Izhaja vsak petek popoldne. Velja za celo leto 10 Ur) za pol leta 6 liri za tri mesece 2 liri in 60 stot* Posamezna štev. 20 stot — Uredništvo In uprava Trst, via delle Zudecde štev, 3. Telefon 19-50. — Dopisi naj se pošiljajo na uredništvo. Nefrar*drana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo, — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 80 mm. Finančni oglasi do 1 liro; osmrtnice, zah vale, poslanice in vabila 80 stot. Oglasi trgovcev \
5 °	-	.* 	  v	_	  s	r\ni<^u	j
in obrtnikov po 60 stot Plača s a naprej. Oglase sprejema Ins. oddelek „Dela‘'
V Trstu, dne 20. februvarja 1920.
,.JCdor ne dela naj ne je!“
To geslo, ki ga je oznanjeval pred 2000 leti Sv. Pave!, hoče sedai komunizem uveljaviti. Vsa proizvajalna sredstva naj postanejo skupna last. Pridelke se pa naj razdeli med vse ki delajo tako, da bo dobil vsak kar potrebuje. Življenje bo lepo le takrat kadar bo imel vsakdo zagotovljeno življenje in kadar ne bo dano nobenemu, da bi moeel izkoriščati svojega bližnjega.
GLkRSIkO SOCIAUSTIČJME ZVEZE V tJTJlilJSKI BENEČIJI
Leto I. - Štev. 1.
SocUolizem in nadlonalizem
iRči smerje med slovenskima sociiiaJk- ti m slovenski-j ideja lepša od narodne in vire dna vsakrsne žrtve. E» narodnjaki v zasedenem ozemlji: je danes prav! Verjetno ,je iin tildi razumljivo, .da se izkoriščevalci (taksno,jkakršno je 'bilo pred vojno. Ti*) sodelovanje j ne morejo ogrevati za 'tak ideal. Enako .je tudi <ra-v narodnih svetih za časa avstrijskega poloma ni i zumljivo, da je socajalistu in raizredno zavednemu {prineslo noibene nove misli ne v vr te socijalistov. • delavcu .socijalistični ideal nad vse, torej tudi nad ne v -vrte narodnjakov in mi porodilo nobenih novih j vsakršno narodno državo, za katero hrepene šn Pv!ŠO)iev za drugačno razmerje med itetapniki na-j delajo nacijonalci vseh -narodov. Na očitek, ki se roenih in zastopniki socijalističniih idej. Ugodilo se j bere v narodnem časopisju proti socijalmtom .češ, jeipacdako.kakor se tje moralo zgoditi. Kar ne spada da so ibrezaarodni izdajalci, se prepričan focijahst Skopal, mora narazen. SocijaUstična m aai odm ideta	**	*am "a sebi sa,e8en m
ae- .gresta skupaj. <Nai;baIjŽa vol|a naj ve cph in najple-fdesl^ov ne zmore spraviti v harmoni-
Mlini »esMt
Mrunsbo viirM
ifino enoto dva nazora, tki sta si tako tuja in si tako nasprotujoča, da je boj med njima -po na avi dano k edino mogoče razmerje. Po našem je dobro in potrebno po ved a .   ---	—	.......
ideia 'tujki in da se n^lnctraTaTZalo'1!? -rud onih id ??*rSt6v.‘ ItT^si'se 'vedno domišljujejo, da je mogoč Sporazum in da je mogoče sodelovanje med « očija-feui -an narodnjaki, odveč in neploden. m se tore) le (zgodi, kar se mora zgoditi: naj poreče|oaš člov-ek kar hoče in naj si le izbere sam (ako ja sposoben] etr&ffko, h kateri misli, da sme po pp&tfnem prev-da.rku pristopiti. Naj ibo torej tako. Ali tjpka naj bo naša naloga: V čaše nalivamo le pristnd vino ibrez vede. Nazori in pojmi morajo biti jasni, in vsakdo naj
Sir -. pogum povedati odkrito, brez strahu in brez , zume in čuti globoiko sramoto izkoriščanja, kate-sratuu odked in ikam.	i	remu je podvržen. Zato zahrepeni z dušo in srcem
Narodnjaku je narodna ideja nad vse; ona mu Je i p® odpravi tega sramotnega izkoriščanja in po evamgefij. dogma, ki se je ne sme dotakniti nihče, j Vspostavi družbe. ki bo odstranila to izkoriščanje in. Narodna ideja -je določila, je proklamirala #ar odnosi ■ hranila v sebi mogočno stavibo enakopravnosti in kot enoto in kot izhodišče poti v 'bodočnost. i*o na- . svobodnega i&loveštva. Socijalist postane lahko tudi modnih nazorih ;a narodnost ona s velurja, ki se ji j nedelavec, izobraženec plemenitega in pogumnega aicra pokoriti .se. Kar nasprotuje tem nw-arcm je srca. se je zagledal ibrež predsodkov v sramotne pratiuarod.no in kdor ne veruje v poslanst’. o rf c dne ideje, je takoj oklican za narodnega izdu;?.ki Narodna ideja ne sme in ne umre priznati, . alf 6 diference med posameznimi naredi mainjie c4 azlik naed posamezni mi razredi v narod-u. Ona -mca-i celo oVsnitti vsak nauk. ki uči, da so v nared upr. teresi različni in, ki odkriva razredni ant a gen'.zim med posedujočimi in neposediufočimi sSoji. Iz v - -- 4 narodne ideje se anora porodite ■aacžjcnalizem, 'žki.icijo* na1 ’ iasa iaiperi:aliaem in miltarzem, ,kate> ra sledi kot zakonski otrok vojna. To ije narav«’ :n jkgičn; razvoj -narodne teorije, tki ga njeni ideolog*. -ri iea-ii. t-. ne morejo preprečiti.
Narodna ideja stremi pi/ uiiano-vitvi aa|* dno c .tiilh drza.v na podlagi mescanske denicilkracjjc in,
E "~To*8oeeže po nadvladi nad danimi adast*. nad gaji;^gTnarodi. To je njen cilj, za kf,t«rem se arr-fa ‘frtrfRi. Sider noče tega, nima pravice zah l|vati, da se -ga smatra za narodnjaka. & er so prišli ndipdjii
Pariška ‘konferenca, ki je rešila iz navidezno lahkoto in po svoji znani (brezobzirni metodi toliko teritorijalnfh vparšanj, me wf&er nikamor (vpričo •jadranskega vprašanja. Vae Actis! Gorje permaga-nim, To je bilo <no merilo, ki g« je uporabila ententa napram Nemčiji, Avstriji, Buigariji in T-urtčiji mesto vseh .onih kulturnih, pravnih, narodnih, moralnih in človečanskih načel o katerih se je govorilo ves čas vojne na dolgo in široko po eotentnem -časopisju. In ta ententa si -domišlja, da radi tega, ker se ji je posrečilo rešiti sipoaije točke n navedenimi državami na način, ki smo pravkar o njem govorili, da je radi tega, pravimo; dovolj mečna in da si sme privoščiti tudi v nadalje en-J;o arzposajeno veselje. Vsaj nam ©1 znano, da bi sc bila ententa kaj poboljšala in da bi se ibila skesala\adi surovosti in drugih grehov, ki ji v.žljeni in premagani očitajo. Kaj so brigale in (kaj brigajo entento (kulturna, zgodovinska, narodna, pravna &r4ruga taka vprašanja, ki so od nekdaj rada na jeziku vsakovrstnih mogotcev, vsakovrstnih ljudskih oirkriščevalcev. Mogotci so si domišljali vedno, da so naredi na svetu i;adi njih, in so se ravnali vedno :n dosledne po tem svojem načelu.	Zakaj ako me bi ibilo to žalostna resnica,
bi Ibil svet	že davno drugačen nego je dandanes in
Kristov nauk 'bi bil dobil nekolike več resničnih m odkritosrčnih privržencev nego jih ima.
Dokler je imela ententa opravka z premaganimi državami, je šlo torej vse (kakor po olju. Anglija si je vzela svoje. Francija si je vzeia to kar je hotel? in mnogo več nego je pričakovala. Masaryk je debi; svojo Češko-Slcvaško republfko. In v kolikor se je šlo za razdelitev plena premaganih, ste debili svoje ^	tudj. Italija	in Jugoslavija. Garje premaganim, so s'
krfrtce"lEapiEalTsticne družbe in je spoznal, sledeč j re|({{) ;»j so	sj .razdelili plen. Težkoče so nastale ka-
niti ne ozre. Sag je očitek že sam na sejbi smešen in otročji, porojen k one narodne psilhe, ki želi an zahteva. da ibi se ibavil ves svet dan za dnem, vsako mmuto samo z njenim narodnim malikom in, ki si misli, da ima pravico zahtevati, naj se postavijo v službo njenih zahtev vse organizacije, vse stranke, ti, da ste’si narodna in soc ialistična vsi razredi. Saj gre ta (bolna narodna duša tako da-
leč, da zahteva od socijalistov naj se bijejo za njene ideale. In se čudi. resnično in odkritosrčno čudi, ko vidi, da nimajo socijalist i nobenega smisla za narodne ideale in je prepričana resnično in odkritosrčno, da jie za socijalista žalitev, aiko se mu očita, da je premalo naroden. Med tem ibi ga (morali narodnjaki razumeti, da je za socijalista žalitev le tedaj, ako se m<u očita, da ni socijalist in da ni mednaroden.
Socijalist postane navadno delavec, ki vidi, ra-
Polagoma se bodo morali prepričati, da jc komunistična ideja nepremagljiva in da je najbolje se z njo sprijazniti
Komunistični konsres » finsierta razgnan od peiicile
Pred dnevi se je vršil v Amsterdamu kongres Holandskih kcrnnni.stov. Kongres se ni snegel za-ključpti, ker ga je policija, jpo nalogu vilade, razgnala
a>žor: r%» polšja skoro y ^ yž£b^. evr«P&kili g^aih. 6e vrši med ten i^u^Cv.,-	.,^s. ^vd^dado. L-l|-uke
tekme se mora ,p’£cdifi"'špor in ojna. Iz prve tflega e?n- »tva ljudskih -tpoirniikov, iz resničnega hrepjpe-
,,-u-ku gospodarskega deteminizma, da je mogoče zagotoviti enakojM-avaost in srečo posameznikov in vseh ljudstev le v taki^družbi, ki onemogoča vsakršno izkoriščanje, vsakvino nadvlado in vsakršne privilegije t. j. v socialistični družbi. Le e®e svobode ne prizna socijalist; STobode izkoriščanja. Le ene pravice ne prizna; pravice privilegijev in nadvlade, Jasno je torej, da »t bori pa-Č socijalist za vse kul-turne, socijalne in gospodarske pravice vseh ljudstev,, vseh narodov, da, se pa-narednjak ne Iborl za pr:	ce za t tramih delavcev in za socijalizem. In se
tudi ne .tnc-re borit' ker se ne more niheje boriti ir, stvar, ki je ne razume in je ne out”.
Ra?umljivo je torej, da ne more hraniti socijali-stično gibanje nobene nevarnosti za nobeno ljudstvo, za nobeno narodnost. Saj je povsod največje število onSt, katerim }e treba tEvcjevait* človeško in živ-
Ijensl
sito svebedo.
in drMer obstoji suženjstvo !bo ■ disi tudi v sedanji obliki in^r.dnega dela, toliko časa je nesmiselno gevdrili o nar c dn
|r. po jiarodr-i ”...	act>,v?..00	atv^dn: enak-
xros.ii,'	vii^a gi-oapja preti zatirau-eia	|	Qno gr£.
»-o -T-i-i Jnr.n nr.lir t nnA -<5! t*.P.TliP. K l, $£. :	i
s vofoedi. Ni in n šle iz-
nicie ibiti, da ibi se fconilo delavstvo, al< da hi socijalistično gibanje za te: . d a,ibi tzpvemendo
..r,>u na^odro. pripadnost izkoriiščev dcev. ,	...	^	za tem,'da OcJpravi ?’■.:«isčatije
m.r.<-ižic, se te razvilo ono polifono gibanje. K^je.	i pravi z m-stanevi' o novih držav, c »r-
izrahljajoč nežni čut ljubezni do rednega kraja intdo| .;„v^ j.; nftm .predstavljajo' danes le mogočn ' orgatu-Ijrd -Iva enake govorice, prevzelo naioge makdaBih j 2acj|0	SocnaHsiicno	.gibarje	ne	oaore
zatiralcev. Nacijon-dizem in ,.iiKperijaiizein, ki sitaase j ;y za porodila Jz 'sSzrtidm ideje, sta okužita <s svojim if c  -‘vladi že ves svet. Zato trditev i'*-
dar se je prišlo do točk, ki je nanje prežilo več držav entente. Jugoslavija ni zamerila Italiji kadar si je le ta podjarmila del dežele v ko ji prebivajo N.T.ici. Tudi se ni takrat ozirala Jugoslavija na narodna ir zgodovinska prava. Enako prijateljsko je nastepai' •dalija napram Jugoslaviji dokler si ni .zaželela t' poslednja nekoliko komadov torte na ka tero je gle dala lakomno tudi Italija sanja. Tu se je pričel spor lavidezno med P ; jo in Jugoslavijo, ki pa ni 'bi’ nič več in nič manj mego rijor med kapitalom po-sameznih ententniii držav, ‘.ror med enku kapitalk mom, ki nič drugega ne delu kakor da išče nepre nehema nove trge kjer ibi .. s dalo iz kapitala kova: bogate dobičke. Prišlo je tor-tj do ji3:dr«-n&keg? vprašanja; do -vprašanja Ri-ke do vprašanja Dalmacije do -vprašanja Albanije itd, Tu se je spretne st eh-lentna ustavila na mah. Tu lxl šio več zato, da bi e' ententine države delile tort-k To gre za <to. da se interesirane države spe ra *ie, spo-raznaie na podlagi naukov, ki so jih sarae,'-.rile v s . el, na padlag' anih demckratičnili načel, oi kate . it :ia.j I>i bila
>o na:
pen-eniem
Oto 'dHcSz v dcstcječ^h državah, v njihovih spe 1 ■y -njihovih v-c-inah in v njihovih ir.irovoih pogo-dib Cilji in smot-ri socijalizma so -pcpcJnoma druga od ciVjev in smotrov nadjonaiizma. Ker so vzro p emise, na katerih temelji idejna? zgradba soc K , ime teorije, popolnoma drugačne od onih, iz I te. '.h izliaja narodna ideja, morajo biti tudi posledj*e drugačne in drugačni tudi cilji. Naj bo jasno za vjji-. iste. ki verujejo drugače in za one. ki si «emlj4|o
p
in..-
,n. da bi -ustanovilo narodno svobodo ie eni "sredi -;ti. manj pa za tem. da bi hotelo omogočit: ; eni na. --dnosti nadvlado nad drugo. Kdor se bori
■ j zalo, c. zmaga princip enakopravnosti; se ne more
* | izgubljali v ona lier kostnem ast a navijanju novih dr-11 ža-v. ■ radi tega me. iker se patom uslanavl-ianjr
• j držav re pride nikdar do -uvedbe principa svobode 'lin enakopra-nork. .po lk.,terih stremi vse sccija-
'istično gibanje
V par besedah bi se lahko povedalo marsikaj -tako: ‘vicijon J-ci imsio svoje ideale im se'zanje (borijo, ti svoje in se bore zanje. Nam se
z.:;
o propovedaviti proti svojemu prepričanju, da i socr.aiiru ma.-jo
?t#..! z<ii precej logična nesm.seinost zahtevati oa narod-
i:-
a jcijalis-tiono gibanje take in drugačne .smot resnici nima in j-i-h tudi meti ne more. Sooija-jc in more biti ,samo med^nar-c-aen. Ker je izko-ro ioosa merniku -in razreda
ar-i/	• ij ari e 'pas:	r.n-ezr
f' IV , ■	tudi te , PrAe U	n odrivi -i ki
‘:r:	v '"j že 'C:.*.	P&33SZ
fc' v	r	
CIM		
ld;7		vL-r
to*::	c r ^,y ■■ j'	
Hi? -		
	'v ^tri"’ n2 't£	
	n--* iž/žrčh	t
(Tv		
	Vit!- 'i2	
&L-G		^.'ivcj-o -
v ; (de	...c?, ip-no ŠZCT: \i < ,y	i i s i'v
idei	avev’ (iiectL	i a.' V £0
P r	T m-' beli' >d	3 je
:«ta' rodno, mora
stremi za c
n more biti mc :s|
ravo tega. izkbrišča-'■••.tclekturk »v, nalr.fo. da dcls-j'* -s.
--Tit' : -li nt>r
njaka .naj se bori za ciiali-sta naj Ij-cd-i za nacijomalizem. ciljev, dvoje idealov al
soci-jsilzi,
•in ali zahtevati od so-rfjkovo pot in naj prične boriti se Tu je loa-č dvoje smotrov, dvoje ki se ne bodo nikdar vjeraab
u pa celo. kakor nekateri trde, se drug drugega
n ■
atrz-in-a ,n ■ r.ia,k del je in seže.
:.. i-išj : o
;.vpcpoln-ievali. Bodimo torej jasni in ne' ni-ešajmo Orjmov Ne zahtevajmo od socijakstičn^ga gibanja, •ne more dati :'n me zahtevajmo od na-‘ tncHalizem. (Na-
-
ivao: la sz
r.oce
it:č-r
. V.r a k :
u ~0 -0*bvc ■ je Gvcb-! te:!O a več) jpo
3:ini navedi:j
adarie t d" '
lih j” :-zi '-nje hc-čel rad 'zkoti- j i od kt'vnui
eaa:;ii vrši tl f
: s ar nam nisga gibanja, naj nam oistvari iiao gibanje -bo z>ino.g!o flr-.-t-ojeas roc-ia- državo V' - * --kc,r. - .-..nor j c bilo sposo .zd^jivi ;• .-samo/na kodrtva se bolj nego so bila :. ajjea jo .ieia;. Razredno zavedno delavstvo pa -usi"- arilo s ovčjim tsocijaiistiičnmi gibai\;err. - -alizem in podlago za svobodo vseh ljudska, i«
osnovana famcziia Zveza na -,e bilo zgra dilo ne vo dem oh 'oj š.'c> in *.ie -^it. •f't-,a-Iči 50 sc pri5-di- .pogajati v Pav drarr.V-jga li r-je i sl
j
3,av, na katerih naj h: no čl o v ar ko dražbo.
in prepovedala. Ob iej priložnosti ie policija tudi aretirala in 'izgnala nekatere angleške, švicarske .in italijanske sedrt-ge lin scdi-ugimje, ki so se udeležili kongresa..
Kakor sc enake.
vidi so meščanske vlade pač povsod
Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega!!!!
Stanka
Ifir
imSkili fižlsca \\
Stavka pristaniških delavcev traja že nad štiri teane, dasiravno so podjetnik:	storili vse. kar je
bilo v njih .močeh, da zlomijo -stavko. Podjetniki so poskusili zlomiti stavko na ta način, da -so se-sinovi trgovcev in raznih podjetnikov izjavili, da pojdejo stavkekaziti. Seveda ni ta grožnja na delavce napravila nobenega- vtisa, ampak so se smejali, ker so vedeli, da taki ljudje -niso 'vajeni težkega dela. Ko so .podjetniki spoznali, da taka grožnja nima .uspeha, so ponudili po v išanje mezde- šele deset dni kasneje, ko se delavci vrnejo na delo. Širajkarjti so izjavili, la naj se jim mezda poviša za petdeset odstotkov ad njihove originalne zahteve, ali da se jim -poviša, mezda samo za 25 centov in da jim vlada da zagotovile, da se cene življenskih potrebščin znižajo za 25 odstotkov. Podjetniki niso hoteli pristati na te zahteve tn stavka se nadaljuje. Situacija je seveda resna ir, občuti se pomanjkanje že nekaderrh živij.
tm M isrili Hiiiili?
