88. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 20. aprila 1903. XXXVI. leto. lakaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in |praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ograke đefiele za vse leto tt& K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem d* dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko reč, kolikor znaša poštnina. — Na naroCbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati - Rokopisi se ne vračajo — Uredništvo In uprevniitvo je na Kongresnem trgu at. 12. - Upravni 51 vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice at. 2, vhod v upravni&tvo pa a Kongresnega trga &t. 12. .Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Someščanje! Dne 22. in 24. aprila 1903 vršijo se letošnje dopolnilne volitve v občinski svet stolnega mesta Ljubljane. Kandidatje narodno-napredne stranke so: Za II. volilni razred: fel voli dn.e 22. aprila: piantan Jvan, c. kr. notar in posestnik na Dunajski cesti št. 11; Senekovič ^ndrej, c. kr. gimn. ravnatelj v Tomanovih ulicah št. IO. Za I. volilni razred: Ici -voli dne 2-4. aprila,: Seunig Ivan, usnjar in posestnik na Starem trgu št. 7; dr. Stare Josip, c. kr. fin. prok. pristav in posest na Marije Terezije cesti št. 7; Uelkavrh Jvan, posestnik v Komenskega ulioah št. 5; Žužek Jran, c. kr. višji inženir v p v Gradišči št 4. Volilci, udeležite se volitve polnoštevilno! Za odbor narodno-napredne stranke: Dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški. Idrijski klerikalci in realka. Iz Idrije, 18. aprila. Da so klerikalni dopisniki prav navadni lopovi, to je dokazal zo pet »Dihur« z ostudnim napadom na našo realko. Ta dopis že ni več v okviru strankarskega boja, to je uprav atentat na naš zavod, na naše mesto in najbolj na korist vsega idrijskega prebivalstva. Tako bi ne mt gel pisati niti najzagrizenejši narodni nasprotnik. Nimamo besedi, da bi zamogii izr-ziti svoj gnjev nad takim početjem. Zal, da se narodna stranka vdeležuje strankarskega boja premalo odločno in smo preveč pa sivni v polstiki, da zategadelj ni možno to zopetno klerikalno lumparijo ožigosati na javnem shodu, da bi se zbranemu ljudstvu pojasnilo nadvse-grdo ravnanje »ljudskih« osrečeva teljev, klerikalcev. Vemo, da bi dru-srod tak infari en napad na korist ljudstva vzbudil silni odpor, da bi si znalo dobiti ljudstvo samo zadostno zadoščenje. T**wra. pri nas ni možno, ker so klerikalni pristaši na duševno tako nizki stopinji, da ne morejo pojmiti klerikalnega delovanja, ker je narodno-napredna stranka, kakor že enkrat omenjeno, premalo agilna in ker opazujejo socijalni demokrati boj med nazadnjaštvom in napredno stranko le od strani, ako ga celo v korist prvemu ne podpirajo. Ne preostaja nam tedaj druuretra, ko da iz razimo na tem mestu svoje ogorčenje. Vemo sicer, da list, kateremu na čelu stoji Stefe, in v katerega dopisuje Kobar, ne more škodovati dobri stvari, a javnost naj izve, kako podli so našt klerikalci, s kakimi ničvrednimi individuji se mora boriti narodno-napredna stranka v Idriji. Povod napadu na naš zavod, na katerega sme biti ponosen vsak Idrijčan, je klerikalnemu poštenjaku sklep naprednih mestnih odbornikov, da se ustanovi za ta zavod pripravni tečaj. Čakali so klerikalci precej časa na priliko, da vržejo svoje smrdljivo žvepljo na mestno realko, saj so ob ustanovitvi pihali, kakor razljučeni gadje. Sedaj bo našli to priliko z imenovanim sklepom ter se izbiju vali. Radi bi podali v celoti čitateljem dopis tega krščanskega socijalnoga ( ! ) glasila, da spoznajo vso klerikalno hudobijo, da ne bi potra tili preveč prostora. Zanašajo se, da prinese »Jednakopravnost« temeljito sestavljeno poročilo gosp. realčnega ravnatelja na mestni odbor zastran ustanovitve pripravnega tečaja, iz kojega bo pojasnjena potreba ustanovitve tega, hočemo tukaj navesti še drug moment, ki se sicer v imenovanem poročilu ne omenja, a je vendar v dokaz potrebe tečaja uva-Ževanja vreden. Pri nas imamo ljudsko šolo vsled nebrižnosti ministrstva in dežele v fakem stanu, da ni, možno tudi vzpričo napora nekaterih učnih moči računati na dobre vspehe te šole Prenapolnjeni razredi, po manjkanje učnih moči, nezadostna učna sredstva, vse to je krivo, da naša c. kr. ljudska šola, nekdaj sloveča, propada bolj in bolj. Da je temu res tako, priča nam realka, pričajo nam