Iz Jugoslavijje. — Enotna ironta v boju za kruh. V nedeljo dopoldne se je vršilo v Ljubljani veliko zborovanje državnih uiradnikov vseli kategorij, učiteljstva, železničarjev, poštnih usl., da protestirajo proti neznosnim razmeram. Shodu ie predsedoval preilsednik Osirednje Zveze javn. nam. Sprejete so bile sledeče resolucije: !. Gmotni položaj vseh državnih in teni enakih javnh uslužbencev in upokojencev ter njih vdcv in sirot je vsled rastoče draginje postal tako beden in obupen, da stojljo ti uslužbenci tik pred neizogibno katastrofo. II. Ta brezupni položaj je povzročen edinole vsled pomanjkanja potrebnih pravočasnih ukrepov od strani države. Zaradi tega zahtevajo nujno, da se iakoj: 1. uzakoni službena pragmatika, 2. a) zviša vse draginjske doklade primerno sedanji draginji in krajevnim razmeram ter razširi izenačenje doklad tudi na železničarje, b) odpravi maksimiranje teh doklad, c) razveljavi vse omejitve, katere dajo dokladam značaj milostinje, 3. izplača izdaten enkraten nabaven prispevek; 4. primerno zvišajo pristojbine za vršenje službe izven urada: 5. reši stanovanjsko vprašanje za državne nameščence in železničarje s iem, da se: a) nakaže tudi poduradnikom in slugam stanarinsko doklado,* b) v krajih, kjer ni drugače mogoče dobiti stanovanja, odkaže stanovanje v naravi, c) onemogoči, da se uslužbencem odpove stanovanje, brez zasiguranja novega stanovanja, d) kadar je zaradi premestitve potrebna ločitev uslužbenca od družine, družini zasigura stanovanje in izplačuje primerno odškodnino za dvojno gospodinjstvo: 6. Razširi veljavnost določb člena 282 proračunskega zakona na vse državne in javne nameščence v celi državi. — Novo presenečenje. Po zadnjih odredbah o draginjskhi dokladah ne dobe stanarinskih doklad (zaradi čl. 6.) poleg vseh drugih niž. uslužbencev tudi učiteljice ženskih roč. del in otroške vrtnarice. Z vsakim zakonom napravi vlada kako novo nesocijalno dejanje in provzroči krivico, ki nam dovaja naše potrpIjenje do vrhunca in ki udarjajo kot zelo močne disonance na naš domorodisi čut. in spričo takih razmer naj človek vzgaja mlodino, ko gleda nezakonite persekucije, ki jih ni bilo še nikdar toliko kot v zadnjiii tednih, ko bijejo po nas nesocijalni zakoni, naj človek ohranjuje svoj idealizein, da ob njem še nap>rej žive na vodilnih mestih nasilneži, ki rušijo v najširših rnasah temelje in vero v državo. Samo eno vprašamo vladne miogotce:^ Ali ueiteijicam žen. roč. del in otroškim vrtnaricam ni potreba stanovanja? Ali mar njim niso zv;šali gospodarji stano vanje po novih stanovanjskih odredbah? Cemu ste iih prezrli?! — Ostudne razmere! — Računskcmu oddelku za osnovno šolstvo pri pokrajinski upravl v LjubljaniPonovno smo že prejeli pritožbe, da učiteljstvo ne prejema redno svojih mesečnih prejemkov. Kje je vzrok, hočemo dotrnati ! Za danes priobčujemo ipismo. ki smo ga pravkar prejeli v tej zadevi. Pismo se glasi: »Danes ko Vam pišem to poročilo je že 5. t. m.. a nismo še prejeli na tukajšnji šoli mesečnih prejemkov za marc Učiteljstvo ogorčeno povprašuje po svojih trdo zasluženih kronicah — a zaman. Vsemu svetu je že znana naša beda — s temi bornimi prejemki izhajamo jedva prvo polovico meseca. In sedaj še to zavlaeevanje! Kje tiči vendar vzrok? Vsi aktivni uslužbenci Drejemajo svoje službene orejemke orvega le podeželsko učiteljstvo zapostavljajo na ta