li
UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Fr»nčižka*ska uliea št. 8 (tiskarna I nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11.
donoldue in od 5. do 6. poroldne vsak dan razen nedelj in tiraznikov. RoJiopisi se ne vračajo. Nefrankirana piema se ne "	sprejemajo	:	:	:
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem *a dom za Avstro-Oeiidfo Hof<no K 21‘60' polletna K 10'80> četrtletna K 5-40 mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za 'ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—.	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZAKJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne.	\ \ \
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo.f
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
" ■ Reklamacije lista so poštnine proste. ..............
Stev. 616.
V Ljubljani, v četrtek dne 26. junija 1913.
Leto III.
Sprava na Balkanu.
Razmerje med zavezniki na Balkanu se je toliko zasukalo, da je upanje v mirno rešitev sporov zopet nekoliko bolje podpi to. O zagotovljenem miru pa bo pač šele takrat mogoče govoriti, kadar bodo balkanske armade razpuščene in podpisana definitivna pogodba. Vsekakor je položaj zboljšan; če je še pred kratkimi dnevi neki balkanski diplomat dejal, da je dvajset odstotkov verjetnosti za mir, osemdeset odstotkov pa za vojno, bi se lahko reklo, da je danes ravno narobe.
Od tistega časa, ko so se pokazala prva znamenja sporov med zavezniki, davno preden je bila vojna s Turčijo zaključena, pa do danes se je situacija izpreminjala kakor aprilsko vreme. Bili so dnevi, ko je izgledalo. da mora vsak hip zagrmeti ob mejah; pa so prišli časi. ko se je zdela vojna že povsem izključena. Vpričo večnega padanja in dviganja upov se je človek moral odvaditi optimizmu, in tudi sedaj, ko se je podlaga za mirno rešitev očividno utrdila ne more nihče z brezpogojno gotovostjo zatrditi. da je vojna že definitivno preprečena. Se stoje armade pripravljene, ob mejah že razvrščene za boi; še hujskajo vojaške stranke, in še so mogoče komplikacije, ki lahko pokvarijo vse mirovno in posredovalno delo.
Toda pogoji za spravo so ugodnejši, nego so bili do tistega trenotka, ko je Pašič sprejel rekonstrukcijo ministrstva. In upati se sme zonet.
Vsak prijatelj balkanskih narodov se bo od srca poveselil, kadar odlože armade, ki so bile še pred kratkim v enem taboru, orožje. Nič m v sedanjem trenotku tako važno, kakor da se ohrani mir. Ce ne bi bile strasti sovražnih zaveznikov tako razpaljene. da ne morejo mirno in trezno presojati, bi morali sami spoznati, da je mirna sprava vsake cene vredna. Kajti če bi :mela izbruhniti nova balkanska vojna, bi gledali vse drugačno dramo, nego je bila ona s Turčijo. Ta je bila presenečena, s svojimi domačimi razprtijami zastrupljena, vsled zapuščenosti obupana. Celi oddelki njene vojske so po prvih spopadih izgubili pogum. Vkljub temu je hjj ta bolni pohod tako krvav, da so posamezna volu® Sterna prekašala celo klanje v rusko-:aponski voim. Bolgarska in srbska hrabrost \jl požrtvovalnost je dosegla skoraj nadčloveško mero. To pravijo take priče bojev, katerim se ne more očitati pristransko poveličavanje bal-
kanskih vrlin. To dokazujejo turdi strašne izgube. s katerimi so bile kupljene krvave zmage.
In zdaj naj bi se spopadle te armade z vso besno strastjo, ki jim jo vdihavajo vojni hujskači že cele tedne! Od nekdaj so bile vojne razprtih prijateljev najstrahovitejše. Srbi in Bolgari niso prvi narodni sorodniki, ki so se skregali. Od najstarejših časov je v zgodovini nešteto takih slučajev. Tudi ni prvič, da se tepo. Slivnica je žalosten spomin. Ali če bi se sedaj obnovila srbsko-bolgarska vojna, bi se skoraj gotovo izpreme-nila v divje klanje, kateremu bi težko našli primero.
Kakšen bi bil uspeh te vojne in na kateri strani bi bil uspeh, ne more nihče vedeti. Kolikor je pogojev za bolgarsko zmago, toliko jih je za srbsko-grško. Nihče še ne ve. kako bi se komplicirale ostale razmere na Balkanu, kaj bi bilo z Rumunijo. s Turčijo, z Albanci. In živ krst ne ve, če bi se dala vojna vkljub vsem trditvam velesil lokalizirati, ker se niti ne ve, če vse velesile resnično žele. da bi se lokalizirala.
Obe stranki bi torej korakali v absolutno negotovost. Le eno dejstvo je nedvomno; Če je bila srbska in bolgarska mladina decimirana v zadnji vojni, bi boj med zavezniki podavil na obeh straneh toliko moškega ljudstva, da ne bi celo stoletje nadomestilo izgub.
Nikakor ni izključeno, da bi bila ena ali druga stran v tej vojni uničena. Ako se vmešajo velesile, ako se razvije evropska vojna, bi tudi obe stranki lahko izgubili svojo neodvisnost. Povsem gotovo pa je. da bi tudi v slučaju lokalizacije vojna oslabila obe strani financielno in glede na prebivalstvo tako, da noben politični rezultat ne bi mogel poplačati škode. Premagani in zmagoviti del bi strašno občutil posledice vzajemnega neprizanesljivega uničevanja, posledice. ki bi bile dolgotrajne, ker se niti po-mandrano gospodarstvo ne popravi, niti pomorjeno ljudstvo ne obnovi v dobi ene generacije.
Doba opešanja bi bila v vsakem slučaju dosti dolga, da bi jo izrabil kapitalistični imperializem in na lahek način poteptal ono neza-visnost. ki so si jo balkanski narodi pridobili s turško vojno. Srbi. Bolgari in Grki bi se poklali za tuje interese in z rekami krvi bi si kupili — novo suženjstvo. Kakorkoli se doseže mir. ga je torej pozdraviti, nc le s splošno človeškega stališča, ampak tudi — brez vsake sentimentalnosti — v najnujnejšem interesu Balkancev samih.
Carigrajska vešala.
Hudo ie to poročilo iz Carigrada za evrop-e ž vce- Dvanajst vislic, na vsakih po en člo-k obešen Kakor poglavje iz sundromana se a ta vest. Pa ne gre za roman, temveč za jzno resnico. En Mahmud - evket pasa je lrl kot žrtev atentata, dvanajst ljudi visi kot Ive justičncga maščevanja. Po vzhodnih de-lah ima človeško življenje majhno ceno. in avilo starega zakona; »Oko za oko in zob zob'« je še vedno v veljavi. Pa tudi štiriin-ajset oči lahko oslepi za dvoje. Turška justica boleha za človečnostjo.	_
Vešala na Bajazidovcm trgu pa ne označujejo le okrutnosti otomanskega pravosodja; ona simbolizirajo pohod mladoturške stranke in njene politike. Ta pot ni držala navzgor; iz teme je prišla v temo.
»Komite za enoto in napredek« — tako se je imenovala organizacija mladoturkov — je nastopil z mogočno revolucionarno gesto. Z brezobzirno eneržijo je izsilil od Abdul Hamida ustavo, in ko je spoznal, da je sultan nezvest svoji besedi, se ni ustrašil najskrajnejšega koraka; odstavil je Abdul Hamida in rnisadil dru-
ZVONIM1R KOSEM:
Jagode.
Pa je bil moj stric Martinek žc v letih, in krivil se mu je hrbet, lasje so mu polagoma siveli in tresle so se mu roke in noge — ah tistega pomladanskega jutra, ko se ie v vrisku in smehu kopala v dolini sredi zlatega morja solnčmh žarkov bela Jagnjenica in so širni gozdovi ponosne Jatne z bučnimi pesmimi pozdravljali, je prišel k nam gor na holm tako skakljale in prožno, tako pomlajenih kretenj, kakor da ima šele komaj trideset let. Prišel pa striček praznih rok k nam seveda ni; v tresoči levici je prožil Štefan rumene starine, v desnici pa je tiscal — kdo hi se tega ne razveselil? — šopek zrelih, rdečih jagod. Tako ie zavil skoraj plešočih korakov, radostnih lic in smehljajočih se oči proti nasi zeleni utici, kjer nas je zalotil, vse domače skupaj. ravno pri bornem zajtrku; z živahnim zamahom tresočih se rok nas ie nenadoma zvonko pozdravil in omahnil nato sopeč na klop jtod košato trto. ki se je spenjala v utici po steni navzgor prav do vrha stroj)a.