dijaki, ki študirajo izven Idrije. Res je sicer, da nimajp druge srednje šole na Kranjskem pripravnih tečajev, a v Ljubljani imajo varinico ter tam, kakor drugod dobre ljudske šole. A četudi bi imeli dobro l|udsko solo, bi ne bila s tem odstranjena potreba ustanovitve pripravnega tečaja, ker ljudske šole nimajo namena , pripravljati mladino za srednje šole, pač pa ji dati nekaj splošne izobrazbe. Kar se pa tiče stroškov za ta tečaj, nas zelo veseli, da morajo radi ali neradi prispevati tudi klerikalci za izobrazbo mladine, da jim ne bo pri-lila le farška malha in škofovska sredstva za poneumnjevanje ljudstva trdo prisluženih novcev iz žepa. Glavni infamen napad pa je koncem dopisa, katerega podajamo doslovno: »Dihur« piše: Utonili s svojo realko Še ne bi redi. To pa vendar spoznajo, da ako ne bodo na kak umeten način vzdržavali svojega zavoda, jim bode zavod gotovo vsled sušice propadel. Idrija je premajhno mesto, da bi moglo po naravni poti leto za letom napolnjevati obširne prostore v novem realčnem poslopju. Verujte mi, gg. liberalci, da bi ne bilo prav nikakega pripravljalnega tečaja potreba, ako bi imela Idrija svojo gimnazijo. V gimnazijo bi pač ne bilo treba siliti vseh zmožnih in nezmožnih, kakor jih morate sedaj, ker bi v gimnazijo tudi 03tala Notranjska in srednja Goriška poslali precej dijakov, med tem, ko je v realki sedaj prav malo ptujcev. No in ker se liberalci grozno boje, da bi vsled pomanjkanja dijakov lahko njihov, s toliko samohvalo ustanovljen zavod propadel, zato je treba tu priteci na pomoč s pripravljalnim tečajem, ki bode zopet davkoplačevalcem pulil trdo prislužene novce iz žepa. Pa kaj to liberalcem, da le oni prehitro ne utonejo s svojo realko. Oni ho čejo plavati še dalje, čeprav se morajo pri tem oprijemati tudi žepov klerikalnih davkoplačevalcev. Toda liberalce ni edino le gorenji vzrok napotil do tega koraka, temveč prisililo jih je k temu činu še nekaj drugega. Ko so ustanavljali realko, so po vseh svojih listih bobnali med svet, da bo to prva slovenska realka. No, mislili smo si tedaj, ako že drugega dobrega ne bo pri tem zavodu, bo vsaj to, da bo popol noma slovenski, saj vedno zahtevamo slovenske srednje šole in v zadnjem času že celo slovensko vseučilišče. Toda, giej ga spaka, v tej prvi slo venski realki znajo otroci premalo nemško. Ali ni to Čudno ? Ali naj potem liberalcem še verujemo, da je to slovenska realka, ako profesorji trdijo, da prineso otroci pre- malo znanja v nemščini iz ljudske šole? In tu tiči drugi vzrok, zakaj je treba v Idriji pripravljalnega tečaja, katerega drugod na Kranjskem ue potrebujejo. Ta pripravljalni tečaj bo le neka ponemčevalnica naše slovenske mladine. Pa kaj to našim liberalcem, saj so z izdajalci Jesenic in Tržiča istega mišljenja! V »Jednakopravnosti« sicer pravijo, da so storili »zopet korak dalje na polju prosvete«, mi pa pravimo, da ste storili »korak dalje na polju narodnega izdajstva«. Iz teh vrstic se spozna vso pro-palost in hinavščino teh ljudij. Tako pisati zamore le kak »žegnan« človek, ki je izgubil vsako poštenje in se potopil popolnoma v »katoliško« moralo. Spominjamo se, da je bil med prvimi nujnimi predlogi, ki jih so stavili klerikalci v deželnem zboru, tudi oni za podržavljenje naše mestne realke. Razumen Človek pa mora vedeti, da prevzame država le take zavode v svojo oskrb, o katerih spozna, da so v resnici potrebni in v vsakem oziru popolni. Sedaj pa pride »Dihur« s tako infamijo ter pravi, da bo zavod vsled sušice propadel. Ni li to najgrša hinavšina? Zavod, ki ima sto učencev že v prvih dveh letnikih in to skoraj samo domačih, bo na sušici propadel! To je pač le goreča želja klerikalcev, a se jim gotovo nikdar ne izpolni. Dosedanji obisk je popolnoma zadovoljiv, čeprav je klerikalna gospoda delala na vse možne načine proti realki, in se od naše strani ni nič storilo, da bi se povečalo število realcev, ker prostori prvih dveh letnikov niso tega dopuščali. Idrija je premajhno mesto, vpijejo, in vendar je s 6000 prebivalci izvzemši Ljubljano skoraj trikrat večje, ko vsako drugo na Kranjskem. V realko se ni sililo prav nobenega in prav nič ne reflektiramo na zunanje dijake, ker »liberalni gospodje« je niso ustanovili za to, ampak ustanovili so jo domačemu delavstvu, katero vzpričo svojega slabega gmotnega stanja ne more pošiljati