način, da mora čakati na olačo do šestega, včasih celo do 8. v mesecu. Nobeno čudo ni. da pcr .iema delaljubnost zlasti med mlajšimi tovariši in tovarišicami, ki izgubljajo vsled svoje revščine ueled med Ijudstvom- Ali ne bi naš stanovskj list moigel odpomoči tej krivici? Priporočamo se nujno našim zastOTnikom da oosredujNio ori merodajnih oblasteh, da se temu zlu čimpreje odDomore! — Moderno kurivo. Dopis po resničneni doživljaju: Bil je ncnrijazen in hladen dan. ko sem koncem februaria moral k (ovarišu Š. P. Vstopivši v njegovo sobo. me ie Drijetno iznenadila toplota, ki se je razlivala po nji. Tovariš je čepel pri * Poleg vseh nižjih uslužbencev ne dobe nobene stanarinske doklade tudi učiteljice žen. roč. del in ofroške vrtnarice. svoji knjižnici in irnel na tleh pred seboj kup knjig. »liej kolega, nekoliko preveč dušne »špiže« si si nabral za post!« ga nagovorim- Okrenil je osivelo glavo. se vzdignil, mi podal roko in odvrnl: »Dobro došel! Nisem izbiral dušne hrane! kajti ta mi nikakor ne tekne če ni tudi telesna dovolj 'izdatna in pijača vsai deloma »duhovita«. Veš, drvarnica se mi jc napolnila z zrakom. a nioj dvorni dobavrtelj drv ga kljub dvakratni prošnji še ni pregual iz nje ker najbrže sluti, da bl pred prvim marcem niti najbesnejši »mediciniinan« ne moigel spraviti iz mene pare, Zato sem bil primoran za kuhinjo razbiti velik zaboj. sobo pa kurim s knjiga, ini. Uotovo še nisi poskusil, kako izborno ogrevajo tudi telo.« Prijateljeve besede in pogled na temne iPohorske gozdc, ki so se prezirljlvo režali skozi okna, so mi izsilili iz prs vzdihljaj: »To so pač žalostne razmere!« »Hm.« odgovori tovariš. katcrega so bridkosti življenja in stanu napravile ravnodušnega, »moje še niso preveč žalostiie, toda gorje onim, ki niinajo ne zabojev in ne knjig! Šc bolj žalastno pa je, da bode 18. marca znaten broj tovarišev volil naše zaklete nasprotnike. ki se nam bodo potem rpgali in morda nas cclo še zbadali z znanim nemškim izrekom: Nur die allerdiimmsten Kalber vvahlen sich ihre Metzeer selber!« — Kar sem vldel in slišal, me je tako hudo ipotrlo. da sem se hitro poslovil in zbežal v meglenl večer. —ob Hujskarija avstrijske vrste. »Stovenec« prinaša v petek sledečo notico: »Centralistični blagoslov našim občinam. Predzadnji »Učiteljski Tovariš« opozarja učiteljstvo. da so občine dolžne po finančnem zakonu plačati stanarino po 30 dinarjev in več mesečno vsem učiteJjem ljudskih šol v onih krajih. kjer 'država ne plača stauarine po zakonu o draginjskih dokladah- Samostojneži župani, pridite se Ies učit! Vaši oristaši so glasovali za ta čl. 299., vaš minister je podpisal zakon. vi ste imeli vlado in tako bodo po vaši milosfi plačevale občine, seveda naše prečanske občine. slovenske občine, ono, kar bi morala iplačati država! Morda do volitve Jelenčevi hlapci ne bodo zahtevali plačila. gotovo ga pa bodo zahtevali po vo'litvah! To so iztuhtali demokrati, radikali in samostojneži! Le volite i'ih, občani da vam bodo vzeli §e avtonomijo občin, kakor so vam vzeli avtonomijo Slovenije.