8d koraani3iov obtoženih.
P.
Fr
j n
e -i-z Amerike: t ni pravdnik za vzhodno demisijo redi nespretn«
rlel.j r .sega lis la i icis Firher Kane ;
!>en:-:'7!vani.;o. jje podal
'.arr;e, i': se je pričela proti raJikvieem. Kane je % m ,je 3orooil Poimerju svojo der-ii-.-jo, neusmiljeno cžigojal postopanje .jiističnega de-rari; renta '..led zapirar: i i-n d ep o rti ran j a Rusov i.i radi pn-tssltraija na kongres, da se sprejme tako-avaru prciroitiiiarcki-. zakon, ki bo pogazil vse pravice. zajamčene v ustaa-i.
Kane piše anc-d drugiiii: •Politika vlade je beda-.ia -n krivična Jr.z .aaiaono :: :o-rctujei^;. novemu pr-ctis-.-■■onsi-.emit za-.r. -u a ostr-.aa a ' : ]j ,-mirnen aasu,- Dalje pra vi Kane, -da je go nja v roti radikal-tl; rde poliiičn:h ’ pr-* vic. Od sc programom 'u'n:dov. tod
! '	'	7'	SP	•	^	•
se -ar;!>ra'-a-',i-ro-ti ofesčaci '-m-a ..sooiveb
ti ni el e a
■ ai
cer re stanija r fari. one naredbe.
iasc-v' in Židov, so
da jadransko vpraša.cje oddaljeno rešitvi kakor novo italijansko in
.la	1	i	-; i -a.:
.> i a a a a ja. D a nes • ne 1 a eno, marveč je se ibo''
jo ikedaj prej. Vsako
,	,	...	'	'tndke	ministrstvo je pripovedovalo, da e	r ,,
\ ,	v ...	tovo	lomimo, na ikatei-
da ,oo mogoča .rešitev i, ,:a d	^rašanja. Vse
aamam. bo gCtove me,e ,r-• ;	3j ntvLi&zneA~
porazoma med
_., s ,	azuma	tudi	ne	gre.	Baa
a narnove.sih idneh se tro-a-^	.	,	,.	v
, o v cvet zopet vesti :.a ;aterih bi se merato sknepa
davijo in Italijo, ako pojde
si,
d& priae
sporazuma, a vojna, pač ni treba
<r.d
,	. „	. ,	'Voslavijo.	Ali	več	neg:
jo takega navaieznr.,„a spor- •_____________ 4	,.4;	,.5ve	g.;
zopet
de med Jugo-.tako naorej, poprej dc vojnega spora nego	atebske*a
Kaj bi pomenilo za narode no j~ " " govoriti. Ivdor je doživef tc ^elieiiio ^ vojne, temu m treba pripovedi, yafJ_ ^ J10va v.cji, tinsčda pač popolnoma se ono	k	r ,je jose-
danp T0jn. sc ostalo Do verne	^	In EC
bo prišlo ako bo znalo Ira:	^	n& vlf;Jc
-a nač n da se Ibodo le o ^	p,.,jr,	jnc iti
r poraz um a m^ccv do	,D0 , .i:ma> ki ho lko.
rjstil vs«*m prizEGetam narod. ^
Mi socijalisti pač ne more,	.	,	,.	■■	i
’ r	.	-rno reševati tentcrijafl-
saue
meščanstvo. bu.rzuAzi.ja
nih tvprašanj kakor jih re: auvarki kaOco i sc j« Pokazala, da ni sp o
ilo soos-obno i :šai^a, ne socijalnega
priznamo privatne • t .
r	t	as	tum
iiafc
ru ostanemo 'torej 's-ccijazi:.
■Kur m a vosra
mt 'inGraivčeraj. V lili ined ji^iicsle. slugi ah ‘j šeg
c: :ootrte.
sti ne malodušja an
,w.
: a.vem 'položi :> bili. V ras
v soJnono (bodočnost ni danes manjša od scoidah boja a..-bo:;.a-čutili ved.no soci-iinovom suženjske dobe ne preostane <tru-■K kor da se bore .za odpravo tega suženjstva
priznamo .privatne vseh in kar je v mora ibiti. na nima ncber
k
kk
socijaMzem. uaa :emu .vcci tu
■iv | ivaor zaikeva od nas drugo, zahteva izdajstvo ralih ■to ; mreresou Izdajalci pa nismo bali in r.e bomo rakdar.
(r	
/	/T c:‘;*3k t
	r// > /
rt-Sf Marj,
Ivo. B
iona rešiti nobenega vpra-er-'i ori j glnega. Kakor ne •posameznikov, tako re lastnine narodov,. Zemlja je od • -ilo dosedaiije človeštvo -ac:ar-a.aa k go vsem. Zlasti pa prav imo, da narod pravice ?;i prisvajati takih teri-točk in irdustrijclnih in.'trgovinskih na morajo služiti vsem in ki so, aiko so v po-. ;ga samega naroda, le sredstvo za izko-& druigili narodov. Velika trgov a.ska mesifi, kakor morske ožine, morajo biti internacijo-ana. Vsaka druga rešji^v'(rtakih vtpraaa.-:j: !•
na, jc proti cj en, vprašanje, ki dovalo
. .goslaviji. Ako bi se je redilo po mažirtu, ki si ga j želi Jugoslavija, ibi se užalilo Italijo. Le oni, ki ima interes, da se rešijo tako vprašanja v korist splcš-ncs*fi, jih zamore rešiti v tern smislu. In to ie samo proletarijat.
Ne bomo obja Ijali povodnji notic, ki prihajajo iz mirovne''konference o tem vprašanju. Sa.j niso nič drugega kakor notice, ki am v stanu pojasniti položaja? Proletarijat odklanja vsako odgovornost za to kar se dela v Parizu. 'Njdgova naloga je ta, da si pridobi moč in da reši poterfi vsa vprašanja po svoje in na način ki bo koristil
To hceemc.
To se bo zgodilo.
prav,
_ sesti j rišiča;
I snai | ialir^
i ?;V‘'v.djn spada tudi jadranski ■ • os‘jl:m intera: cm in brs-.iiv sebi kali nevih iiOve*;a. ,  jadransko
iki}vojj3T^\itja, Zaikaj,
i-1? iSfto' po želji Italije, ibi se 'kc
	.: ,teda isp
rjDv'Oi i	: k
‘.avška o"tra	r.ka kak
ai k.rka ep	■'kla (p-r-a
nacioiiale, i	A e -glasi,
viiii cbitoj.e	, : Siparat '
liki, duhov	a.iki in yla
in j so pa :	.uhovnlki
Op. i	-J’
'da
la d s
-..ta :a , -arvana. rfe di druga kcn.aniatiSna mcckavske tretje Inte. -mara prelet ar1' ai rdpra-
Lenin in s©vl©SI.
Tovariš Lenin, nedosežen organizator in oploje-
vatelj revolucijoname proletarske misli, je mož or-ias.li.ega duha in trdne -. olje. Njegov nastop v nepo-sre.iiii revolucijonarni (boj je hotela bitržuazija spre* je h z omalovaževanjem in kleveto. Lenin je bil namreč med onimi tovariši, ld so prišli aprila 1917. iz ftvice v K u sij o čez Nemčijo v plombiranem vlaku, io .je dalo iburžuaziji povod za najgnusnejše napade na >germanskega agenta.,-. Tako so namreč imenu-vah .Lenina. 7 lahkim humorjem je slikala buržoazna numoristika -Leninov kapital , potrtega Le-nma z Marksovim kapitalom pod pazduho. Ali bi si bi a buržoazija mislila, da doživi nj«n >f>arvi« kapital tako grozovit poraz!? Morda še ni orodrl prapor tako čisto i.n zma-gonosno sovražnih ‘ front kaKor je prodrl prapor komunizma v ruski revoluciji.
A Lenin ni »voditelj in prVak<, on je borec pro-staik. Svoje sile, svojo čudovito bodrost v boju črpa iz ruskega .proletarijata, da jih zopet vrača, oplojene-po svojem duhu, temu proletarijatu, ki je dvigni! kvišku iz svoje srede toliko in toliko nepozabnih tovarišev. V najtežjih momentih, ko je objemala lakota s koščeno roko mesta Velike Rusije, ko je delavstvo prejemalo mesto kruha večkrat po 10 15
d kg solnčničinih semen, in to delavstvo ni omahnile ni za trenutek v gigantskem (boju. Kdor ,je v Moskvi videl delavske bataljone, v katerih si štel do Vs delavk, ta .se je moral prepričati, da v Trockijevih besedah -o 'gadji zalegi, ki jo je treba zatreti, je bila volja ruskega proletarijata. ki je hotela streti glavo češko-slo vaški protirevoluciji, ki je davila takrat komaj spočeto rusko svobodo in si nabrala na obrežjih Volge in Karne nesmrtno sramoto.
. Lenin je od prvega nastopa propagiral’ program čistega komunizma. Njegov obsežen duh, njegova vstrajnost je mnogo pripomogla, da se .je stranka boSjševikov-.komunistov razvila z velikim razmahom med ruskim proletariatom in kmečkim ljudstvom. Iz njegovih argumentov, iz njegove revolu-c i jo nam e volje veje ona sveža idealnost in realnost, ki preveva komunističen manifest in Kapital Karla Mdiksa. Da pa je prišel komunizem tako hitro do Odločilne besede, k temu je pripomogel propad dru-• ;ih revolucijo*arnih strank. iBuržoazije odločno ni štet' med nje. Io spričuije takc.jšen popolen polom n;enega imperijahzana (Carigrad, finsko vprašanje), ^•jej se more k večjemu Šteti v zaslugo, da. ®jeno ■ evo krilo v početku ni oviralo revolucije. Revolucija ;e bila ze -od začeika socijala.a, .aa ne rečem.so-.ajaiistična,' Le da r e vol u c ij ort a rnos t ma-njševikov n soc. revolucijonar.jev mi bila. trajna. Diktator Ke-renski; >ta sentimentalni tribun reveijcije, si pač priznava, da je izšel iz revolucijonarnega boja ko4 navadna prostitutka. Mart o v ostaja le jezični advo-aat zgubljeno pravde. Popolnoma je bil pozabljen j-^ekanov, prejšnji največji učitelj marksizma na Ruskem. Ruski proletarijat, prepojen s komunizmom je šel preko njih. V trmaldi, v tovarnah in na polju jo komunist, ki organizira','"'	ti/ta,-feai^1go in
dviga energijo. Ruski komunisti so razvili revoltfijo io nepričakovanih uspehov. 'Najna.predna.ja,: točke’ 1 ..'-.aunističnega manifesta se v sovjetski reprUjiki
■V. r. jejo	-	i.a	Si	riO	.	j
■- kapitala in komuni-siičnega manifesta, (emajoč » ooStev nauke iz •revoluci.icriarne
s policaji, .tetničarji, sdd-ai uradniki v,red,- (Od ke -■vladr--ga aparata v Ame-
•Aip.i-
M •
Teda Kane ni sam Kongres je trejoittcj.jemi' in brzojavkami, ki vsebujejo, proste proti n: aaeravari ;p.rotipuntarsiki< predlogi, i na predloge se ce nadaljujejo le pred poslovniškim .odsekam pedarrke zbornice, temveč se pojavljajo u di v zbornici sami. •Repuiblikansl;i in demokratski kongresniki, ki so v začetku kolikor-ickkc odoibraiali predlrgo, se drug za drugim -abra-aaio proti predlogi in Palmer ima v tem -oziru vedno manj (pristašev.
Tajcih vladnega .daparteireata -/.a delo. \Vilscn. ‘e razsodil, da so vsi .siedržavljarii, ki so člani obeh kos-ir-alatlčnih sire a.k, advrScni deporiiranju i;; Ičrnismh c iav po p -.4 špšenažnem zakonu. Wal-son je .za.-.rg:-! mri z-' nekega. Engeiberla Prei«a, avstrijskega Nemca, ki jc namenjen za izgon kot komunist. Por.Irk ga bodo.v Avatiajo. \-7ilscn pravi, da lahko -č anortir " '>r ■ ržsvijan, katerem«
'G	si	iM'?-
'.-i-lelaa.
Le
vidljiv
borbe Marksa .iu o lahkoto .'deolo-
n
KEKS
m a .aa
•aii .Inige komunistične
.."rT-:-r.e-
"v elepo.rcta .1 i o žtiico pr-, nove kcox ra.-..: a. med katerimi a o t .r’ in iz ■ v telji.so: Ch?r’es E
alavni uredrak
•je R.ren i (kornan
orer J,
kratkim cab-fesovala drugo iaiaai, ki so člani Ferguso-tra ::k 3. Obtoženih je 85 članov, •asi{-ga vsi tajniki, lorganiza-cdiiao-i-niki. Med cbtoženhnj vodi-Ria.k.en.borg v Clevelandu, glavni Fraina {ki se	v
jijo buržoazne in malcburžoazne iatelige anem on vzgaja v proletarijatu novo socijalno za-.ea; Izhod mu je .gospodarstvo. Namesto .malih gospodarskih drobcev, stopajo široki gospodarski korn-aleksi. V industriji t: j edin j e nje fabrik, ' na ik.meti.ji kmečke komune. Spričo olehčanja uporabe tehnike :« drugih' prirodnih sil, izginja ‘prevzetnost peedmea
0 njega važnosti v gospodarskem snovanju. In delo doslej sortirano v kvalificiran&, se osvobaja te bnx--kaslej soriaranO v kvalificirano in nekvalificirano, -c osvobcia te buržoazne in maleburžoazne navlake, se osvobeja pleibejstva in aristekraličnosti, podrejenost: in nadrejenosti. Svobodno delo prihaja delavcu ' Econronkiu. Kot zdravje oživlja mu dušo, vzbuja veselje do življenja in ponos do dela, potom katerega pestane s ven c d en vseh spon kapitalizma.
Nesoglasje »ned industrijskim In kmečkim delom, ki tako karakter! z.5ra našo dobo, izginja v ik cm'-mistični družbi. -Izgine razlika med -deželo in mesi-::a,. Komunizem uničuje popolnoma pijavske elemente današnjega, mesta. Uničuje ono množico trgovskih aieš&tarjev jii kontrobiih organov kapitai iti^.ae-a. atroja, ono množico takozvane formalne inteligence, ki dela ne da bi kaj ustvarjala; uvaja, obveznost 'Oala in ,je organizira po potrebah -družbe. Ruski komuni-?:e-m osveboja šolo c j privilegijev kapitala, ib iradiia.
1 is p os. obli ene s t it-s ni a -j a -učen c u vzgoja se vrši na priactpu dela.
I
preganja prokul-j:
konuuiističnili glasil,
I. E.
Mehiki),
gan.
iZ
m	H':'/*'.• ■	"	■
'' ■ ^
'l
Bil je pač skrajni čas, da so pričeli gledati tildi češko - slovaški socijalni demokratje s svojimi očmi ruske dogodke. Ruska rdeča armada je spametovala že marsikoga. Poraz Češkoslovaških
Povej to onim, U M delajo li, U	ki	»fndar	J>4edo,|^,."	%,	^SmmiAp^Aurn
J
Osem ur dela je premalo! Treba je več delati in več pridelati! >ovej to onim, ki ’e naše pridelke!
v Neiv Ycrku,' glavni organizator, Aleksander Stok-iitski itd.	\
•Med (kcaarsi: vidimo tudi sledeča imena hrvat-kih -korr.er>to--. v Chicagu: Peter Stankovič, tajnik .1..... -’:c-veaaa aa-a Ktmuai^iiinega Saveza, George Selake v ič. F. M. Friedmaim. -S, Grsgorovič in Peter-Omeli an-o vic.
I!?p^a na
«Amerik!
Legislatu-ra y Kansa.sa v Ameriki je sprejela zakon za industrijah-,o ra?sedišče in governer AMen ga je podpisal pred kratkim. Zakon določa, da governer imenuje tri ■ indbslaijalue sodnike-- , ki poslujejo tri leta in prejmejo po 5000 letne plače.. Ti arije imajo nalogo nadzorovati vse jakne naprave industrije, skrbeti za mar v industrijah, varovaiti javno zdravje, preprečili industrijaine nemire in boje in skrbeti za .redno poslovanje vseh podjetij. - — Zakon ■prepoveduje stavko iti določa kazen 500 dol. globe ali 6 mesecev zapora za stavkafeje. Dovoljeno pa je posamezniku, da pusti delo kadar hoče. Vsi delavski .-.pori se obravnavajo pred omenjenimi tremi jsotdn-kii, katerih razsodba mora veljati. Kdor bi agitiral za štrajk v državi Kansas, zapade kazim 5000 dol. globe ali pet let napora. V zakonu ge priznam-, pravica delavskih unij. — Kakor se vidi vlada v .Aaueraki svoboda in demokracija v meščanskem
NemSko-ruska pošaf&nja
Nemška vlada .javlja, da je začela pogajanja z zastopnikom sovjetske vlade v svrho ureditve vprašanja nemških ujetnikov v Rusiji- in ruskih ujetnikov v Nemoiji. Pred nekoliko tedni so zaprosili tudi nemški industrijaici vlado, ali bi ne mogli vzpostaviti trgovinskih stikov z Rusijo. Vlada .je odklonila pred-komaj priborjeno SVJboio proti ruskemu Ij udstvu.log in prepustila industrialcem proste roke.
Hlr Rosilo
Čeh-c-slovasiid sodjateo-de:»-dkrati eni zastopniki so slklertUi na seji, tki se je vršila v Parizu dne 11 t. m
da se ima sklenili .mar e
rilsko s,
sovjet« !•
ko državo. Ob
enem so sklenili poslati delavsko komisijo v Ria-ajo, koja ,bi Imela naiag-o, da se prepriča na licu mesta o položaju ruskih sovjetov. Komisija bi imela tudi na-j logo skleniti trgovske ■odnoša.jjeiJned Moskvo m IV-ago.
ai v! jen ako pot iai Iz sodam -dvorane .-.sivo ‘in sabinianstvo pr: vairatga prava; voljen aoka-k ščiti delo po vesti.
Kositnlzem sega tudi v rodbinsko žrvijenje, osto-boja žaao od acajaav.i^a 5’i nežegjaanega feajeaHtTA od. oficijelae m .Tjoiiaijciae prc^armcije žer jo s.'.avi poleg moža, ko?, enakopravno tovarišico. Slednjič, komunizem ne pozna nobenih narodnostnih moj: on je po bistvu internacij cnalen, Zaman se ir udi biu-ž-azija zazidati kitajski zid okoli ru-ske scvj-:’t:;!-- : r<-publikc da se zavaruje pred Leninom, zakaj pr:.', i iilni Lenin, to so ‘delavski sovjeti in v .borbi ž v:ni mere bu.ržoa.sija predvidevati le lasten v;1 žoazija se bo morala v kratkem pre;>:itali. da m v Evropi premalo prostora •za Veliko I-tali.jo, .-m Veliko Jugoslavijo. Veliko‘Nemčijo, Veliko ‘v ; ,->	-1.
pač pa dovolj za veliko proletarsko koma-: v
JocijailMlla immt u Ostopa-jn
Ko je meseca taapteiabra 1918. lota P"-i \a.. .••>.;<» in pri izevskem zavodu razbil ruski proleta; iat hrbtenico češko-slov-aikm bana a ra. jtaa.- jih aa n proletarijat naz-ival, k a j ti tako .nepcjailjsva m o-du. na mu je ib id a ta. pra' .'.revolucija) sa ,;o morali le ti pobrisati tudi iz Čestcpolja in to me-'reee. neka- manjše od Gorice, je zopet prešlo pod sovjetsko vlad,- i -. korak je bil revolucionarna »preosnova trgor ae-.. Trgovine so zaprla, blago sortiraK po vrstah ir napolnili z njim nekaj vebkih skl a e mc, poa s--ov;o .o upravo, Kaj s prejšnjimi trgovci? Ti so dobili nalogo
pomočniki: v strokovno
se kot
k protirevoiucifjon: škodnino so dobili le ubožni ttr-govci, ki so se vpisali v.strokovno organizacijo. Rezervisti in bojevniki ik, razun, če so kaTj skrivoma oddalo komu prenagljeno, i^ii 6®
so odšli praznih ro nesli. Morda se bo z
Sli. inorca se c.o z:. ..u -liinuu	—
pomislimio, da so tovarne nacijonalizirane, daje vsa zemlja prešla v roke komun ki .kmečkih ob-oin m da se hoče Špekulativno trgovino popolnoma odstraniti iz privatnih -rok, je io edina metoda, ki s® je more držati revolucionarni sovjet.