»O. kaj. danes ste pa kasni . . . Kdaj sem že jaz zajtrkoval! . . . Pa poglejte, kaj sem prinesel !«
In stric je dvignil šopek z rdečimi jagodami visoko v zrak.
»Jagode že, stric?! ... Pa kje ste jih dobili?«
Vsi hkrati smo otroci planili od mize proti stricu, ki se nam je sladko smehljal.
»Kdo je najbolj priden?«
»Jaz!« ie vpila Polda.
»Jaz!« je kričala Zinka.
»Jaz!« sem prosil jaz.
Stric je nagnil šopek nižje.
»Nate! ... A nikar se trgati za jagode — po bratovsko si jih morate razdeliti ...
Koj smo imeli šopek v svojih rokah, koj
gega sultana na kalifov prestol. Takrat so obudili mladoturki veliko pričakovanje ne le v svoji domovini, ampak po vsem svetu, kjer čutijo ljudje za svobodo in napredek. Povsod so mislili. da pride od mladoturkov preporod otomanske države, da postane Turčija dostojen član med kulturnimi deželami, da se dvigne turški narod iz barbarskega suženjstva.
V	vsakem oziru so mladoturki razočarali vsako nado. Države niso mogli ohraniti. V kratkih letih njihovega gospodstva se je obseg cesarstva venomer krčil, dokler ni dobil v balkanski vojni najhujšega udarca. Zoper zmage zaveznikov ni bilo nobenega zdravila. Šlo je le še za to. kaj se da ohraniti v splošnem polomu, katerega so v veliki meri zakrivili mladoturki sami. Vladali so. pa niso ničesar storili, da bi bili potolažili neturške narode. Če bi bili izvršili reforme, ki so jih zahtevali balkanski Slovani. bi si bili ohranili dežele, ki so jih zdaj izgubili. Toda v Macedoniji niso ničesar zboljšali, z Albanci se niso znali pobotati, na svojih tleh so si ustvarili same sovražnike. Bili so vojaška stranka, ali vojsko so zanemarili kakor Abdul Hamid; le njeno disciplino so razrušili. Bili so zagovorniki ustave, ali korumpirali so politično življenje, terorizirali so volilce in na krmilu so se držali z nasilstvom. Tako je šlo. dokler -ui izbruhnila splošna nevolja in zadonel puntarski klic: V Carigrad! V dobi, ko so se turški vojaki v Tripolitaniji bojevali za afričansko posest, so stali doma Turki proti Turkom, in le padec mladoturške vlade je preprečil, da se ni Turčija zrušila od turških rok.
Mladoturki so dali balkanskim zaveznikom pretvezo za napoved vojne. Mladoturki so jim razodeli notranjo slabost svoje domovine. Mladoturki so desorganizirali armado, ki naj bi bila odbila sovražnika.
Ko je bil poraz očiten, je hotel stari Kjamil paša rešiti zadnje ostanke in skleniti mir. Velike žrtve so bile neizogibne. Ali prihranila bi se bila sredstva, ki jih je zahtevalo nadaljevanje vojne. Nekaj ugleda bi se bilo rešilo, kajti še so se upirale tri trdnjave naskokom sovražnikov
in še je Džavid paša operiral na zapadnem bojišču. V Odrinu bi si bila Turčija ohranila cerkveno posest in svoie zgodovinske spominke. Zadeva egejskih otokov bi se bila zanjo ugodneje rešila. In pospešila bi se bila ureditev notranjih razmer. Tudi Kjamila je gotovo srce bolelo, ko ie videl, koliko je treba žrtvovati. Ali spoznal je, da je mir edino, kar more storiti za svojo domovino, in pripravil se je, da podpiše mir.
Takrat je Enver beg naskočil Visoko Porto, Nazim je bil ustreljen, Kjamil sramotno izgnan, mladoturki pa so si prisvojili oblast. Nadaljevali so vojno, dosegli pa niso ničesar. Naposled so morali podpisati neugodnejši mir. nego ga je hotel skleniti »izdajalec« Kjamil. Za vlado jim je šlo. za gospodstvo. domovina in njena blaginja pa jim ie bila le pretveza.
Škripaje z zobmi so gledali njih nasprotniki. kako pada Turčija boljinboli, kako je bil Kjamil brez koristi pregnan. Nazim brez dobička žrtvovan. In besna nevolja je morala izbruhniti. Prva zarota je bila brezuspešna, druga je porodila atentat. Mahmud Ševket je padel za Na-zima.
In zdaj so mladoturki zaključili to žalostno poglavje z dvanajstijm vešali. Triindvajset smrtnih obsodb je izrečenih, enajst obsojencev niso mogli obesiti, ker jih nimajo v pesteh.
Z bojem za svobodo so začeli, s krvnikovim delom zaključujejo. Krvava osveta pa pojde dalje. Dvanajst mož je rabelj obesil, vseh strastnih sovražnikov mladoturškega gospodstva ni mogel obesiti. Ko so vrgli stotniku Kjazimu vrv okoli vratu, je še zaklical: »Umiram, ali sto-tisoč drugih Kjazimov bo ostalo.« In Topal Tev-fik je na stopnicah vešal ponovil njegovo besedo: »Mi gremo v smrt. rodilo pa se bo tisoč drugih Tevfikov.«
Na tisoče ljudi je prišlo gledat trupla, katerih mrtvaške halje so plapolale po vetru. Niso pa bili sami ljudje, ki so se veselili te nasilne smrti in jo odobravali . . . Mladoturki vladajo z rabljevo pomočjo: to je znamenje, da ne morejo več vladati s svojo silo.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Falziiicirana zaupnica. Med tistimi, ki »zaupajo« dr. Šušteršiču, ki se »zgražajo« in »ogorčujejo« nad napadi nanj in ki so mu podelili generalno odvezo za vse politične grehe, je tudi klerikalni občinski odbor na Ježici. »Slovenec« je v svoji številki od 18. junija poročal o taki resoluciji občinskega zastopa. Prijatelj z Ježice pa nam sedaj piše, da ondotni občinski odbor že mnogo tednov ni imel seje in da se ves ta čas, odkar poje po hrbtih klerikalnih voditeljev skeleči bič Theimerice. sploh ni sestal. Zaupnica, o kateri je »Slovenec« poročal, je torej navaden falzifikat. To razkritje je seveda za vrednost zaupnice brezpomembno, zakaj take zaupnice, naročene in brez poznanja dejanskih razmer izrečene, ne pomenijo nič, pa naj so pristne ali ponarejene. Ampak za politično moralo klerikalizma je značilno, da ne zametuje ne laži, ne sleparije v političnem boju.
V	kakšnih stiskah in zadregah morajo trepetati klerikalni voditelji, da goljufajo svojo stranko in vso javnost s ponarejenimi zaupnicami. Dolžnost župana na Ježici je, da takoj pojasni zadevo, zakaj le dvoje je mogoče: Ali so si kle-
rikalni voditelji v Ljubljani in v »Slovenčevi« redakciji kar gladko izmislili zaupnico, ali pa je župan na Ježici zlorabil svojo uradno oblast, nalagal javnost in občinskemu odboru brez njegove vednosti podtaknil sklep, ki ga le-ta niti skleniti utegnil ni. Res huda prede klerikalcem, da padajo iz enega škandala v drugega!
■ — Krekova pisma. Na seji vodstva klerikalne stranke je izjavil dr. Krek v svojo obrambo. da Theimerjeva nima nikakih njegovih pisem, ki bi ga kompromitirala. Sedaj piše Ka-mila Theimerjeva, da je poslala prepise njegovih pisem knezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljano v presojo, ali se ujemajo z duhovsko častjo. Nadalje je zaprosila za avdienco pri ministru za uk in bogočastje, da mu kot vrhovnemu načelniku kulturne uprave predloži material zoper dr. Kreka. — V škofiji so menda' v strašni zadregi in ne vedo, kaj bi storili. Zamižati ne morejo, ker pride zadeva slejaliprej na dnevno svetlobo, justificirati dr. Kreka jih je strah, ker vedo, da z obsodbo dr. Kreka prizadenejo klerikalni stranki prvi smrtonosen udarec. V škofovi koži zdajle res ni prijetno: kamor gane, povsod preži nezmerna škoda du-hovski avtoriteti in nadvladi! Če nc bi bil zine-
smo pričeli z bratovsko delitvijo; na vsakogar izmed nas je prišlo ravno po petero jagod, ki pa niso ostale dolgo cele.
