* " I J SL 174 Poštnina (C. C. eoa te V Trsta, » soboto, 23. iatlja 1997. Številka 30 cent. Letnik Lil EDINOST UredaiSfro in opravniltro: Trst (3), ulic« S. Francssco si pretežno Industrijska, ce deiela po vojni tudi poljedelsko obnovila, v kolikor je pač danes to mogoče. Nove orijentacije, ustvarjanje pravilnega razmerja poljedelstva do drugih vrsi delavnosti, težnja po moderniziranju gospodariva... V3© to državo dviga tembolj, ker je industrijsko ena najbogatejših v srednji Evropi. Čehoslovaška predstavlja tipično strukturo po večini industrijske drL*7e radi svojega narodnoga bogastva, ki leži v njeni zemlji, ter ji ta zemlja daje vsega potrebnega za raz-žvoj industrije. Glede nar njeno j>o\t3čbio bi jo razdelili na: goadni kompleks, ki pokriva 33% njene zemlje, s poljedelstvom obdelanega sveta pa je 42 %. V skladu s to razdelitvijo se peča 41 % prebivalstva s poljedelstvom in industrijo, ki je z njim v zvezi in je poljedelstvu le pripomoček, 39pa z golo industrijo in trgovino. Tako vidimo, ua je poljedelstvo v tesni zvezi z industrijo in je veliko poljedelcev, ki so hkratu industrijski delavci. Kljub tamu, da se poljedelstvo v Čehoslovaški uspešno in r. vso skrbnostjo goji, vendar poljedelski produkti ne zadoščajo potrebam prebivalstva. Država mora v veliki meri uvažati žito, moko ter celo seno in krmo za živino. Z ozirom na način gojenja poljedelstva, bi državo razdelili na tri dele. Pr-vačijo pokrajine na zapadu z izredno industrijaliziranim poljedelstvom. Poljedelci razpolagajo z vsemi modernimi gospodarskimi in poljedelskimi sredstvi. Druga je Slovaška srednje modernizirana, z manjšo intenzivnostjo obdelana dežela in po večini posejana z žitom in ržjo. Tretja, Karpatska Rusija, pa |e po večini pokrita z manj plodno zemljo, pripravna le za racijonalno obdelavo zemlje, a tam je pravo poljedelstvo šele v povoju in prinaša le malo dohodkov. Tu imamo velike gozde in pašnike. Prvi dajejo potreben maferijal za lesno industrijo in tam cvete gozdarstvo. Pašniki pa nadomeščajo pc-manjkujoča sredstva za živinsko krmo. Uspešno je razvita v teh krajih živinoreja in z njo se je razvila prav posebno mesna industrija. Znane so če-hoslovaške salame, posebno pa takozvana praška svinjina (Praški pršuti). Leta 1919, po ustanovitvi mlade republike, je država razglasila zakon o agrarni reformi. V njej je zakon o razlastitvi vele-pesestev (latifundijev), ki obsegajo nad 250 hektarov zemlje. Ta zakon ima poleg socialnega tudi politično ozadje. Kajti do tedaj so bili vsi latifundiji na Češkem v rokah ponemčenih čeških družin, ki so prebivale na Dunaju. Le gozdni kompleksi so se ohranili. Skrbno čuva gojsd država, da ga ne bi prehitro izčrpali. Razen gozda je ves drugi v privatnih rokah. Ta reforma je dovedla do raci jon al nega, in 'dobičkonosnega gospodarstva in povzdignila zlasti sadjerejo, posebno v za-piulnih deželah. Poljedelstvo se je specializiralo, gojiti so se začele različne vrste sadežev, ki prinašajo največ dobička in so zlasti porabne za domačo industrijo. Tako vidimo, kako se je povzdignilo gojenje tradicionalnih sadežev, ki se rabijo za pivo m sladkor. Ječmen, na primer, ki ga sade samo