Admiral Kolfak ustreljen
Angleški vojni minister je dobil' obvestilo, ki po-trja, da sita bila admiral Kolcat in njegov prvi minister Pe.pelajev dne 7. februarja ob 5, zjutraj ustreljena po sklepu vojaškega revolucionarnega odbora v Irkutsku.
Dopisnik londoaiskega iista »Dai3y Mati-' v Pekinu je braojavil svojemu listu vest, ki pravi, da se ino-zerncem, ki (bivajo v mestu Irikutsk, ni posrečila, visled poanainjkamja časaf?) intervencija v korist Kolčaku isti (njegovemu ministru. Kofeafk in Pepela -jev sta ibila obsojena na sanait ob 2 aj.utraj. Sau^toa krzen se je izvršila ob 5 zjutraj, 'torej tri ure po obsodbi.
šstr ;	*
W	-V
mm
it? £ ■
P
v "s
*mir.
Kolčak
Admiral in njegov -minister sta bila ujeta ,pt> čehos-lo vaških četah, ki so bide v njegovi, t. j. Kolenkov! služiti. Čete so se uprle svojemu poveljniku radi slabega ravnanja. So- ga ujele in ga isaročile revo-lucijooarcem. Rovolucijonarci so ga izročili revolu-cijonarnemu stedišču, ki je iizreM-o smrtno obsodbo radi Kolcakovih prot ir e vol ucij o n a r nih činov. Kolčak je bil ustreljen na dvorišču zapora.
»Times«, ta Iburžuazni list, ne pretaka preveč solza ob grcibm človeka na katerega so bile obrnjene dolgo časa oči vseh. reakcijcmarnih in proti-revolucijo-narjev.
Sic iraasit gloria mundi.« Delavstvo ima danes enega sovražnika, enega bandita -manj. Taka je us-eda, ika -čaka vse one, ki so bore proti 'ljudskim
pravicam..
Tretjo Intemadjonolo
m men® sila
(Meščansko časopisje in buržoazni govornika so prikrivali ljudstvu uprav sistematično načela, programe in oklice tretje, to je, komunistične iimter-nacijcnale, Dognano .je, da so delavci nekaterih de
Levo krilo socijalistične stranke v Luksemburgu;
Leva socijalistična stranka na Švedskem;
Socijalistična stranka na Norveškem;
Delavska socijalistična stranka in levica socijal-no-demokratične stranke na Danskem;
Britisb Socialist Party, Wcrkers Socialist Fede* racioc, Socialist Labour Parly v Škotski, South Wa-les Socialist Socieiy čiri' številna frakcija Indipendent Labour Party na Angleškem;.
Revolucijonatna socijalistična stranka na Irskem;
Levo krilo socijalistične stranke na Španskem, ki je dobilo na zadnjem strankinem izboru 12.500 glasov preti 14.000, ki so jih dobili desničarji;
Splošna delavska zveza na Španskem, ki šteje en milijon članov;
Socialist Labour Party, Industrial Workers of the World, Comunist Paity, Comunist Labour Party, Socialist Propaganda Leagne .in močna skupina Socialist Party v Združenih državah Amerike;
Komunistična stranka v Mehiki, sestavljena iz -re-vciluetijonarne skupine isiccijslistične stranke;
Komunistična stranka v Braziliji an Argentiniji;
Socijalistična stranka v Avstraliji;
Industrial Socialist Leagne v severni Afriki.
Mečne skupine komunistov -v Aizaja, v Združenih državah, v Koreji, na Kitajskem, Japonskem itd.
Poleg »tejga spadajo v Komunistično interaaicijo-nalo nat/važnejše mladinske socijalistične ali komunistične organizacije. V času cd 20. do 26. nov-embra 1919 se je sestal v BeroMnu prvi kongres mladinske komunisitiione internacijionale. Tam šobile zastopane sledeče organizacije:
Ruska komunistična mladina: 80.000 članov;
J Poljska socialistična mladina: 8.000 članov;
Necdvi&na socijalistična mladina na Nemškem: 35.000 članov;
Italijanska socijalistična mladina; 30.000 članov,
Španska socijalastiana mladina: 6.000 članov;
Švedska soci-ja!no-demok-r atična mladina: 30.000 članov;
Norveška socijalno-demokratiična mladina: 12,000 članov ;
Danska socijalno-demokratična mladina: 12.000 članov;
Nemško-Avstrijska 'komunistična mladina: 1.000 članom; '
Komunistična mladina ob Volgi: 1.600 elanov; Četšftt o-SLovaška komunistična mladina v Kladnu; Ogrska komunistična mladina: 15.000 članov; Romunska delavska mladina: 6.500 članov; Socijalistična mladina v Švici: 2.000 članov. Mnogo drugih mladeniških organizacij, ki so priglasile svoj vstop k tretji intemadjonali, kakor n. pr. one iz Belgije, Angleške in Antenskih združenih držav, niso mogle poslati svojih- delegatov na ta kongres vsled slabili .prometnih razmei.
Tako, v dobi malih mesecev in kljub vsem oviram kljub dejstvu, da se njeni agitatorji niso mogli prosto gibati, so prijavile svoj vstop v tretjo irternaci-jonalo skoro že vse oragnLzacije revolucijonarnega preletarijata. One organizacije, ki se niso prijavile svojega vstopa vsled neodkiritosrčnosti njihovih v c diteljev, se bodo -patč prijavile takoj ko -b-o dana ot-dotnenm proletarijatu možnost, da spozna načela in delavne programe tretje internacijonale.
Boris Suvarin.
543»«:
>/■ f, V.j.v-v >-r,V *, -k"\‘
■f'y	''‘''Z''*K
■
i m ■ 'm ‘ ‘ s
Lenin
Trocki
DON Ali VESTNIK
Čitateljem!
Z današnjim dnem pričnemo izdajati ta list kot
- i	,	...	.	.	...	,	/'	glasilo	socijalistične	zveze	v Julijski Benečiji- Smo
V ? ■u mxT)0na -Sa^! Ia^^^4tične stranke v Italiji in spadamo, kot
ke-r ne poznajo njem-h načel m numiT^rasnov.	interiadionalo
Ta načela so premalo poznai'a~ tudi med našim ljudstvom jn s:cex ,radj tefžf. ker ni bilo v naših po-^«Sr:nebeneiga lista, ki bi ij-ih razširil med to - 4»^®tvo. Naša skrb bo torej, da raztolmalčimo, v člfir.lkih, ki .jih bomo objavili v naslednjih številkah ^na-:;€,sa s^ta, načela in .pro-grnme tretje internacijo* nale v kateri je danes združen cvet ra*redno -zaved> nega delavstva celega sveta. Zaenkrat podamo ime-n.‘k strank in organizacij, ki so že prijavile svoj •vstep k tretji irternacijonali. Te so:
Kosnmistična strenka v Rusiji,
»	y>	na Finskem,
»	»	na Estonskem,
»	»na Lett onskem,
*	»	na Litvanskem,
»	»v Belo-Rusi>i,
»	»	.v Ukrajini,
»	»	na Armenskem;
Komunistična delavska stranka na Poljskem, sestavljena iz fuzije .med staro socijalno-deinokra-i&čno stranko in levioo poljske socijalistične stranke, ki iiaia večino v delavskih sovjetih;
Komunistična stranka (&pa-rtakovci) v Nemčiji;
Stranka neodvisnih socijalistov v Nemčiji;
Stranka komunističnih delavcev na Oigrskem, ustanovljena 12. -junčja 1919 vsled združenja stare scci.jalno-deiruokratične istranke -z novo komunistično;
Komunistična stranka v Avstriji;
Komunistična stranka v Bolgariji« (sestavljena fe starih czkih scci.jalnih demokratov). Po kongresu od 25. maja 1919 je to najmočnejša organizacija v Bedariji.;
Delavska socijalistična stranka na Grškem;
Delavska komunistična stranka v Jugoslaviji, sestavljena iz bivših scc:'jalističnih strank v Srbiji, Bcsni-Herceigovini, Dalmaciji, na Hrvaškem, v Banatu in v čmigori;
Socijalistična stranka v Italiji (h kateri spadamo t«di mi);
Urdcne sindicale v Italiji;
Levo krilo socijalistične stranke v Švici;
Kcmunisfična stranka na Holandskem;
KoEiucaistična str*anka v Belgijskem;
tald, v trc¥j°i komunistično internacijonalo. S tem je povedani kaj hočemo, kam stremimo in v kakšnih rraeraicah Uto pisan naš list.
Ne ebIjubu^g®*o ničesar. Storili bomo- vso svojo dolžnost vestno^^po močeh s katerimi razpolagamo. Naj store svojo polrjt) dplžnost tudi vsi f;d, katerig.
Hočemo noše svobod^ine In oMfnsKe volitve
Politični odbor soaijafctične stranke v Trstu je sklenil, da se ima pričeti z agitacijo v dosego onih svoboščin, ‘ki so bal* vzete tukajšnjemu prebivalstvu ob začetku vojnt in, ki mu do danes niso bile še vrnjene. Sklepu iraškega političnega odbora se je pridružil Uidi iEvrifevalbii odb-or socijalistične zveze v Julijski Benečiji ' dsjofij« da se naj prične s tako
>;Akei
je list namenjen in, ki šlC^ele, kakor mi, A bj ncšlžu ■agitacijo po'cela ti,,
„	,	.	..	Jr;-— ;■ - -»	. .. .	____i	-z	2H?‘ac;io	za	tiu^aske	sveiboš-
nasa pogumna m socijalistiona beseda pot v hise in °ezea enake, ctioene
v srca onih, ki ustvarjajo bogastvo tega sveta,	Sine se je sklenilo .p.
List bo zaenkrat izhajei enkrat na teden. Ako bo
našel dovolj prijateljev, dovolj čiiateljev, sotrudni-
kov in dopisnikov, se bo povečal, poboljšal in meste
»ti tudi z agitacijo, ki naj prl-
«U vlado da raepi^U.vc' .
V Trstu in cikcli*ci\e agitacija ze v po,nem
tiru. V dveh tednih * pnxedd	°di>OT	soci-
liVV 1U U-UpiSrUlJOLliVj TS«	l> Ltt	IH	O	A	1__- «	i	•	t
i enkrat, bo izhajal dvakrat, trikrat na teden ali celo : jalistične stranke v l{ , .	.	,	8a o o is anui
j vsak 'dan. Bolj nego od nas, je to odvisno od naših so- j shodov iz česar se de. ^	!’	‘,a	3^ !u-s "'o pac
drugev in prijateljev, od našega delavnega ljudstva, sito sedanjih razmer r a,S1,Jle 0	J';>	se	n“	a	-!C
1—l    __________________t 	»	iP-m nij ; n-no	*	-'i
pravi konec onim razmeram, ki dajejo pravico posameznim vladnim komisarjem in posameznim kara-binirskim oddelkom, da smejo odločati o lepem in slabem vremenu v naših krajih. Vse kar je prav. Nismo tako najivni, 4a ne bi razumeli interesov, ki jih zasledujejo meščanske države in njihove meščafl ske vlade. Meščanske države in meščanske vlade zasledujejo često koristi, ki so v dijaroentralnem nasprotju z interesi ljudstva. Toda ako smejo vlade negovati, svoje koristi, sme negovati in delati za svoje koristi tudi ljudstvo. In ako je že tako. da se ne morajo .zanimati meščanske vlade za koristi in potrebščine ljudstva, ima to ljudstvo -popolnoma prav ako nni postanejo vladni interesi deveta briga na svetu. Saj ni nikjer zapisano, da bi bila ljudstva radi držav. -Bolje je verjetno, da so meščanske države sanno zato na svetu, da izkoriščajo ljudstvo v svoje meščanske namene.
Proč torej s krivicami, proč s političnim in gospodarskim suženjstvom. Ljudstvo hoče imeti, in bo imelo, vso-ono svobodo, ki je potrebuje, da bo smelo presto zborovati, presto govoriti, prosto se kr etati in sploh pire sto vršiti nalogo, ki jo ima od narave. Narodi morajo naprej, zato rabijo prosto pet.
Poleg vseh imenovanih im vseh v tem članku neimenovanih svoboščin, hočemo tudi da se razpišejo občinske volitve. Tudi tu smo si na jasnem kaj hočemo in kaj bomo zamogli narediti. Pribijemo: Gospodarske in scc-ijana razmere so povsod take, da jih ntr mogoče rešiti z občinskimi volitvami. To vemo prav dobro. MeSčansko gospodarstvo je v razsulu. Njegova kolesa ne gredo več kakor svoj čas. Vojna je uničila taiiko bogastva, da zamore to bogatstvo spraviti na svet zopet le oni, ki bogat-sfcvo ustvarja. To so delavci in kmetje. Dokler bodo smeli kapitalisti izkoriščati bogatstvo in delo tujih rok v svoje nečedne namene, toliko časa sc bomo imeli miru in blagostanja na svetu. To vem<3 prav' dobro. Zato si tudi ne delamo ni kakih iluzij kadar zahtevamo občinske volitve. Vendar hočemo, da so občinske volitve -razpisane. Hočemo vedeti kaj .je bolj pravilno, ali da upravljajo občinsko imetje vladni komisarji države, ki ur še preklamirala aneksije teh pokrajin. aK pa pravdno izvoljeni zastopniki tukajšnjega prebivalstva. Ako smejo upravi j ati ■občinsko imetje prvi, smejo drugi s še večjo pravico.
.Naše občine so v razsulu. Meščanskim občinskim zastopnikom, ki niso znali nikdar ^stediti in varčevati z ljudsikim denarjem, so sledili razni komisarji, ki, -a-ko ne pridemo kanalu do volitev, bodo spravili •bčine na beraški boben.
Danes občine niso to kar bi morale biti. Saj ne vrše ničesar od tega kar bi morale vršiti. Hočemo, da se izroči občinske uprave ljud stvu, in sicer onemu ljudstvu, ki dela, ki producirala ustvarja.
Gibanje, ki ga je započel tržaški 'politični odbor, je zdramilo vlado pač nekoliko. Nekoliko radi tega, ker je že tako, da si mora ljudstvo vsako stvai izvojevati. Mesio občanskih volitev predlaga vlada nekšne občinske odbere, ki naj bi bili dodani vladnim komisarjem. Občinske-odbore bi imenovala vlada dogovorno s -političnimi s tam k a mi. Vladni predlog ni sprejemljiv. Naša socijalistična stranka ga ne bo nikdar sprejela. Mi ne gremo sodelovati v take odbore z nobeno stranko. To ve vlada prav dobro. Nikdar ne bomo mi sodelovali z drugimi strankami, ker imamo povsem drugačne naloge od drugih strark. Poleg tega taki občinski odbori, ki ne bi predstavljali ljudskega mnenja, ne bi bili nobenemu odgovorni razum vladi, bi tvorili pravzaprav nek-šno diktaturo političnih strank. Taka diktatura je prc>tui;udska in se bomo sni borili proti njej z vse silo Io je vlada spoznala in menda hoče priti na dr ”! z novimi prjdlogi. Naj pride! Agitaciia. ki se |e f la v Trstu se mora raztegniti na vse kraje, ita j vasi, vsa mesta in trge J-idijske Benečije. Mora se, kei je to pogoj, da doseže ljudstvo samo s svojim gibanjem -vse sve-je pravice.
In ljudstvo bo te .pravice tudi doseglo ak > se bo svojih pravic zavedalo in se zanje borilo.
Vsak naj ve da brez boja ni zmage, brez zmage ni pravic.
™—u-m—-i—-1------------!	1 " i ------1 mm
pravic od nas; naj neha mešati ▼ en kož koristi proletarcev z mirni od buržoazije in naj neba uganjati nekšno politiko, ki je močno podobna pofrcarje-tvu, Mi se sicer ne boHmo nlG takega postopanj« in sm<j vedao .prijira ■ |eni žrtvovati, ako je treba, tudi s v©* jo glavo za a\ oje ideale. Tudi nam ni žal aiko se nag imenuje po imenu. Naj pride karkoli, bomo vrSdi svojo naiogo redno odkrito, jarvmo pred .vsem s ve* tom in tako kakor je prav. Ali to je, da ni res, da bi bil »Ljudsk oder« raznašal po deželi boljše vaške brošure in druge propagandne spise. Jih ni, ker jih ni knel. In n« m se zdi. da kadar je objavila »Edicošu to notico, ni imela na-čistejših namenov. Jih ni imela, ker ona tise bila lahko z drugačnimi, bo^j poštenimi in boli resnimi argumenti opravičila zakaj da ne objavlja vesti- Ljudskega odrac. —- Zato jih n* objavlja ker »Ljudski oder - , akotravno služi ljudst va, ne služi »Edinosti in njenim gospodarjem. To j« argument, k i ga razume vsak. ki ga lahko vsak upošteva. Tteba je imeti le pogum ga javno izpovedati.
No, »Ljudski oder ni -bil razpuščen. Saj ve vsak, da za boliševiško agitacij© nam ni treba Ljudskega odra. Za tako delo smo tukaj mi. In ostanemo. Zato pa Ljudsk oder nadaljuje svoje delo. Pridobit je v dolgih bor.il zborovalno pravico vsem društvom v naših kra h. Saj je sam ustanovil v kratki dobi IS podružnic in priredil nad 150 predavanj in več zabav. Štiri nove podružnice se zopet snujejo. Njegova zares bo-4 ata knjižnica je na razpolago našemu ljud-zares bogata knjižnica je na arzpolago našemu ljudstvu pov > xl. kjer si- je fyxktvo želi. In *vemo, da edfcor Liudskega odra ni zahteval za svoje ogromna delo nobenega blagoslova od nikoder. Njegovo delo je njeger blagoslov. Komur ni to všeč, naj pa mlč!.
Vodstvo knjižnice „Ljudskega odra“
naproša ->voje podružnice, ki niso še prejele zahtevanih knjig, da pvtrpe do četrtka 26. t. m. ker ni bilo mogoče Jo sedaj vseh pripraviti radi izredno ogromnega p< da. In dokler niso vse knjige urejene, jih ni mogr x izročiti. Omenjenega dne p« bodo zadovoljeni si.
.e]o glavnega strnnklnsga vodstva
bo r R iu v dneh 25., 26., 27. in 28. t. m.
čigar last je in kateremu je namenjen.
.Ufedništvo in upravništvo se nahaja v Trstu, via dellc Zndecche št. 3. Izdaja ga socijalistična zveza v Ju'i;-ki Benečiji. Glavni in odgovorni urednik mu je sodmg Ivan Regent. List financira imenovana socijalistična zveza, ki ga izdaja, in sicer s sredstvi, ki jih da na razpolago esmsra našega bratskega lista »D Lavoratora«. Pe?krb5mo, da postane smos‘ojen in da bo zamogel izhajati s svojimi lastnimi sredstvi.
Uredništvo in upravništvo.
SlauensHim sotfrugom!
Slovenskim sodrugom se naznanja, da v kratkem bodo prišle slovenske strankine izkaznice in slovenska strankina pravila. Treba bo ustanoviti povsod politične strankine organizacije, Sodrugi, ki žele n?ianoviii teko organizacijo naj se obrnejo pismeno do slovenskega tajnika socijalistične zveze za Julijsko Benečijo v Trstu, t. j. na sedruga Ivana Regenta, Trst, via delle Zudecche 3.