svojih sinov v tuja mesta, kakor store to lahko klerikalni magnati. Prav nič se liberalcem ni treba bati, da bi s svojo realko utonili, pač pa lahko ,,Dež za solncem mora biti, Za veseljem žalost priti." Seveda se to dvoje v življenju hitreje vrši, kakor moj popis »J )ka« za »Smehom«. No, pa saj tudi Kre tanov pravi, da ni naglica nikjer prida; zato pa pusti »bravce« še vedno čakati na nadaljevanje svojega »epil« ga«: »še živim«! Kaj je jok? Odgovor je lahek: pretakanje solz. Ta eksperiment si lahko vsakdo sam privošči, ker ima vsak človek polne solzne žleze. Treba Be je le spomniti na kak posebno žalosten dogodek, da je n. pr. tašča ponesrečila, pri tem se stisnejo čvrsto trepalnice in solze pritečejo iz Žlez po odvodnikih pod tzgornjo trepalnico. Vse drugo se samo ob sebi pridruži. In pred seboj imamo pristno podobo prebivalca solzne doline. Kakor pri smehu, je tudi pri joku treba ali duševnega ali teles- nega povoda. Kakšni so telesni nagibi, povedala bi najUžje kaplana, ki sta slavila »zmago« na kostanjevi-škem shodu. Brez povoda pa se ne rnore nihče jokati, razun tragedov na odru in pijanih bab Najprej se raztoži človeku, ko pogleda prvič v ta solzivi svet. Njegov prvi glas je jok. Nekaj mesecev se potem joka kar »iz navade«, pravzaprav da se do dobra privadi joku. V otroških letih so sploh solzne žleze na pol odprte, da se potoČi »potok« solza, ako takega državljana le mačka pogleda ali če se mu pokaže »slok prst«. Trudnim soprebi valcem je posebno po noči ta otročja prirojenost kaj ljuba. Ko pride otrok v šolo, začnejo polagoma delovati »telesni občutki«, ki provzročajo jok. Pozneje izpreša mladenkam in rr.la deničem »nesrečna«'ljubezen marsikatero solzo. Ko pa stopi mladenka pred altar, pričakuje se od nje toliko solz, da ji podari najboljša prijate ljica posebno rutico za solze. Z jokom si olajša srce za prihodnji po- klic. Pri ženinu bi ne bilo možato, se zolziti, zato pa požre marsikatero grenko, pravzaprav »slano«. Solze so namreč slane, dasi ne tako močno, kakor juha zaljubljene kuhar ce. Kajti le 1% je v solz«h soli in fosfata, 99° 0 pa je čieto na vadne vode, tako da se res ni vredno človeku toliko mučiti, da iztisne ne kaj kapljic te maiovredne tekočine. Pri Človeku so solze v dveh žlezah, iz katerih se izlivajo po 8 do 12 odtokih pod zgornjo trepalnico Pa ne samo človek, tudi večina živalij ima solzne žleze, le dvoživke in ribe so tako srečne, da se ne morejo jokati, ko bi imele še tako hudo srčno bolest, ker nimajo solz. Solze pa pri živalih niso ednake, drugačne so »mačkinje solze« in drugačne »krokodilove solze«. Zadnje pretakajo pri nas tudi klerikalci, kadar se posebno žaloste nad liberalnimi grehi. Solze se tudi različno taksirajo. Dočim so pri otrocih malodane brez vrednosti, so ženskam solze tudi po ceni, a za zakonske može zelo drage. Dostikrat veljajo nov klobuk, če ne celo obleko. Na nekatere ljudi imajo tuje solze posebno moč, tako da vpričo solz ne morejo odreči nobene prošnje. Včasih so solze tudi nalezljive, posebno pri mehkočutnih ljudeh, ki se veselijo z veselimi in tugujejo z žalostnimi. Ako pri tem le ne pride mošnjiček v postav! Posebno virtuozno se je znal jokati prorok Jeremija, ko se je »skobacal« na razvaline mesta Jeriha. Tudi o Kristusu se pripoveduje, da se je izjokal nad Jeruzalemom ter pred svojo smrtjo na G »Igati. Svetemu Petru pa je šele petelin izvabil solze. O nekaterih tiranih, kakor o Neronu, carju Ivanu Krutem itd. pa pripoveduje zgodovina, da sploh niso imeli solz. O joku so razne stopnje: otroci in teroijalke se kremžijo in slinijo, pritajeno jokanje se imenuje ihtenje, glasno pa tulenje. Izmed neorganič-nih bitij se solzi le vinska trta; pri znanem pobožnem puščavniku pa se je celo kamenje jokalo, ker ga ljudje (puščavnika namreč) niso marali poslušati. Zadnje se pripeti i dandanes marsikateremu kranjskemu Razdrahu, toda kamenje se solzi le še ob južnem vremenu Največ solza se potoči ob pogrebih, posebno ako je napravil ranjki ali ranjka »pravično« oporoko. Pri revnih zagorskih Hrvatih, kjer navadno ni kaj zapuščati, pa je običaj, da si najamejo posebno starko, ki opravlja mesto sorodnikov ta posel dva dni pred mrtvaškim odrom in potem pri spremstvu od doma na pokopališče. Človek baje ne bi imel večnega pokoja, ako bi ne slušal na zadnjem potu iste »godbe«, kakor si jo je napravil pri vstopu v svet. In to je vzrok, da si marsikateri sentimentalen skopuh na stara leta izbere vendar le druž co, češ, da se bo vsaj kdo jokal za njim. Seveda dobi potem na grob le mačje solze, ker se sebična vdova k večjemu le zato solzi, ker je ni ostavil Že poprej, ko bi še bila lahko izbirala »po svojem srcu.