prvovrstne vrste, se izvaža celo na svetovni trg. Posebno važen je hmelj, ki zalaga svetovno znane pivovarne v Plznu in Čeških Budjevicah. V dolini Labe se goji sladkorna pesa prve vrste, po kateri povprašujejo najboljše tovarne sladkorja. Glede nje sto|i Ceboriorrfka o* trrng« mesta pridelave sladkorja. Pred njo sta le Nemčija in Združene drfetfve v Ameriki. Po drugih pokrajinah se pridela todi veliko krompirja, ki ga porabljajo potem različne tovarne za predelavo. Nasprotno pa je pridelovanje drugih Žit in poljedelskih proizvodov le neznatno v primeri s potrebo. 4/5 morajo uvažati, le 1/5 pridelajo doma. pa večini na Slovaškem. Zato se v zadnjem Času skušu to popraviti, pričele so se podobne akcije kot je v naši državi «žitna bitka*. Vinska trta tudi precej uspeva v Severni Češki ter Slovaški, na pr. pri*xxTčUislavi, Letno pridelajo nekako 350.000 hektolit. vina. Torej lb% od onega, kar ga porabijo. Ostalo morajo uvažati, kot tudi vina boljše vrste. Kar se tiče vrtnarstva tn sadjereje, skušajo z zbiranjem dobrih vrst sadežev povzdigniti njih vrednost in tako tudi zalagajo nekaj mest v srednji Evropi. Prve in finejSe vrste prihajajo celo v Pariz. Jasno je, da obstoja vroče žarnima nje, da bi se poljedelstvo dvignilo, kar skušajo za vse&o ceno doseči vse industrijske države, v katerih poljedelstvo ni tako razvito, da bi z domačimi izdelki krile domače potrebe. In da se to doseže, kjer deieia ni izrazito poljdelska, je pač treba obdelovanje zemlje kolikor mogoče povzdigniti na ta aH oni način. In to stremljenje se kaže tudi v današnji Čehoslo-vaški, ki vseskozi napreduje. D. B. ffluttlAluo za tarpoNdle D D Ceniki se bodo objavljali vsakih 15 dni RIM, 22. (Izv.) V kratkem bo objavljen prvi novi cenik, ki ga bo, v zmislu odredbe načelnika vlade on. Mussoiinija, izdajal Osrednji statistični zavod vsar-kih petnajst dni. S prihodnjim mesecem se bo uvedla važna novost. Objavljali se bodo vsak [mesec indeksne številke o ceni življenjskih potrebščin. Indeksne številke bodo sestavljale važnejše občine po navodilih Osrednjega stati-sitčnega zavoda. Ofcrafcn za leto 1926-27 izkazuje 405 milijonov lir RIM. 22. 30. junija 1927, ob zaključi tvi računov finančnega leta 1926-1927, je državna zakladnica izkazovala 405 milijonov efektivnega prebitka. Pripomniti je treba, da je proračun predvideval samo 190 milijonov prebitka. Račun blagajne: Dohodki v pretekli poslovni dobi so znar-šali 20.279 milijonov, plačila pa 19.526; aktivni prebitek: 753 milijonov. Generalni fond blagajne dne 30. junija 1927: 2.168 milijonov. Notranji državni dolg ae je tekom junija zmanjšal za 296 milijonov in je znašal 30. junija 1927 90 milijard in 381 milijonov. Celotni bančni in državni denarni obtok se je znižal od 20.422 milijonov na 18.965 milijonov. Iz prometa je bilo torej vzetih 1.477 milijonov lir. Krali Fuad I. bo prlM ▼ Rftm 2. avgusta RIM, 22. (Izv.) Kakor je bilo že javljeno, bo egiptovski kralj Fuad prvi obiskal tudi Rim. Njegov prihod je napovedan za 2. avgusta. Kralj Fuad se sedaj nahaja v Londonu, {kamor je odpotoval, kakor znano, predvsem radi političnih zadev. Spremlja ga zunanji minister Sarruat paša. Egiptovski