»Pa kje ste jih dobili?« smo izpraševali strica in se gnetli okrog njega.
»Na rebri ob mojem vinogradu.« je povedal striček. »O, še veliko jih je . . . gladko ves breg je kakor s krvjo poškropljen . . . toliko je jagod . . . Čudno, da nisem že prej tega zapazil.
. . . Pridite danes popoldne k meni. otroci, pa se boste jagod lahko sami pošteno nazobali! Kaj ne, da pridete?«
Seveda ni bil s tem stričevim povabilom ■linče bolj zadovoljen kakor mi.
»Pridemo!« smo hiteli in se spravili zopet nazaj k mizi nad koruzne žgance.
Striček je tudi vstal in postavil Štefan s starino hrujroma na mizo.
»Na, to je zadnji ostanek starine . . . kar lepo spravi!« je dejal materi. »Pred tremi meseci sem moral jrodložiti sod. zdaj se pa tudi to ne izplača več, ker je prazen . . . Dobro, da trta lepo kaže — bom imel vsaj jeseni sod zopet jioln . . . Zdaj moram pa dol v vas, imam pri Medvedovih nekaj opravka. Adijo!«
Ročno se je zasuknil, zunaj pred utico se je pa še enkrat obrnil:
»Popoldne, otroci! . . . Nikar pozabiti!«
In odšel je po holmu navzdol v vriskajočo delino . . .
II.
Tako prijazen in priljuden je bil dom strica Martinka. da bi čepel človek kar vedno v njegovi mračni sobi na Čelešniku in sc razgledoval kar vedno i>o polikanih stenah in po majčkenih okencih ter zelenih polkcncih, ki so kakor iz daljave smehljaje vabila in mežikala nemirno iz mraka. Od nas do stričevega doma je bilo komaj četrt ure hoda. Bil pa ie ta stričev dom 1 Vrli položnega, z vinogradom pokritega brt.<u se je šopirila siva, s slamo krita hišica, ki je imela zelo nizek, prijetno mračnat dimnik, iz katerega sc ie vil mnogokrat pepelnat oblaček v
rahlih vijugah proti nebu; pol hišice je služilo za sobo in kuhinjo, pol pa za zidanico, kjer so prežali iz teme trebušni sodovi; ne daleč od hišice se je košatila velika stara tepka, kraj vinograda pa se je grela ozka solnčnata reber. Ej, prijetno je bilo pri stricu Martinku!
Ko smo dospeli tisto jropoldne otroci na njegov dom, je striček že sedel na klopi pred hišico in cikal tobak.
»Prav, da niste pozabili!« nas je pozdravil in se dvignil na noge. »Zdaj pa kar liajd nad jagode! ... Ali imate s seboj kaj iiosodc? . . .
O,	koj, že vidim . . .«
Ne, prazni pa nismo prišli; Polda je imela s seboj majhen lonček. Zinka dolg škrnicelj in jaz prazno cikorievo škatljo.
Zavili smo od hišice po stezi navzdol in koj smo bili na ozki rebri kraj vinograda. In — o veselja! — vsa rdeča, kakor z gorko, puhtečo krvjo poškropljena, je bila solnčnata reber, polna je bila zrelih jagod, ki so se nam vabeče smehljale.
»Zdaj pa le po njih!« nam je namignil stric, sedel na tla in si podprl glavo z obema tresočima rokama. »Med tem. ko boste brali jagode, vam povem jaz o Zajčevem Blažu, ki mi je hodil grozdje krast . . .«
Ročno smo pričeli nabirati jagode, stric Martinek je pa pripovedoval:
»Zajčevega Blaža gotovo ne poznate. To je jiravi hrust, doma onkraj Svibna pod magol-niškimi gozdovi. Eh, i>a jo je Ic cvrl tudi pred menoj. — Lani je bilo, ravno pred trgatvijo; moj vinograd ie bil poln grozdja, tako, da so se trte kar šibile. Enkrat oa grem na spodnji konec vinograda in vidim, da so trte tam prazne: za jiar sežnjev na dolgo in na široko nikjer niti enega grozda, gladko vse obrano. — »Nekdo je imel predolge prste.« se domislim. »To bi ga vrgel ob tla, če bi ga dobil v svoje roke!«
—	Par večerov čakam skrit med trtami tatu; no, koj ni kotel pokazati svojih dolgih prstov; a zadnji dan med trgatvijo se ie vendarle uiel
v past. Sedim skrit med trtami in čakam; zame ravno prav. da mesec lepo sveti. Čakam, čakam — nič; mesec se misli vsak čas že skriti za hrbet, ali tatu še vedno od nikoder.. . Kar se naposled vendar prikaže onstran vinograda, tam na Hribarjevem travniku, temna človeška postava, ki trobsa na težko, kakor vsi hribovci sploh, semkaj proti bregu. Potuhnem se še bolj v temo in stisnem tesneje cepec v roke, zakaj jeza me je pograbila. Kmalu nato pritapa tat v vinograd, prične zobati grozdje in se suče okrog trt tako vajeno, kakor da je doma tukaj. — »Novinec ni, ker ga obrane trte prav nič niso zmotile«, premislim jaz in pridržujem sapo v ustih. »Poba. kdorkoli si že, magari cesarjev ali papežev, le nikar se nič ne boj, nc boš fr-naži! več dolgo tod okoli! Ali jo bom pomaknil za teboj, da se boš namah zbosil kakor konj na dirki!« — • Tedaj se zganejo trte že tik pred menoj, pred menoj zašmne listi, in izza njih pokuka neprevidno s svojo trščato glavo tat, ki ga spoznam za Zajčevega Blaža. Koj pokoncu, cepec v zrak!... Cvrla sva preko travnika; tam v Dolinškovi globeli sem Blaža dohitel, ga vrgel ob tla in mu naložil pošteno merico batin. »Ti presneta strelavka!« sem mu pel črno mašo kakor mrliču. »Zdaj si se prav po krščanskem običaju nazobal obojega, grozdja in batin. — Imaš zadosti?« — In sem ga spusti! iz rok; težko in počasi se je skobacal na noge in od-tapdl tiobosaje v noč. Odslej zanaprej sem vsaj varen pred tatovi...
Tako je pravil stric in povedal, jc še marsikaj zanimivega; mi trije smo pa nabirali jagode n poslušali. Polagoma so se naše posode polnile, ali tudi solncc se je polagoma nižalo. Ze so sc jeli oglašati v vinogradu črički: na smreki pod nami je otožno zažvižgal kos in zletel nato v dolgem loku nizko nad trtami v bližnjo hosto.
O	mraku jc bilo, in tedaj je Polda nenadoma kriknila:
»Moj lonček ie poln!«
šal političnih kupčij z roženkrancem, če ne bi bil prižnic izpremenil v agitacijske tribune, kako lahko stališče bi imel danes škof. Tako pa se vse smeja njegovim zadregam.
— Začetek konca. »Boj za verske svetinje našega naroda« — tako so naši klerikalci imenovali svojo farško agitacijo s prižnic, svojo ostudno gonjo zoper ljudi drugih misli — je razkrinkan pred vso javnostjo kot nesnažen boj za korita. V nesnago kranjskih klerikalcev je s svojimi razkritji posvetila Kamila Theirner-jeva, ki je iz zanesljivih virovpokazalazahrbtno prerivanje za glavarsko mesto in nelepe politične barantije, ki so bile z bojem za deželno glavarstvo v zvezi. Dočim klerikalni voditelji na Kranjskem molče o medsebojnih zavratnih intrigah in si pred občinstvom celo »prijateljsko« stiskajo roke — kadar jih ljudje ne vidijo, pljujejo na debelo drug na drugega — so go-riški kupčevala' z vero v očitnem razkolu: drug proti drugemu prirejajo shode, razpošiljajo okrožnice, postavljajo kandidate in zabavljajo z besedo in v časopisju drug na drugega, da se kadi. Slovenski klerikalizem zvijajo Iitidi krči, voditelji katoliškega slovenskega ljudstva so razgaljeni kot koritarji in sirovi špckulantje z ljudsko lahkovernostjo, spodobni ljudje obračajo hrbet klerikalnemu ljudskemu sleparstvu. Moralni polom, ki je prišel nad klerikalce, je začetek konca. Naša naloga je. da pomnožimo svoje delo zoper klerikalizem, da čimprej izrežemo to gnojno ulje iz našega političnega življenja!
