjanje Indijanskih misjenar- ____________________________M Crusoe...................................dO Revolucije na Pertugafakem ________.M Rdela In bela vrtaiea. povest_____11 ............................. Rdela kokarda______________-__1 Ji Serftsnt Obralo, ves. LN Slovenski ftaljivec___________4» Slovenski Robioson. trd. ves._____.75 Strte Tomova koča _______________JS* gotiki Invalid__________________33 Sveta Notburga ............................... Spi s je, male povesti ........................... Stezosledec...........................................M Šopek Samotkrke ..............................S5 Sveta no« ...........................................3« Svetlobe In sence —........................1.20 Slike em ga in treba je bilo ntnogo moči, da sem se mu odpovedala, navzlic temu. da sem ga spoznala za okrutneža, za —trojeno po-»ast. In spoznala *em njegov značaj, o katerem me je varal, prvič, ko — je o vas govoril. — O menit — vpraša Tam proti svoji volji. — Da. o vas. (iovoril je tako brez 'ljubezni, tako .srdito o vas, je tudi tako grdo govoril o svojem očetu, da sem pod njegovo 'varljivo zunanjostjo videLa največjega sebičneža. To je bila prva napaka. Pozneje sem o njem še več izvedela, kar mi je vzelo pogum, da bi kdaj postala njegova žena, četudi še nisem »končala s svojo ljubeznijo do njejra. Toda vetfn-o bokj sem čutila, da je bila moja ljubezen do njega sanio zunanja, ljubezen, ki t»e je oklepala samo čutov. ne pa .srea. In strait me je bilo pred to možitvijo, ki mi je ž-i prej, predno je bila sklenjena, uničila vse upanje na srečo. Vsakdo *e sme in pogosto tudi hoče 'varati, predno se zaveže v zakon. Ta- J jJ^V; 'T', '. . . , . . , , . . . , i ! • Zaklioal 'bo samo iz poljubne da- kra>t ^em (brka »e ?zelo m-ada. »toda vedno »eni imela trdno voljo, ki 1 . . , 1 J„ _r . A . , ... m , __ • nave: - Na sedenje zvečer. Moj •t> KAKO BO LETA 2000? Francoski pisatelj Andre Mau-; rols poskuša napovedati v novi ( knjigi "Moje sanje" nadaljni rafc-voj tehnike in »podati približno sliko bodočega življenja v koncu XX. stoletja. I Na svidenje. Val 452! — Mau-j rois se ne boji da mu bodo očitali utopizem. Pripominja; "da je malokdo verjel v Hembertu Welsn,' |co je leta 1902 napovedoval voj-v zraku v polovici XX. stoletja, t. j. okoli Leta 1950. !>etaLstvo je bilo takrat v povojih. A tehnika je kmalu prehitela napovedi "utopista". — Preden bi minilo. 10 let, — zatrjuje Maurois, — se bo vse nase življenje temeljito .spremetnilo n,- zvezi z napredkom radia. Sleherni zetnljan bo nosil v žepu kakor uro velik aparat, s katerim ibo lahko poklical na raz-daljno poljubno osebo, in jo bo tudi videl. Daljava, ki zdaj loči ljudi, ibo izgubila vsak pomen. t Naznanilo in Zahvala S tužniiu srcem naznanjam vsem prijateljem In znancem žalostno vest, da je moj ljubljeni mož — George Chervan dne 20. oktobra nenadoma preminil. Pokojnik je bil tariši ne. To .so stari ljudje, ki me ne bi razumel^ in katerim bi n tem njihovo *»rce samio obtežila. Proti vam pri pride lahko skozi ustnice, kajti vem. da svojega brata. Da —: vem. kot podlež he mii je -milil, ker je bil tako .slab — kdor je tako slab. mora trpeti. Zelo mi je ugajalo, da ste tako pogumno in ponosno šli v Fvet, ne da bi tse plazili h križu. (M vašega owe ta sem enkrat .Slikala. da. ste v Vavin. ivaa'ii poima*rani graditi avtomobilsko eesto. In to ime je zdo zaaiimalo. kajti /eln> sem (navdušena za vožnjo z avtomobilom. — To sem si tudi Lil. ko .sem od vas sli«a!h da ste (z avtoano-biliom prevozili tako dolgo pot. Georgina We vizrr.i\ina rn oči ji žare. — Rada imami i>evarnost — ker pač nimam ničesar izgubfcti, kot nt» 7>ol razbito živiljenj*1. ..