kralj ni odpotoval iz Kaira samo zaJ to, da obišče kralja Jurija; obiskati hoče tudi italijanskega kralja in predsednika francoske republike. Verjetno je, da bo prej prišel v Rim nego v Pariz. V italijansko prestolnico jbo egiptovski kralj prispel 2. avgusta ob 10. predpoldne. Pripravljajo se velike manifestacije in sprejemi, ki se bodo vršili ob priliki obiska kralja Fuada, ki bo ostal v Rimu štiri dni. RIM. 22. (IsrJ cGametta Uffl-d«le» objavlja odlok o notranji uredbi ministrstva za korporacije. PO tem odloku je ministrstvo razdeljeno v: 1) Generalno direkcijo strokovnih udružen j; 2) Generalno direkcijo upravnih poslov korporacij; 3) Tajništvo nacionalnega sveta korporacij. Znižanje cen umetnih gnojil RIM, 22. (Izv.) Med zastopniki ^poljedelskih sindikatov in zastopniki konfederacije industrij cev je bil sklenjen sporazum glede znižanja cen umetnim gnojilom. Cene se bodo znižale tako da bodo v primeri s predvojnimi cenami umetna gnojila mnogo manj stala nego stanejo glavni poljedelski proizvodi. Listi Jpofvdarjajo velftaor važnost tega sporazuma, ki je bil sklenjen na prizadevanje načelnika vlade in ki bo gotovo pripomogel poljedelski bitki k lepšim uspehom. Rflaprodajafadc« 2tvfl ritih podjcllj R|M, 22. (Izv.) Minister za narodno gospodarstvo je spet proučil vpa&danje raoprodajalmc živil, ki delujejo pri raznih industrijskih podjetjih, ter je odredil, da take razproda jalni ce ne potrebujejo posebne obrtnice, ker prodajajo živila večinoma po nakupni ceni in vrše radi tega važno humanitarno delo. _ Zftftanje Prti Mpt pcooeeu jprioii komunistom iz Imole RIM, 22. (Izv.) Proces proti komunistom iz Imole, ki se vrši pred] posebnim tribunalom za obrambo države« se je danes nadaljeval. Na dopoldanski obravnavi se je pričelo zasliševanje ob te žilnih prič. Med temi sta policijski komisar Womzel in orožni-ški kapetan Cannone, ki sta izpovedala, kako sta prišla na sled » prevratnički organizaciji, kerteri je pripadalo tudi vseh devetnajst obtožencev, ki sedijo sedaj na zatožni klopi. Neki fašistovski četovodja, ki je sodeloval pri aretaciji Demetrija Mazzimja, je tudi podal svoje izjave. Tudi na popoldanski razpravi se je nadaljevalo zasliševanje obtežilnih prič. Jutri pridejo na vrsto naprej priče, ki jih je predlagala obramba. Govorili bodo nato državni pravdnik ter zagovorniki. Sodni dvor bo po vsej priliki tekom večera izrekel razsodbo. Nor podtajnik v ministrstvu RSM, 22. S kraljevim dekretom je bil včeraj imenovan za norega državnega podtajnika v ministrstvu za finance sedanji predsednik zavoda «Banco di Napoli* on. Francesco Boncom-pagni Ludovisi. Prejšnji dri. podtajnik je bil, kakor znano, imenovan za generalnega ravnatelja zavoda «Banco di Na-pt#U. , Kakor zagotavlja neka rimska agencija, je bilo to imenovanje sprejeto tudi v vatikanskih krogih z velikim zadoščenjem. _ RIM, 22. Ministrstvo za korporacije je razposlalo prefektom kraljevine okrožnico, v kateri jih poziva, da čim prej dostavijo ministrstvu prepis vseh skupnih delovnih pogodb, ki so bile do sedaj objavljene v posameznih pokrajinah. Sejo mlnUtnleSfl snela Morilci orožnikov T pravice CATANZARO, 22. * Nikolaj