« — Zdi se nam, da je vsaka beseda ob tej lumpariji odveč. Naše stališče je bilo in ostane vedno. da zahtevamo stanarino od države. Hujskače naj pa učiteljstvo ohrani dobro v spoininu. poselmo naj si jih pa ogledajo oni zaslepljenci, ki še vedno rinejo za njimi- — Volilna abstinenca. (Dopis.) Iz vrst državnega uradništva se propagira za 18. marec volilna abstinenca. Dvomim, če ]e to geslo najmodrejše. S tem se odrečemo svoji državljanski pravici in dolžnosti. Največje politične zrelosti s tem ne pokažcmo. Izboljšanju svojega materijalnega stanja ne pripomoremo s tem nič. Indiferentne najoravimo s tem še one poslancc ki so se dosedaj z vnemo zanimali za tiaše gmctno in oravno vprašanje. Z abstlnenco zelo ustrežemo našim kulturno nam nasprotnim strankam. Pripomoremo jim dc zmage. Posebno za učiteljstvo to ni vseeno. ker ima opravka s kulturno-prosvetnim delom. Te stranke so še večje nasprotnice izboljšanja našega materijalnega položaja, kakor druge. Zato je boljša opredelitev katerikoli kultturno naši stranki, kakor abstinenca. — »Snirt dr. Ivana Tavčara«. Pod tem nasloviom prinaša »Pokret«, glasilo UJU.— Pov.-Split v 1. in 2. štev. tek. letnika daljši članek, v katerem povdarja posebno literarno delavnost dr. Ivana Tavčarja. — Izšel je 1. zvezek Stanovsko-strokovne kenjižnice Poverjeništva U.JU v Ljubljani V predgovoru čitamo: »Stanovsko - strokovna knjižnica Poverjeništva UJU v Ljubljani« naj bo torišče naši duhovni orijentaciji in organizaciji, naših utcimeljenih in ugotovljenih nazorov in načelruh stališč. naj jih izkristalizuje in naj da enotnejšo smer in trdnejši kulturni temelj vscmu našemu delu. — Nai nam postane naš stanovski katekizem, ki bo dobil v njem potrebne orijentacije vsak član in vsak novmec našega stanu.« — Te dni prične uorava razpošiljati knjige na okrajna učiteljska društva. da jih ista oddajo vsem organiziranim članom. Opozarjamo na tožadevno notico med novimi knjigami in književnostjo. — Ponovno pros:kno predsednike oziroma tajnike okrajnih učiteljskih društev, da naim nemudoma javijo in pošljejo splsek vseh z učiteji poročenih učiteliic, učiteljic žen. roč. del. otroških vrtnaric in upokojencev pri svojem društvu. Zaradi netočnosti nastaja velika materijalna škoda, ker se vsem poročeiiim učiteljicaim ne more ustaviti listov. enako se ne more urediti zadeva listov pri ostalih naštetib kategorijah. Za sluča} .nadaljncga molka so duštva odgovorna za poravnavo vseh doposlanih liistov in odklanja uprava vsako odgovornost. i — Naša slovenščina bi morala biti dandanes neki »inolli me tangere«. Zatosem z velikim zaniinaniem čital sr)is g. Ernesta Tirana v zadnji št. »Uč. Tov.« ! Posebno mi ugaja. kar piše v zadiijem odstavku. o našem jeziku! Da, tako je! Meni se zdi gnusna tista mešanica. ki smo ,jo začeli pisati v zadnjih časih. Praf. Levec je že na goriški gLmnaziji učil, da je velika zasluga »Novic« med drusrirn to, da so obvarovale naš jezik 1. 1850—1853. ko so začeli razni pisatelji pisati neko zraes lirvatskega in slovenskega jezika, ; katera se nikjer ni govorila. Zdi se mi, da se ta »srečna doba« ponavlja v današnjih časih. Učimo se pridno srbo-hrvaščine, a | slovenščino govorimo in pišimo čisto. ka- \ kor živi med narodom in kakor jo oišejo odlični pisatelji, n. pr. Stritar! — Janko Leban. — Prošnja. Gg. tovariše prosim. da naravnost meni ali pa gosp. skladatelju prof. Stanku Premrlu v Ljubljaini naznanijo sledeče: Kdo ve za kake podatke o naših starejših glasbenikih, ki niso še nikjer obedolanjeni, n. pr. o t Smoletu, Kunšiču, Dragotinu. Juvančiču. L. Dolinariu, oziroma o raznih učkeljih glasbcnlkih. Kdo ve kaj o L. F. Sohvvertu ali Jos. Mftšu? — Kandija