U D K 808.63 »nocoj« :808 
Alenka Šioic-Dular 
Filozofska fakulteta v Ljubljani 
SLN. nocoj IN NJEGOVE VZPOREDNICE V SLOVANSKIH 
JEZIKIH 
Splošnoslovenski prislov nocoj 'danes ponoči, zvečer, se izpeljuje iz časovno 
rabljenega brezpredložnega ed. or. *nocQ *'ponoči'. Zaradi identičnosti z zahod-
noslovansko (še paradigmatsko) obliko *nocg »isto«, tj. s kontrahirano pslov. 
končnico -bjp, jo je treba šteti za sled stare zahodnoslovanske selitve proti 
Balkanu. 
The common Slovene adverb nocoj 'tonight, this evening' is derived from 
the temporal use of the unprepositioned instrumental singular *nocç 'at/by 
night'. Due to its identity with the West Slavic (still paradigmatical) form *nocQ 
'same', i.e. with the contracted Proto-Slavic ending -bjp, it must be considered 
a trace of an old West Slavic migration towards the Balkans. 
V današnji knjižni slovenščini pomeni prislov nocoj »v noči ali ve-
čeru, ki je, še traja; večer, ki bo prišel ali ki je minil«,1 medtem ko Ple-
teršnik2 kot glavni pomen navaja le »v najbližji (minuli ali prihodnji) 
noči, danes ponoči« in le kot dodatnega »danes zvečer, nocoj«. Poleg te 
oblike omenja Pleteršnik še obliki nocu (kot rezijansko in cerkniško) ter 
nco (kot rožansko). Tako je Pleteršnik v grobem zajel vse bistvene oblike, 
ki jih izpričujejo slovenska narečja in zgodovinski viri. 
Iz obsežnega narečnega gradiva,3 ki obsega prek 70 narečnih glasov-
nih in naglasnih različic, naj izrecno omenim podjunsko пэсо (Globas-
nica, Metlarje), ncô (okolica Pliberka) z nosniškim izglasjem in pa 
istrsko-slovensko nicüar (Dekani pri Kopru), пэспэг (Škofije), nocor 
(Padna) z -r namesto veliko bolj razširjenega -j. To podobo lepo dopol-
njuje zgodovinsko izpričano gradivo, le da Vodnik4 kot štajersko omenja 
še obliko nizor (nicor)5 in Apostel" še nazhoj (načoj); slednje je očitno 
naslonjeno na sam. noč. Preseneča nas dejstvo, da je beseda v besedilih 
sorazmerno redko izpričana; nisem pa raziskovala, ali se uporabljajo 
kake druge sopomenke, in če, katere. 
1 Slovar slovenskega knjižnega jezika 111, 1979. str. 145. 
1 M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1, 1894, str. 713; prim, še vzhsln. 
nočeš »nocoj (ponoči)« ki ni razvil pomena »nocoj (zvečer)«. 
3 Gradivo pripada Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik pri SAZU. 
4 Zgodovinsko gradivo sem dobila iz kartoteke Komisije za historične slo-
varje Inštituta za slovenski jezik pri SAZU. 
s V op. 3 citiranem dialektološkem gradivu sem našla le naslednje štajerske 
oblike s korenskim - / - : nicôi (Dobovec pri Rogatcu), nicôj (Ormož, Ljutomer), 
nicôj (Trgovišče), nicôi (Središče ob Dravi, Sv. Miklavž, Sv. T o m a ž ) . 
« Gl. op. 4. 
Prislov, nocöj/nocö je Pleteršnik7 tolmačil kot zvezo sam. noč + so/sjo. 