Porto in Vincenc Mondicino, ki sta pri Falerni umorila dva kr. orožnika, sta se sama javila o-blaetvom. Orožniki, ki so iskali oba zločinca, so ju bili spravili že v take škripce, da bi ne bila mogla več ubežati. Povreb obeh žrtev se je izvršil včeraj popoldne na slovesen način. Računajo, da se je pogreba udeležilo kakih 20,000 oseb. Francija se ne bo udeležila olimpiade, ki se bo vršila leta 1928. v Amsterdamu; to pa radi tega, ker francoski senat še ni odobril potrebnih kreditov. BEOGRAD, 22. (Izv.) Nocoj od IS. do 21.30 se je vršila seja ministrskega sveta, ki je bila posvečena predvsem reeortnim zadevam. Prometno ministrstvo je dobilo pooblastilo, da odkupi od tovarne «Ferrum» v Su-botici 10 hiš, ki se bodo vpora-bile kot stanovanja za železničarje. Obenem je dobilo poobla-stilo za zgradbo železničarsk^h stanovanjskih hiš v Zagrebu in v Vinkovcih. Bazen tega je bilo sklenjeno* da se proslavi dne 11. avgusta v .Beogradu na svečan način 5C0 letnica velikega srbskega kneza, despota Stevana Visokega, ki bo tega dne proglašen za pravoslavnega svetnika. Ministrski svet je med drugim odobril vse odredbe ministrstva za agrarno reformo, ki so bile izdane na podlagi pooblastila finančnega zakona in ki se nanašajo na agrarne zajednice. Ministrstvu za javna dela se je naročilo, da vstaji v svoj prihodnji proračun potrebne kredite za dovršitev poslopja narodne skupSčine. Voklferifeira okrožnica ca u n hodu t vefltve BEOGRAD. 22. (Izv.) Ministrski predsednik Vukičevič je kot notranji minister izdal na vse velike župane daljšo okrožnico, v kateri odreja, da morajo biti volitve popolnoma svobodne. Volilni shodi Svetaoda Pribi-Mta BEOGRAD, 22. (Izv.) Sef SDS Svetoear Pribičević je odpotoval danes v Banjaluko, kjer se vrši jutri okrožna konferenca, na kateri se bodo definitivno določile kandidature. Za nosilca liste bo bržkone izvoljen Svetoear Pribičević. V nedeljo bo imel SvetoEar Prfbičevič tri velike volilne shode, in sicer v Dragašu, v Podgradiču in v Bistrici. Konferenca jngoeioveasklh ia Kralj Ferdinand na mrtvaškem odra BEOGRAD, 22. (Izv.) Najvažnejši dogodek dneva je bila danes konferenca demokratskih ministrov z načelnikom vlade Veljo Vukičevičem Po konferenci je izšla iz krogov demokratskih ministrov vest, da je bil dosežen na tej konferenci popoln sporazum glede izpolnitve obveznosti, ki si jih je nadel ministrski predsednik, ko je sestavljal radikalska-demokrat-sko vlado. BEOGtRAD, 22. (Izv.) Danes zvečer odpotuje šef JDS Ljuba Davidovič na a^ritacijsko turnejo v južno Srbijo. Mednarodni tenis-turnir v Suboticl SUBOTICA, 22. (Izv.) Včeraj se je pričel v Subotici mednarodni tenis-turnir, ki bo trajal do 24. julija. Poleg najboljših jugoslavenskih igralcev se udeležujejo tekmovanj tudi prve avstrijske, madžarske, romunske in čehoslovaške moči. v Finskem zalivu MOSKVA, 22. Sovjetska baltiška vojna mornarica je odplula iz Kronstadta ter je namenjena na vojne pomorske vnije. VrSile se bodo v finskem zalivu. Na krovu admiralskega dre-adnoughta -nov dvora poslednje pismo pokojnega kralja. Testament kralja Ferdinanda je spisan v dveh delih. Prvi del nosi datum 2. julija 1925. V njem zapušča pokojni kralj svoji soprogi, kraljici Mariji v dosmrtno vpora-bo gradova Cotroceni in Pe-lesch z vsemi pritiklinami. Tudi princema Karoiu in Nikoli, nadalje kraljici Heleni in princesama Ileani in Heleni je zapustil različna posestva in palače. Za jugoslovensko kraljico Marijo pa, ki nima pravice do nepremičnin v Romuniji, je določil večjo zapuščino v denarju in vrednostnih papirjih. 