pri Novem mestu, 11. marca 1923. Janko Leban, gost »Usiniljenih bratov«. — Organizacija in dobrodelnost učiteljstva v Radvanju pri Mariboru. Vse razredne učne osebe so bile v koledar- i skem letu 1922. učlanjene v svojem okrajnem učiteljskem društvu razun ene, ki je došla sem šele v jeseni. Za leto 1923. je tudi ta pristopila k društvu. Od svojih službenih prejemkov so vse učne osebe razun ene tu neimenovane prispevale mesečno v dobrodelne in kuiturne stanovske in nar. namene po svojih močeh kakor sledi: Delakova Pavla 331 Din, FrasovaHeriokova 357 Din. Jordan Ivan (nastopil v jeseni 35 Din, Komavlijeva Irma 336 Din. Knaflič Radoslav 668 Din, Križman Josip' 336 Din, Roberjeva Ana (nastopila o Vel. noči) 36 Din, skupaj 2099 Dto- V 1.. 2., 4., 5. in 6. znesku je zapopadeno 7% investicijsko pasojilo- Razun tega je nabralo učiteljstvo med prebivalstvora za Jugoslovansko Matico 418 Dh. a za javno knjižnico 253 Din. Na vsako šolo podobno organizacijo, kako vznešen polet idealne ljubezni do napredka jugoslovanskega naroda bi vel po vsej naši ujedinjeni državi! t Tovarišici Faniki Schaubach-Novakovi v sponiin. (Umrla 30. januarja 1923.) Kolikorkrat si se, ljuba Fanika, poslavljala od nas, hiteč v svoje ljubljene Ruše k ciragim svojcem, vsakokrat suio Tj veselo klicali: »Na svidenje!« Vesela si se vračala v našo sredino, tem veselejša ,in srečnejša pa po onem dnevu. ko Te je zakonska vez zvezala z ljubljenim soprogom. — Doživeli smo pa dan. ko smo Ti klicali tudi: »Na svidenje, ali na svidenje — nad zvezdami!« — Na cesti pri Sv. Jožefu, enemu izmed Tvojih najljubših izprehodov, smo se tposlovili od Tebe s solzaini v očeli s tugo v srcih. Mrtvaški voz s Tvojimi zem&ljskimi ostanki se je pomikal proti Tvojemu ljubljenemu domu. — S cvetjem in zelenjcin ie bila postlana Tvoja zadnja pot, in tedaj so se mi nehote usilile misli: »Čemu toliko cvetja na zadnjo pot, laje več cvetja v življenje — vzgojiteljem trpinom!« — Razumevanja naših teženj, moralne pomoči pri našem težkem delu. priznanja. da nas štejete k sovzgojiteljem svojih sfrok! takega cvetja nam dajte na težko inot našega življenja! Fanika. Ti pa nisi bila sarno učiteljica-trpinka. bila si tudi učiteljica- mučenica. — Dne 14. avgusta 1. 1914. so Te v družbi z drugimi značajnimi Rušani odpeljali v zapore v Gradec Nisi nam pozneje mnogo govorila o teh eroznih časih. a vse si mi povedala z besedatni, ki si jili vzkliknila ob prevratu: »Sedaj vem. zakaj sem trpela!« Te Tvoje besede bi bile napolnile kniige, saj so vsebovale vse trpljenje, obup nad sedanjostjo, upanje na uresničenje najiskrenejših želj, povedala si v kratkih besedah vse, kar je trpel čutil. upal vsak navdušen Slovenec. — Sreča Ti je tedaj sijala iz ooi. sreča. da si doživela ujedinjeno Juiroslavijo, za katero si trpela. — Na višku sreče si pa bila, ko si se združila z liubljenim soprogom. A Ie tri kratke mesece &i uživala srečo; smrt, ki ne izbira ined srečnimi in nesrečnimi, je izbrala baš Tebe. ZakaJ baš sedaj. se vprašujemo. a ne dobimo odgovora. Kako malo je, kar nam je ostalo — samo s/T>omin na Tebe. A ta ostane ohranjen v srcih vseh nas, ki smo poznali Tvoje blasro srce. dokler ne pridemo za Teboj. Spavaj mirno. ljuba Fanika! —\—.  — Opozarjarao na občne zbore našik gospodarskih društev in zadrug, ki so obiavljeni v današnji številki pod »Gospodarske organizacije«. i|