-.,.» — Včasih si žeri ženska kaj več na takem potovamju.. Georgina skomigne z ramiecii.. , _ — Kot vidite. «im tukaj nepoškodovani a. Ali je a-vtonnobilska cesto Iv Transvawlu gotova? r , . — SU' ne pojK)lnoinia. iZado.ie čase .so naim pri$1 i iz Kaira, naspro-li. Cesta, kadar ho zgrajena, bo pe'lja-ta iz Kapstadta a- Kairo. — KraMno! Po tej cesti bi w enkrat r^da vozila. O -teIi:a'M? — vpraša z veliknn zankman,>ean. — Da. dames obhaja rlvoj oiseminajsti roljstni dan. Geoirgrna vzdihme. s — Krasna starost; teda'j je človek tje tako .mlad in neumen in »ma še tako (nespametno nnnogo vewedja nagheda z velikimi oč.np. — Vse Vje tako plitvo, ako srce molčr — raida bi videla, da bi š-p fnkrat gowsrilo. ' ' - ' Zajronettki »pogled .njenih oči ga nekoliko zmede. Toda "takoj nato na dal juj«e: — Vaša varovanka je zelo lepo dekle. 7 S tem se imu je takoj prrkirpfla. Toda pravi nahridezno mirno: — Da. ali vaim ugaja? — Zelo. in vabn gotow tudi? » V njenem vprašanju je bilo tvajno polavedovqinje. Toda Tam je kil na straiži m jwavi: — Moja varovanka je in kot njen l\-aruh imam. pravico in tudi dolžnost, da mi ugaja. Poznam jo eei iz otročjih let in toko izgubi človek fvsoiko sodbo. Vem .samo, da je dober, 'Vjubeznjiv otrok, ki potrebuje imojo očetovsko skrb. Georjrin* se za«meje. Tn njen nasmeh je bil trd. Za oče*ovskie čute do mftade daime ste vendar !še premladi. Tam neopafcmo vzdihiie. — Statr sem sedemintrideset let in se čutim še daws deset let starejšega, k-ajti leta r Transvaalu štejejo dvojno, četudi so mi potekla kot blk'k. , . « v .' — O. o tem mi i imorate še vče poveklati. zelo matogo. Saj vesfte. da site Tia^Jbolj za ni"mri va ■osebnost v Erftirtu in* okolici. Ka*fe«r zopet pridete v ones to, «ias morate obiskati' rn tedaj ibom srbHa. da bova sama in nemoten«. ' To reče tako mimo. kot bi bHa najbolj razumijiva stvar ua^svetu. da mlada datm-a privabi k sebi mladega gos-poda in mu »»gotovi, »i a *ia saimoNtojnost. tje prer.ivel v divjih krajih h- tuji deželi in n»» te običaje ni bi+e 710 njegovem okusu. Razvoj, katerega so ženske med »tem časom dosegle, ga je nekoliko prevzel. In tega »ni mogel raiziuneti. Toda Georgimi se tudi ni hotel j>oka»z»ti kot ffraro^copittiiega br^bovea, 'zato praK-i mimo, kqt fcittFTftt^bl pri t^iffhkV«6ft*m"Miir ...... lijave: -"Na sedenje »val — 452!" Premagana VALUTE V STEZNIKU laž! — Napredek tehnike elektromagnetnih \-alov bo spremenil zemljo v kraljestvo resnice* Človeštvo bo mora'o po-»zalbiti 11a -!