50 ^milijonov lejev pa določil kot darove za razne ustanove. V drugem delu testamenta, ki nosi datum 11. januarja 1926. pa razlašča princa Karola od vseh dediščin, ki mu jih je zapustil v prvem delu testamenta, in mu določa le pravico do zakonite podpore, ki jo že sedaj dobiva. Kralj Ferdinand je naslovil tudi na ministrskega predsednika Bratianuja posebno pismo. V pismu polaga usodo romunskega naroda v roke princu Nikoli in ostalim regentom. Svojemu sinu Karoiu pa želi srečo v njegovem življenju in zahteva od njega, naj se nikar ne povrne v domovino, razen če mu to dovoli vlada. PARIZ, 22. Neka ugledna romunska osebnost je podala pa>-riškemuj poročevalcu «Daily Expressa» zanimive izjave o princu Karoiu v zvezi s smrtjo njegovega očeta kralja Ferdinanda. Dotična osebnost je dejala da je sicer prepričana o patriotizmu in domovinski ljubezni princa, da pa je na drugi strani romunska vlada pod vzela v Parizu vse mere, da se prepreči njegov povratek v Romunijo. Poročevalec «Daily Expressa» je dodal svojemu poročilu, da o francoske oblasti res odredile, da se princ Karol tajno nadzoruje. In letalske prometne družbe so dobile do nadaljnjega nalog, naj princu Karoiu pod nikakim pogojem ne stavijo na razpolago svojih aparai-tov. BUKAREST, 22. (Izv.) Truplo pokojnega kralja je bilo danes položeno na mrtvaški oder v zlati dvorani kraljevega dvorca Cotroceni. Častno stražo ob krsti vršijo polkovniki. Mimo krste pa defilirajo ogromne mase naroda. BEOGRAD, 22. (Izv.) Načelnik vlade Velja Vukičevič je prejel danes od predsednika ^romunske vlade Bratianuja brzojavno zahvalo za izraženo sožalje jugoslovenske vlade. BoMvln odpotuje o Kanado Posle ministrskega predsednika bo začasno rodil Chamberlain LONDON, 22. Tekom včerajšnjega dne so se povrnili iz Ženeve angleški delegati pri ženevski konferenci za>4omejitev pomorskega oboroževanja. Lord Cecil je dejal novinarjem: «V pogledu ženevske konference sem optimist. Konferenca se ni razšla in se nadejam, da se povrnem v Ženevo v nekaj dneh.» Danes se sestane ministrski svet in bo vlada bržkone pooblastila prvega lorda admira-liata Bridgemana, naj ponovno poskusi doseči kompromis z ameriško delegacijo. Načelnik angleške vlade Bakl-win namerava v fcratkem odpotovati v Kanado. Nastalo je vprašanje, kdo ga bo nad ome-stoval v činu ministrskega predsednika, in ž njim so se pojavila različna domnevanja. Kasneje se je utrdila verzija, da bo prevzel posle ministrske- ga predsednika za časa njegove odsotnosti zunanji minister Chamberlain. Zunanje ministrstvo pa bo zaenkrat prevzel finančni minister Churchill. V ostalem pa načenja «Times* ob tej priliki vprašanje o preureditvi vlade, o nadomestitvi raznih ministrov z novimi močmi. «Timesovi» nasveti so splošni in list ne omenja nikakih