« klerikalci po realki utonejo. Racume se, da bi klerikalci naj raj še videli, da bi ne šel nihče v šolo, ker ljudstvo mora zabito ostati, da se ga bo lahko še nadalje izrabljalo. Naj se rajše pripravlja naša mladina za prisilno delavnico, čemu treba šole, za katero morajo tudi klerikalni prispevati! Kar se pa gimnazije tiče, dobili bodete drugo leto škofovo in t)a boste po slali lahko vse svoje sinove, ker tam bodo gotovo vsi brezplačno preskrbljen?, le verjemite in zanašajte se na farško požrtvovalnost. Veseli bodite, da se je v I i r i j i ustanovila realka, bo vsaj škofova gimnazija bolj bolna, in mi ji ne bomo prav nič zavidali. Največja hudobija pa je trditev koncem tega sramotilnega dopisa, da bo tečaj le ponemče valni ca naše mladine. G.-šo pač že ni možno obra kovati, to presega že vse meje! Pa vemo, za kaj se gre. Klerikalci vpri-zorili so z velikim vpitjem zadnji Čas prav navaden »švindel« z nemško zvezo, a ker se slovenski svet ni zmenil za prazno vpitje, jezi to klerikalce najbolj in sklenili so, da se morajo proglasiti vsi liberalci za narodne izdajice. NiČ se ni bobnalo o naši realki po svetu, a s ponosom in radostjo povdarjamo, da je idrijska realka prvi tak slovenski zavod, na katerem se ne čuti slovenski dijak kot gost, ampak je domačin ter ni odvisen od laških ali nemških profesorjev milosti. Priznamo, da dijaku prav nič ne škodi, ako se dobro izvežba v nemščini, saj več jezikov, če se zna, več se velja. Tudi Arkotu bi ne bilo nič škodilo, ko bi se bil v nemščini malo več izobrazil, da mu nemškega govora v »Casini« ne bi bilo treba slovenski nadalje vati. Značilno je tudi za narodno prepričanje naših klerikalcev, da »Lažnjivec« ravno isti dan, ko nam »Dihur« očita narodno izdajstvo, poroča o nemškem predavanju Payer-jevem, ki je obstojalo iz nekaj »in-dijanaric«, kakor bi bilo to nekaj izvanrednega. V parterju je videl »Lažnjivceva dopisnik samo nekaj sedežev praznih, kakor smo poučeni, pa ni biio v parterju na sedežih in stojišču do dvajset oseb. Da je tako poveličevalno poročal o tem nemškem predavanju, za katero so bili lepaki tudi le v nemškem jeziku, je dokaz, kako navdušen je »Lažnjivec« za slovensko stvar. Klerikalci so v resnici poosebljena hinavščina v vsakem oziru. Napad na našo mestno realko je izšel v najobskurnejšem slovenskem listu in ji zategadelj ne more prav nič škodovati. Klerikalci pa si lahko zapišejo v svoj črni album eno lopovščino več. O razpustu francoskih samostanov. Francoska vlada je skoraj popolnoma dobojevala boj proti klerikalnim, nepostavnim naselitvam. Klerikalno časopisje celega sveta sicer kriči s francoskimi klerikalci vred, kaka vnebovpi-joča krivica se godi francoskim samostanskim zavodom. Toda to je predrzna laž. Postavno ustanovljenim kongrega-cijam se niti lasu ne skrivi, pomedlo se je le z nepostavnimi, t. j. takimi klerikalnimi zavodi, ki so se naselili brez dovoljenja drž. oblastev, ki tedaj nimajo postavne podlage za svoj obstoj. Take samovolje, kakršno so uganjali do sedaj francoski redovi, bi niti klerikalna Avstrija ne trpela. Celo pri nas imajo politične oblasti in dunajska vlada govoriti tehtno besedo, preden se ustanovi kje jezuitski ali dominikanski samostan. Francoski menihi pa niso nikogar vprašali, temuč so ustanavljali samostan za samostanom, samostanske gimnazije, liceje, bolnišnice, konvente, tovarne in na stotine ljudskih šol. In vendar je imela klerikalna stranka do ministrstva AValdeck - Rousseau tolik vpliv na predsednika Faureja in voditelje armade, da bi se ne bilo odreklo nobeni taki prošnji. Pa tudi potem, ko je "VValdcck-Rousseau predlagal v zbornici preiskus avtorizacij samostanov, ni bilo nevarnosti za obstoj istih. Ako bi se bili klerikalci zakonu podvrgli ter prosili za državno priznanje, ne bilo bi se jim odreklo. Toda klerikalci so se bili preveč razvadili v svoji oblasti ter niso nele prosili, temuč so naravnost grozili z ljudskim puntom. In tedaj je prišel odločni Combes, ki je uvidel, kaka nevarnost bi nastala za državno avtoriteto, ako bi se kazala vlada popustljivo. Sedaj so zaceli klerikalci sicer prositi toda bilo je prepozno. Zbornica je zavrgla vse naknadne prošnje ter sklenila brezpogojuo razpustiti vse nezakonito ustanovljene samostane z njihovimi zavodi vred. 