Sovjeti.
Po sklepu strankinega kongresa v Boloniji, je izda! sodrng Bšmncci načrt za sovjete v Italiji. Načrt )C bil objavljen v »Lavoratoni«. Sedaj pride na raz-i pravo v strankinih organizacijah, V dveh mesecih, j milit :r.eje, mora biti razprava končana in se more j priče'! z ustanavljanjem sovjetov. O tem bomo spre-| govuriK. i mi svojo besedo v prihodnjih številkah, j C; uUeljem!
mestn več;
jemati one svoboščin#' Vu	wna Prav‘c-°- Al^o
pa občuti težo teh a®®orin^illh fmer tržaSkc stno prebivalstvo, >* ^zuTn^vo, da čuti to še v Rji meri ljudstvo na} dezfh k,e" so ra2mdre še M serdnjeveške nego v i 63 U’
Saj ni cd danes, d‘.S®	najelemen-
tamej-šc pravice, ki >S1 *lh ’e »vojevalo v trdih in dologlelnih bojih. N^amo svobode zborovanja; nimamo svebede č--^°?;C;a’ *«“««> ‘Pravice do svobodne besede,	Bretanja. Vse tc
so stvari, ki jih -či;‘vek laWl° ?reilese nek«i ča5a. ki ji-h pa ne more in ;iC sme1 ?rena^at' večno- Novi gospodarji teh krajevi ??. S1 ?	da	ljudje
niso prišli na svet radi	lepih wčj. Ako nočejo
imeti v lem J	sovražnikov, bo pač n.^rdje
ako dajo te— '■ f *° kar «c ViT>el° vejno, vsaj to, ka-	■	,	:,r,t P^šnjem gCEpodarju. Vse
drugo kar -•••♦ o proteb”^ po,.f-	si	'fco mo:
ralo, seveda, . - #:tvo sama o St	p'<a;i dobro
je povedati vsem, da le take sv-f	’ take pravice imajo trajno vrednost, ki t‘°	izvc;evane v
boju. Zato se tudi politični odbor s^c‘1?*'s^'r,e stranke ne obrača do vlade s prešnjan jiarveč gre med ljudstvo in pove temu ljudstvu kaj naj sv™1 3,510 priii do -svojega.	'
Razmere v katerih simo živeli teh pet a'*!	^
se morajo enkrat za vselej nehati. Ljudstvo Qe TOOre dihati, ne mere več ar©t-rajati. Pri vsem pa ^^ samo za to, da se ..................
Izplačevanje 20 r,.j tnega dodatka za zamenjane krone.
Obi astvu se naznanja, da se bo začelo iz^ače-vanjc »menjenega dodatka 25. februarja t. L ter ee bo io na sledeči način: 1. Za avstrijske bankovce ki $o sc zamenjali pri poštnih uradih v Trvtu in Go* rici, se bo ta dodatek izplačal petena poštnih nakaznic, k i se bodo vročile posestnikom potrdil, vzorec B.K paznice se bodo izplačevale prizadetjsn osebno pri poštnih uradih, in proti vrnitvi rečenih potrdil. 2. Če se je izmenjava izvršila pri poštnih «iradih na Prir* -rskem. v tržaški občinski zakladnici in v mestni? 2 sstavljalnjci, se bo izplačal omenjeni dodatek ose> ao posestnikom potrdi 1 vzorca B. Izplačevanje se‘bo vršilo v omenjenih uradih .po razporeda, ki ga bat- ) sami določili. Prizadeti bedo moral: fx>vrniti p« dilo in zraven tega tudi podpisati pobotnico za pfi eti znesek. 3. Onim, ki so zamenjali denar aa j in ačnern ravnateljstvu v Trstu, -pri davčnih in ca-rir kih uardih, se bo izplačeval dodatek ravno tam in icer ob dnevih ki jih bodo do.tični uradi določili posebnimi oglasi. Posestniki potrdil bodo morali ■t: osebno po denar in potrdila povrniti. 4. Tistim, k go zamenjavo izvršili v tržaškem loterijskem ura-d ,. se bode dodatek izplačeval v istem uradu in na k ti način, kot, je brk> rečeno ped št. 3, 5. Tistim, knferim so zamenjavo izvršile *Banca d' It ali a« v 1 »tu, v Gorici in v Puli ali pa ^Banco di Napodi. ifl lanco dš Sic&a v Trstur a- dodatek šzplačai 'arvno tasni, in sicer na njih zahtevo in proti po-mrlvi r otrdila. 6. Če se je zamenjava izvršila v eačassih odfjžrarcah »Bcnco t£ Sic:i;a - v Poreču m -Banco i Napeli < v Pazinu, se bo izplačevanje vršilo, proti xjvrnitvi potrdil, v prostorih omenjenih denarnih :avcdov v Trstu. — Izplačevalo se bo z državnimi aoai aii pa v gotovini po členu 14. kr, dekreta o urejevanju valute cd 27. novembra 1919. št. 2227. Dodatki za državne papirje in blagajniške bone s i posebno serijo se bodo -izplačevali v podružnični . .	,	.	,	Banco d' Italia > v Trstu, Gorici in Puli proti pred-
uMc-mstrski .preSdsedndc Nuth je tore, dovolil, da [oiit^ podila, da so Mx omenjeni državni papirji začasno za tekoče «čno leto, se naj preskrbi za n blagajniški bor s pesebr o senj© zamenjani na-\zg,;.o slovenskih otrok v sioven&em jezika z usta- m	.a-n:< bone. Državni papirji in blagaj-
novil, ,;o .paralelah dov-enskih r«redov v eni iz- | ^k: boni s nosebno serijo se bodo tudi dalje zame-med :tali)&n-kih )>udsfch šd. Generalni cmlm komi- j njavali v o^enjen^h .ned .nicah »Banco d’ kaba«, san,at ,e s pesebno -okrožnico naročil goriškemu Uida le na podlagi posebnega J o vol je.zakladnegt magistratu naj izvrši takoj ministrsko naredbo s nadzorništva v Trstu, pcsefcnim ozirom na želje slovenskega prebivalstva
in na sedanje -nolUifcne razmere.	—
Do vcijenje je prišlo pravzaprav nekoliko prekasao flf)! Cfggfl|fH flf Tako se zdr človeku kakor da so se italijanske ! USluV J|\U j|!*>«.IH|C
dbiasti, 'kaj ko so prišle v te kraje, nekoliko nasr-
Slovenske Sole o Sorici
pasria vlado naj vrne odvzete ~yobo5Siaae, marveč tudi zato, da i'
rdsfcvu e na-
Dr. Henrik Tuma:
Jutro nad Adrijo
Kolikokrat sem že stal na visokih vrhovih naših A%> in Predaltp, na gričih naših Brd, a vedno novi prizori so se mi odkrivali. Ako je turk' s početka presenečen po Jepcitt prizorov samih, ne more se pozneje prenačuditi bogatosti prememb v raznih letnih dobah in po različnem osvetljenju. Šele ko si bil na vrhovih v žarečem opoldnevu, zarana ob -soln-čnem vzhodu, pozno ob njegovem zatonu, v mlajsiki temni noči, v polnem luninem sv etu, .po zimi, ko se le kače sneg po temenih vrhov, spomladi, fco sočno zelenje oživlja pobočja, in jeseni, ko v pestrih barvah gozdovi spreminjajo lice, šele takrat jameš razumevati vso krasoto prirede. In vendar ne vidiš nikdar do konca. Vedno, nove in nove slike!'*)
Ko stopiš na teme **}' Lovca v ozadju Trsta, ti zaokste izmed hrastovega vejevja daleč na zahodu sn &Ž ra vrhovi benečanskih in tirolskih Alp. Od teme a doli po pologu ti zakrivajo hrastove in bre-s* -e Veje pogled v daljavo. Šele ko stopiš-ob vod-r k, odpre se ti morje. Vsako jutro drugače! Lepo j kose ti blišči v-solnčnih žarkih, lepo, ko leži pred
*) Rit sem gotovo 4C0krat na Sv. Gori pri Gorici, v vsakem letnem času, ob vsakem vremenu in ob vsa ki dnevni uri. a le dvakrat pozimi sem videl snežno teme hriba Monte Baldii ‘2218 m., oh Gardskem jezeru. Bil šem preko 30Urat na visokem Triglava in vendar nisem še imel okoli in okoli sebe polnega razgleda. Kolikokrat sem vlezel na Krn, a videl sem samo enkrat, dne 16. januarja 1908. 1. proti jugu čisti in polni panorama tako, da seni sledil z daljnogledom gibanju čolniča po morski gladini.
**) Teme ni morda vrh. hriba, marveč pomeni v bistvn pl n-, k p v vn vrhu, kakor je tudi na glavi teme zadnji po ščati de! črepinje.
teboj kot širno neskaljeno ogledalo, ko se vanjka v temno sivih valo vih juga, ali ko se .peni in prši pod strniti k raške burje. A razmerno redki so lepi po-giedl na Alpe zadaj za ^furlansko in benečansko ravnino. Poleti zakriva navadno ča^daljno morje in ravnino za njim. Le po dežju ali zarana, v čistem zraku so vidne. Pozimi -ob lepem vremenu pokažejo se alpski grebeni češče, a prav čisto le, kedar po-pihne zahodni veter in po daljšem snežnem -metežu.
Videl sem krasnih slik alpskih krajev. Najkras-nejšo pa sem imel zjutraj 18. decembra 1918. Prejšnji večer po t : mi uri je b la -polna luna. Drugi dan, zjutraj ob 7. ko sem stopil iz teše, brila je nekoliko banja, nebo prevlečeno in nasajeno s temnimi, gostimi oblaki. Svež veter, ki je nekoliko zavijal proti jugu, mi je dal gotovost, da ne bo dežja. Sredi decembra ob sedmih je še precej temno, tudi med potjo skozi go.: di v :m do vrha Lovca teme, bilo je nebo na vzhod u in n..d menoj še vedno temno ob lačno. Proti zahodu pa se je kazala dolga od severa do juga jasna -pasa nad Alpami, skoraj v črti ločena od robu oblakovih nasadov, ki so segali do nad zahodne obali Adrije*!^ Ko sem stopil .pod vodnjak, ostrmel sem, videč naravnost pred seboj orjaški zlato-rumen kolut. Navidezno 6 na at rov v primeru bila je položena ogromna krogla na Col Nudu (2442 m), konec skupine Monte Cavallo (2250 m). Premer šičepa po perspektivi je bil skoraj tolik, kakor navpična črta od vrha Alp do ravnine. V prvem trenutku se -nisem mogel zavedati, da je to hma. Bilo je pa-evelikanskof Svetli nesorazmerni veliki ščep je v jutranjem mraku prevladal vse druge vtise,
■**' v>daf je vidiSče v senci, solnee pa sije 28 teboj -na nasp tii strani, takrat je najugodnejša kombinacija
na p-Ajied v daljavo.	‘	I
^ločevati °mar' Jemala
Zadnji vzhodi Alp so se jeli pof«gu v s.nji, "snežni belini. Ravmaia ';*£ it kako/ v nočnem snu pod nrnia.
Lunin ščep je priče' bledeti, na vzhodu je zabre-zel-o za gorami jtftraoje solnee, istočasno so se vneli vršički Civettv -3218 m), Monte Pekno (3168 m) in Arvtelao (326Z ,n), prebližao v enaki razdalji med seboj, kakor žarno.-—rdeče lučke, prižgane na nebu. Počasi se je pomrlkal liavn ščep pod vrh Col N ud o, bolpiijibolj je obl ed e val. Tresoč se je širil žarno rdeč plamen, odsev iprvega jutranjega solnca po alpskih snežniili veLkanih. Civctta, Pelmo in Antelao so bleščali v nfmeni
kale avstrijskih metod. Ne razumemo tzakaj je bil-treba tokko študirati, da se je prišlo do sklepa, d kat «oga bi se moralo prSti takoj. Naše mnenje glede držav ;e pat «oaao. Nimamo nobene volje se prepirati zato ali naj dtAv-rno črnega ali naj debasr? -belega papeža. Katera država strnada katera bo zasedla le ali druge kraje, je stvar, ki gotovo -*amsi:a meščanstvo in, vsdetd meščanske propagande, ttxl ljudstvo. Kar nas zanima, kar nas sili k delu in v boj, to je pač samo ^udlstvo. Države se- izpreminjajo, večajo, manjšajo, porajajo iin izginjao. Ljudstva ostajajo in sicer ostajajo tam kjer so se rodila. Zato je treba jemati v poštev v prvi vrsti želje in potrebe ljudstva brez czira na državo v kateri se ljudstvo nahaja in brez ozira na jezik, ki ga govori. Italijanska država naj da slovenskemu ljudstvu to kar mu gre po naravnih zakonih. In sicer na.j mr da takoj, da ne bo treba lazsti s skrivljenim hrbtesn od ponči j a do pilata za vsak majhen grižljaj duševne hrane.
V naredbi se govori o tekočem učnem letu. Mi sa tolmačimo te besede taiko, da namreč za tekoče učno leto bedo bodili otroci v slovenske pandelke itali jansl' *1 žc“ P^bodnje leto boano pač že meli samostojne
g^ovensk^sijjig^ki so j:h ^ goyj%kl Sl avenci pred €ii. In mi senaa^am^rTsd-^Jžli^-Sicer : z cidprtimi očsavi!
timski oder
Kakor vsaka poštetla delavska akcija, kakor vse
V tem oddelku našega lista bomo poročali stalno o strokovnem gibanju v naši deželi in o važnejših strokovnih gibanjih v Italiji is drugod. Od slučaja do slučaja se bomo barvili tndi z raznimi strokovnimi vprašanji* ki prihajajo ▼ poštev pri naših strokovrnh-"-crgaaizacijah in pri strokovnem gibanja našega delavstva. Da bo pregled obsežnejši, se priporočamo vsem našim sodrugom a zlasti strokovnim tajni- .om, da Dniu pošiljajo vedno in ob pravem časa poročila o strokovnih gibanjih v svojih krajih, tovarnah L t. d. Poročila naj bodo resna, objektivna in ne dolga. List je zn tokrat tednik in mora objaviti kolikor mogoče več vestL
vojno ze bomo
n , v i kar si cr.vs-l^o aetavc: v svoj blagor, v svrho svojega •utran.ii žara: luči. Daleč zad  ,	, ,,	'	s	.	.	 .	• _«
'	gosioodarsKe/a	m	Kulturnega	razvoja,	tabro	je	imel
proti jugu se je prižgal plamenček Fradvste (2930 m] in Cimcti Pala (3186 artj. Luna jc zatonila. Sneženo gorovje nad gorenjo furlansko-benečansko ravnino je b!« še vedno tc.nncmodro, gozdnati dolg hrbet od Col Visintin (1765 m) daleč proti jugu do M. Česen (1569 m) nad izhodom Plave docela temen. Zadnji
in ima še vedno mnego naspro4n”kov in sovražnikov naš »Ljudski oder<. In mi bi izvršili neodpustljivi greh ako bi si domišljali, da bo v bodoče kaj fcoiiSe. Tako bo kakor jc bilo, ker je to nekaj naravnega in člo-vešlcega. Morda bo Se slabše. Morda se bodo nasprotniki -Ljudskega odra« še pomnožili in napove-
alpski vrhovi so j^jalirožnato svetli, ped njimi da,.	^	^	kulturncmu dru.
pa sta se zasvetila ^norjle« vrhova Orna dci Pref	^ ^ banu> pripravljeni ,tudi na
(2703 m) in Monte Durano (2668 m) ter ie zažarela;	,	,	• j *	-i	-	j ^ ^
dolga vrsta od Monte Cavallo prot sevlru: Vaca^	*™>	Pripravi,eni že na marsiia,, drugega,
i-	d ^ •	o,-,-	o	.	-T	Ali	to	e	gotovo:	Prenesli	bomo	vse	m	'končno	zrna-
lizza 2245 m, Pregnane 2322 m, Premaggiore 2479 m ^^	pedje	^ovo	nasša	Nismo
do dvojčka Clapsavo« 2462 m in Btviera 2465 m. Kakor široka vrata v benesčamiske Alpe, skoro ravno v sredi se je odprla dolina Celline.
Nožje in nižje se je pomikal zlati pas po pobočjih, dokler ni v solnčnem snri-tu ožiiivela vsa širna Furlan-sko-benečanska ravnina. Zablisaail je morski rob. Alpe so v veličastnem loku, solnčno bele, objemale ravnino in morje.
Sta! sem kakor ukovaffl na svojem mestu. Kako krasna sl Adrija!
otroci m ne maramo biii. Zato ne bomo delali nobenih rekrimanacij. Kdor se ne strinja s kulturnim, občekultumim delovanjem »Ljudskega odra , od tega ne moremo zahtevati, da bi defai našemu društvu reklamo. Kaikor se od nas ne more zahtevati, da bi delali reklamo našim nasprotnikom. In mi sc nadejamo, da iz talkah jasnih, čistih položajev- med
_	nami in našimi nasprotniki, se zamc«re pričakovali
j e (M ure se je razvijala neznansko l«p* slika. zaj^ašsJjudstv© le dobro. Le. n«jk‘,j VLželeb od naSe
narobne tftwpode. To namreč, da bi se odvadila svojih starib navad. Naj neha misliti, da ima kaj več
Deželno konferenco
Preteklo nedeljo se je -.-ršila r tržaš--e-m delavskem domu deželna konferenca zveze sU b!r>: ieh delavcev v Jid.jski Benečiji. Konference se je udeležilo 23 podružnic, dočim jih je bilo 9 odsotnih, Otvoril je konferenco sodrug Budin v imenu deželnega odbora. V predsedstvo sta bil.? izvožena so-druga Brezac iz Pulja in Marica iz N —-^ine. Zapisnik sta vodila sodruča. Pptcjjm in 3udki. Pred razspratver-vdnevnem redu je po/dravil predsednik herojični ruski proletarijat. ki vodi sam že dve leti zmagoviti boj proti vsem sovražnikom svoje revolucije in prosti vsem sovražnikom proletarskega gibanja in izrekel končno željo naj bi smeli pozdraviti kmalu popolno zmago komunistične ideje, NadaJj« je protestiral proti reakcijonarni baadi, ki v Ameriki izganja in zapira agitatorje komunizma in se je slednjič spomnil, v lepih m izbranih besedah tržaških žrtev iz leta 192 . katerim v spomin so se vsi navzoči odkril: in dvignili iz svojih sedežev.
Nafto se je obravnavalo o prvi točk: dnevnega reda t. j. o poročilu in o delovanju slodakata v pretečenem letu. Poročilo je podal sodcug Budin, Omenil ;e težave, ki sta jih imela sodruga Milost in Cattaian, dar sta zgrsjdila na novo organizacijo stavb inskih delar* cev, ki je bila tekom vojne pop cin orna uničena. Prva deželna konferenca se je vršŠa 29. junija 1919, ?<jef je bil .položen temelj sedanjemu sindakatu, ki ra*-širil svoje delo po vsean okMpiranem ozem': V D e. nas ima sindakat 32 podružnic, ki 4teje>o skuhaj nad 12.000 članov slovenskih, b. vaških in Ltaiijarh^ikih koji branijo, v bratskem boi a in v slogi svoje sta*"->~' ske ki sp lote« interese. Meseca julija 1919 je bil sta-vljen za tajnika zvea* sodrog Budin; s prvir cernbrofn fe pa nastopil zopet svoje staro me
drog Petejan, bivši tajnik atve®e st&vibtoBfeih d*Iot-cerv v Avstriji. Budinu se zdi potrebno omeniti iudi vpad v Delavski dom od »shrani pijane nadjonali-s-iične drhali dne 4. avgusta p. L, ks je oškodovala s'nd Bik at za 9965 lir. Zavedno delavstvo se pa ni dalo ustrašiti. OkteniTo &S (e po imenovanih dogodkih še bolj svoje organizacije in svoje stranke.
