ARHIVI XXItl (2000;, St. 2
Osebne vesti
271
Osebne vest
Aleksander Videčnik, častni član Arhivskega društva Slovenije - csemdesetlet.iik
Aleksander Videčnik seje rodil leta 1920 v Celju materi Amaliji in očetu Rudoltu ter sc kot najmlajši pndru/il sestrama in bratoma. Oče je bil sodili sluga, mati pa jc skrbela 7a dnm in otroke, ki so tako odraščali v prijetnem družinskem oknljL- Osnovno taplo jc obiskoval v Celju in v matičnem listu je vpi sano da je "jako" nadarjen m dobrega srca ... Šolanje je nadaljeval na meščanski šoli in postal grafični vajenec v Mohorjevi tiskarni v Celju, kajti zaradi spleta okoliščin m mogel uresničiti svojih sanj, da bi postal učitelj Sledila so burna leta narodove zgodovine, ki tudi našemu slavljentu niso prizanesla. Po drugi svetovni vojni je izobraževanje nadaljeval na Viiji upravni šoli v 1 jubljani in sodeloval pri rSličnili družbenih dejavnostih povojne obnove in graditve, Nazadnje je bil zaposlen v Celjski mestni hranilnici. Kot družbeno ir- društveno aktiven človek je sodeloval v pevskih, gledališkin in drugih društvih' zelo rad sc
spominja da so ga že kot scdemletnika sprejeli v prvo otroško gasilsko enoto.
Po upokojitvi se jt Aleksander Videčnik preselil v Mozirje, kjer so ga kar kmalu vključili v svoj kulturni utrip. Postal jc urednik časopisa Savinjske novice in veliko delal pn terenu V tem Času je tudi zbral največji del dokumentacije, ki jo je prevzel Zgodovinski arhiv v Celju.
Osebno poznani gospoda Videčnika skoraj dve desetletji in še vedno mi je v spominu prvo srečanje z njim ko sem kot mlada arhivistka sprejela eno ¿vojih prvih iti takrat dokaj redkih "strank", kot rečemo v žargonu uporabnikom arhivskega gradiva v celjskem arhivu. Zanimal je za gradivo hianilnic In posojilnic in kot iv topa sjbrr. rzstrelila da je od tovrstnega gradiva vrarhivu samo zbirka, ki jo je izročil arhivu "neki Aleksander Videčnik", Lahko si pred stavljate zadrego, ki je sledila ko mi je prijazn» pojasnil kdo je...
1 eta so tekla iil v roke so mi prišli nekateri njegovi članki in objave, k, so obravnavali predvsem hra-mlništvo. Tako sem ga spoznala kot bančnika, k: jc veliko prispeval k razvoju mladinskega varčevanja in predvsem solskcga hramlniŠtva,
Kot zbiratelja sem ga spoznala nekaj let pozneje, ko se je obrnil na nas arhi v, da bi po naših -Btro kovnih merilih uredili, ¿bitko dokumentov Ligo bili shranjeni v Mozirju in so predstavljali njegov dolgoletni trud iztrgati pozabi vse. kar bi lahko pričalo o preteklost in b:lo zanimivo za zgodovi.io. In moram teči, da mu jc uspelo! Priznati tudi moram, da sem bila presenečena nad raznolikostjo dokumentov glede na provcnicnco, da o načinu zbiranja ne izgubljam besed, saj prav to dokazuje veličino dejarja kajti marsikateri dokument bi bil izgubljen za vedno če ne bi po "srečnem naključju" prišel muno zbiratelj in tako preprečil, da bi kulturna dediščina končala na odpadu,
Nekaj dokumentov predvsem o zgodovini hra nilnic in posojilnic ic zbral že kol bančni uslužbcncc, kot poznavalec pa je marsikateri dokument tudi odkupi!. Tako sta v bistvu nastali dve zbirki:
prvo zbirko jc že pred leti prevzel Zgodovinski arhiv v Celju in predstavlja tele pomembnejše fonde m zbirke:
1.	Hranilnica mestne občine Brežice, 1876 194?,
2.	Celjska posojilnica 1925 1939;
3.	Južnoštajcrska hranilnica v Celju 1880 1972;
4 Zadružna hranilnica in posojilnica v Celju 195.51961;
5.	Posojilnica sv. Peter pod Sv. gorami, 1899 1947;
6.	Kreditna banka Celje, 1955 1970;
7.	Kmetijska zadruga Gornji G rac!, 1945 1963;
272
Osebne vesti
ARHIVI XXIII (2000), št. 2
8.	Kmetijska zadruga Ljubno, 1903-1965;
9.	Kmetijska zadruga Nova Štifta, 1939- 1961;
10.	Osebni fond Franca Esa, 1935- 1945;
11.	Zbirka Eleonore (Lole) Haas, konec 19. in zač. 20. stol.;
12.	Osebni fond Franca Hribernika, prva pol. 20. stol.;
13.	Osebni fond Žige Laykaufa Mozirskega, 18951928;
14.	Štab IV. operativne cone, 1944- 1945;
15.	Zbirka Videčnik /Vključuje gradivo različnih provenienc, ki ni prišlo v poštev za oblikovanje samostojnih fondov./ približno 40 arhivskih enot, ki vsebujejo časopise, brošure, letake, rokopise, fotokopije originalov ... in pričajo o preteklosti krajev v Gornji Savinjski dolini v 19. in 20. stol.;
16.	Zbirka fotografij prek 12.000 kom., katerih najstarejše segajo v leto 1890;
drugo zbirko pa je poklonil Mozirju. Zanjo je prevzel skrb Zavod za kulturo Mozirje in je dostopna javnosti kot razstava z naslovom Zbirka Aleksandra Videčnika. O njej je izdana pregledna zloženka in je vključena v turistično-kulturno ponudbo Mozirja.