imen, češ da je to težko. List se bavi se z drugimi vprašanji, kot na pr. z večjim štedenjem v državni upravi, z de in okra t iza,-cijo zbornice lordov, tako da izgleda, da se v angleški notranji politiki res pripravljajo precejšnje spremembe. Grški zunanji minister o svojem potovanja v inozemstva ATENE, 22. (Izv.) Zunanji minister Mihalokopulos je poslal nekemu rimskemu novinarju izjave o svojem potovanju v inozemstvo. NagJasil jes da je z uspehom potovanja popolnoma zadovoljen. Demontiral je vesti, ki so jih prinesli nekateri inozemski listi, češ da je bil med njim in jugoslovenskim poslanikom v Parizu sklenjen važen sporazum. Sicer je bila ta vest že dementirana v Parizu in Beogradu. O vtisih, ki jih je dobil tekom svojega poseta v Rimu, se je minister Mihalakopulos takole izjavil: »Sprejem, ki smo ga bili deležni, je prekosil sleherno naše pričakovanje. Najboljši vtis je na nas napravil vaš Mussolini, ustvaritelj vaše veličine in kovač idej, kakršnega bi moral imeti vsak narod.» Halnlsch in pk pogrebu štirih policijskih stražnikov in eaega p orožnika DUNAJ, 22. Danes so bili pokopani štirje policisti in en poročnik zvezne vojske, ki so padli v petek, 15. t. m., kot žrtve dolžnosti. Pogreba so se udeležili tudi predsednik Ilai-niseh, načelnik vlade Seipel, dunajski policijski ravnatelj Schober, ki predvčerajšnjemu pokopu niso prisostvovali, pa tudi zastopstvo dunajske občine. Pogreb se je izvršil svečano in tiho, brez nagrobnih govorov. Le katoliški duhovnik, kije žrtve blagoslovil, jte sfpregovo-ril nekaj besed. Oddelka policije in vojaštva sta izkazala peterim žrtvam poslednjo vojaško čast. V soboto bo pokopanih poslednjih 30 žrtev dunajskih dogodkov. Izvrševal ni odbor generalnega sveta avstrijske narodne banke je sklenil, da se z včerajšnjim dnem zviša bančna o-brestna mera od 6 na 7 odstotkov. __ Vstaja na Dunaju naj bi bila povzročila splošno revo* ločijo v Evropi? RIM, 22. (Izv.) Listi objavljajo članek, ki ga je prinesla pariška «Libert6» o dogodkih na Dunaju. Francoski list pravi, da bi bili morali dunajski dogodki služiti kot znamenje za splošno boljševiško revolucijo v Evropi. V zadnjih tednih je bito opažati tudi med proti-fašistovskimi emigranti v Parizu precej živahnosti. Vršilo se je 23 sestankov in slični sestanki so bili napovedani tudi v bližini italijanske meje. Vsak član protifaSistov-ske lige je dobil navodila, naj bo vsak čas pripravljen, da odkoraka na mejo. Komunisti so upali, da bodo v svoj prid izrabili izgrede, ki bi morali izbruhniti v raznih glavnih mestih Evrope. Pred petnajstimi dnevi so italijanske oblasti tretirale na francoski meji dva komunista, ki sta bila preoblečena v fašistovska miličnika. V Tekija je bila včeraj podpisana trgovinska pogodba med Nemčijo in Japonsko. Med pogajanji se je japonska vlada sicer upirala uvažanju nemških barvnih izdelkov, ki pa predstavljajo na drugi strani za Nemčijo glavni izvozni produkt. Končno jej japonski Odpor upadel in se bo smelo to blago uvajati tudi na Japonsko. HaroCajte in Me „EDINOST' •EDINOST* V Trstu, dne 23. julija 1927. DNEVNE VESTI fterojšnln zaplemba Tudi včerajšnja številka «Edi-Dosti» je bala zaklenjena. Evo tozadevni ukrep: Prefekt tržašk« pofcncffne Videvši slovenski list «Edinost* od 22. julija 1927., št. 173, kateri se izdaja v Trstu; Upoštevajoč, da Članek pod naslovom z ozemljem dotične pokrajin«? 