Tudi Nahtigal8 je izhajal iz zveze noč-so, ki naj bi bila tožilniška, vse-
bovala pa naj bi še »sekundarni prirastek« - j . Isto razlago je ponovil 
Tomšič,9 le da je zlitnik zaznamoval kot mehčan, t.j. noč-so-j. Tej raz-
lagi je treba oporekati predvsem iz dveh razlogov: 1. kazalni zaimek s6 
itd. ni nikjer izpričan v glasovni podobi *so, zato se zdi ta hipotetična 
oblika goli konstrukt; v pomenu časovnega tožilnika bi sicer bila mogoča 
sintagma посб s6jo (kvečjemu še *so), vendar pa je tu navadno izpričana 
oblika *noč6s6 (sh. nocas, sin. nareč. nočeš, mak. noi<eska„ big. noštes), 
torej z neujemalnim razmerjem med obema deloma, prim, še letos6, ju-
tros6 itd.; 2. zveza zlitnika in sičnika bi dala v slovenščini š-jevske ref-
lekse, npr. korot'6c6~> korqč6s6> Korošec, nem6čsk-> sin. nemšk-,lff 
in ne c-jevske. 
Z zanesljivostjo lahko torej domnevamo, da je - j drugotno dodana prvina, 
čeprav iz same oblike ni zanesljivo, ali gre za kazalni zaimek јб itd. ali 
za členico. Vendar pa se zaradi vzporednic lahko nagibamo k mnenju, 
da gre za členico, saj je v slovenščini redna pri prislovih, npr. kdaj, 
sedaj, tedaj, včeraj, kaj itd., služila pa je tudi za podaljševanje or. ed. 
nekdanjih a-jevskih osnov (vzhštaj. z ž enoj, rokoj ob osrednjesln. z ženo, 
roko), tudi nekdanjih i-jevskih osnov (Zelenko, str. 42, omenja /s/ kloppjoi 
ob osrednjesln. /s/ klopjo), osebnih zaimkov (osrednjesln. z menoj/teboj) 
itd.11 Zanimivi so tudi že prej omenjeni prislovi na -r<C.*-že. 
V preostalem delu prislova, tj. v nocô-, moramo iskati besedo, s ka-
tero se v slovanskih jezikih poimenuje »noč, temni del dneva«, s čimer 
so se strinjali vsi avtorji, ki so jo razlagali, jasno pa je tudi iz pomenske 
razčlembe te besede. Mislim, da nismo daleč od resnice, če kot izhodišče 
postavimo *nocq (tako obliko podpirajo tudi na začetku omenjene pod-
junske različice z nosnikom v izglasju), tj. časovni orodnik sam noč, (j. 
'ponoči'. 
Vendar pa oblika zahteva pojasnil. Slovenska noč se je pravilno raz-
vila iz praslovanskega *nokt6; razvoj skupine -kt- pred sprednjima 
samoglasnikoma 6 in i (tako starim i kot tistim iz dvoglusnika *ej)12 šte-
jemo za (mlajšo) praslovansko narečno glasovno potezo; njihovo skupno 
7 Gl. op. 2. 
8 R. Nahtigal. Instrumental sing. fem. -оџ> : -op : <>, CJK/ , 111, 1921-2, str. 2. 
0 F.Tomšič, Starocerkvenoslovanska slovnica in čitanka." 1943, str. 34. 
10 F. Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika, 1936, str. 27; R. Nahti-
gal, Slovanski jeziki2, 1952, str. 115. 
11 Gl. op. 8 in op. 10. 
12 R. Nahtigal, Slovanski jeziki2, 1952, str. 36 navaja primere za prehod pred 
neprednjimi samoglasniki, npr. roman, lactilca > sin. ločika. sh. Idčika, č. locika 
itd. 
že praslovansko izhodišče naj bi bil t').13 Slovenskega prislova nocô-j 
ne moremo — s slovenskega stališča — razložiti niti kot pravilni refleks 
pslov. *-kt- niti kot slovenski narečni razvoj iz pravilnega -Č-, presenet-
ljivo pa se ujema z zahodnoslovanskim refleksom noc.u Nasprotno pa 
izglasni *-б že kaže popolnoma slovensko razvojno pot. 