Od dneva kp je bil »ustanovljen pa do konference je inteiTve-nfiral sindakat 52krat izven Trsta radi shodov, gibanj in drugih prilik. Mnogo uspešnega dela se je izvršilo tudi v Trstu kljub ogromni ataafbinski krizi in breap-oselncsfi. Tržaški zidarji so pridobili potom pogčdbe, ki jo je sklenil sindakat, minimalno plačo in sic er 1 liro in 60 stot. na uro. Tesarjem se je zagotovilo L 2’08, vajencem L 1’3G, kopač eni L 1 20 itn. ostalim tezakocn L 110 na uro. Mi veliko, vendar je mnogo z ozirom na prejšnje razmere. Doseglo se je, da morajo obdržati podjetniki vsakemu strokovno izučenemu delaivcu L. 1 10, težaku 0 70, vajencem in ženskam 0'50 L na teden. Teni prispevkom morajo dodati še delodajalci L 0 50 za prvi, 0 30 za drugi in L 0'20 za (tretji razred. Od tega skupnega prispevka gre šestina v riklad za poroštvo- delavne pogodbe, tretjina v sklad za brezposelne in ostalo strokovna organizaciji za tedenske prispevke. Preuredilo se je delovno pegodibo za dimnikarje; naredilo se je novo pogodbo za st avb inske kovinarje potom katere so pridobili strokovno- izučeni delavci L JI’—, 1440, 16’08 to 18’40 na dam kot minimum. Vajenei pa od 5 do 35 lir na teden. Slikarjem se je zagotovilo potom delovne pogodbe od 18 do 21 lir na dam. Decembra meseca se je sklenila pogodba za Mesarje z minimalno -plačo od 20, 18 im 15 lir na dan za ornatste pa 24 50 in 18 50 kr dnevno. V istem mesecu smo imeli veliko stavko stavfemskih delavcev v Tržiču (Monfalcone), ti je trajala tri tedne. Končala .je z zmago delavcev, ki so pridobili te minimalne -plače: Delavci od 18 do 20 let stari L 1 70, nad 20 let stari L 2'—, težaki pa po 1'35 in. 1’75 lir na uro. Sindakat «e je potrudil -budi za delavce pn Go-rici. Imel pa ni popokah, marveč le delne uspehe. Pcleg tega je izvršil sindaikat obši-rno agitacijo proti brezposelnosti, agitacijo za javna občinska in državna dela in za -druga vprašanja.
Dohodkov je imela zveza L 95.098'04, izdatkov pa L 43.096'97. Koncem leta ,je znašal torej pribitek 52.00T07 lir. Po razpravi, ki se je vnela in ki so se je udeležili sodrugi Zulirani, Vian, Pete jan, Franzot, Marieca in drugi, je bilo .poročilo sprejeto.
Pii -točki o odpovedi delovnih pogodb je -poročal scdrug Petejan. Le ta je v lepem, govoru opisal sedanje gmotno in. moralno -stanje stavbinskili delavcev v našem, okraju in -pc treh-o, da se te razmere hitro zboljšajo. Zagovarjal je po trebo enotnih, ali enotne delovne pogodbe za vso Julijsko Benečijo potem katere bi se dalo zenačiti delavne in plačilne razmere vseh stavb inskih, delavcev. Govoril je o pomenu minimalne plače, o delavnem urniku, o posledicah akordnega dela, o- potrebi strokovne posredovalnice dela, ki naj bi bila o-b-1 ;gatorična in o raznih drugih strokovnih vprašanjih, ki zadevljejo stavbi r-sk e delavce. Nadalje je priporočal opreznost pri postopanju cb sestavljanju delavnih pogod-b in disciplino in požrtvovalnost pri delavskih gibanjih.
K poročilu sodruga Peitejana so govorili sodrug: Vian, Cattalan, Žirliani, Visintin in Budin. Nakar je bila sprejeta soglasno sledeča resolucija:
-Konferenca stavbinskili delavcev v Julijski Benečiji nalaga sinda-katu naj predloži, dogovorno z zveznim vodstvom, enotno delovno -pogodbo za vso Julijsko Benečijo. Izvzete naj'bodo le malenkostne razlike glede plač. Delovna pogodba mora obsegati, med drugim, sledeče načelne točke:
1. Minimalna plača za izučene delavce od 18 do 20 let stare, za one nad 20 let stare, za težake (majav arje) in za vajence od 1, 2 in 3 let učne dobe;
2. Osemurni delavnik za vse delavce;
3. Odprava akordnega dela;
4. Ope-ijava obfigatorščnega prispevka za soei-jaino -skrbstvo;
5. Strokovno posredovalnico za delo, obligaitorični-za cbe strani;
6. Osemdnevna odpoved' iz dela;
7	fpv	»lil ro-inlzaja delavnih pogodb naj-
kasneje vsaJcMi 0 mesecev.
Radi lažje kontrole in olajšanja administracije prispevkov socijalnega skrbstva se sklene, da naj člani plačujejo svoje prispevke v kraju kjer so vpo-siesta, ako se nahaja v dotičnem kraju strokovna o*r-grarrizacija.
■K tretji-točki, t. j. o zvišanju prispevka zvezni blagajni, poroča sodrug Budin. O tem povišanju se bo sklepalo na prihodnjem zveznem zboru, v Milanu. Sc c rog B-udin zagovarja potrebo zvišanja, ker se le na tak način zaanore dati zvezi možnost, da bo vršila popolnoma svojo dolžnost napram članstvu. Je mnenja, da se uvede enotni -prispevek za vse člane. Priporoča naj glasujejo delegatje za- 50% povišanje na sedanjem prispevku. Ta povišek pa ne bi plačali členi, marveč bi plačal sindakat.
Petejan se strinja s predlogom ali je mnenja, da je treba predvsem centralizirati sfavkto sklad, ki edino daje dovelj garancij za uspehe pri boju. Ko so gc-vo-i',I; čo drugi, je bil predlog sdoruga Budina soglasno- sprejet.
Ob 'točki »voiitve delegatov« za zvez in zbor, je b:i sodrug Petejan mnenja, naj se, radi ;P »manjšanja delegaci,jekih stroškov, zniža število -delegate*- -kolikor je pač mogoče. Po kratki razpra-*^ sč je sklenilo, da se po-šlje v Milan samo »n®* delegatov. Izvoljeni se ftli: Miani iz Trste; Vian iz Sv, Petra cb Soči; Marica iz Nabrežine; Franzo-t iz Gradiške. Puljski sodri' gi si brdo izvolili sami svojega delegata.
Pri teč ki »razno« je .poročal' scdrug Cattalan o razvoju Produktivne zadruge stavbinskili delavcev za Julijsko Benečijo in o velikih uspehih, ki so jih dosegle enake zadruge v Italiji Priporoča delegatom ni) širijo zadružno misel med stavb inski mi delavci. Saj je tudi -taka organizacija eno Izmed sredstev z c dosego, končnega cilja. Kobkt»r več članov <bo zadruga imela, tem,bc,i 'D® lanko razvijalo svoje delovanje. Dolžno«'-'* vsakemu sitavbinskemu -delavcu naj bi bila. da postane čl. n svoje produktivne zadruge. To misel sedruga Cattalana so podpirali razi-j sodrugi na kar je konferenca sklenila, da se prične z intenzivno agitacijo pridobivati člane.
Po krajšem razgovoru glede razmer v Pulju in o drugih raznih rečeh, je zaključil predsednik, že pod neč, to lepo uspelo zborovanje naših stavbinskih delavcev.
Agitacija med stavhiaskhni delavci.
Pretekli teden je Smel sodrug Petejan shode v Siri k:, rit, Vrtojbi, Mirnu, S-ovcdojah, Krmimo, Sv. Petri: ob Soči Ln v Villa Vicenlima. Vsi shodi so bili dc '- ) obiskani. Na shodih je poroči govornik, o sedanjem položaju med stavbinskšmi delavci, o potrebi organizacije m o nalogah delavstva v bližnji bodočnosti. Soma po sebi se razume, da ni pozabil povedati delavcem, da bo mogoče rešiti vsa vprašanja le v s-ot-ijalisitični ali, bolje, v komunistični družbi. Zboljšanje plač pomaga v današnjih razmerah le mri!o. Delavstvo mora razrušiti ves sedanji sistem In ustvariti pogoje, da se uresničijo besede Sv. Pavla, ki je učil, -da kdor ne dela nima pravice jesti. Ta ci-lj mora imeti tudi strokovno organizirano delavstvo vedno pred očmi. Zakaj gorje organizaciji šn delavstvu, ki bi pozabilo na. to -najvažnejšo nalogo vseh nas in vseh naših inštitucij. Delavstvo je go--~ - ika dobro razumefo in .potrjevalo vrietO af&g<y i*k» izvajanjem.
Molilni tez Komunistične trokcije
Reformizcm. V kapitalističnem, sistemu ne morejo i demokratične« reforme v nobenem slučaju koristiti proietarijatu. Take reforme so, ali popolnoma brezuspešne, kakor n. pr. povišanje plač, ako sledi takemu povišanju -takoj -tudi povišanje cen. potrebščin; ali so pa reforme uspešne, t. j. ako res poboljšajo položaj -prelet arij ata. Kar se tiče brezuspešnih reform ni potrebno tratiti besed; uspešne reforme pa so proietarijatu, ki’ stremi v kom-ufiiizem, naravnost škodljive. One omehkužajo proletarijat in ga odvajajo od glavnega cilja, t. j. od revolucij-omarne borbe za komunizem. Zgodovinski dokaz: Anglija in -Nemčija -pred vojno. (Poburžoaziranjc enega dela proletarijata, ki se je opažalo jasno, posebno pred vojno v kapitalističnih, industrij alno razvitih državah, -pomenja oslabljen) e moči' revolocijonarnega pr-oletarijata. Je torej direktno škodljivo proletarski revoluciji.}
Socialistična parlamentarna vlada. Pod tako vlado se proietarijatu godi najkrajše. Vsaka' taka -vlada je popolnoma paralizirana, ker jej kapital ne zaupa, jo ne podpora in jo bojkotira, vsled -česar se mora vsaka -taka vlada končati z gospodarsko to politično ktasfcrofo, ako se pravočasno ne umakne zopet čisto kapitalistični vladi ali pa komunizmu.
V kapitalističnem sistemu socijalisti ne morejo vladati, ker jim zato manjkajo vsa gospodarska sred stva (kapital), ki ostanejo v rekah- kapitalistov.
Parlamentarna borba. Do 'komunizma je mogoče -priti le s pomočjo organizirane proletarske moči Ta moč se izraža v sovjetih, v katerih imajo sedež le zastopniki proletarijata in sicer vsega proletari jata, organiziranega in neorganiziranega. Sovjeti so še-le prava proletarska organizacija-; sovjeti so realizacija obeh osnovnih gesel K. Mariksa:	»Prole-
tarci vseh dežel zedinite se!« in »Osvc-bojcnje pro letarijata bo delo proletarijata samega.« Le sovjeti so pristni izrazistelji »proletarskega -namenja, proletarske moči in volje. Le oni so v stanu staviti proletarski moči- odgovarjajoče zahteve kapitalu; le eni morejo vedeti, katere zahteve bo podpiral proletarijat v svoji skupnosti in s kakimi sredstvi in s kako silo bo iste podpiral. Jasno, da na-m vsega tega ne more nuditi parlament, kamor volijo poslance »buržoazija in proletarijat skupaj in »pomešano. Vsled tega je parlamentarizem -proletarijat-u popolnoma nepotreben in celo škodljiv, ker »predstavlja le -brezplodno -in škodljivo blebetanje proletarskih voditeljev, in -u&pava -proletarijat, ki misli, da mu bodo njegovi -voditelji v parlamentu izvcjevali komunizem.
Parlament in sovjeti. Iz tega, kar je zgoraj povedano glede sccijalistične parlamentarne vlade, sledi,
da je vsaka akcija zastopnikov proletarijata v buržoaznem parlamentu neplodna in večinoma v direktnem nas-protju z interesi, za komunizem! se boreči proletarijat. Ako ne mor e pomagati proletari jatu v kapitalističnem sistemu niti soci-jal stična vlada, še manj mu more pomagati soc ialistična parlamentarna -manjšina. Dokler obstoji »kapitalistični gospodarski sistem, mesto proletarskih zastopnikov ni v parlamentu marveč v sovjetih. Protisilo parlamentu, ki je in mera ostati- le organ buržoaz-je, IVori sovjet, ki -mora biti zastc-pstvo edino -le proletarskih interesov. Parlament se »toraj opira na meč kapitala, a sovjet na organizirano silo proletarskih mas, Buržuazna vlada >mo»ra neka; -časa viseti med parlamentom in sovjetom, dokler se ona sama, s kapitalističnim sistemom vred ne zruši pod udare: zmagujočega proletarijata organiziranega v sovjetih.
Borba komunistov, zastopnikov revolucionarnega dela proletarijata, se da toraj na »kratke označiti s tremi »besedami: Sovjeti proti parlamentu!
Stranke v' sovjetih. Sovjeti so barometer revolu-
cijoname energije proletarijata. Čim -močnejše »je v r-jiih zastopana- reformistična struja, tim, manj ener-
:je je v proletarskih masah za aktivno »bo-rbo proletarijata. čim bolj se uveljavlja v sovjetih komunistična struja, -tem bolj postaja proletarijat zrel za revolucijonama akcijo. Cen-tristi se ko-lebajo sedaj na desno, sedaj na levo, t. j. pristajajo navadno k eni struji (reformistom ali »komunistom), ki’-je v danem slučaju močnejša. Kadar v sovjetih prevladajo komunisti, je to gotov dokaz, da so proleta-rske mase zrele za revolucijo.
Stranke v parlamentu. V -parlament voli pr-oleta-
rijat pomešan z buržoazijo. Za reformistične -in cen-tristične kandidate glasuje tudi velik procent male buržuazije, vsled česar je nemogoče soditi po sestavi parlamenta o razpoloženju »proletarskih mas, -lasti ker se voli v parlament zastop.nike za več let, v katerem času se je razpoloženje lahko po,pol noma iz.pr omenil o.
Edinstvo proletarijata. Ce-ntristi, t. j. ona socialistična struja, ki ne soglaša niti s preveč nazadnjaško politiko reformistov, niti * orogo revolucionarno politiko komi'r"’’iOV'	da refo-rmestr in
'jcanunisti ra jajo edinstvo soci.jalis-tične stranke a ,tt.vo tudi edinstvo »proletarijata1. To je popolnoma napačne; -ker si nobena stranka ne more prisvajati pravice češ da le ona predstavlja maso dokler ta naša, »ni to potom volitev, izrecno izrazila,. Stranka je predstaviteijica le neke določene pclitične ideje*
V b-uržuazne-m, -ka»pitalištične-m. sistemu ni in ne more biti ediristva proletarijata. Sam sistem diferencira vse prebivalstvo, toraj trudi proletarijat v razne sloje, ki imajo, dokler traja ta sistem, ne Popolnoma 'ndenbčne ekenrur-čme interese. Z dragimi besedami:	Ne pričakujejo komunizma vsi oroletarci z enako ne-potrpežljivostjo. Pri- nekaterih gospodarsko struje še n»i tako nezno-sno, da ne b-i mogli še neikrTko počakati. V nekaterih državah so se socijalisti že ločili, v glavnem, v tri stranke, medtem ko se je V drugih, n. pr. pri nas v Italiji, -sicer še ohranilo navidezno edinstvo stranke, v 'kateri se pa vendarle vedno jasneje očrtujejo tri tendence, ki .popolnoma odgovarjajo tem trem stran 'ram v_-drugih državah* t. j. ref c -nisfom, cen.tri.st--m 'n kornrr.i-sto-m. Kljub te-, raznim tendencam soci--jalističnifi strank, pa je pekefc-no in mogoče do-seč; relativno edinstvo proletarske slojne borbe proti kapitalizmu, in sicer potom sovjetov, kjer debi vsaka tcindenca toliko vpliva, kolikor odgovarja njeni moči in vplivu med proletarskimi masami.
D. Godina.
že danes vsako delo, ki ima namen izbisiftH pojme ln Izčistiti ozračje vsakovrstnih dvomov ln dvoumnih položajev. Ako tudi ločeni v cenitvi sedanjega položaja in o nalogah parlamentarnega zastopstva, smo si vendar edini v stremljenju po sovjetih, ki se Jih mora ustvariti zato, da se da proletarskemu gibanju konkretno obliko nove družabne organizacije.
Sicer pa več prihodnjič.	R-
Učiteljske prilike
Dne 1, im 2. februarja so zborovali v Sv. Ivanu pri Trstu slovenski Učitelji Julijske Benečije, da si ustanove svojo novo organizacijo, deželno učiteljsko svežo, dcaar moremo itudi zabeležiti kakor uspeh tega zborovanja. Nočemo se danes baviti z enim im drugim sklepom te skupščine, v kolikor se ti sklepi strogo dotikajo šolskih im pedagoških vprašanj. Morda spregovorimo o tem še ob času in tudi ponovno. Dames želimo spregovoriti le o eni točki in sicer o gmotnem stališču, na 'katerem danes sloni naše učiteljstvo, ta — dvakrat križani P arija intelektualnih proletarcev,
V prvo pribijmo dejstvo, da se je naše učiteljstvo dalo za-vajafi le vse preveč po nelk-alkih fantomih, ki so mu jih oddaleč vihteli izvestni faktorja. Tako }c vse jadralo v meglenih -višavah, ki so sicer — kakor trdijo pesniki — sinje in nebeške, ali -vse premalo redilne. Od časa do časa je učiteljstvo res prišlo do tega spoznanja, ne morda .direktno saimo, marveč posredno potom često preglasnega Jdica s-vojih lastnih otrok, ki so zahtevali: »Oče, kruha!« Vendar nam omenjeno zborovanje še vedno ni pokazalo »prav jasno ali se je otreslo, naše učiteljstvo sta-re idejolo>gije, ali- se ono še ni — v pretežni: večini zavedlo svojega stanovskega ponosa, ki bi mu moral uro za uro upiti v -uho: »Delavec si, duševni dela vec!, ali pa prejemaš za to svoje težko in odgovorno delo ono -odškodnino, Uri ti gre? In če ne prejemaš kaj je temu vzrok? Jeli hočeš biti -res oni »hlapec« kakor ga je naš Cankar postavil na oder v sramoto buržoazije?«
Ne moremo s»i sicer razlagati tega čudnega pojava, ali kcasitat-irati ga moraano: Ko pride le 5 do 10 učiteljev k skupnemu sestanku, bodo 2 do 3 ure debatirali o onih metodah, 2 do 3 ure pa o šoli in sodstvu, in ko so vsi debat siti in trudni, se jedva ta ali oni oglasi, prav skromno sicer z neskromnim vprašanjem: »Kaj feo»mo -jutri jedli, »bratje, veste le vi kaj?« To priča sicer o res velikem in plemenitem ■idealizmu učiteljstva in njegovi veliki požrtvovalnosti, ki je res ni mogoče spregledati. Jeli pa to zdravo?