— Narodnost, klerikalci in podlost. Kakor znano, je okrajno glavarstvo v Radovljici prepovedalo jeseniškemu delavstvu proslavo I. majnika in že takrat smo vedeli, da je izposloval prepoved jeseniški župan, ričetar Čebul. Nismo se motili! Proti sodrugu Mihevcu, ki bi bil moral poročati na shodu 1. majnika, je jeseniška žandarmerija vložila ovadbo, češ. da je prestopil § 19 zb. zak. in § 314 kaz. zak. Razprava bo 1. julija v Kranjski gori. Iz te ovadbe se je izvedelo tudi vsebino Cebulove ovadbe, poslane okrajnemu glavarstvu v Radovljici. Čebul je svetoval glavarstvu v Radovljici, da naj prepove socialistično proslavo prvega majnika, češ, da so slovanski duhovi na Jesenicah tako razburjeni, da bi proslava prvega majnika od naše strani kalila mir in red?! Župan Čebul ki pozna že vse »rihte« kranjskogorskega »pri-žona« uživa pri okrajnem glavarstvu v Radovljici še toliko dobre vere. da mu uradni faktorji verujejo, da je jeseniško ljudstvo še nerazsodno. Klerikalci so se bali, da ne bi izpre-govorila na Jesenicah pravica glasne besede in zato si je njih predstavitelj Čebul, izrabljajoč poverjeno mu uradno moč. izmislil podlo insinuacijo brez vsake podlage. Čebulj je torej de-nunciral vse Jeseničane veleizdajniških nagibov. In dosegel je prepoved slavnosti prvega majnika. Dosegel jo je, zastavivši svojo osebno uradno in narodno čast ter ugled vseh prebivalcev na Jesenicah. Klerikalci so lahko ponosni na svojo diko Antona Čebula.
— Ljubljanski občinski svet ima izredno sejo v petek, dne 27. t. m., ob 6. popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javne seje:
I.	Naznanila predsedstva. II. Odobren je zapisnika zadnje seje. III. Poročilo magistrata o prošnjah za sprejem v občinsko zvezo. IV. Personalnega in pravnega odseka poročili: 1. o potrditvi novega načelstva »Gasilnega in reševalnega društva«; 2. o prošnji »Narodne socialne zveze« za izjavo, da v slučaju razida društva prevzame društveno premoženje mestna občina. V. Finančnega odseka poročila:	1.	o dopisu magi-
strata glede nekaterih izprememb načrta zakona o pobiranju posebne občinske doklade na žgane opojne tekočine; 2. o prošnji poveljstva c.'in kr. topničarskega polka št. 7 za preureditev nekega stanovanja v topničarski vojašnici v pisarno ter odpis odpadajoče najemščine: 3. o 'dopisu magistrata glede nabave in vzdržavanja Minimax-aparatov po raznih mestnih poslopjih; 4. o prošnji zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev za podporo povodom proslave 25letnice te zaveze. VI. Stavbnega odseka poročila: 1. o dopisu magistrata glede poročila kolavdatorja o nekaterih računih za izvršena dela pri zgradbi c. kr. državne obrtne šole;
»Moj škrnicelj tudi!« je rekla Zinka.
»In moja škatlja ravnotako!« sem se pobahal še jaz.
Ker je bila solnčnata reber do dobra obrana, smo se odpravili nazaj proti hišici. Striček je podaril še vsakteremu izmed nas po eno pomarančo.
»Pa kaj boste naredili z jagodami?« nas Je smehljaje vprašal.
»Prodali... koj jutri jih nesem dol v trg.«
Stric se je prijel za čelo.
»Veste kaj, otroci? Gospei graščakinji jih nesite... ta še največ kupuje tako robo in še najbolj pošteno plačuje ...«
»Dobro! Pa gospej graščakinji!«
„ <-ez dolgo časa smo se poslovili od dobrega strička in se odpravili proti domu.
Krasna noč se je razpela nad dremajočo domačo zemljo. V srebrni, mehki mesečini so drhtela in valovila za potjo žitna polja, 'neutrudljivo so čvrčali od vseh strani črički in nas sladko pozdravljali. V zlokobnem obletu je pr-hutnil nad našimi glavami črn netopir; v bližnjem grmovju jc zajokal slavec, ne daleč od njega Je zagostolela s plahim glaskom taščica. Po dolini Je podil zakasnel voznik konja, pokal z bičem in vriskaje ukal.
III.
Okornih prstov si je snemala obilna, tolsto-lakta gospa graščakinla z nosa naočnike in si brisala rosne oči.
»In koliko hočete za to?«
S povešenimi glavami smo stali pred njo, kakor pred Bogom vsemogočnim. Govorila je samo Polda; Zinka in jaz sva molčala in zria v tla. ker naju Je bilo močno sram.
»Kolikor boste dali, bo dobro . . . Saj veste, čisto revni smo. še za olje nima mama doma.
•	. . Prosim« če bi hoteli vzeti , . .«
2.	o prizivu Jakobine Kastner proti odloku magistrata glede dovolitve kavarnarskega vrta Franu Krapežu na Dvorskem trgu; 3. o dopisu mestnega stavbnega urada glede naprave javnega pisoarja ob Karlovškem mostu. VII. Šolskega odseka poročilo o dopisu mestnega šolskega sveta glede osnove pravilnika za dnevno zavetišče na IV. mestni deški ljudski šoli. VIII. Direktorija mestne elektrarne in vodovoda po-ročija: 1. o letnem poročilu splošne avstrijske družbe malih železnic o uspehu mestne cestne električne železnice ljubljanske /a leto 1912; 2.
o	prošnji Alojzija Steinmetza za odpis večje porabe vode; 3. o prošnji c. kr. finančnega ravnateljstva za odpis večje porabe električnega toka. IX. Samostalni predlog obč. svetovalca dr. Iv. Zajca v zadevi ljubljanske delniške plinarne. B. Tajne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odo-brenie zapisnika zadnje seje. III. Odseka za službene pragmatike poročilo o raznih prošnjah magistratnih uradnikov v raznih personalnih zadevah. IV. Personalnega in pravnega odseka poročilo o prošnjah petero uradnikov mestne hranilnice ljubljanske v raznih personalnih zadevah. I. Finančnega odseka poročila: 1. o prošnjah dveh upokojenih magistratnih uradnikov za zvišanje pokojnine; 2. o prošnjah dveh magistratnih uradnikov za bolniško podporo; 3. o prošnji strežnice na I. mestnem slovenskem otroškem vrtcu za zvišanje plače. VI. šolskega odseka poročili: 1. o prošnji društva »Mladike« za dovolitev popolnega dopusta neki licejski učiteljici; 2. o prošnji neke hospitantke na mestnem otroškem vrtcu za podelitev službe pomožne otroške vrtnarice.
— Zagorje ob Savi. (Iz občinske seje.) Dne 24. t. m. popoldne ob 3. je bila redna občinska seja. Navzočih je bilo 24 odbornikov. Točno ob 3. jc otvoril župan Tomo Koprivc sejo. Zapisnik zadnje seje se je odobril brez ugovora. Pri drugi točki dnevnega reda se je sprejela pogodba, predlagana po starešinstvu med občino in občinskim tajnikom z dodatkom, da sklepa prihodnja seja o uradnih urah. Razširjena gostilniška koncesija se je dovolila Lovrencu Turku, nova koncesija Antonu Tušarju in prepis koncesije Marti Intihar. Pritožba Andreja Maura se je zavrnila. Potem je dobil besedo Karl Flisek zaradi podpore Andreju Škrabetu. Govoril pa je o vsem drugem, samo o podpori ne. Zmerjal je namreč župana in med drugim ponavljal tudi očitke, ki jih prinaša »Dan«. Do-pisnik »Dneva« ga je seveda podpiral. Ker se je večini zdelo obnašanje Flisekovo nedostojno, je župan odvzel Fliseku besedo in sedem liberalcev je zapustilo s Flisekom vred sejo. Stavba mostu pri Probetu se je preložila na poznejši čas. Dopis deželnega odbora se je vzel na znanje. V občinsko zvezo se je sprejelo pet prosil-cev._ Neka občinska reva se izroči v hiralnico. Prošnje za podpore društvuzavarstvovajencev v Ljubljani, društvu v Šmartnem in Ciril Metodovi družbi so se odklonile z opazko, da se take podpore dajejo samo, če so prošnje vložene pred časom, ko se sestavlja letni proračun. Enemu prosilcu se je dovolila tudi občinska podpora. Nadalje se je na predlog sodruga Čo-bala sklenilo poraviti studenec v Dolenii vasi zaradi pitne vode. Odbor ie pooblastil župana da intervenira pri deželnem odboru, da bi se zadeva vodovoda v Zagorju prej ko mogoče rešila. Glede lekarne v Zagorju je župan sporočil, da bo prošnja ugodno rešena. Potem je zaključil župan sejo.