Or. ed. od *nokt6 je, kot znano, glasil *nokt6jq (stcslov. nošt6jo/nošti-
jo). V vzhodnih in južnih slovanskih jezikih se je končnica *-6jq ohranila, 
npr. r. noc ju, ukr. niččju, sh. noču < *noč-ju,15 sin. nočjo, ljubeznijo,le 
medtem ko v zahodnih slovanskih jezikih doživi končnica *-6jq kontrak-
cijo v *-'o,17 in to že zelo zgodaj.18 
Iz te razčlembe sledi, da je rekonstruirana oblika *noco po svojih 
najstarejših glasovnih in oblikoslovnili lastnostih zahodnoslovanska in 
ne južnoslovanska prvina v slovenščini. 
Časovni (brezpredložni) orodnik ni v slovanskih jezikih nikakršna 
posebnost; pomenil pa je čas(-ovni okvir), v katerem se dejanje odvija, 
npr. stcslov. otZvede voiny noštijo, trömi d6n6mi sZzdaii jq, big. (že pri-
slovi) denem, noštem, mak. (že prislovi) časum, večerum, sh. soe me kori 
13 R. Boškovič, Osnovi uporedne gramatike slovenskih jezika, 1968, str. 99; 
G.Shevelov, A Prehistory of Slavic, 1964, str. 216; S .B . Bernštejn. Očerk sravni-
tel'noj grammatiki slavjanskih jazykov I, 1961, str. 171 (slednji celo meni, da sodi 
mehčanje skupine -kt- pred sprednjimi samoglasniki v poznejši čas kot jotacija 
alveolare ti) ; F. Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika, 1936, str. 21 d. 
14 F. Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jeziku. 1936, str. 27, omenja 
cerkvenolat. sänt Càntiânus > (&ъп!) kpcbjum, > sin. Škocjan s -cja- < -tia-, 
vendar pa gre zanesljivo zu drugačen primer, oz. prej odraža fonetiko izho-
diščne oblike. Po (zah.-)slov. fonetiki po jotaciji ne bi ostala skupina -cj-, ampak 
le -с- . 
15 A . Belič, Istoriju srpskohrvutskog jeziku2 11. 1965, str. 49 d., omenja kost-ju, 
masi-ju, sivar-ju, ki so se šele od konca 17. stol. drugotno jotirale. npr. košču, 
mašču; prav tam obravnava še končnico -i pri dubrovniško-dalmatinskih piscih, 
pa tudi zamenjave končnice -ju z -iom. 
ln F .Ramovš , Morfologija slovenskega jezika, 1952, str. 63, omenja še nekaj 
sumostnlnikov iz Trubarja, ki izpričujejo končnico or. ed. nekdanjih a-jevskih 
osnov: z im"flo, s predguvoro, sapuvido, lubesno, stouro. Ta zadeva vsekakor 
zasluži še dodatnih raziskav, ker je podobne primere najti tudi v sh. in ukr. 
narečjih, gl. Stj. Ivšič, Slavenska poredbena gramatika, 1970, str. 206, in Isto-
ryenu hramatyka ukraïnskoï movy, 1962, str. 224. 
17 S. Rospond, Gramatyka historyczna jçzyka polskiego, 1979, str. 66 in 264; 
W . Doroszewski, Podstawy gramatyki polskicj I. 1952, str. 195; S. Szober, Gra-
matyka jçzyka polskiego, 1967, str. 202 (Szober tolmači -<( pri i-jevskih analogno 
po a-jevskih); Z. Klemensiewicz, T. Lehr-Splawinski, S. Urbariczyk, Gramatyka 
historyczna jçzyka polskiego. 1955, str. 297; K . E . M u c k e . Iiistorische und ver-
gleichende Laut- und Formenlehre der niedersorbischen Sprache, 1891, str. 350; 
F. Lorentz, Gramatyka pomorska III, 1962, str. 900; J.Gebauer, Historicka mluv-
nice jazyka českčho 1 TT/1, str. 339, omenja kost'u, torej s kontrahirano končnico; 
iz te skupine je treba ločiti knjižno in osrednjeslovaško obliko z -ou. 