«až. Nihče ne bo v stanju prikrivati »voja dejanja. Samo eno avtomatično letalo nad mestom bo zadostovalo. Infrardeči nevidni' žarki bodo i*redvajali na poljubnem ftfatnu vse, kar se godi pod streho spoljubne^ hi-e. Že- Dunajsko sodišče v Floridsdor-fu je obravnavalo te dni zanimiv .si učaj jioskušenega tihotapstva n tujimi valutami. Zagovarjati se je morala ženska, ki je skusila pred meseci z letalom iztiliotapiti v Italijo 5000 dolarjev in 37.000 švicarskih frankov. Zgodilo se j<* takole. Nekega le. pega dne je čakalo na Aspernu odhoda letalo Dunaj-Benetke. Po letališču se je sprehajala mlada, elegantno oblečena dama. ki se je na bo videla, kaj dela njen so- plašno ozirala naokrog in je kazala rog. DeLojalaee bo stalno opazoval uslužbence. Clm-eštvu grozi velika nevarnost. Če bo tehnika vko. Ta je pregledala plašč in ni našla v njem t nič sumljivega. Potem je preiskala priložnost je porabila aretiranka, da je stekla v peto nadstropje nek.« hiše in z njenega hodnika skočila v globočino. Hotela je fcvri&iti samomor. toda to ji ni uspelo. Prezrla je namreč, da ne meri na cestni tlak, marveč samo na stekleno str« ho nad dvoriščem. Tako se pri padcu samo hudo ranila in. so je morali oddati v sanatorij. kjer ji je Spremen kirurg z veščo roko rešil življenje. Ko je okrcala, so jo pozvali pred>.sediače .i^i 'tam se jr morala te dni zajgov»-jati zaradi utajevanja valut ter poskušene-ga podkui»ov3nja.- Izgovarjala .>■' jc. da se ne spominja več. kar j.' gbvorila usodnega dne vizitatorki in cariiuskemu uradniku ter se je cpra\ičevaJa. da je bila močno razburjena. kar je zelo ver»etno. Sodišče jo je zaradi tega obsodilo na pogojno ječo. denar, ki ga je skušala iztiliotapiti, pa je zaipadel v korist državne blagajne. z velikimi stroški Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na- SHIPPING NEWS 1. novembra: New York T Hamburg Aqultania v Cherbourg 4. novembra: Voleridam v Boulogne Saturnia v Trst lie de France v Havre 8. novembra: Albert Hallln v Hamburg . Manhattan v Ht-vre .Lremeii v liremeo 10. novembra: Kotterdam v Jtereiiiraria Boulogne v Clierbourj II. novembra: Milwaukee v Hamburg K'.x v Cenua Cliamplaln v Havre 15. novembra: if'res. Rooeevelt v Havre St. Louis v Hamburg | Majestic v Cherbourg \ < r 17. novm»bra: Stutelidam v B<>ulogne V.iris v Havre lb. novembra; I Augustui v -Cetioe .stal Hamburg Havre p(«nea. Citanje stilo razgovore. Ljudje bodo molčali, sprejemali in oddajali "možganske valove". Nova zemlja. — *X»airaivne moči: sol'nee, veter in ocean, bodo nu-diie človeštvu potrebno ene mg i.po. Zemlja se 'bo spremenila. Dežele, kjer ipilta stalen veter, bodo dobile gospodars/ki pometi sedanjih premogovnikov, ki bodo opuščeni. Sedanje puščave, »vir nakopičene solnčne toplote, bodo gosto obl'jiklene. Sahara 'bo mikala bo*Tj kakor sedanje rodovitne stepe. To IX) povzročilo nove vojne. Poljedelstvo ,bo ie-iMurlo. Človeštvo bo pridobivalo kemično sintetično hraao naira-vnost %z dušika, ki ga ■bo zajemalo iz sraka. Gozd in vrt bosta nadomestila sedanje poide, a bcxsta služila samo -za -spre'hod in obnovitev zrakai. Izboljšano človeštvo. — Biologija in fiziologija bosta izkoristili nauke o hormonih in obvladali not nanje delovanje žlez. Zdravniki bodo sprreminjal'i ki nanovo oblikovali v laboratoriju značaj sle-herdn-ega posameznika. Naredili bodo iz mevže junaka, bodo krotili trmo in poboljšali seibičn-e-že samo s pomočjo naialičnih injekcij. Država 'bo' enostavno naročaja vsakoletno potrebo množino vojakov, delavcev, znanstvenikov, pesnikov itd. Noben agitator ne bo n* stanju ogreti množico, ki je poprej sprejeti a uradno predpisano sirotko 'za poslušnost in Isto- j spodnjo obleko. taki>to brc*, uspe-beseda sedanji jia> Ko pa je j)r':šla na vrsto koni-'bo nadome- bineža. je dama odklonila, da