— V tukajšnji dragonski vojašnici vladajo že dolgo neznosne razmere; zadnje čase dobivamo mnogo pritožb o postopanju šarž nasproti moštvu. Pred kratkim se je stepel stražmojster g. Bregant z nekim civilistom pred voiašnico ob pol eni ponoči; za svoje osebno varstvo je vzel vso »stražo«, da je stala na cesti v »švarmliniji«. Ne omenili bi tega dogodka, če ne bi omenjeni gospod obkladal podrejenega moštva s priimki, ki so vse prej, nego dostojni človeka: »Schvvein«, »Trottel«, »Esel« — to so njegovi običajni izrazi, kar je najhujše in proti vsem vojaškim službenim predpisom na papirju: povrhu psovk ta gospod še pretepa vojake. Druga cvetka iz dragonske kasarne je: Desetnik Brus, ta zahteva namreč, da mu prinašajo vojaki ju-žino. in sicer kar brez denarja, za denar ga še
nikdo vprašati ne sme, kaj še. da bi zahteval kdo. 'da mu gospod desetnik denar povrne — še v čast si mora vsaki šteti, da sme prinesti Brusu južino brez denarja. Ravno tako kakor stražmojster Bregant, je tudi Brus surov s podrejenim moštvom, pretepava jih še hujše kot Bregant. S takim postopanjem se moštvo pač ne vzgaja in le čudimo se gospodu ritmojstru Bern-hardtu. ki je znan kot pravičen v postopanju nasproti svojim podrejenim, 'da ne vidi teh stvari, ki jih vsak človek v Trnovem pozna: svetujemo gosp. ritmojstru. da posveti tema gospodoma nekoliko več pozornosti in da odpravi neznosne šikane. ki vladajo v goriome-njeni vojašnici. Za vse obdolžitve. ki so tu navedene. imamo na razpolago dokaze.
— Umrli so v Ljubljani: Frančiška Repan-šek, dninarica, 45 let. — Anton Bučar, sin železniškega zavirača. 17 mesecev.
—- Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih. Uradniki tovarne G. Tonnies so darovali namesto venca na krsto soproge livarskega mojstra Ludovika Prestla vsoto 34 K »Deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih«, zakar se jim društvo srčno zahvaljuje.
— Samomor učiteljice. Učiteljica Frančiška Valenčičeva v Starem trgu pri Ložu si je v soboto ponoči prerezala s kuhinjskim nožem vrat. Ko je že izvršila samomor, je klicala na pomoč, a ker je bila soba zaklenjena, ji niso mogli pravočasno pomagati. Bila je že mrtva, ko so prišli sostanovalci v njeno sobo. Brezupna ljubezen je gnala nesrečnico v smrt.
— Mlad ropar. 171etni Martin Dežman iz Družinske vasi. premožnih staršev sin. je neukrotljiv. Bil je že večkrat kaznovan. Tatvina in goljufija sta mu postali vsakdanji posel. Lansko leto je ukradel tele in ga prodal. Nekemu novomeškemu trgovcu je ukradel iz veže bicikel. Ta ga je zasledoval in ga je izsledil pri sodišču. Ko ie pa videl, da se s kolesom ne more rešiti, je je vrgel v stran in odtekel. Sosedom je pokradel žito in moko. Očetu je ukradel hranilno knjižico in dvignil denar. Takrat so ga za vse to zaprli pri okrožni sodniji. Tu ie pa bil samo 48 ur; splezal Je po strelovodu na prosto in skozi Krko prišel drugi dan domov. Oče pa ie nadebudnega sina z vozom zopet odpeljal roki pravice. Vpo-števala se je njegova mladost in po očetu poravnana škoda in obsodili so ga samo na par tednov. Pred kratkim je pa fantič počakal skrit na polju Janeza Robek in Franceta Simončiča. Vedel je, da imata denar. Z ročajem kopačice ju je obdelaj. Simončič je zbežal, Robku pa je preobrnil vse žepe in mu slednjič vzel 2 K iz hlačnega žepa. Robku se udarci poznajo. Pobič nosi tudi vedno samokres in je pred nedavnim časom od popoldanske službe božje idoče ljudi napadel in oddal dva strela proti Ani Kralj iz Vinevasi. Sedaj je fant zaprt.
— Pohotnež. Orožništvo v Beli peči je aretiralo 19. junija 61 letnega občinskega ubožca Yalentina Puznerja. ki je oskrunil več nedoraslih deklet, katere je zvabil v svojo sobo. Starega pohotneža so iztočili okrajnemu sodišču v Kranjski gori.
— Izgubljeno in najdeno: 1 listnica. 1 do-pustnica in 1 potni list, 1 dvajsetkronski bankovec. 1 zlata ženska verižica s podobo. 2 verižni zapestnici iz zlata. I bela ročna torbica,
1 zastavni list. 1 ženski dežnik. 1 m dolga veriga za pse, 1 zlat uhan, 1 desetkronski bankovec, 1 denarnica z vsebino, 1 zlata broža, 1 pet-desetkronski bankovec. 1 zlata ženska ura, 1 zlat naprsni gumb, 2 jazbečarja, več ključev skupaj. — Najdene stvari: 1 ženska ura, 2 kosa svile. I ženska ura z verižico, 6 denarnic,
2 ključa, 1 črtalno orodje. 1 ključ, 1 vozna veriga, 1 otročji klobuček, 1 dežnik.
— Ciganska nadloga. V noči od 21. na 22. junija so ukradli tatovi posestniku Josipu Gregorki iz hiše v Lesnem brdu, občina Vrhnika. vrečo moke, okolo osem kilogramov svinjske masti, nekaj obleke, dva dežnika, tri pare čevljev in hleb belega kruha. Tatvino sta najbrže izvršili ciganski družini Levakovič in Hudorovič. V pondeljek zvečer je orožnštvo izsledilo obe družini pri Sneberju. Cigani so takoj pričeli bežati, ko so zagledali orožnike. Orožniki so dobili ie I91etnega Antona Leva-
Gospa ie uprla roke ob bok, nagnila glavo in ogledovala s paznim očesom rdeče, okusne jagode. Nenadoma ie zmajala nejevoljno z glavo.
»Ali ste vendar sitni! . . . Kaj pa naj počnem s tem drobižem?! To še črešnje niso. . . . Nesite rajši kam drugam . . . zalega beraška, da nikdar ne dS miru!«
»Pa pravijo, da kupujete jagode . . .«
»Kdo to pravi?«
»Ljudje . . .«
»Kaj še!... Časih sem kupovala, da. ampak zdaj ne več; izpametovala sem se . . . ljubemu Bogu za to hvala na vekomaj . . .«
Polda si ie otrla solzo iz oči.
»Samo za zdaj še prosim ... da ne bo ravno pot zastonj . . .«
>'Z berači se ne bom prerekala!« jo je zavrnila tedaj gospa osorno. »Če je ljubi Bog naklonil denar meni, je ta denar moj in ne vaš, razumeli? ... Ali mislite, da morajo imeti denar vsi ljudje?! . . . Nikakor ne. dragi otroci moji . . . Je že čisto prav urejeno na tem svetu, da je dvoje vrst ljudi: bogati in revni; kajti če bi dobili revni denar v svoje roke. bi postali ošabni ... to je pa grda lastnost. Nikar torej misliti, da je moja dolžnost, podpirati reveže! ... Če ste revni, ste pač revni, in če nimate denarja, ga pač nimate . . . Tako je in bo . . . Lahko greste . . .«
»Gospa!« je jecljala Polda.
Meni je silila vsa kri v lica. tresel sem se in_ oči so se mi orosile, sam nisem dobro vedel, ali od srda. ali od žalosti.
V	tem so sc odprla vrata na hodnik in pri-zibala se je drsaje širokoboka kuharica s kavo in s piškoti, zanjo pa čokat, tolstobeder gospod v belem telovniku, dišečo Portoriko v ustih. Kuharica je imela vrat razgaljen, debele, mesnate lakti gole in bluzo močno izrezano, tako da se je lesketale posvetil prosojni sneg njenih moč-
nih prsi. ki so rahlo sopla. Mimogrede je pomežiknil gospod gospej in odcapljal nato okorno za kuharico skozi druga vrata.