46) Kako naj pomagam fižolu? 47) Kako naj odpravim »oelljavost tairšice, 48) Ali je pri poroči fivo turSici sekati steblo? 4£) Ah je koristno odščipo-vati trtno listie? 50) Kako nai za-trem žužke? Praktične tobtinicei Saje kot gnojišo; Kompost ali mešan ec iz žagevine; Proti ušem po listju vrtnih rož in drugih rastlin; Kakšno apno se mora rabiti za žveplan je trt? Kako pre&eneš živini uši? Motno vino; Duh po fcveple-nom vodiku v vinu; Kdor hoče imeti poleti šume€e vino> Neškodljivo barvilo za bela vina; Kako '»'»oznaš, da je črno vino umetno iJarvarul? Kako se preteluisi voda, ali je ddbra ali ne? Gaspnlasakj dsnfetiL oCospodareki Vestni mesečno. NanoČnina 10 L letno, posamezna Številka po 1 k 8 to Ite-▼ilko je stopil Veetnik v drugpo polletje. Kakor doslej v vsaki številki, prinaša tudi v tej najra*Hčn«jie spise, prekoristne za va*ke(jfa našega posestnika Kdor ni še naročen, naj ne zamudi prifjke! Uredništvo in uprava se natmfaAa v Gorici, Via San Giovanni št. 91 na dvorišču. Iz trža&*§« muto Včeraj ob 11.30, ko j« žvižg sirene v ladjedelnici S. M are o naana-nil delavcem opoldanski odmor, sta se 37-ietni kovač Marijan Dolce, stanujoč v ulici S. Marco štev. 25, in 104etni vajenec Josip terjal. doma iz Karežane pri Kopra, odpravila s krova kriiarke «Trie-ste», ki jo dograjujejo v omenjeni ladjedelnici, h kosilu na kopno. Toda komaj sta stopila na pomol, je priletel na nju koe lesenega plota, ki ga je veter odtrgal z ladje Dolce je pri tem zadobil Številne poškodbe po raznih delih telesa in si je tudi zlomil desno roko v za-pestu. 2erjal pa je zadobil par hudih bunk po ramenih. Ponesrečen5 ca sta bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer sta dobila prvo pomoč. Nato sta bila na lastno željo prepuščena domači negi. Dolce se bo moral zdraviti kake 3 tedne, 2erjal pa bo prebolel zadobijene poškodbe že v 8 dneh. Kc&esar podrl otroka 6-Ietni Si Ivano Sillich, stanujoč v ulici Guardia, se je sinoči okoli 21. ure igral s nekaterimi svojimi sovrstEcki v ulici S. Marco. Med igro je nenadoma steke* čez cesto in tako prršel na pot nekemu mladeniču, ki je vozfl s kolesom nar vzgvr po ulici. To se je zgodilo tako nepv&akovane. da se kolesar ni utegnil ogniti dečku, ki je prišel pod kolo in si pri tem zlomil deseo ngoo pod kolenom. Nesrečni otrok je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so ga nrrnaoidoči poklicali na lice mesta; nato so ga prepeljali v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral najmanj 4 tedne. LiV»zaske neprilike kakaaAoa Predpreteklo noč okoli 1. ure se je 42-1 etna kuharica Frančiška I-stucich, stanujoča v ulici Carpi-son št. 8, sprla s svojim zaročencem Marijem Seintom, ki je tudi kuhar. Ni znano, kaj je dalo povod prepiru, ki je imel svoje po-zorišče v stanovanju Seinetovem; dejstvo je, da se je Istucicheva med prerekanjem hudo razgrela in naposled, ko je uvidela da se njen dragi ne zmeni za njene grenke solze, mu je