Po prevzemu prve zbirke je tudi njen zbiratelj postal bolj ali manj redni gost arhiva. Njegov nemirni duh je vedno raziskoval to ali ono stran življenja in tako je naneslo, da sem ga spoznala tudi kot človeka s srčno kulturo in veliko življenjskimi izkušnjami. Vsakič znova sem bila vesela, ko je potrkal na vrata, kajti vedela sem, da bom bogatejša za nekaj življenjskih resnic in podatkov iz celjske zgodovine. Še posebej sem se razveselila, ko mi je prinesel svoj življenjepis "Vijuge in čeri"; z zanimanjem sem ga prebrala.
Mislim, da članek o gospodu Videčniku ne bi bil popoln, če ne bi za vse tiste, ki ga ne poznajo in ne bodo brali njegovega življenjepisa, citirala eno njegovih življenjskih resnic iz prej omenjenega dela: "Trdim, da smo mi, torej naš rod, imeli v marsičem lepšo mladost, kot jo doživljajo mladi današnjih dni. Zakaj? Od malih nog smo bredli v revščini, toda v pretežno urejenih družinah. Tako nismo mogli biti razvajeni in nismo pričakovali več, kot smo dobivali. Skromnost pa je dobra življenjska lastnost, ki se vedno dobro obnese. Naj ne bo ta trditev pridigarska! Resno mislim, ko trdim, da se z marsikaterim zlom v poznejšem življenju ne bi mogel spopasti, če bi ne bil vajen vsega hudega. Slabega je bilo na pretek, toda zase smem trditi, da občasnega pomanjkanja nisem
občutil kot neko krivico, ki se le meni dogaja .,. Zato tudi nisem bil nesrečen, nasprotno: tembolj srečen sem bil ob vsaki dobroti, ki mi je bila ponujena."
Naj na koncu naštejem še nekaj bolj pomembnih samostojnih del, ki jih je Aleksander Videčnik napisal na osnovi pisanih in ustnih virov ter spominov: 110 let Celjske mestne hranilnice, Celje 1974; Po Gornji Savinjski dolini, vodnik, Mozirje 1979; Delavsko gibanje v Gornji Savinjski dolini, Mozirje 1983;
Delavska enotnost v Gornji Savinjski dolini, Mozirje 1984;
O gozdnih delavcih Luč med obema vojnama, Mozirje 1985;
Kmečko delavstvo v Gornji Savinjski dolini med
prvo in drugo svetovno vojno, Mozirje 1986; Podobe iz preteklosti Mozirja, Mozirje 1986; 100 let gasilstva v Mozirju, Mozirje 1987; Zadružno povezovanje kmetov v Gornji Savinjski dolini, Mozirje 1988;
Kulturno-zgodovinsko izročilo hranilnikov in hranilnih knjižic, Celje 1988; Furmani ob Savinji in Dreti, Mozirje 1988; Denarništvo v Celju, Celje 1989; Denarništvo v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, Velenje 1989;
Denarništvo v Koroški krajini, Slovenj Gradec 1989;
Obrtništvo v Zgornji Savinjski dolini, Mozirje 1990;
Posojilništvo in hranilništvo v Savinjski dolini, Celje 1991; 100 let pusta v Mozirju, Mozirje 1991; Iz roda v rod, domači godci, Mozirje 1992; Rože in čarovnije, domače zdravilstvo v Zgornji Savinjski dolini, Mozirje 1995; Velika beseda, kronika kulturnega delovanja v Mozirju, Mozirje 1996; Zgornje savinjske historije, Mozirje 1998; Gasilstvo v Lučah, Luče 1998; Zgornjesavinjčani od rojstva do smrti, Mozirje 1999 in
Vijuge in čeri, Mozirje 2000.
Poznavalci arhivske problematike in arhivisti smo Aleksandru Videčniku hvaležni za nesebični trud pri zbiranju in ohranjanju arhivske kulturne dediščine in mu ob njegovem jubileju želimo še veliko delovnih in
ustvarjalnih let.
Ivanka Zaje Cizelj