Po -naši doroiunt sodibi, hi šla učiteljstvu istinito prva beseda, ko imamo »odločati o pedagoških ir, metodiških vprašanjih. Tu so strokovnjaki, in prekc njih ni moči. In tu priznavamo, da se njihov gla-s še vse premalo upošteva. Ali naše učiteljstvo se -bavi vendarle nekoliko »preko svojih moči s šolsko poli tičačmi- vprašanji, ter s tem- hodi v žerjavico po kostanj ljudem, ki bi jim morala ta»ka vprašanja biti prva skrb. Vsaj kakor se izdajajo ti ljudje v svojih kandidatnih govorili- Ali govori so eno in dejanja so zopet drugo, in gospodi pride popolnoma prav; da ji učiteljstvo v pretežni meri prevzame to skrb, da se zanjo izpostavlja. Ker je vrgla gospoda v promet penez tegale kova: »\fi učitelji- živite od šole, torej poskrbite vi za šole!«
Sodimo, da tako ni prav, ker ob sedanjih skrbeh -pride učiteljstvo le težko do sape. Naše učiteljstvo je tako idealno vzgojeno in t-i vzgoje tako malo zatajuje, da mu nihče ne sme ze-merihi, če se ta ali oni član izmed njega nenadoma Spomni na praznino v svojem želodcu. Nihče ne bi spu? /raaieztrit? ima učiteljstvo »vs-e preveč prazniko-v« in slednje čase je poskušalo tudi s —Strajkom. »To vendar ne gre v civilizirani družba, ti... itd.«
Zadnje čase smo imela tfrej tudi že učiteljske štrajke — »sramota deželi«, 'bodo rekli -nekateri. — Nedvomno! Sramota enim,.'lč so prisilili učiteljstvo, da -je moralo poseči . po teP sderajnem- -delavskem sredstvu. Vendar je -bilo ,rotrsbno. P-otrehno tudi zr.ito, ker se je -v teh pči-etljskiih stavkah pokazala prebujajoča se stanovska zaVt-st učiteljstva. Slovensko in hrvaško učiteljstvo s*, je -»udeležilo teh Straškov le delcsna — ker ni bi o dobro organiziramo. Vendar so bili uspehi. Uspehi so bili posebno' tar.-, kaj, kjer je učiteljstvo v teh štrajkih solidarno korakalo z'delavstvom. In to bi m aralo biti našemu učiteljstvu dobra šola. To K ga moralo docela izučiti, kam spada po- rojstvu i-n stanu, kje so njegovi l ravi zavezniki in kje je ajegova rešitev. Učiteljstvo se mora zavedati pepoincima .svojega (proletarskega stanu, čimprej — tembolje. In iz te zavest' mora izvajati dosledno svoje .konsekvence: »-Semkaj pripadam in tu stojim; sam ne morem, in zato pcmozi mi —- trdna organizacija!«
Da. organizacija, ki ne bo le neka senca, ki ne bo le neka pred,postojanka za gotove namene gotovih ljudi; organizacija, ki bo v najkrajšem -času privedla naše učiteljstvo tja, kamor po vseh zakonih spada, v oni dotik z ljudstvom, ki hi ga moralo učiteljstvo imeti že od nekdaj.
Sianpjsdsa	uči-
teljstvo, tvoja pot vodi nevzdržno v — delavske zbornico!	'................——Učitelj,
sajggjMwa«regm«a&iiai3a»rgB»a»BaB«BBEi?
dozdeval odadini manf pristopen, bati prav lepe, da, krasne sodobne mleli, samo da je ravno tu pesnžk kdajpakdaj delal rilo oflbliki.
Kar tudi pogrešamo, je 'krepka pesnikova- samoniklost. Pesnik je hodil v dobro, da, v prvovrstno »»šolo«; učil se je neposredno ob najboljšem izvirku, ob našem O. Zupančiču. Temu ni kaj prerekati, samo da se ta »šola« le vse preveč pozna. To ,pa n« samo ob snovi, ki jo pesnik -obravnava, -temveč celo ob dikciji. Ne moremo sa kaj, ali često se nam je dozdevalo, da čujemo le pr e jasne -odmeve iz »Cicibana« i. dr. Poznamo g. K. Skoka -osebno in cenimo visoko njegovo pesniško nadarjenost. Mogoče, da tudi pravilno umevamo njegovo resno umetniško stremljenje, zato nam- gotovo ne bo zameril, če zapi-šeano svojo željo, da nam odda v eni svojih prihodnjih zbirk več samoniklega, več — recimo — Širo-korvejga, in da uduši -vsepovsod one, sicer nezavestne odmeve, ki izdajajo njegovo »šolo«. -Da mu bo to mogoče o tem priča več negoli ena njegovih pesmic, »od katerih ne bomo sedaj stavljali na kritično rešeto vsako posebej.
Vdbče priznavamo, da -nas ta pesniška zbirk resnično veseli, in zato jo prav rade volje priporoč« s v nakup, ker smo prepričani, da se bo mladini priljubila. Pesniku -pa, ki seveda stoji ravno v svojem razvoju, želimo širokega -razmaha in mu prav drzno stavimo zahtevo, da nam poda »čimprej čimveč svoje osebnosti.
Knjižica je, odkar je izšla, našla prav lep sprejem med našim občinstvom. Ždimo ji tudi nadalje dober uspeh. Naroča se v -vseh -naših knjigarnah.
—m—
F e -r d o K 1 e i n m- a y r : Žepni slovar, italijansko-slovenski, slovensko-italijanski — 1920. — Trst. — Založil Jak. Štoka. — Tisk S. Spazzal. — Cena v c zanemu i-zvedu 3 Lire 80 st.
Zadnji svetovni dogodki -so- slovenski narod postavili v neposredno doitiko z -italijanskim, in razmere silijo z neodoljivo silo do tega, da se ta naroda sporazumeta čimibolje mogoče. Velik pripomoček do takega spo»razuma je spoznavanje medsebojne kulture in jezika. V ta namen bo kaj dobro služil pravkar izšli slovar, ki naj zamaši — kakor pravi sestavljalec v predgovoru — verzel na tem polju, danes, ko sk> -vsi ital.-slov. slovarji zaseženi na književnem trgu. Slovar — krog 300 strani drobnega fiška — je skrbno sestavljen itn bo gotovo odgovarjal vsakdanji potrebi. Zaito ga priporočamo, — Dobiva se v knjigarni J, Štoke v Trstu in drugod.
Omeniti moramo na tem mestu, da- je naš sodrug Kleinmayr tekom leta 1919. sestavil in izdal »v založbi J. Štoke še sledeči knjigi: »Priročna slovnica italijanskega jezika« (»pregledal v rokopisa ital. pesnik Luigi Crociato), ter »Grasamatica deila lingua slovena«.
Priporočamo oboje onim, ki bi se hoteli naučiti tega ali onega jezika.	R.
figilfilnBaManansGSRBBESssRagisliBBEJssHnRHBgs
klavci!	En	lirlfa
3 i L ©“« T© Is ital list* Sist is« korlSfaaiED En brezpravjih.
SBEBUBEBBfflS8aBB23E!ffiaB2BBR!aaB»!8aBI!«®SBffi*n
DOPISI
n Proletarci dežel gl iclryžg^3 sel Si
3B3H3BSISBEa6B8?EBBBBž:tSB!BI3KFr."{riSBBBS<5RS
jfnfiiimt ln aretEsif
Članek sodruga Godine objavljamo radi tud/ radi tega, ker ne maramo prikrivati našemu pro letarijatu ponolnoma ničesar. Vendar potrebuje članek nekoliko odgovora, ki ga bomo objavili v prihodnji številki našega lista. Ob iej priliki bomo jasno povedali tudi naše mnenje glede parlamenta in proletarske organizacije, ki se je ne sme razbijati. Proletarijat se je napotil z urnimi koraki v nove jorme družabne organizacije gnan od dogodkov, ki so prehiteli celo najpredrznejše upe neubogljivih proletarskih idealistov. Nedvomno je, da mora, kdor noče ostati sam, z maso in z dogodki naprej. Nedvomno je tndi, da bi bilo nesmiselno, ako bi se hotelo prehitevati dogodke same in preko moči, s katero se razpolaga. Položaj zahteva, da se prevdari ln preračuna vse na dolgo t« široko, dokler je čas. V trenutkih akcije je treba samo operimH. Zato pozdravljamo
Nove knjige.
Karel Širo-k: »Jutro«, — Zbirka mladinski}: pesmi — 1920, — Trst. — »Samozaložba, — Tiskarna »Edinost«. — Cena »broširalemu izvodu 3 Lire.
To pesniško zbirko skromnih »mladinskih verzov 'e naznanila reklama'kak-o-r prvo leposlovno publikacijo »v novi Julij-ski Benečiji. Odtod tudi -mend-njen naslov: »Jutro«. Prelistali smo čedno 'knjižice ter našli v nji mnogo čuvstvevamja, povprek gladke ve-rje, tuintam prav lepo. doneče rime, včasih tudi nanj »zveneče, in marsikakšno, v -besedno dg.ro skrbno povito lepo- misel. Pesmice se zde često prav rahle -in lahkotne, in »človek bi v prvem hipu niti ne sodil, .da segajo -često globlje, nego bi pričakoval pri -mladinski poeziji. Vidi se vseskozi, da je -pesnik skrbno negoval obliko, skrbn-aje negoli je pri naših nodernih navada. In to je pri mladinskem »pesništvu tudi — skero- »bi dejal — prv-i pogoj, ker je naši mladini pač že nekako prirojen, ali pa -po šoli privzgojen ob čut, da — -kakor Vodnik para vi — pesem ne sega v aijeao dušo, »ak’ žali uho«.
Vendar »Jutro vseskozi ,ne ponuja taga, kar -bi po na-slovu in reklamni notici, ovdti okrog knjige, pričakovali. Odkrito rečeno, da se nam. -to »Jutro« mestoma dozdeva »bolj kakor nekak odsev negoli pra/va, -pristna zarja nove dobe, ki nas je zajela. Kriva bo temu deloma okolmost, da so te pesmice čestokrait porojene še pred svetovno katastrofo, torej v povsem drugačnih okoliščinah negoli vladajo danes, in v sijaju povsem drugačnega svetovnega nazi-ranja, nego 'bi ga moral imeti dandanes pe»sndk, ki hoče ‘biti res »pranri gfa&cik. Povdarjamo — deloma, ker včasih je v IB, oddelku, ht ae nam pa sicer
SEŽANA.
»Domen«, Jurčič-Česnikova draiua, ,jge £e yo neštetih ovirah dne 1, in 2. t, <m. vemkfle uprizoril. Delo, ki kaže zasledovanje, krivico h. trpljeaije, tka ima »polno globokih nravnih momentov, Zat-o zahteva od igralcev razumevanja, poglobljen jr ja o»d novincev še posebnega -truda. Niso se vsa lejpa mesta pogodila, >toda preds«®: ria-faii’ dobri, nad pričakovanje, Posebno druga, na svečnico. Zasluga »predvsem režiserja, g. Jerine. Vseh pet dejanj se je razvijalo gladko, »naravno in neprisiljeno, vse vloge sc se vestno meimcrirale. Tudi slikovite skujpkte koncerni. II. in IV. dejanja »so se posrečile, kakor so težavne. Le nastop mladeničev je bil ipremlaliav: nič ponosa, nič ošabne izzivalnosti, nič ■db-jestnos.-ti, lastne drznemu mlademu svetu! Kmetom, »ki so lovili korenjaka Domna, se še opraviči negotovost, plahost, posebno -ker se svojega sramotnega počenjanja zavedajo, toda fantje! —
Težavna -vloga »je Domnova. Domen je m ni -junak drame. Vse dej; nje se suče »okrog njega, on pa je le igrač"* usede, zlobe. Meče ga sem in tja, nič se ne more razviti, ves čas le »omahuje, zdaj m-ed jezo im sovraštvom, zdaj med (maščevalnostjo- in oibupo-m. toida samo enkrat se vzpne, tedaj, ko si odreže »zvezani palec, potolče biriče in uide. In še to se na odru ne »gleda, temveč le -pripoveduje. Drugače »je vedno oasiven, v obrambi. Tudi be»g bi mu nič ne koristil, ?o. bi Sova, oče, istočasno ne zblaznel, kar pa doseže izstradani, prepereli ber-ač Urh s svojim -odločilnim nenavadnim dejanjem, s požigom: »Kres bom zapahi tak, »kakor ga še mi bTo videti izza turških časov! Tu -je višek. Urh »pride še enkrat na -oder, a le zato, da se njegova tragika dovrši: blazni graščak, ki mu je grad zgorel, ga ustreli na »begu.
Domnova vloga je nehvaležna in najboljši igralec bi sie mogel mnogo napraviti iž oje. Pogrešali sime -a/umno razlikovanje med -vzkjipevanjean soda in mehkobo ljubezni i-n obupa. Kretnje so .bile -povečini dobre, le glas ni bil vedno na mestu. Toliko lepša je vloga Urha, tovima, »skrbno prirejena: značaj »pristno Jurčičev, z globoko -psihologijo. Bila je pa tudi krasno igrana. Ugotovimo sam-o dejstvo, če trdimo, da je g. Mislej resničen umetnik in da hi bila škoda če bi morala njegova »umetnost v&ahniti na pozabljenem odru, daleč »od -naših kulturnih središč. Vso skalo čuvstev nam je preigral, od najgloblje žalosti, od najtišjega gneva pa do ekstaze in nikdar mu ni D-ošlo sredstvo, ne glas, ne kretnja, ne izraz obraz a. Vse je enako pogodil, »vesele in resne in žalostne trenutke in vtisnil vsej drami svoj pečat. Kaj bi.ne ko je »bogat! Upam, da nam bo še »dal od svojega bogastva, hvaležni -mu bomo.
Graščak Sova je bal premlad v »maski, »premalo rezek, premalo oblasten in zloben -v nastopu. Znača: oohlepnega, brezvestnega očeta, ki nima ene same lepe, dobre lastnosti, ta značaj ni bil pogojen; posebno ne v II. »dejanju, v prizoru z Meto. Tukaj in v ječi, ik-jer se srečata z nezakonskim sinom, bi se morala pokazati -vsa Sovina podla osebnost, vsa cinična, »rogajoča se »nrav, zmožna vsakega zločina Morala bi se, da bi »bolje videli »borbo med dobrim i-n slabim, za čemer »tako nujno stremi razvoj dejanja v drami, kakor streme estre d&onance v godbi v prijetno soglasje, Te nujnosti, žal, ni bilo »čutiti dovolj, Le v zadnjem dejanju, ko Sovo d-obi kazen, ko poblazni, je igralec nedvomno dokazal, da ima dar, a da potrebuje dobre roke, ki bi ga izvežbala. Zaenkrat je bila »ta karakterna »vloga zanj pretežka, preveč zamotana m dušesloivno pregloboka.
Tudi »prijatelj« Sove, kmet Jarec, oče Anke in Domnov gospodar, je zanimiva osebnost. Preprost kmet, zdrav v sodbi in čuvatvovanju, nekoliko pob Sovi»n5im vplivom, ali vendar nepokvarjen, da loči dobro od zlega. Nekaj oblasten, a vendar akoro premehak, kolikor se anore razviti v I.'dejanju. Oba poznejša nastopa ne pokažeta ničesar več značajnega v njegovem značaju. Ta vioga je bila v glavnem dobro igrana, i®vzemši» onesta v d«.» jovoru s Sovo. •kav dober je ibil prizor z Domnom in Anko, Tu se je razvil kaj lepo v-es značaj gospodarja v družini,
vrstne ih umerjene, govorica premišljena, ves nastop miren, gofov-. Poslednje je prava »vrlina igralca. L«
g as m Ml dovolj raznobarven. Ne sme se pozabiti, glas »je eno pavih sredstev dobre igre, ž njim se vse panazon, Jurcev nastop v IV. in V. dejanju je zgofi prepovedovanje še, zato igralec ne more več poka! zati, kaj zna.
Hči Anka je pra»vtako okrajen tip. (Celotna sta le bova m Urh). Tudi njen značaj ostaja v senci: neko-bko ljubezenskega obupa, nekoliko dobrosrčnosti (Lrh, -umirajoča Meta), druzega vloga nima. Kako je »bila igrana? V splošnem zadovoljivo, posebno »glas kaj primeren, le emocionalni momenti, mesta, kjer plane strast, so se izgubili. Tretje dejanje n. Pr. to sitno pretresljiv0, gledalca gane do solz; a kako IjuibS Anita Domna, da ostane tiha ob prežalostnem .do« vesu. Ah m to slovo, ki »ju loči za vedno? Ali ne ljubi s slednjim utripom s»vojega srca? Le kjjer ,je ves človek, vsa njegova bitnost, le tam je vse življenje. In tudr -umetnosti ni, kjer ni onega vzburkanja člo-
K-i a* u a"> 1	•^n^e	0® r.golj ljubezen in to bi
bilo treba pokazati z vso veliko silo čuvstva!
Nastqp Mete je »bil srečen, posebno pogovor a Sovo resničen Le dialog z Domnom, sinonV je ostal brez uomka. To je važno mesto, ko hoče nesrečni mladenič vedeti, kdo je njegov oče. Pmor je bil brez strasti m tragike, samo medla slika, kalkor bi slo za nekaj postranskega v drami. Drugače je bila Meta dobra, -tako v glasu kot v kretnjah, posebno še v končnem dejanju.
Naštete vloge so »glavne. Izboren je bil seve tudi Spiliki-n Jože, Urhov :dr-ug po svoji usodi, Ta vloga pa je kratka, kakor so neznatne vloge kmetov in biričev. Biriči so resno-nastopali, le kmetje je niso mogli prav -pogoditi, ne na lovu in ne na preji. Sadili »bomo, kadar jih bomo videli v daljših vlogah; le Golcjbka je treba posebc omeniti, ker Ima “nedvomno dar komika.
V »splošnem je bil Domen skrbno, vestno pripravljen in častno vprizorjjen, občinstva ogromno. Poročali ne <bi o drami tako berimo, ko fc-i ne »bila košček naše lokalne zgodovine: žaljenj in ponižanj. Ne ven, kako da so »naši diietantje izbrali že »pral letcm dm »to uso»dno delo, polno zlobe in nesreče, da b»t zadostili ž njini svojemu hlepenju po lepoti in umetnosti. Igra, z vsemi ovirami, fci j,ih je doživela, je postala tragični simbol .rajih samih, njih klica po kulturi, v mračnih dneh »sile, absolutizma in »kratenja' najiprimitivne,jših človeških pravic. In to v času, ko so živeli prej štiri dolga leta človeka nevredno življenje, vklenjeni,- ne da fci megli dvigniti oči k lepemu. Zakaj »gotovo je, kakor gotovo, da je solncc, da v slehernem nas ždi nekoliko tega »tihega težer ia. Vse ovire niso Donma zlomile; po presledku, »blizu enoletnem, je šel čez nje in dokazal trdo žilavcsit našega ljudstva. In izaikaj ije šel? Ker je »torbe vredno-in iker zmaga samo to, kar je dobro!
Ali mam bo odslej lažje? Bo li nek ’ T - jc-nšto-vanja do kulturnih stremljenj ljudr:%,-?
BOL JUNEC.
sc»:t"nek.
vrtnarska
V nedeljo, 15. t. m. se je vršil t;: kmetov, ki ga »je »sklicala »»Kmetijska zadruga« v irstu. Sestanek »e vodil za»dru»žni predsednik Slobec, o pomenu zadruge ,pa jc rnviprrivljah v daljšem govoru učitelj Klcanan'ayr. -P-cslršsic-i, »bila jili -je nabito -polna is oba zavednih kmetov, ca z za> nimanjern sledili govonniku, ter peten: živahno posegali v debato. Razpoloženje je bilo »sila ugodno za zadružno orgarai-zaci-jo in so si (kmetje tud! že izvolili svojega zaupnika, ki .pojde na roko »oaiini, Aqčej»o vpisati v (zadrugo ter fea preskrbel, da' se želje aasiH vjgaetov po -raanih potrebščinah c&n prej mogoče izpo»ih%o.
IDR I J/A.