skušate, omeh-ščati trdo srce na drug način. Pograbila je steklemčico jodove tinkture, jo nesla z naglo kretnjo k ustom ter jo v dušku izpraznila. Toda njeno draaMrt&ao dejanje si imelo tragičnih posledic. —* Zdravnik reStfn« postaje, tslefo-nično poklican na lice mesta, je iepral Istucicfcevi želodec ter jo s to operacijo rešU iz vsake nevarnosti. Ker je pa ionska radi pre-stanega razbu^enja dobila hud živčni napad, je bala vendarle prepeljana v mestno boiniftucd: Okrevala ho v par dneh. Požar t ■IssiTsaijtt Predpreteklo noč okoli 24. ure je v nekem stanovanju v ulici R. M a ima št. 9 izbruhnil nevaren požar; v sobi se je prevrnila petro/ lejka, radi česar je začelo goreti pohištvo. Požar se je zelo naglo raz&ril; šele po enournem napornem delu so ga gasilci nduSIli. — škodo ae ceni na približno JTOiOOO lir. TELESNA VZGOJA SPORT 8. U. 1*27 34. VII. 1927. ob S. ■ «AMje>. m n t-i I) Prek teki 80 m » je dejal mladeniču. Neznan nemir se ga je poiastiL «Jaka gre tudi z nacni.» se je oglasil Bal siri, ki je končal raagotor z ostalimi «Ne grem,» je dejal odločno. In ie ponovil še enkrat: «Ne gremt» Beseda je bila trda, zal Jakcai tako nenavadna, da so in se ji nihče ni upal upcararfrati. 11. ' i Micka: je difala besedo, ki jo Je dala svkgamu moftu v pismu: ni filai več k materi v Račino. Ta je poslala po njo, a Micka se je izguvocita* da Je otrok boiehen ' Ta ves* je napotila mater k nji- Ko je našla dete zdravo, je z dolgim pogledom premerila hčer; ta je oči uprla v tla, kakor da se boji, da bd( mati brala njenem obrazu njeno tajno misel in bolečino. «Kaj je s tebo»2» je vprašala mati. «Nič,» je odgovorila Micka. «Jakcu sem pisa*-la, naj se vrne,* je pristavila. «To je vse.» Mati it ni dejala nič več. Sla je v dolino, portala Ji tu pa tam kruha in vzela v delo še enega peka. Ko so pričeti ljudje govoriti o ljubezenskem razmerju med njo in med Adolfom, ga Je na lep način odskmla. Od tistega dne je začela Micka uuva zahajati k nji, a ji ni pomagala prt delu. V njen obraz se je zarezala temna poteča, ki ni izginila, v njen smeh se je ukradla tiha žalost To potezo in žalost je opazil tudi njen mož... Bilo je ob koncu februarja, solnce je postalo topleje, ko Je Micka zaslišala proti jutra hojo pred hišo, zdelo se ji je, da je nekdo postal pred rrtđL Poaluhnila je. Caa par taredbtkov je zaaM-hh. da je prijela tuja roka za kljuko in pobduz-šala odpreti veftna vrata. se je dvigniki In siopila v izbo. Na oknu je zagledala črno postavo, nekdo je za klical: «Micka! Odpri!« Bil je glas njenega moža. Neznano ve^eljo pomešano s strahom jo je objelo. Vsa zmedena je letela k vratom, šele tedaj je opazilo, da ni oblečena. Bežala je v izbo. in ogrnila neko cunj* okrog sebe. Jakec je bil nestrpen. Prijel je znovij za kljuko in jo je potresel. «Takoj,» je dejaJa. «Sem Že tu...» Odklenila je vrata. V vežo je vstopil njen mož Bil je majhen, s porastlo brado, v obrat' rdeč in rejen. Na hrbtu je nosil vrečo, ki je imeln naramnice iz vrvice. V rokah je držal palico, bi' je premočen do kolen. Par trenutkov sta postala in se gledala, kakor da: se izpražujeta z očmi. Smeh jima je zle-zH na obraz, Jakec je seerel ženi v roko.