'Kazim uahujskanih in fanatiziranih kmečkih prebivalcev se ni nihče resno upiral državni eksekuciji proti samostanom. Tudi rimska kurija je molčala. Ne morda iz slabosti proti republiki, ne iz državljanske, diplomatične zmernosti, temuč ker je francoska vlada postopala strogo na podlagi konkordata. Papež Pij VIL je sklenil s Francosko leta 1801 konkordat, s katerim se je Francoski dovolilo vrhovno državno nadzorstvo nad duhovnimi zavodi. Isto pravico je moral dovoliti celo konkordat Avstriji, ki se je sklenil leta 1855 v znamenju popolne zmage klerikalizma. Vatikan se tedaj ni vmešaval v klerikalne boje na Francoskem, ker bi se s tem zapustilo mednarodno pravno stališče ter bi se provzrocilo še hujše klerikalno protigibanje. Postopanje francoske vlade pa se tudi ne more imenovati brezobzirno. Ljudstvo vsled odprave samostanskih šol in bolnišnic ne le ne bo nič trpelo, temuc celo pridobilo. Bolnišnice in šole ustanovi istočasno država, kjer seveda ne bodo nastavljeni menihi in nune, temuč posvetni strežniki in strežnice ter posvetni učitelji. Vstaja v Macedoniji. Včeraj iu danes obhajajo pravoslavni svojo veliko noč, ki naj bi po raznih zatrdilih bila začetek splošne vstaje. Od smrti konzula JSeerbine je na Balkanu nastala usodna napetost. Že se slišijo tu in tam naravnost trditve o bližajoči se vojni. Z druge strani se sicer zatrjuje, da se Avstro-Ogrska in Rusija le pripravljata, da pomagata Turški pri zatrenju revolucijskega gibanja v Macedoniji in arnavtskih nemirov v Stari Srbiji ter da se izvedejo reforme. Govori se tudi, da se v ta namen mobilizuje mornarica Črnega morja. Albanci se vedejo zelo oblastno. Poslali so sultanu protest proti napovedani ustanovitvi novih sodišč. Protest je podpisalo 104 odličnjakov iz Skutari med njimi več katolikov in pravoslavnih. Nadalje zahtevajo, da se jim prizna pravica, določiti vrhovnega guvernerja ter voliti duhovne sodnike. Nedavno se je vršil več ur trajajoči boj med 65 ustaši in dvema bataljonoma turških vojakov blizu mesta Kočane. Vsta-e je vodil rezervni častnik Todor Sajev. Vojaki so vstaše obkolili, a v mraku so vstaši pritisnili Turke proti reki Bre-galnici. Turški vojaki so začeli bežati ter jih je mnogo utonilo. Na bregovih reke in v vodi sami so našli pozneje nad 100 mrtvih. Vstaši so izgubili 15 mrtvih in 22 ranjenih. Od septembra 1. 1. so izgubili Turki 300 orožnikov v bojih z ustavskimi četami. Z vsakim dnem prihajajo v Solunj turške ladje z vojaštvom iz Male Azije. Vojaštvo se takoj razpošilja z železnicami v vilajet Kosovo. Politične vesti. — O političnem položaju. Ves ta teden se bodo vršila pogajanja med ministrskim predsednikom Kor-berjem in Rezekom ter češkimi voditnlji, da se prepreči grozeča češka obstrukcija. o čemer bodo sklepali mladočeški zaupni možje prihodnjo nedeljo. Korber je že skušal posredovati pri nemških voditeljih glede češke zahteve, t. j. ustanovitev češkoga vseučilišča na Moravskom. Nemci pa so kategorično izjavili, da tega ne pripuste niti za istočasno ustanovitev nemškega vse učilišČa za Moravsko. Preostaja le vladno posredovanje za srednji pot iz zagate. Vlada stoji na stališču, da bi pomenila ustanovitev češkega vsaučilišča na Moravskem kronanje sporazumljenja med Čehi in Nemci. — Niijeavstrijski deželni zbor je aprejel brez debate budgetni provizorij ter razveljavil izvolitev po slanca Schmidla, ker so se pri nje govi izvolitvi prigodile velike nerodnosti. — Dvoletna vojaška služba. Potrjuje se vest, da je začelo vojno ministrstvo že revizijo brambnega zakona. Podlaga taki reform« bo vpeljava dvoletnega službovanja Nadalje se predloži oprtno zvišanje rekrut-nega kontingenta, kar bo pač v zvezi z dvoletno službo. 