»Ah. naj pa bo!« se je omečila naenkrat gospa. Segla je v žep, dala vsakomur izmed nas po eno srebrno desetico, vzela jagode in odšla težko zibaje tudi sama v sobo . . .
Zunaj na cesti je solnce toplo sijalo, ali nam trem je bilo do joka; kakor poparjeni smo bili. Ne. kaj takega nismo bili pričakovali nikdar od gospe graščakinje! . . . Hitro smo šli iz trga, ker ie bila pot do vasi še dolga.
Ze nismo bili več daleč od doma. ko je Polda obstala, začela iskati po svojem žepu in naenkrat zavzdihnila:
»Desetico sem izgubila' . . . Nisem vedela, da ima žep že luknjo . . .«
Kakor da me je vrezal oster nož v srce.
»Desetico, praviš?! . . . Kaj bo pa zdaj? Niti za olje ne bo imeia zdaj mama dosti . . .«
Polda si je zakrila obraz.
»Pojdimo nazaj in iščimo! Morda jo pa le še najdemo!«
»Pojdimo!« sva rekla tu3i Zinka in jaz.
Obrnili smo se in šli nazaj proti trgu. Sli smo počasi in omahovale, preobračali kamne na cesti in brskali z rokami po prahu. Ali izgubljenke nikjer, pa naj smo se še toliko mučili z iskanjem.
Blizu trga smo obstali.	_
»Je ne bomo našli!« je menila Zinka. »Ce ie do zdaj nismo. Je poslej tudi ne bomo . . .«
Že je podrhtevala Polda v rahlem joku.
»Res je, nič ni z iskanjem . , . kar vrnimo
se!«
Tudi meni so zalivale solze oči.
»Le potolaži se, Polda, saj ne bo mama zato nič huda . . .«
Vračali smo se globoko potrti, Polda pa je ihtela, ihtela.. . .	.	,	_	^
Koviča, vsi drugi so ubežali. Levakoviča so iz ročili deželnemu sodišču.
—	Kinematograf »Ideal«. Danes se predvaja
zadnjikrat krasna amerikanska drama »Lovci na leve«. Redkokdaj se nudi taka veličastna slika usmrtitve levje dvojice. Maks Linder ie v filmu »Maks. športnik« izboren in vidi se kako vsestransko je izvežban ta izborni komik Jutri specialni večer z Nordisk-dramo »Zlatnik«‘(Psv-lander). V soboto »Ločen od sreče« s Suzano urandais. V torek »Cowbov. miljonar« originalna amerikanska igra.
Štajersko.
— Rudarski pevski zbor »Vzajemnost« v Trbovljah priredi v nedelio, dne 29 junija t L veliko pevsko veselico, ki bo v velikem, nalašč zato Postavljenem poletenskem salonu na d\o riscu »Delavskega doma«. Spored: 1. Vinko Novak: »Ah, tamo«, poje moški zbor. 2. Krusso-rionig: »Svobodni zvoki«, potpouri. — Svira rudarska delavska godba. 3. H. Sattner »Pogled v nedolžno oko«, poje moški zbor združeno s hrastniškim pevskim zborom. 4. Etbin
i	j »Moja kraljica«, overtura, svira rudarska delavska godba. 5. Mutasti muzikant, burka v enem dejanju. Spisal J. Štoka. 6. F. Blaške: ». lovenske pesmi«, potpouri. Svira rudarska delavska godba. 7. A. Nedved: »Ljubezen in pomlad«, zbor s tenor-solom. Na veselici sodeluje rudaiska godba. Po dovršenem sporedu prosta zabava. Začetek veselice ob 3. popoldne; začetek dramatične predstave točno ob i Vstopnina za posamezno osebo 40 vin za družine obstoječe iz treh oseb 60 vin. Vstopnice sl dobivajo v obenem konsumnem društvu, v tiatiki gospe Treo ter pri posameznih zaupni-km kakor tudi pri blagajni. Na veseličnem prostoru je skrbljeno za mnogo zabavnih priredb.
K mnogobrojm udeležbi vljudno vabi odbor.
-- I.egar v Trbovljah. Kakor v potrdilo vsebine interpelacije, ki so jo vložili v držav-nem zboru socialno demokratični poslanci dr, Schacher! m tovariši, poročajo iz Trboveli« petih noy.h slučajih leganja. Sanitetni nadzornik BrJez'n,a odpotoval v Trbovlje da nkrene z rudniškimi zdravniki vse potrebno za omejit« Iegarja Ali to vse skupaj ne pomaga iiK dokler oblasti ne prisilijo trboveljske nremoJO-kopne družbe, da izpolni to, kar zahteva interpelacija: zdravo pitno vodo v rovih v delav-
skih hišah in boljše stanovanjske razmere Istra.
,	7" Strela ie udarila v cerkev. Dne 21 t.m.
n S r1 J?381 ,šolska Nadina iz Hrušice pri Podgradu. V cerkvi je bilo nad 70 otrTz učiteljstvom in veroučiteljem. Med mašo se ie po-oblačilo in oglašalo se je grmenje. Kar naenkrat strahovito zagrmi ,n trešči v cerkev Navzoii zapazijo sredi cerkve ogenj in dim obenem * razsin smrad po žveplu. Otroci iti učiteljstvo so omamljeni popadali na tla. Nasta a ie strašna panika, vse je sililo k vratom. prj vsern tem pa je bila sreča v nesreči! Nobeden m bi! niti najmanje poškodovan.	\e
strela švigala med šolsko mladino.te? s\ naposled našla izhod na treh krajih.
- Sleparstva laške kamore „a puljske« magistratu. Kakor smo že poročali, "o porotniki v Rovinju obtožence laške kamore goliufi'* gospodarje na puljskem magistratu, kljub temi da so h večji del krivde priznali popolnoma oprostili. Ta obsodba je ena najboljznačilni* sodb laških porot. Obtoženci samf L pS^ veliko sleparij, seveda ne iz skesanosti, marveč, ker uh niso mogli več tajiti. Pravili so. da se je uvedla proti porotnikom preiskava ker so se pustih vplivati med preiskavo od gotovih oseb v prilog obtožencem. Dva porotnika so r- e ze tudi aretiral,. Nad to sodbo, ki je presenetila vse kroge, so se čudili še celo Lahi sami Proti ti razsodbi je vložil državni pvavdnik nič-nostno pritožbo. Ta zadeva pride v obravnavo pred najvišjim sodnim kasacijskim dvorom v torek, dne 1. julija.
Zadnfe vesti.
DEŽELNOZBORSKE VOLITVF NA MORAVSKEM.
Brno, 25. Včeraj so bile ožje volitve v volilnih okrajih kmečkih občin. V nemških volilnih okrajih so volitve končane, v čeških kjer je bilo včeraj 11 ožjih volitev, je bilo le 10 volitev končanih z definitivnim rezultatom. Največ mandatov so dobili pri včerajšnjih volitvah agrarci Doslej je zvoljenh 72 poslancev 20 nemških in 52 čeških, in sicer od nemških strank- 1 nemški socialist. 8 nemških radikalcev. 6 pristašev ljudske stranke. 3 nemški nacionalni delavci i®
2	krščanska socialca; od čeških strank- 7 separatistov. 22 agrarcev. 18 klerikalcev in 5 naprednjakov.
DRŽAVNI ŽELENIŠKI SVET.
Dunaj, 26. Prvi odsek državnega železni skega sveta je sklenil na predlog Hribarja, naj s« popravi cestni prehod na Marije Terezije cesti v Ljubljani in da bo izvršila popravilo južna že* leznica. — Soglasno je bil sprejet tudi sklep, ki poziva vlado, da se na novih železnicah upe' lje električna razsvetljava, na starih progah P* se polagoma upelje.
REDLOVA AFERA.
Praga, 21. Dodatna preiskava na Rediovefl stanovanju je odkrila Redlov dnevnik, v katerega je že več let zapisoval vse vohunske kupčije. V dnevniku so kopije prodanih načrtov, po* drobni proračuni različnih vojaških utrdb, po datki o numerični sili avstrijskih vojaških posadk v Galiciji, število vlakov na galiških progah. točke, kjer je pričakovati v slučaju rusko avstrijske vojne prvih večjih spopadov. V milnici. kjer je imel shranjena najvažnejša pismi so našli zavitek z napisom: Strihnin 1902. kar kaže, da je Redi že_ pred enajstimi leti vohunil.