bi se slekla do golega. Vizitatorka je kmalu ugenila. č"-mu. Dama je nosila steznik in ko ga ji je ženska odvzela ter odprla, so iz njega pogledali dolarji, švicarski franki, nemške marke in tudi nekaj avstrijskih šilingov. Dama jc začela ihteti. Vrgla se je vizitatorki okrog vratu, jo prosila, naj molči ter ji za ta primer obljubila. da bo delila z njo valute v stezniku. Toda a-lužbenka se ni da.la cinajati, čeprav bi bilo z molčanjem jiamah rešeno vprašanje njene težke življenjske eksistence. Tihotapko so nato odvedli v carinski urad. kjer so ji zaplenili denar. Tam je prosila uradnika, naj jo odpusti brez preganjanja ter mu je za protiuslugo ponujala vso zaplenjeno gotovino. Toda uradnik je .»-tal trd kakor mu predpisuje službena dolžnost. Ni nasedel pripovedovanju tihotapke. da se je doma sprla z mož-m. vzela ves denar, ki je bil v hiši. ter hotela odpotovati v Italijo, da bi tam začela novo življenje. Sestavil je zapisnik o dogodku in ko je ugotovil, da so podatki o istovetnosti tihotapke resnični, jo je odpustil domov. To ARETACIJA ŠTIRIKRATNEGA MORILCA Po dolgem iskanju se je te dni krakovski in ka t o viški policiji posrečilo prijeti morilca poštnega denarnega s-la Przehinxle in trgovca Siiskida. njegove žene in njegove hčkre. Zločinec je 25-1 etni fotograf in kabaret ni plesalec-Tan Malisz. Aretacija se je izvršila v silno dramatičnih okoliščinah. Krakovski detektivi, ki »O bili dozna'i. da se potika po ondotnih nočnih lokalih n-eki plesalec z ženskim spremstvom, so počakali Malis^a z majhnim ročnim kovčegom ^ novembra: v bifeju pred fcilcem žganja. i i>e>iiHohiand Policijskega 'agenta, ki se mu je v'8Bhin*ton približal, k* skušal prestreči 7. re- ^ novembra: . . ' , . . ... . Eun.pa v Bremen v«)lverjeniu vendar so bih detektivi veenciajii v Boulogne urnejši in spretnejjai od njega. Ob- 1 Conte dl Savoia v Genoa ..... . ,. . . Ue de France v Havre kotili so udelcžena pri zločinu. Oba j N pl-esišče. Našli so ga v nekem ka-1 morilca prid-eta preti sodnice in J; baretu. kjer je ob 5. uri zjutraj bosta najibrže obsojena na smrt. ( 6 decembra: Premen v Bremen Albert Ballin v Hamburg Manliattan v Havr» 9. decembra: Ilex v Genoa Majestic v Cherbourg 12. decembra: St. Louis v Hamburg 13 decembra: Pres. Koos»evelt v I^ivre 14. decembra: Paris v Havre 15. decembra: Berpiigarla v Cherbourg Europa v Bremen Conte di Sf vuia v Genoa 20. decembra: Washington v Havre Hamburg v Hamburg decembra: Olympic v Cherbourg decembra: ew York v Hamburg remen v Bremen Pres. Harding v Havre 31. decembra: Pennland v Havre ne dovzetnost. Državniki bodo popolnoma obvladali zgodovinski raz voj. ki ne bo več odvisen od slučajnosti in osebnega čuvstvova-nja. t < Dal je prihodnjič.) 1 U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, . ZABAVE • . i; - t' OGLAŠUJTE ...SKUPNA m cene vožnji: GLAS NARODA" m čiU samo wmU flimtro, peč pu vsi Slovenci v veil okolici. CENE ZA OGLASE SO ZlfitNE BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo opremljal potnike prav do Ljubljane. ILE FRANCE-----25. NOVEMBRA BERENGARIA------29. NOVEMBRA EUROPA________15. DECEMBRA BERENG ARIA-------15. DECEMBRA ILE DE FRANCE —----16. DECEMBRA ^ . t Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Publishing Company TRAVEL BUREAU Sift-West 18th Street New York, N. Y. | _