Nek dojpdcniik iz Idrije je zagrešil v' 236 šf. Jjno-lja.raškega Merikalnega »Večernega lista« Čudno bilanco. Natvezli je namreč jug: -c'1 ovenakemu svetuj da soeiijalna dem»o!kraciija v Idriji propada, da pa uspešno napreduje Jug. S. Z, Nd naš namen prerekati se z ljudinini Ie vrste, toda, »ker drerza'.o jami, snjo primoram odpreti- predale' ter povedati neko-lito resnice. Res jc, da soc. dein. v Idriji ne nastopa tako kot nekdaj v javnosti, Iter so ji bdg aned vOijno odvzete vse_ politične pravice tako pod avstrijskim, kakor tudi sedaj »pod italijans-Mm režimom. Zbor ovalne svobode in časopebja nimamo, priredbe za razvedrilo in rzofora-zbo so nam prepovedali, naj smole tolikokrat prosili za dovoljenje. Vse kar smo stariM je »bilo storjeno le s-podrobnim delom in vztrajnostjo-naših sodrugo»v. Vendar imamo zaznamovati lepe uspehe v strokovnem ikakor v političnem oziru. Ne samo, da smo okrepili ti dve »organizaciji z našimi-rudarji, marveč sm-o- tudi organizirali skoraj -vse pro-* fesijoniste in večji del gozdnih delavcev, kar leta in leta ni bito mogoče. Da to naše klerikalce »boli, je jasno, Zato .jim »je vsako -sredstvo, s »katerim morejo-škodovati nam -oziroma skupnemu delavstvu, -dobrodošlo. Klerikalizem Šušteršičeve-ga sistema ral bil nikjer ma Kranjskem tako »trdovraten kakor v Idriji, Vsakdo ve, da sto,ji štab naših klerikalcev še vedno na isti podlagi ikakor -pred razdvojit vi jo te stranke. Zato str-araka na mogla nikamor naprej,. Treba »je bito zavzeti novo taktiko. Zvesti kolegi kranjskih klerikalnih »mogotcev: Šušteršiča, »Larav-peta, Steleta, ‘Pegana in »drugih so sc v sedli -k rarfe? v zaklenjeni sojbi, da jih nihče rac vidi,.ter zarisali novo »taktiko, po kateri naj »hodi jo raj 'L -verne »ovčice,. Iz klerikalizma, o katerem ni -v Idriji ne duha ne sluha več, je nastala Jug. S. Z, Da se ta zveza opomore, ker tudi ra? imela pripadnikov razvera »štaba to. podložnikov Šušterši»čijarace»v, pritegnil je štab zraven .omenjene izveze še naslov nevtralce,v. Vsa ta zmes skupaj ni prav »čisto nič druzega kakor kleri-kalizerai najnižje vrste. V medenih časih, »ko so blf klerikalci gospodarji cele Kranjske, so delali ti ljudje politiko javno po načrtu, Če ni šlo z lepa, je moralo Hi s terorjem. »Dandanes, Iko so medeni časi nirailf, delajo (tajno doma, raa izunaj pa seveda zopet d 'tgače kakor jtoi kaže. Zvežejo se magari z »raejhujšil, i ateisti in odpadniki' drugih strank samo, »da »rib »rijo v, kalnem,, to da razdvajajo delavske vrste v svoje na« uierae. Toda o usipehih, ki jih danes sanjajo se brado. vračunali. Kajti (prišel bo čas, ko jim boarao lahko povedali kaj da so. Nismo še pozabili, da so oni tisti, . ki so se krohotali leta 1914, našim fantom, rm možem ki so šli v vojno ter vpili živijo voj:..., aned tern »ko so svojci »in žene jokali. Nfemo še pozabili kako so ljubljanski klerikalci »z (geslom: »vse za vero, dom* cesarja« zaukazala, po navodilu idrijskega štaba, podirati Kobalu klet to javno občansko hišo v IdiijL Nismo še pozabili kako so »derauncirali leta 191.'3. »pod imenom obrtniških nameščencev, socijafe-f'enega župana samo zato, da »je rajih p-oglavar zasedel županski stol ter podpisal pol milijona občinskega premoženja iza vojno posojilo. Nismo še .pozabili za kakšne svote so »pokupili stare šare za prevažanje pošte na cbčtoske Stroške to zakopali občino še V večje dolgove kot je bila. Nismo še po-zabil-i izjave nekega avstrijskega generala, ki je povedal, »da so idrijski klerikalci v zvezi z birokratom BiMekom predlagali naj se vsilijo rudariem vojaSke čepice ak-o ne zlepa-pa s sMo. Nisarao še »pozabili kako so ti ljudje preganjali rcalčaega učitelja to poslanca Gangla 'dokler ga niso spraviti iz Idrije. Nismo še pozabili na lenito« oijacije so jih zvršili proti ».bavšemu lobčinskeara« tajniku Novaku dokler niso dosegli, da je moral k vojakom, (kjer je moral prestati vsodna leta Tudi vemo še na kalko podel nabira »so teli odstavili «1 užaljenega očete, a tudi človeka sočutja in srca, raa-' službe njegovega brata Vik,tor j a Novaka. sprodnika zlofbe to podlosti. Kretnje so bile mnogo-! pozabili kai ste pisali v Slovenca ara celo v tu-e tet*
‘■i1 igerenfcu, 'ld je bil »postavljen od narodne vlade iter ga denunoiradi {pri italijanskih oblasteh samo, da sste dovsegli razpad občinske avtonomije, Kakor nazaj tako gledamo (tudi naprej vaše delo. Saj se odlikujejo krašd tičenci zadnje čase s taktiko po -vaših načrtih. Toda ogvoriJi (bodemo o tem kaidar pride čas zartto. 2a eedaj bo naša skrb samo ta, da se vam ne posreči narediti ničesar proti mam dn ma račun sooijalne demokracije.
•	•	t
SR ud a rolk a i^< t r o k o v n a o r |g a mi z a c ii(jja^ (V Idr«iji je imela v nedeljo 25. januarja t. 1. oib 9» tiri v Idrtitji ter ob 13. pa v Spodnji Idriji občni 'zbor. Vdeležba je bila -na obeh izborih nepričakovano velika. Idriijska podružnica je imela v začetku leta 250 članov, med 'letom jih je pristopilo 113. Izstopilo, umrlo ter preselilo se ijmh. je v minolem letu 26 tako, da šteje 337 članov rednih -in 16 nerednih. Podružnica je imela'v minolem letu 40 dizkuziij, 8 sestankov 10 rednih itn 5 izrednih sej. Izvršila je -v letu 1919., kljub oblastveno snujenem delu, v korist delavstva celo vrsto vlog in sicer: 23 resolucij od katerih je bilo 7 neugodno rešenih, 3 še niso rešene. jEnicrvendj ije izvršilo društvo 12, med temi 7 tispe-Sno; 5 jih še ni rešenih. Vsebine resolucij in itfter-vencije priobčimo o priliki. Izvoljen je Ki nov podružnični odbor, ikd ga ije predlagal star odbor soglasno. Razprave na zboru se je udeležila cela vrsta članov. O tisku je poročal tov. Štravs. Na svečnico, to je 2. svečana, je bil setanek članov. ¥ Sp- Idriji je narasitila strokovna organizacija na 86 članov tako, da štejeta sedaj obe poidružndci skupaj 423 rednih članov. Na obeh sestankih se je razpravljalo ‘O delavskem itisku in o itak tiki. V Sp. Idriji se je z ozirom na neutemeljene v raznih nasprotnih listih razširjene laži soglasno sklenilo tudi sledeče! ObČn; zbor podružnice »Unije rudarjev« v Sp. Idriji, Vršeč se dne 25. januarja 1920. izjavlja, da ostaja 'Spodnja idrijska podružnica slej ko prej na mednarodni sooijalistični podlagi v-zvezi z ostalim proleta-‘ rij a toni celega sveta ter (bo pristopila dejansko v centralizacijo 'takoj ko bodo dovršene tozadevna predpriprave.
«	*	t
Sociijalis tično drušitvo »Naprej« v Idriji vaJbi svoje člane na redni občni zbor, M bo v tnedeljo 29 rt, im. 'točno ob devetih v društvenih prodorih, Nihiče naj ne manjka.
SO V O D N J E.
Sgradba zeležniškega u n os tu y Rulbijah je v rokah tvrdke L, Rizan, ki sili delavce najj delajo 9 namesto 8 ur na dan. Druga itvrdka, Ferrari in Ragazzi sili Oaj bi delali delavci po 12 ur na dan in zarven še ^akord. Nič boljše se ne godi delavcem pri tvrdki Ce-ratti na positaji v Rubijah. Tami se deia čez uro in ua akord brez odškodnine, ki gre izrednemu delu. Pri tej firmi delajo skoro sami ,taki delavci, ld niso organizirani. Ako organizirani delavci ne marajo delati čez uro in na akord, se jim grozi z odpustom iz dela. Zavedni domači delavci se pritožujejo proti takim razmeram in mi verjamemo radi, da imajo prav, Le da- bi morali ti delavci1 vedeiti, da je mogoče odpraviti take .razmere le potom organizacije iti potom zavedne solidarnosti med delavstvom. Toliko časa, da se bo pustila večina delavcev izkoriščati od tvrdke, se ne bo moglo odpomoči razmeram, Treba je agiitirati. Treba je prinesti v vršite delavstva duh solidarnosti in organizacije. Kadar bo dobila zadevo v roke organizacija, tedaj bo kmalu konec .tem starim kapitalističnim razmeram, ki vla-dajjo povsod kjer ni organizacije ne zavesti. na delo za organizacijo.
OrMiMfa Miom kmetu
•Govoriti danes o organizaciji bi bilo skoro nepotrebno, ko so nam dogodki zadnjih let segli tako v Kivo, >da bi moral biti o pomenu organizacije prepričan prav vsak. Ipak je V naši pokrajini še velika množica^trpinov, ki životarijo brez vsaike organi-čatt^Talfiipa^sc ucTrUženi na nepravi podlagi. Mečimo našega kn:eta. Z malo izjemami moremo pri tnais .govoriti p a c le o kmetu-delavcu, it. j. o kmetu tealem posestniku, ki sam otbdeluje svojo skopo zemljico. Ako primerjamo materijalno stanje tega Jiašega. kmeta s stanjem tvomišlcega delavca, oparimo takoj, da drugi, das'i brezposesten, nima v. ničemur zavidati prvega,ki pri 12- do Murnem dnevnem dellu ne dosega onega, kar znaša povprečna dnina kvalificiranega tvomiškega delavca. Izjeme so le redke. In vendar bi se dalo temu odpomoči. S zdravo zadružno politiko si more kmet na vsak cačin odpomoči. V svoji zadrugi, to.rej v zadrugi, kjer pride kmet do besede, in ki zastopa skupne kmečke interese, ki torej ne služi le nekaterim osebam, ali pa gotovim političnim strankam, v taki organizaciji — menimo — mora najti mali kmet svoj spas. Taka kmečka zadruga, ki hi se razprostrla preko vse pokrajine, bi bila posredno tudi velikega pomena za skupnost, to je za faonsumenta, ki je v prvi vrsti naš delavec. Kmečka zadruga bi na vsak način stavila konsumenta v neposredno dotiko s producentom ter s tein odpravila vsakoršnega- posredovalca in prekupčevalca, ki živi, prav dobro, na ramah obeh. Kolikega pomena pa je zadruga za •kmeta samega, o tem ni treba razpravljati, ko imamo pač toliko krasnih zgledov vsepovsodi. Treba pa je povdariti, da bo le oni, ki Vidi v odpravi pre-kupčevalskih zajedalk, pravilno umel .pomen zadruge, in le itak bo odkritcs're»e deloval v zadrugi, vfe je namreč Član iste. To je gotovo prvi pogoj. Ako so v kmečki zadrugi ljudje, k'i se ne morejo otresti one iginljive zaljubljenosti v »čislani trgovski, stan«, JO menijo, da brez takega posebnega stt>.*u< ni mogoča več -svobodna:- trgovina, potem z zadrugo ne pojde daleč. Zadnja pa se mora razvijati vsestransko v tnaterijaliK) in moralno korist kmeta in skupnosti, mora se, ker ima pogoje za razvoj, jn ker v tem razvoju tiči rešitev kmetskega sloja.
Kakor že drugod, so to razumeli tudi kmetje naše tržaške okolice, Videli so, da .je spas edinole v — samopomoči. Pričakovati ali prositi pomoči od drugod je pač često brezuspešno ali celo usodepolno. Zato so se nekateri kmetje sestali lanske spomladi ter po resnem in temeljitem prevdarku položili temelj »Kmetijske in vrtnarske zadruge z. om. p, v Trstu;, Ustanovni občni zbor se je vršil 27. julija 1919, ’ Delavskem doinu« v Trstu in so se pri oni prilil- ireioltala pravila, ki slone na moderni za-druz dlagi. PrecLno pa so bila pravila potrjena, in je ■ =t zadruga tudi pravilno protokolirana, je prešlo, pri znani počasnosti gospe (birokracije, nekaj mesecev. Danes zadruga pravno obstoja in posluje ttr šteje že preko 500 zadružnikov, ki so vplačali svoje deleže {20 Lir). Ti zadružniki so večinoma iz tržaške okolice in koprskega okraja. Vendar zadruga ves ta čas od ustanovne skupščine ni držala križem rok ter je z delom takoj započela. Zadružniki so že sedaj lahko spoznali, v koliko korist jim je organizacija. Mlada zadruga jim je že poskrbela sladkor. modro galico, žveplo, semena, otrobe, kmetskega orodja in dr. Sedaj'pa lahko svoje delo še bolj raztegne. V načrtu je že ustanovitev prodajailišč poljskih pridelkov na tržaških trgih in se bo to že s {Hvimmarcem započelo.
Zadrugo vodijo .kmetje, priprosti možje, ali možje, ki najbolje vodo, kje jih čevelj žuli. Zato smo prepričani, da bo zjadruga tudi vspevala ter v kratkem uresničila vse one lepe načrte, ki si jih je stavila. Kmetom ni svetovati boljšega, negoli da se te eadruge oklenejo. In na sestankih, ki jib je zadruga
obilo priredila, (v ‘tržaiki okolici, v Planjah, prt Srv Antoniu, v Boljuaou itd.), je bilo opazovati za zadrugo med kmeti -veliko zanimanje,
Mieliti 'M bilo, da tak splošno .koristen pokret, ki je nastal iz vrst našega kmeta samega, ne bo našel v naši javnosti drugega negoli odobravanje. Vendar je treba gotove gospode do dobrega spoznati in mislimo, da je tu povsem na mestu, ako izpregovorimo jasno besedo na naslov gotovih ljudij, ki še dane6 menijo, da delajo vreme po tržaškem, in da brez njihove vednosti ne sme pasti vrabec s strehe.
Ko se je tržaška zadruga ustanovila, spoznalo se je takoj, (kako srčno ljubi »naša« gospoda kmečkega trpina. Začetkoma je »Edinost« prinesla par notic o .kmečki zadrugi, potem pa je isti izjavila, da po »višjem povelju« ne daja več prostora nobenemu in ni,ti najmanjšemu poročilu, izvzernši ako hoče zadruga svoja zadružna obvestila plačati ter uvrščati v inserafcni del, kamor tudi najsi abš emu čifutu za denar ni vstop zabranjen. Namen je bil jasen: Ubiti kmečko zadrugo, ki se je (porodila brez — gospodovega dovoljenja. In ker je zadruga vzlic tej oviri našla pot v Javnost, je pričela gospoda iz »Narodnega (?) doma« zmerjati po »Edinosti« ter zadru-garje pitati z — »boljševiki«! ičujte! To naj bi' ustrašilo »brumnoi ljudstvo. »Nikar tja, ljube kmečke dušice, tam vas bodo odrli in razparali, ker so tam sami .boljše vi ki, v najboljšem slučaju pa vam bodo dali žvepla šesti in vitrijola piti.« — »Žvepla, vitri-jola?« eodajali ikmetje, »saj to je, kar hočemo tudi imeti!« in — šli so v zadrugo.
Ali vzrok k takemu ravnanju tiči globlje, negoli namišljen strah pred >(boljševild«. In o tem vzroku bomo še razpravljali, ker dobro je, da se našemu kmečkemu trpinu odprejo oči, da bo spoznal one sladke »prijatelje« prav do mozga. Za danes pika.
Kmetje naše bližje okolice, tu v Trstu se je ustanovila samostojna, neodvisna, res (kmečka zadruga. Sotrpini žuljavih rok vam ponujajo pošteno desnico. Primite zanjo, da v skupnem delu in snovanju fco' riste sebi, svojemu stanu in skupnosti. Naj vas ne motijo Mevetve zavednih ali nezavednih nasprotnikov, obrnite se do onega, ki kakor vi dela in trpi. Zadruga ima svoj sedež v ulici Raffineria {poleg piazzette Garibaldi) štev. 7, I. nadstropje, v pritličju pa svojo zalogo,	 m_
Kmetiška in vrtnarska zadruga reg. z. z o, por. v krstu, ulica Raffineria št. 7. Poroča, da (bo objavila svoje zadružne vesti v »Delu«. — Ima na razpolago v svojem skladišču: Orodje: Šape, šapcne, sekire, kor.telače, vile, grablje, raznovrstne motike, topo-rišča i. t. d. Semena: cukeroi radič, špinačo, repeuco. krmilno peso, solato L t. d. Živila za blago: Otrobi-Potem še modro galico, žveplo in druge stvari. Vpisuje se za nakup miladih prašičkov. Skladišče je odprto vsak dan od 8—12. Od 12—14 se pojasnila v pisarni. Sprejemafo se zadružniki
ale ili
»liji
Prve dni novembra 1919, 1, ee je vršil v Ljubljani zbor juigoslov. soc. dem. stranke, 'ki je bil za slov cr„sk: pr delt arija* izredne važnosti.
Zraven velikega Števila slovenskih delegatov go bile zastopane tudi jugosllovensika komunistična %t&U>kvoo sod rut; ih: Lapčevič, J. Jakšid. P. Pavlovič in M. ?.adoševič in Hrvaška soc.-dem, stranka po sodrugu .Coraču.
Ker so sikeipS tega zlbora našim sodrtigom v zasedenem ozemiju še nepoznani, jih objavimo dobesedno akoravn* niso taiki, (kalkoršne ibi si ,iih bili želeli ,mli. O sklepih. S5^tn> iptfvi&kU Ob priliki tudi naše mnenje.
Resolucije se glase:
I.
1, Zbor zahteva takojšnjolisvedbo občinskih voli-! tev po celi državi in takojšnjo izvedbo valitev v j konštituanto na podlagi sploštne, enalke, tajne in direktne volilne pravice s proporcem za vse moške an
ženske 201etne državljane. Zahteva nadalje ureditev svobodnih, ua širdki avtonomiji slonečih olboin in okrožij an naroča izvrševalnemu odboru, da v sporazumu z dnugimi bratskimli strankama napravi tozadevne predloge.
2. V gospodarskem in sociajlnean oziru z?..aopa zbor zahteve, izražene v resolucijah cd 22. novembra 1918 in v sklepih kongresa slovenskih delav -skili sitrokovinih organizacij od 8. in 9. junija 1919. v političnem pa v isklepih mz leta 1909. Ponavlja zopet zdavnaj izraženo načelo: Balkan balkanskim naro- j dom.
3. Zbor zahteva .takojšnjo demobilizacijo in omejitev oborožene sile xm v resnlici potrebno spanje pod kontrolo ljudskih zastopnikov; popolno in takojšnjo svobodo (besede,' tiska, združevanja in zborovanja;; -takojšen izpust vseh političnih jetnikov, ustavitev pregonov rada političnih deliktov, popravo krivic in odškodovanje nedolžnih; kaznovanje krivcev radi zlorabe uradne oblasti.
,4. Zbor zahteva popolno enakopravnost vseli narečij v vsej državi, enaSkopravoost in svobodo vseh verstev na- ipodsitavi ločitve cerkve od države.
~traafca »top zato, kakor je i« bratska italijanska stranka proglasila na svojem - kongresu v Bologni odločno n« staiiš&u samoodločevanja narodov s potnim jamstvom svobodnega glasovanja. Le na temelju tega načela bo mogoče rešiti povotjno vsa sporna mnenja vpraSanja.