'de
dr:
br:
ra:
sai
ra:
'dri
no
ste
lie
da
?tc
str
pri
nii
na
ste
fal
fr<
je
72
'de
to:
pa
Er
in
de
ko
sti
šk
Sti
ve
jal
Vj
pr
za
so
ra
VI
nji
os
os
T
O:
pi:
ki
ki
si
ja
PC
El
rc
te
V
sr
S:
k<
Zi
ja
nj
hi
pi
U
v
m
k:
ši
st
se je pridružil samo justični minister. Vsi ostali ministri so se izjavili za ministrskega predsednika. Odločitev o demisiji kabineta pade po današnji seji narodne skupščine. Takisto so vse vesti, da bo kralj zaslišal voditelje opozicije, neresnične.
Radikalci odobravajo Pašičevo Politiko.
Belgrad, 25. Nocoj imajo vse stranke narodne skupščine klubske seje, da določijo svojo taktiko na jutrišnji seji narodne skupščine. O vladni (radikalni) stranki je gotovo, da bo odobrila Pašičevo politiko; opozicionalne stranke se bodo bržkone omejile na odklanjajoče izjave. prepuščajoč vladni stranki popolno odgovornost. Danes so krožile senzacijske ves_ti, da se bo skupščina izrekla zoper Pašiča in za vojno in da bo opozicija izdala manifest na narod. vendar smatrajo te govorice politični krogi za neosnovane.
Kdo poslane vojni minister?
Belgrad, 26. Pašič se trudi, da pregovori vojnega ministra Božanoviča. da umakne de-misijo, češ da ruske zahteve ne pomenjajo resignacije na sporno ozemlje. Ako Božanovič vztraja na svoji demisiji. ni izključeno, da prevzame vojno ministrstvo začasno kak civilist.
SRBIJA SPREJEMA POGODBO.
Peterburg. 26. Srbija je naznanila, da sprejme razsodišče na podlagi zavezniške pogodbe. Vprašanje, če bodo imeli ministrski predsedniki konferenco, še ni rešeno.
BOJI MED SRBI IN BOLGARI.
Belgrad, 26. »Presbiro« javlja, da so bolgarske čete včeraj ob eni po noči brez povoda napadle srbske čete pri Zlatorovu in Ratkovcu. Boji se nadaljujejo. Vojvoda Putnik, ki je bil namenjen v Belgrad, je vsled mejnih dogodkov ostal v Skoplju. Včeraj popoldne so belgrajski listi s posebnimi izdajami naznanjali izbruh vojne med Srbijo in Bolgarsko, kar je zbudilo med prebivalstvom veliko vznemirjenje. Vsi listi, ki so prinesli te senzacijske vesti, so bili zaplenjeni.
VOJNI OKLICI.
Sofija. 26. V državni tiskarni so delali zadnji čas dan in noč. da bi natisnili vojne manifeste. Zdaj je položaj popolnoma izpremenjen in v vladnih krogih so prepričani, da se bo ohranil mir.
BOLGARSKA SPOMENICA.
Sofija. 25. Danes je bila odposlana spomenica bolgarske vlade v Peterburg.
MINA V SOLUNU.
Atene, 26. Glede na glasove, da je bil proti kralju Konstantinu uprizorjen atentat, poročajo, da so grške oblasti v Solunu našle rnino. ki so jo bili položili Bolgari. Razkrili so tudi gotove načrte, ki so šli za tem, da se izzovejo neredi in atentati z bombami.
DŽAVIDOVE Clte.
Carigrad, 26. Divizijski poveljnik prejšnje turške zahodne armade Džavid paša ie prišel v Carigrad z delom svojih čet iz Valone. Iz Va-lone je odšlo doslej 12 turških transportnih parnikov.
Goriško.
—	Klerikalni prepir na Goriškem. Že nekaj let je od tega, ko se je pojavila med goriškimi klerikalci nova struja, takozvana »radikalna« krščansko socialna stranka ali po domače »no-vostrujarji«, katerih glasilo je »Novi Cas«. Že pri zadnjih deželpozborskih in državnozborskih volitvah so zahtevali novostrujarji primerno zastopstvo v zakonodajnih zastopih, ali takrat so bili mladiči še prešibki in vdali so se žuga-nju »Don Gregorčiča«, ki jim je zagrozil, da jih pahne v prognanstvo. ako ne prenehajo motiti Gregorčič-Pajerjeve zveze. Grožnja očke Gregorčiča je imela le začasen uspeh in novostru-jarji so odložili svoje politično orožje za nekaj časa ter se jeli pripravljati za bodočnost. Sedaj so zopet nastopili. Kakor hitro so bile razpisane deželnozborske volitve na Goriškem, so se vršila pogajanja za sporazum med starimi in mladimi. Tudi »slovenski Lueger«, dr. Šušteršič, je prišel osebno na Goriško, misleč, da bo njegova diplomacija združila mlade in stare, ampak ves njegov trud je bil brezuspešen in danes lahko rečemo, da na Goriškem faktično obstojita dve klerikalni stranki, ki bosta postavili pri sedanjih deželnozborskih volitvah vsaka svoje kandidate. S tem razporom v klerikalni stranki se je izpremenilo vse politično obnebje na Goriškem in po izidu sedanjih volitev bomo imeli priliko, da se povrnemo k temu vprašanju, ker danes bi ne bilo ugibanje in prerokovanje na mestu in to tem bolj, ker bodo poizkušali starostrujarji vse mogoče, četudi bi morali žrtvovati kakšen prostorček pri »jaslih«, samo da preprečijo javen nastop novo-strujarjem in da si pridrže gospostvo v deželi.
— Okrajnim in krajnim organizacijam, zaupnikom in pristašem stranke sploh priporočamo. 'da uporabijo zadnje dneve volilnega gibanja za agitacijo. Vsa potrebna pojasnila glede volilnega gibanja, volilnih shodov daje deželni politični odbor v Gorici, ulica Treh kraljev 16, kamor naj se posamezne organizacije ali zaupniki obračajo.
najbrže ne bo okreval. Zblazneli učitelj Schmidt je ustrelil 35krat med učenke.
*	2000 petdesetkronskih bankovcev. Budim-peštanska policija je dobila anonimno ovadbo o dveh izredno spretnih ponarejalcih denarja. Pišeta se Blusik m Josip Musaj. V njihovem stanovanju je dobila policija 2000 petdesetkronskih bankovcev. Avstriisko-ogrska banka ie izrekla, da ni dobila doslej še nikdar tako spretno ponarejenih bankovcev.
•— Strankino zborovanje bo v nedeljo, dne 29. t. m. ob 4. popoldne v zeleni dvorani »Delavskega doma«. Dnevni red zborovanja je: Poročilo in razprava o zadnjih občinskih volitvah. Politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke hoče izvršiti dolžnost, da poroča o sklepih in delu pri preteklih občinskih volitvah in da da vsem sodrugoin možnost povedati o vsem svoje mnenje. Na strankino zborovanje so povabljeni vsi mestni in okoličanski sodrugi, a posebno vsi člani volilnih odborov. Zato je bilo tudi sklicano za nedeljo popoldne. Na tem zborovanju pa bodo morali rešiti sodrugi še mnogo drugih perečih vprašanj. Zato poživljamo ponovno vse sodruge, da se udeleže zborovanja v velikem številu. Impozantno je bilo zborovanje, s katerim smo stopili v volilni boj. Naj bo impozantno tudi to zaključno volilno zborovanje. Sodrugi, izvršite vsi svojo dolžnosti
— Naš »Ljudski oder« je trpel vsled volilnega boja. Trpel je kakor vse druge naše organizacije, ki so se morale odreči zaradi volitev delovanju svojih najboljših moči. Sedaj je volitev za nami in čas je, da sc povrnemo k vsakdanjemu delu. Kakor lani. ima naš »Ljudski oder« tudi letos projektirane različne prireditve. Tudi letos priredi svoje veselice, ženske shode, poletne koncerte in drugo. Izvedeli smo. da namerava prevzeti tudi iniciativo za prireditev cvetličnih dni v korist našim izobraževalnim društvom.
— »Ljudski oder«. V petek ob pol 9. zvečer važna odbotova seja.
Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani,
ki ga potrjujejo na » tisoče priznanj.
Želodčna = = tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
Naročila sprejema lekarna
G. PiCCOli, Ljubljana
Novice.