'L - dvoletno službo se je izreklo vrhovno armadno vodstvo in tudi sam oesar — O papežu poročajo bero Imski listi, da mu polag >ma poje majo moči. V vatikanskih kr g h se boje, da nastopi že v prihodnjih mesecih sprememba na sveti stolici. Vsled tega listi opozarjajo, da morata Nemčija in Avstro-Ogrska de lovati z naglico na sklicanje konzia-torija, da dobita za trozveze tri zelo važne glasove. — Proti cesarski himni. V praškem mestnem svetu je predlagal odbornik Vaniček, naj godba obo rožene meščanske garde mesto ce sarske himne pri slovesnih prilikah igra le češko narodno himno »Kde domov muj«. Predlog se je izročil posebni komisiji. — Ortstop ministra P r i n e -ttija Iz Rima je prišla zanesljiva vest, da je podal italijanski minister zunanjih zadev, Prinetti, odstavko zaradi slabega zdravja. Ministrski predsednik Zanardelli je bil vsled tega tako osupnen, da dalje časa ni mogel besede spr»-govoriti. Prinettijeve posle prevzanr.e najbrže admiral M o r i n. — Podkupljeni francoski po slanci. Kartuzijanci so obdolžili nekatere radikalne francoske poslance, da so se ponudili glasovati proti odpravi kartuzijanskih samostanov, ako se jim plača 2 milijona frankov. Vrše se preiskave, a skoraj gotovo je vse skupaj le klerikalno maščevanje. Dopisi. Iz Tomišlja. Tomišeljski be neficijat Kmfic je svojim ovcam in koštrunom duševni in večkrat tudi — telesni oče, — pa tudi največji dobrotnik le — sam sebi! Ker nima svoje fare, ki bi jo molzel, ima pa svoj konsum v Tomišlju, ki ga molze, a tudi Tomišalce, a slepci tega ne vidijo, počasi bodo pa seveda videli in — čutili. V tomišeljskem konsumu je Knific neomejen gospodar; pa tudi talent ima, kar bomo takoj dokazali. Beneficijat Knific pa tomi šeljski konsum sta dve zanimivi figuri Čudno je n. pr. pred vsem to, da kurat Knific vso svojo bero, ki jo nafehta, vso v konsumu proda, denar pa seveda spravi. V konsumu je on v eni osebi vse: poslovodja, ki »gscbaft« vodi, in komi, ki prodaja, seveda ima za za kratek čas nastavljeno notri tudi eno moč, po navadi najrajše — žensko. To se ume samo po sebi. Ali oba vkup ne razumeta delati računov — poltenih namreč, saj bilanca jima gre na vadno — »glih za glih«, največkrat je dobiček k večjem 3—4 K težek, katerega pa mogoče tudi Knific kar sam založi! Računov ne dela, kakor bi moral, predsednik sam, ki je mlad in neizkušen mož, ampak jih, kakor hudobni svet govori, dela kar Knific, bolj »po vrhu« seveda. Cuje se pa zdaj, da bodo odborniki odstopili, ker ni noben še obogatel do zdaj, kakor je ob ustanovitvi Knific enemu in druzemu prerokoval. Bati se je torej, da bo kar naenkrat tomišeljski konsum sfrČal v zrak in ž njim tudi delnice članov, »ž*gen« bo pa šel v — Knificev žep. Čudno ne bo to, če se pomisli, kako se v tej štacuni prodaja. Ni dolgo tega namreč, ko so prodajali notri moko, ki so jo sami plačali po 9 kr. kilogram, pro dajali po 6 k r., torej 3 kr. v zgubo, itd. Pa Knific ima prav, da vse sam dela in tudi »revidira«, vsaj sam spravi honorar, tako bi moral pa falsifikatorju bilanc, psevdo - »revizorju« Pelcu od »Gosp. Zveze« tudi ie 8 kron odriniti na dan za revizijo in futrati ga. Ljudje pri »Gosp. Zvezi« veliko kmetu požro, Krnile ima prav, da vodi sam konsum, To mišeljee pa — za nos! Falzificirana bilanca posojilnice in hranilnice v Poljanah nad Škofjo Loko. »Gorenjec« piše: Pred nami ie-ž»to računska zaključka posoitlnice m hranilnice v Poljanah nad Škofjo Loko za 5. in 6. upravno leto 1900 in 1901 Kako sleparsko znajo naši klerikalci sestavljati bilanc-, hočemo nekoliko podrobneje razložiti zadnji računski zaključek za leto 1901. Upravno leto 1900 zakl|učuje s saldom v blagajni K 675742 S tem blagajniškim preostankom nadaljevati bi se moralo prihodnje upravno leto 1901, toda naši svedrci niso bili zadovol|ni s tako majhno gotovino, postavili so v denarni promet leta 1901., ne brigajoč se za saldo iz prednjega leta, novo gotovino kron 10 757 98. Odknd so kar čez noč do bili celih K 4000 56 več v blagajno? Vrednost inventarja v letu 1900 izkazuje K 699 91. Prihodnje leto nakupili so ga za K 29 30 in kon cem leta odpisali za K 58 84 moral bi torej znašati K 670 37 bilanca pa izkuzuje samo K 529 57. Kam so skrili diferenco K 140 81? Dalje se nahaja med aktivi hi-lance v letu 1901. postavka: »nepo-vrnjene preveč izplačane vloge kron 180— in nepovrnjene obresti od te K 3 82« — nasprotno pa čitamo v denarnem prometu: »preveč izplačane vloge K 60 —«. Kako pač ta dva zneska med seboj diferirata, nam ni možno napraviti jasne slike, ker nam niso njihove knjige na raz polago. Naj si že bode stvar kakor hoče, vendar iahko izprevidijo čitatelji, kako površno se uraduje po takih posojilnicah, katerim na čelu stojijo ljudje