Protestiramo proti vsem ianperijaiastičnkn sklepom pariškega mirovnega posveita, ki (jeoaije med drugim slovenskemu delu jugoeiovenskega naroda skoro polovico njegovih ljudi in njegove z endj e; poudarjamo ,pa istočasno, da pričakujemo Je od zmage socialističnega proletarijata pravične rešitve narodnih vprašanj. Odklanjamo vsak poizkus, na) prihaja že od koderkoli, da bi se reševali sporni mejni' problemi z orožjem, z novim prelivanjem krvi.
Protestiramo proti vojnem« žuganju tako na tej kakor na oni ®irani meje ter svarimo obenem fuigo-slovenske meščanske stranke pred izrabljanjem mejnih vprašanj v svoje razredne svtrhe. Nove naca-jonalistične gonje ne bo trpel jugoslovendki prde-tarijat. Zaupamo v zmago samoodločevafeie pravice narodov, koje nositelj je edino mednarodni proletark at.
Zato pozdravljamo italijansko socijalfistično delavstvo, s katerim se euitfimo povsem solidarne v njegovem boju za vse ljudske pravice, ter predlagamo naj se vrši čšmprej skupni sestanek zastopnikov italijanskih in jug os lov enisk i h socijalistov v svrho medsebojnega dogovora o omenjeni akciji.
V.
Socijalistično vzgojmo in izoibraževalno delo pomeni neprecenljivo .boj-no sredstvo proletarJjata v boju proti kapitalistični družbi, pomeni pa tudi prepotrebno predpripravo proletariata, ki ga usposob?, da ob času prevzame v svoje roke vso upravo.
Ker vidi strank:n zbor v današnjem šolstvu, ki je v rokah kapitalistične (razredne države in pri naS še poleg tega v rokah reakcionarnega klerikalizma, mogočno trdnjavo kapitalizma, proglaša, da mora i tu seči proletarijat po samopomoči. Proletarijat mora iztrgati šolstvo iz rok kapitalističnega razreda in iz rok klerikalizma na ta način, da se predvsem bori za svobodno, od vsake cerkvene organizacije ločeno šolo, da zanese propagando socijalizma tudi med učiteljstvo in dijaštvo ter tako privede intelektualce v ravno isto organizacijo proletarijata.
Ker iz ozirom na gori omenjena dejstva današnje šolstvo ne nudi izobrazbe v smislu končnih ciljev socijalizma, poziva strankin zbor delavsko izobraževalno društvo - Svobod a <, da nemudoma prične * ustanavljanjem samopomočnih inštituc^, ki bodo nudile slovenskemu ip rolet arij atu socialistično vzgojo in moderno znanost. V ftem oziru je posvečati posebno pažnjo ■ustanavljanju političnih šol. ki jih je organizirata povsod, kjer obstejafjo naše organs-zacije. Da se uredi vse politične šole enotno, poživlja strankin zbor -Svobodo*, da sestavi v svetem i okrilju posebno komisijo, kii naj sestoji predvsem iz j predavateljev v političnih šolah.
I Da pa .bo imel lovenski proletarec priliko za samoizobrazbo. zlasti da se seznani s socialističnim mišljenjem, poživlja strankin zbor <vse strankine tiskovne 'nstitucije. da pricno s sistematičnim pu-bli cističnim delom.
Kjer ni možno ustanoviti ppKtičnih šol, tja je .pošiljati potrebne predevatdje; -gojiti skupno čitanje socialističnih spisov.
Ker sa v r-asOb. ževalnam društvu Svoboda- koncentrira vse naše lo-larho delo, naroča strarkin zbor centralne: ;u dopr-u ■ s Svoboda- , da iztrga .prt-;ico mladino iz vfeeh meščanskih organizacij in privede v naše organizacije. Da bo to možno. (,e potrebno, da -y.rteg.ne Svoboda i svoje delo tudi na telovadbo, š4o;it, godbo, petje, dramatik. , turistiko,-iknjiiiiiičar Jcvo in na- vprašanje strokovnv
Ker je vse sz-brajovalno m kultu, delo v v eliki meri odvrsne- «3 lastnih prostorov, poživlja .strankin zbor vse ca» večje organizacije, da delajo na iistanoviitvi delavsrib domov.
Da bode možno ipričeti s sistematiičnim vzgoj-r.:m in izcibraževaliumdelom, je nujno_ potreben daljši razgovor med \ sejtj- in onimi sodrugi, ki delajo na izobraževalnem polju Zato nalaga strankin zbor centralnemu odboru »Svobode«, da tekom zime skliče potrebno c n k e it.
□
e
(D
im
a
JA
e
X
M
41
£
01
□
lei ar jo nujne
Novinarski odsek sestajajo r« glavni uredniki “isSih listov in revij ter zastopniki izvnievalnega odbors, kojih število kna ie-ta določiti.
VIII
Soijaltta demokracija zahteva preurerfbo agrai«e ostave po sledečih načelih: Mali obrat naj ostane, kjer je zafhteva poljedelska produkcija, ohranjen. Treba pa ge združiti malega (kmeta v .prisilne zadružne gospodarske enote. Uti so edina garancija za ekonomski napredek (kmečkega ljudstva v okviru kapitalistične družbe, Gotzdova, olbratne panoge, ki uspevajo .bolje v veieobraitu. naj bodo organizirani po načinu veleobratov. Agrarna reforma se mora tako izvršiti, da nam ustvari te predpogoje.
Kott najidealnejšo (zemljiško pravo smatra strankin zbor vedno najemno .pravo, Tejj .pravni obliki naj se obstoječe lastninske razmere srfofpnjema približujejo.
IX.
Razpravljajoč o razmerju kme.dškega ljudstva do socijaine demokracije, izjavlja strankini zbor:
Kmetiško vprašanje v Slovenaji je predvsem delavsko vprašanje, iKmetiški proletarec živi danes še v mnogo slabejših razmerah, nego organtzovani industrijski delavec, ki si je tekom dc4gih let kot socijalni sloj že iz voj e val razne manjše ugodnosti.
Nase kmetiško ljudstvo je bilo ogoljufano že pri zemljiški odvezi, kakor se je določila v cesarskih patentih z dne 4, marca in 15. avgusta J849. leta.
S voljo svobodo (izpod jarma tlačanstva ge moralo skftensko kmetiško ljudstvo drago plačati. Povrh vsega je bila zetnfijiška odvecza tudi nepopolna, kar so ostale številne servriutne pravice nerešene v korist fevdalcev in veleposestnikov. Zlasti mali po- j sestniki, kajžarji in mafc kmetiči, so brli ogoljufani j pri enostranski rešitvi gmajn" ali ekupnih zemljišč, i
Veleposestniki in graščaki morajo izpoSoit-i tudi še svoje obveznosti do nekdanjih tlačanov, na katere so gospodujoči hotoma pozabili. Zato .izjavlja strankarski zbor, da se mora agrarna reforma radikalno (izvesti; pri dem se mora vpoštevati vse še ne načete obveznosti do nekdanjih (tlačanov fevdalnih posestev. V to s vrbo spadajo tudi vsa veleposestva, cerkve dn verski redovi.
Da se tudi kmetiška .proletarijat usposobi za slojni boj, rau je potrebna slojna organizacija. Poleg stanovske in (politične organizacije rabi kmetidki proletarijat zlasti iudi zadružno organizacijo, da se more osvoboditi najivečjih pijavk svojega težkega dela: prekupcev in (trgovcev.
Tudi rešitev poselskega vprašanja je «eobhodno nujno potrebna. Posli naj se glede vseh že obstoječih s oci i a! n o~z a v ar o v ain ih ustanov zeaačijo z drugem meadnim delavstvom.
Glede na to, da je treba poljedelsko produkcijo preurediti in zvišati novim razmeram in potrebam primemo, zahteva strankarski -zbor preitredbo to- j zadevne zakonodaje, naravnost pa preuredbo lov-j skega in gozdnega zakona,
Ker ,e sedaj veljavni davčni sistem, nepravičen! posebno krneti škenuu jproletarijažu, tirjamo pr e- ! uredbo davčnega sistema v tem smislu, da se pred-11 vsem obdači v državne svrhe mrtvi kapital, ne pa j I delo. Tirjamo uvedbe zakotna o neprodan osi: malih H in srednjih dunetiškiži posestev.
Kot svojo najvažnejšo zahtevo pa smatramo ob- j | v ezno uvedbo socialnega zavarovanja za starost in ; tl o n etm oglasit vseh, torej tudi malega im srednjega j kmeta poleg delavcev ;n kočarjev.
Od države tirjamo, da se polno za .e svojih doSž-1 nosti do pri.proslega ljudstva. Zahtevajmo najv-išjo j samoupravo po ljudstva, posebej še to, da si ljud- j st v o simo izvoli svoje upravne cfblastnčje -n sod-* nike.
Končno ipoz:vije strankarski asbor ves slovenski i | kmetiški (proletarijat soci;aino-demckr
za njegove stare in nove pravice in z- nre<iirer*b
se porabijo za poepeševanie prometa in pocecitev živil.
Pod temi pogoji se da sistem izvoznih carin sprejeti, — a samo dotlej dokler se obrača proti eks-»Jtntni renti m <ne draži naših produktov ▼ inozemstvu.
•
Rešitev valutnega vprašanja se mora kvasiti v razmerju 1:1, iker bi vsaka drugačna reSštev položaj nast a vajencev s fiksno plato ponovno poslabšala la se mora čim najbolj pospeSiti, ker nudi najiačjo garancijo za boj proti draginji.
Izdaja za socialistično zverc- v Juiiiski Benečiji in odgovarja za. uredništv'0 IVAN REOENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trnu.
T
Dnevno novi dohodi I
Tiia i razsovrnsia ip
M. Ferjaniii
VIPAVU
Manufakturno blago, jestvine, južno sadje, železnine, raznovrstne potrebščine za kmetovalce itd. itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu v Vipavski dolini.
□
ID
CT
3C
O
31
e
-i
o
3
Dnevno novi dohodi! | □
Prat. tu. ttii!. fflUi
wT
■
m
J&
Veletrgovina z vinom žganimi pijačami In deželnimi pridelki
■
■
TRST - Ul. Torre bianca 22
TELEFON št. 18-07
Trattoria Ai due leoni
toči izborna italijanska .In istrska bela in črna vina. Pivo prva vrste. Sveža jedila ob vsakem času. Vsakovrstne vrste sira, salame, kranjske klobase i. t. d.
I razpolaga wM gfsifi u sifiira
Priporočata se posebno zunanjim in tržaškim sodrugotn	udana
Viktorija In Snion PiDder
■‘v’-	* to	,	JJ.
arijat v organizacijo jugosioveaske , | L£.tične airanke tvi se hoče bojevati §
VI.
Strankin zbor s ni ara gospodarsko orgarizac^o za bistven de! 'gibanj.*/ za osvoboditev proletarijata.
Zato smatra za ^potrcino, da navedeno (pojme, vej e zadružne
reide v organiizacije
tej resoluciji v poli-
tično ideologijo stranke. Strankine vzgoijevalne or ganizacije naj ito pejrsovanje irazšiiijo.
Zadružništvo zbira kapital, tki .je kot glavma orga-nizatorična šila kapitsllstiine družbe tudi za vsak® socijalistično gibanje bodici politično, strokovno ali kulturno, (poltreben predpogoj.
Zadružništvo šola moči in vstraja gospodarske organizacije socijolistiiene družbe, ki ije v svejiem stremljenjiu, da sc nadomeisrfii otn♦n/tk 2 nastavljendm .uradnikotm, v (bistvu zadružna.
Pri tem ,je končna ztnaga ze
le ideje brez po-
litične zmage socializma nemogoča.
Socijalistična revolocik>nama metoda, ki se bori pred vsem za /poli lično moč in zadružništvo, ki ustvarja s poetopmitm' del oni socij.-.lisrtično družbo, nista po pojmovanju strankine-ga (zbora dve nasprot-
5. V lastnem političnem, go®podandkem in sitro-1 ..	»	,	.	, , .	.	.	. . .	.	■
kovnem oeitu zahfteva delavstvo .oopoko samoodlo-, l'. marvcc fvf ^ojotrehva s tram I5tega gibanja,
'	!	ki	se moreite an morate izpolnjevati.
Strankin zbor sprejane z odobravanjem na znanje poročilo o dosedanjem delu na zadružnem polju. Za bodoče smatra strankin zbor za najvažnejšo na
n.
Jugoslovensika isocijalno demokratična' stranka v Sloveniji povidajiga dosledno tudi ob dej priliki -svo;ie mednarodno in razredno stališče.
Zbor povdarja nadalje, da je iza udejistvovanje zahtev razredno zavednega proletariata n e obli od no potrebna ohnovitev proj©tarske svetovne linternac!-jonale. Ta ®e doseže le is fp©žrtvovanjem cid strani v*eh onifa jprolotarskih strank, Iki zastopajo načelo razredne mednarodne iborbe.
Zbor obžaluije, da še ni prišlo med jugoslovenskimi socialističnimi strankami do Zedinjenja. Zato nalaga izvreevalnemu odboru, da stopi v to svrho v stik z bratskimi sitranikami v državi, ki stoje na stališču razrednega boja (in .priznavajo -temeljna načela socijalizma iin marksisltičnih metod. Po sporazumu vseh naj se ustanovi (podlago, na kateri bo: mogoče ! izveš# ttijedinjenje.
III.
Soudeležba stranke v meščanski vladi v obče ne odgovarja potrebam raizredno organizovane delavske strarike. Z ozirom na zgodovinski moment je sicesr bilo naši jugoslovanski socijalnodemokratični stranki 'treba češče prilagodi/ta svoj politični n as tot> izrednimi priiiiikam; izfl.as'ti ./■ ato, dn se prepreči liuis reakcija. Izvrževalmemu odboru se nalaga, da uravna v smislu teh navodil svoje daljne odložitve
Zbor nalaga,izvrševalnemtu odboru, da pri razpravah o ujedanjenjiu jugoslovanskih bratskih strank ne sme biti 'vprašanje ministerfjalizma ovira za Zedinjenje fugoslovenskega proletarijata. V tem pogledu naj se stranka podvrže sklepom bodočega kongresa ,uj edin j en ega jiig ©slovenskega proletari|kta.
IV.
Jngosiov, soc. dem. stranka protestira proti nasilni aneksiji slovenskih in hrvaških delov Primorca po italijanskih /četah ter sploh proti vsaknšmii os voj 6-valni iniperijalističm poiitiM katereilcoir države. Narodi v spornih ozemljih imajo sami odločevati o svoji držam .prtpadnosifcr, Ju^osltrvenska soc. de®.
prenreebo
družabnega reda v smislu socijalr.e pra\ice in občega napredka:.
X.
Strankin zbor vidi glavni vzrok	v	po-
manjkanju blaga, slabili premetnih sredst^-ih in slabi valuti in zahteva, da se napravi ".ise potrebne korake. da se (tem nedesiatkem odpozaore.
Strankin tzbor -ugotavlja, da lek proti draginji in pomanjkanju ne micre biti v Seni, da se sprečava Izvoz in s tem promet med državami in narodi. Zahteva pa, da ogromni dobički, ki jih denaia eks-portna itrgovina. ne ivečajo pri vatnih oogaste\, ampak teko brez izjeme v državno blagajno, kjer nai
m
prel „Pri Pteloatu11
se nahaja sedaj pri
J. ŠTRAVSU |
tik sole v Idriji
Okrajna bolniška blagajna u Gorici.
Štev. 34/P1920
RAZGLAS.
lego, da se (koncentrirajo vsi denarni prihranka proletarijata v delavskih denarnih zavodih, zlasti v kor.sumrut društvih in nalaga vsem strankindm organizacijam, da razvijajo v tem Smislu najživahnejSo agitacijo. Strankin zbor e.matra za nujno pcitrebno, da se posveča v bodoče produktivnan oiganiizacijam vsa pažnja. V tem vidi stran’J n zbor najvažnejše predpogoje za razvoj zadružne organizacije med pr olet arij atom. Kot posredo valni organ med političnimi -in gospodarskimi organizacijami se ima izvoliti izmed elanov šzvrševalnega odbora gospodarski odsek, kejetnu naj se pritegnejo po potrebi izvedenci’ iz krogov naiših gespodarskih org n •'■•».;>-torjev. Temu gospodarskemu odseku je predložiti vse daldkosežne nove organizatorične načrte v načelno odobritev. Gospodarski odsek presoja te načrte z ozirom na njih pomen za stranko an jih sprejema ali odkk»r.'a. Zlasti ima sklep tu tS ‘gosipodarski Odsek v vseh slučajih, v katerih bi bila kooperacija z meščanskim kapitalom pogrebna.
VII.
Naprej« je glavno glasilo jugwloven.ske socijalno-demekrataične stranke (ter last sfcraakinega izvrše^ al-nega odbora in se ima ravnati po sklepih, in direktivah strankinega zbora.
Izdajale stranlcšnih listov in publikaicnj ,je centralizirati ter v to svrho «*vo4fti posebni novinarski odsek, kn naj nadzoruje vse politično dedo, daje ini cijativo, 'rfknbi za encftno smer In združitev edic§, ki izhajajo v strankinem področju, ter ukrene potrebno v svrho izdaje strankinega lista za nemSke sodruge,
Izvrševalnemu odboru se nalaga, da ukrene v prvi vrsti vse potrebno v svrho čimprejšnjega nakupa potrebnih tiskarniSkih podjetij v primernih krajih.
Za strankine liste ;e smatraiti imte, id fk izvrže-vaini odbor kot take pritna,	v(
Sklicevaje se na razglas z cine 'i februvarja 1920 ?tev. 34 P 1920, s katerim se je naznanjalo razpoložitev voliiiiega imenika za volitev občnega zbora okrajne bolniške blagajne v Gorici, obvešča se prizadete (zavarovance in delodajalce) volilnega (sedež) okraja za Gorico (obsegajoč mesto Gorico in njeno okolico), da volitev 45 delegatov od strani članov blagajne (zavarovancev) in ‘23 zastopnikov od strani delodajalcev, se vrši €§i!2 29« f-SSSFiavafla	in	sicer na sledečih vo-
lilnih sedežih:
v GORICI v uradih blagajne (ul. Leopardi 6) v LOČNIKU v občinskem uradu . . . . . v SOLKANU „	   -
od 9 do 16 ure
9
9
O
9
9
9
Q
12
15
12
12
12
12
12
v SEMPASU
v VRTOJBI	„	„	...............
v PRVAČ1NI „	„	................
v RENČAH	„	„	................
v MIRNU	„	„	...............
Volilno izkaznico in glasovnico s pečatom blagajne dobe volitci v blagajni h uradih začenši od nedelje 22. februvarja do sobote 28. februvarja od 9. do 18. ure.
Volilci bodo izvrševali volilno pravico osebno v goriomenjenih krajih in ob določenih urah, kamor se morajo izkazati z volilno izkaznico ter \ posesti glasov : :e, na kateri .nora biti navedeno: ime, priimek, poklic in naslov delegata, odnosno zastopnika.	’	•
Juridične osebe bodo izvrševale volilno pravico potom svojih postavno določenih zastopnikih in gospodarji morejo biti zastopani pri volitvi po svojih prav; mo pooblaščenih uradnikih (§ 29 odst. 7 opraviinika).
Izvoljeni kot delegati zavarovancev in kot zastopniki gospodarjev bodo sina-frani dotični, kateri dobč relaktivno večino oddanih glasov; v slučaju enakosti glasov določi žreb, ki ga potegne predsednik (ali njegov nadomestnik) volilne komisije v Gorici, ki bo fcfeenem funkcionirala kot glavna komisija volilnega okraja (sedež) za Gorico.
GORICA, dne 21, februvarja 1920.
ZA NAČELSTVO OKRAJNE BOLNIŠKE BLAGAJNE ^ ■	Predsednik:	G.	POVODNKH	l. t.