*	Strahotno dejanje blaznika. V sobotni številki smo že poročali o groznem dejanju zblaznelega brezposelnega učitelja, ki je streljal med šolske otroke katoliške šole v Bremenu. Takoj so bile mrtve tri učenke. Sedaj poročajo, da je od zadetih umrla v nedeljo še ena. Tudi učitelj, ki ga je bila zadela krogla v spodnji del telesa.
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
-■ — <■ ■ išivalaeioJh- strojeT7- =
^	in stroje za pletenje
7T	(Strickmaschinen)	^
za rodbino in obrt.
S	V I Pralni stroji Adler, f
-	"Tv7"ozna koleaaJ’	^ |
Ceniki se dobe zastonj in f ran ko. ===== Is
Balkanska kriza.
VOJNA NEVARNOST ODSTRANJENA?
London, 25. Reuterjeva agencija poroča: Vojno nevarnost med Srbijo In Bolgarijo je smatrati za odstranjeno. Ni še gotovo, ali ie Srbija voljna predložiti spor razsodbi carja Nikolaja brezpogojno, vendar so dana zadostna zagotovila, da se sme na izid prihodnjih pogajanj gledati z optimizmom. Opravičeno je upanje, da Srbija in Bolgarska ustrežeta ruski zahtevi in predložita svoje zahteve, če jih nista že predložili.
MINISTRSKA KRIZA V SRBIJI. Uradno poročilo o zadnjem ministrskem svetu.
Belgrad, 26. Uradni »presbiro« označuje vesti nekaterih listov o dogodkih na zadnjem ministrskem svetu za izmišjjena. Nazori so se križali le med ministrskim predsednikom Pa-ščem in večino kabineta na eni in vojnim ministrom Božanovičem na drugi strani; slednjemu
tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih in :::	stalnih cenah	:::
v modni in športni trgovini
in**n nasproti ICIllC!) glavne pošte.
FRANCOSKO ŽGANJE „DL
■ z Mentolom je najboljše domače sredstvo
Delavske konsumne zadruge
za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu
(registrovana zadruga z omejenim Jamstvom)
Vried velikega dohoda blaga v
skladišče za oblačila
ulica Raffineria štev. 3
so štirje oddelki:
konfekcija - manufaktura = pokrivala - obuvala =
popolnoma oskrbljeni z zadnjimi novostmi za nastopajočo
pomladansko in letno sezono.
Cene:
meter od
do
Konfekcijski oddelek:
Gotove obleke za molke iz najmodernejšega blaga
Gotov« obleke za dečke....................
Gotov« obleke za dečke s kratkimi hlačami
Kostumi za otroke..............
Povrinikt ln raglanl M moške .
Molk« obeke iz platna . . .
Obleke sa dečke................
Kostumi za otroke..............
Sacco Alpagas črni, modri In «lvl v veliki Izberi.
Obleke po meri:
Izgotovljene v lastni krojačnici po najnovejših vzorcih in v najfinejšem rezu ter
natančno Izdelane.
22 80 naprej 16-50	„
12— .
6- K 15— 28 — . 50— 14-50 naprej 9-	.
4-40	.
K	48 —	naprej
.	«2 50	,
.	<8—	,
,	55-50	.
.	55—	.
Moške obleke ševloti......................................
Molke obleke Iz počesane volne............................
Motke obleke iz počesane volne, modre.....................
Moške obleke Iz črnega priketa Itd........................
Povrinikt In raglanl za moške.............................
Oddelek manufaktur:
Volneno blago za ženske obleke:	meter	od
Čeviot modri in barvani...........................................  K	2'—
Drep de Dame........................................................ 2-10
Otou de Coth........................................................ 4-50
Alpac* (Hiter)...............................................»	•	.	2 20
Popellne, v barvah ln črni.......................................... 2 20
Voile iz volne......................................................1’28
Moussellne, gladki In risani........................................ 2-—
Svilnato blago:	meter	od
Pongca v barvah....................................................K	1'10
Ducnesse za bluze r .... w 2 20
Svile ln mousseline v izpreminjev«lnlh	barvah.................... 160
Svile za podloge v barvah...........................................• 1-60
Topelln-Eoliennc.................................................... 520
Duchesse Brillant, gladki..........................................„	3'—
Svila ltt>erty, črtana.............................................,	3 40
Taffelas visoki za krila...........................................,	2 80
Crolse Iz tvile v izpremlnjevalnlh barvah...........................3 80
Tafletas črtan (novost za bluze).................................... 2 80
K
Blago iz platna:
Panama, beli in barvani..................................................K
Etamine, barvan (vlaokost 120 cm)..............................
Marquesette iz Črne vola«................................................
Eponge, beli in barvani..................................................
Voli« lz bombaža.........................................................
Brillantln, beli in bar/anl..............................................
Brilantln prozorni.......................................................
Tercall« v najlepllh risbah..............................................
Batiste gladek In rlaan....................................................  —'80
Uberty sa bluze............................................................  1’10
Šerpe Is platna in tali (fantaslc).........................,	,	4	50
Šerp« lz barvane garz«.......................................................3	50
meter od
—•96 2 — 4—
3— —•52 -•72 1-20 —•52
do 4-50 350 7— 4— 3-40 1-60 350
do
1-50 „	3—
.	3-30
. 220 . 6— naprej
K 4— naprej
do 1-80
Čipke za blusc in okraske..............................
Vihutega sc izdelujejo ženske obleke...................
Oddelek pokrival:
Mornarske kape iz slame za aečke . . . . • •
Slamniki garnirani za otroke in dečke, zadnji vzord ,Veslarske“ kape iz slame za dečke in moške .	.
Slamniki, katere se lahko zvije v različnih oblikah
Slamniki, pan,ima za moške.............................
Klobuki iz platna za moške	in	dečke...............
Klobuki iz platna, garnirani	za	otroke	in dečke	.	.
Kape iz sukna in iz platna	za	dečke...............
Mornarkc iz. platna, bele in	naravne,	za opTati	.	.
Kape iz platna in svile za moške ......
Burski klobuki iz kože In platna za dečke . . .
Klobuki iz klobučevine letni od prvih Italijanskih tovarn Klobuki trdi (katranirani) od I. zadruge klobučarjev na Dunaju Specialiteta trdih klobukov angleških In francoskih , .	.
Dežniki iz pavole za moške in ženske............................
Dežniki Iz polžide..............................................
Dežniki iz Žide.............................................  •	•
Dcžniki-palice za moške.........................................
Palice za izprehod..............................................
Oddelek obuval:
Špecialltcta amerlkansklh obuval Iz ševroa In boks
1—
36—
komad od . K 1-60
' * 2— : : i-
. , 15-. . 1-80 . , 8«0
. . -•*> . . i-ao £ 460
2-80 4-60 *—
11-80 —•80
•
naprej
do
K 9-20
. H-naprej
K 40— naprej napre|
naprej
: fc
.	9-
, 10-50 , 11-60
: s-. 12— 11-40 16’-naprej
-•70
—90
120
l'S0
8—
Čevlji .Derby“ za moške Čevlji z gumbi, krasni. . .
Čevlji »Triumph ....
Čevlji z elastičnima stranicama
Zenski čevlji amerlkanske In francoske form«
Ženski čevlji .Oscaria* .
Jenski čevlji ,Chevreaux“
Zenski čevlji .Chevrette* .
Čevlji za dečke v vseh oblikah:
Čevlji ,Derby“ z gumbi, .Trltimph* itd.........................
Čeveljčki za otroke............................................
Čevlji, nizki amerlkanski, čml In barvani za dečke hi aolke
Čevlji nizki za ženske, črni v barvah lz Ch«vraaux-
kalp. par od K 11-90 . 13— , 1230 .	8-70
K 10-40 , 10— . 9-ao
do K 16— „ 16— . 16-80
. 13—
13—
15-80
12—
K 7— K 11-,	1-»	,	5—
, 11-80 . 16—
a In Oscarle: par od do K •— K 14— ,	*-30	.	1680
. 7-40 . 11-70
Čevlji nizki za ženske, ,Derby* . . .  .......................
yevljl nizki za ženske z gumbi . . .  .......................
Čevlji nizki za ženske, odprti...............................
Obuvala za otroke — čevlji tantaala, v barvali la beli — sandali —
čevlji Iz platna Itd.
Skladišče za oblačila je odprto ob delavnikih od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 7. zvečer: ob praznikih od 8. zjutraj do 1. popoldne.
Ravnateljstvo.