brez vsake aobrazbe v knjigovodstvu , da izplačajo kar tako približno K 180 preveč iz blagajne, beveda je tak denar izgubljen za zavod, ako se ne ve za pravega vlagatelja, odoosno, da se ne ria iz tir.ali od dotičnika. Najlepše pri celi tej stvari je dejstvo, da zahtevajo cd svojih zmot še povrhu obresti K 3 82. V računskem zaključku za leto 1900 znašal je rezervni fond kron 7590 50 Prenos istega pa najdemo v prihodnji bilanci tipkanega z zneskom K 7497 54 Kako je bilo to mogoče, da so utajili zopet K 92 96? Ako popravimo inventar za K 140 81 ter znižamo jrotov.no, ki je bila začetkom leta 1901. previsoka za K 4000 56 med pasivi pa rezervnemu fondu pndenemo onih utaje nih K 92 96, ostane nam po odbitku pasiv od aktiv izguba K 3490'46 — ne pa dobiček K 462 25. Poročilo na prvi strani svedoči, da je posojilnica deležna vseh postavnih »olajšav« ter je član »Gospodarske zveze« v Ljubljani. Ker sestavlja ravno ta »dična« zveza vsako leto bilance različnih denarnih zavodov in statistične račune vseh, v njeno zvezo pripadajočih posojilnic po svojih nam že znanih revizorjih, bivših mesarskih pomočnikih in davčnih eksekutorjih, lahko s popolnoma mirno vestjo trdimo, da je bila bilanca za leto 1901 z vednostjo organov »Gospodarske zveze« na tako sleparski način se stavljena. Radovedni smo, je li jih je davčna oblast za to drzno falzifikacijo kaj pocukala ali ne? Dnevne vesti. V Ljubljani. 20. aprila. — Osebne vesti. Okrajni glavar pri deželni vladi v Ljubl|ani, gosp. Viljem L ase han vitez Moor-land, je imenovan deželnovladnim svetnikom. Za okrajna glavarja sta imenovana višji okrajni komisar v Ljubljani g. Leopold Roth pl. Ro-thenhorst in višji okrajni komisar ter vodja okrajnega glavarstva v Postojni, g. Viljem baron Rechbach. — Sekundarijem* v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Rudolfovem je imenovan g. dr. Janko Hu bad. — Obč. volitve v Ljubljani. Danes se je vršila volitev iz III. volilnega razreda. Ker ni bilo protikan didatov niti agitaciie, je seveda tudi udeležba bila manjša Izvoljeni so bili kandidatje narodno napredne stranke in sicerso dobili g. S k e r j a n c 397, g. Rergant 393 in dvorni svetnik dr. Krek 383 glasov. Nekaj gli-sov je bilo razcepljenih. Samassov uslužbenec in gostilničar Daohs se je na vse načine pehal, da bi napra vil pri ti volitvi kako zmago, a bU miral se je klavrno. Noben človefc ga ni hotel poslušati. Uradnik drŽavn« železnice Ivan Deutschmann ni hotel na noben način nekaterim železni, carjem potrditi, da so službeno zadržani, dočirn so drugi uradniki tako na državni kakor na južni železnici to drage volje storili. No, s tem g Deutschmannom se bomo o priliki še nekoliko pomenili. — 9tHarodna tiskarna11. Pod predsedstvom društvenega na-čelnika gosp. dr. Ivana Tavčarja se je vršil včeraj občni zbor »Narodne tiskarne«. Sklenilo se je razdeliti čisti dobiček tako le: Delničarjem dividende po 6 K od delnice, za nagrade 1700 K, družbi sv. Cirila in Metoda 200 K, »Narodnemu domu« 200 kron, gledališkemu podpornemu društvu 200 K, učiteljskemu konviktu 100 K, za Prešernov spomenik drugi obrok v znesku 250 K, dobrodelnemu društvu tiskarjev 50 K. Ostanek ae prepiše na novi račun. Kakor se vidi, je »Narodna tiskarna« zopet razdelila lepo svoto v različne narodne namene. Kadar bo plačan lastni dom, ki se letos zida, bo seveda lahko storila še veliko več, tako za povečanje in izpopolnjenje svojih listov, kakor tudi v različne narodne namene — seveda le, ako bodo somišljeniki »Narodno tiskarno« podpirali, tako z naročanjem njenih listov kakor tudi s tiskarskimi naroČili. — „Politik" v Pragi vzela je pod svojo zaščito nadškofa Sta dlerja. Pravi, da je to vzor-Škof in z velikim zadovoljstvom se sklicuje na izjavo, katero je s pravim ponosom priobčil tudi naš »Slovenec«. To izjavo pa so na komando podpisali sami duhovniki in sami patri in kozli iz bosenskih samostanov. S tem je dokazano, da je Stadler vzor-škof in ta dokaz »Politikia v Pragi popolnoma zadošča! Tisti »Politiki«, ki izjavam narodno-napredne stranke ne daje nikake vere, češ, da ničesar ne dokažejo! So pravi poštenjaki, ti časnikarji z Vaclavskega tr^a. — Protestni shod slovenskih visokosolcev. Radi imenovanja g. Hittija zbrali so se slovenski tehniki zadnji petek v tukajšnji H*i-nerjevi pivovarni. Kakor posnemljemo iz »SlovenČevega« poročila, bil