S. Rospond, Gramatyka historyczna jçzyka polskiego, 1979, str. 66 jo datira 
že v predpismensko poljsko obdobje; enako tudi S. Szober, Gramatyka jçzyka 
polskiego, 1967, str. 202. 
jutrom i večerom, r. rano utrom lisička vskočila, delo to bylo zymoju, 
polj. mieczorem dziad bije me dzrvony, č. vojsko tâhlo dnem i noci, tou 
dobou, sic. rozmysl'at' dnom i nocou.19 
V primerjavi z omenjenimi primeri je v slovenskem prislovu nocoj 
prišlo <lo pomenske spremembe, konkretizacije, saj ne pomeni več 'po-
noči (nasploh)', ampak na natančno določeno noč, preneseno tudi na 
večer, ki je neposredno povezan z njo. Y drugih slovanskih jezikih, kjer 
orodn. edn. sam. noč še ni izoliran in pomeni 'ponoči', se to pomensko 
razločevanje dosega z rabo sam. noč in večer ob dodajanju posebnih spe-
cifikatorjev, npr. polj. tej nocy/dziš го noey 'nocoj (ponoči)' (: dziš mie-
czorem 'nocoj (zvečer)', toda mezoraj mieczorem 'sinoči'), č. dnes v noci 
(: dnes večer, toda včera večer), r. segodna noc и (: segodna večerom, toda 
včera večerom/večor), sh. nočas (: večeras, toda sinoč), mak. nokeska 
(: večerva, toda sinoka, snošti), big. noštes (:tazi večer, toda snošti). 
Yideti je torej, da od te sheme odstopata samo slovenščina (s svojim 
nocoj in sinoči: slednja se prvotno nanaša tudi na pomen 'v tej noči') 
in sh. (s svojim sinoč), ker s poimenovanjem za »noč« izražata tudi po-
jem »bližnjega (prihodnjega ali preteklega) večera«. V tem primeru gre 
verjetno za južnoslovansko pomensko inovacijo, ki jo je omogočila (ali 
spodbudila?) advcrbializacija obeh oblik. 
Zdi se, da gre v slovenskem prislovu noco-j za očiten glasovni in 
oblikovni zahodnoslovanizcm, ki nujno izvira še iz časov naseljevanja 
današnjega slovenskega jezikovnega ozemlja. Ker kaže lastnosti, ki jih 
ni mogoče okvalificirati kot obrobne praslovanske arhaizme, je tudi 
stvarna priča o deležu zahodnoslovanskega etnosa pri etnogenezi Slo-
vencev. In ne nazadnje, na novo osvetljuje nekatere poznopraslovanske 
glasovne in oblikoslovne pojave in procese ter odpira nova vprašanja 
v zvezi z njimi. 
S U M M A R Y 
The author deals with the common Slovene adverb nocoj 'tonight, this eve-
ning', reconstructing as its ancestral form the temporal,use of the unpreposi-
tioned instrumental singular *noc(> 'bv night'. Since this form agrees phonetically 
and morphologically with the West Slavic (still paradigmatic) form *rwc(> 'by 
night' (from *noc'(>, i.e. with the contracted Proto-Slavic ending -bjç), the author 
believes it to be a trace of an old West Slavic migration into the Eastern Alps. 
The form shows Slovene linguistic features only in the .development of the 
nasal nad meaning. 
18 V. Vondräk, Vergleichende slavische Grammatik II, 1908, str. 344-5; S. Sto-
janov. Gramatika na bblgarskija knižoven ezik, 1964, str. 416; В. Koneski, Gra-
matika na makedonskiot literaturen jazik, 1976, str. 345; E. Pauliny, J .Ružička, 
] . Stole, Slovenska gramatika, 1968, str. 171.