je g avni namen tega shoda, zabavljati in psovati na naš list in na dr. Ta v Čar j a. Če sklepamo iz zadovoljnega poročila »Slovence vega« se je ta namen v polni meri tudi do segel. Dasi smo si svesti, da ae go- podje akademiki ne bodo zavedli velike krivice, katero so zakrivili nasproti našemu listu in dr. Tavčarju, hočemo celo zadevo pojasniti prav mirno in prav objektivno. Se prej kot so se oglasili gospodje v naši redakciji podal se je dr. Tavčar h gospodoma, ki sta člana kuratorija kemičnega preskuševaiišČa in tudi deželnega odbora. Razkril jima je celo zadevo in takoj se je sklenilo rekvi-rati akt od deželne vlade. Poprosil se je tudi referent te vlade na razgovor, ki se je imel vršiti drugi dau, v torek, pri deželnem odboru. V to rek pa je tudi naš list priobčil notico, ki je bila prav odkritosrčna in odločna. Pri konferenci v torek je pregledal dr. Tavčar dotični akt ter ob roki spisov se prepričal, da pri imenovanju Hittijevemu zmota ni izključena, in da se ne more meni nič tebi nič trditi, da je kuratorij od poročevalca bil nalagan. Takoj in še v torek je predsednik kuratorija zistiral imenovanje, je o tem telegrafično obvestil vse prosilce ter odre dil zopetno sejo kuratorija na dan 2 0. aprila, pri kateri se bode o stvari iznova sklepalo. Tako je po energični inicijativi dr. Tavčarja bila zadeva že v torek v prejšnji stan dejana in urejena. Kaj druzega, nego provocirati nov sklep ter revosirati prejšnjega, se naravno ni moglo doseči in naj bi bili prišli vsi tehniki celega sveta skupaj v ljubljansko Hafnerjevo pivovarno! Akcija tehnikov je postala vsled tega brezpomembna, ali naš list je vendar priobčil dotično izjavo. Seva kot »poslano«, ker dr. Tavčar, ki je bil spise pregledal, vendar ni mogel prevzeti odgovornosti za očitanje, da je poročevalec Člane kuratorija na lagal. Za taka očitanja prevzame povsod tisti odgovornost, ki jih ja spre govoril ali zapisal. Pri takem položaju ne čutimo niti potrebe niti na mnenja, pričkati se z gospodi akademiki! — Iz črnega brloga. G sp štefe ima svoje zveze, svoje daleč in ri-soko segajoče zveze. Še celo v nemškem taboru ima prijatelje, ki g^ nikdar na cedilu ne puste ter g a s rekoč »am Laufenden« obdrže. To pa je »Slovencu« v veliko konsr, k-r ao mu s tem na razpolago najzanesljivejši viri. Tako poroča zadnjo soboto: Iz zanesljivega vira smo itve-deli, da je nedavno v pogovoru eden črvih nemških politikov rekel o li peralcih: Das sind elende Kerle, d e uns alles verkaufen mo:;hten, nur dass wir sie noch ein paar J*hre iiber dem \Vasser halten! Bilo bi želeti, da »Slovenec« naznani ime tega prvega nemškega politika, ker bi bil potem efekt še večji. Ali nam ni treba povedati imena, ker dotič nega »jednega prvih nemških poli tikov« namreč prav dobro pornamo Ravno isti je, ki je nedavno v pogovoru o dr. ŠustersiČu rekel: Das i31 ein elender Kerl, der uns die ganzo klerikale Parthei verkaufen mochte, nur dass die krainischeSparkasseden b i s c h o f 1 i c h e n Anstalten 200 tausend Kronen gibt! Kakor vidite, je nemščina ravno ista, namreč klasična in vir tudi ravno isti, nam reč, najzanesljivejši! Iz ravno istega vira zajel je Štefe svojo vest: Malovrh in župan. Tudi ta vest je od konca do kraja resnična, tako resnična, kakor resnično je Štefek sin svojega očeta! Pač res: časnikarju ni želeti druzega, nego »zanesljivih virova. — Slovenec" ni mogel na šega članka o cbč. g03podar-tvu s stvarnimi navedbami izpodbiti. Da bi pa utis, ki ga e ta članek napravil, vsaj nekoliko izbrisal, si je izmislil, da je žujan Hribar čla-nek sam spisal. Ob sebi se ra/ume, da je to do cela neresnično, ker župan Hribar z dotičnim člankom ni v nobeni zvezi — Jože Jamšek, goški oštir in prijatelj krivoprisežnika Ferjančiča stal je v soboto pred deželnim so diščem. Na zatožni klopi so sicer sedeli: Alojzij Ferjančič, Andrej Fer jančič in Jože Jež — obsodil pa se je Jože Jamšek. To pa je prišlo takole: Jože Jamšek, pri kojem se je kurat večkrat upijani!, menil je, da bi se temu kuratu dalo pomagati, če bi ae Alojzij Ferjančič, ki je bil glavna priča v kuratovi kazenski pravdi, zapletel v kako kazensko preiskavo. Na to je mislil Jamšek noč in dan, kar je tem lepše, ker je Alojzij Fer iančič njegov svak. Končno pričel je vohati po gcških gozdovih na Nanosu in naenkrat je pričel trditi, da je Ferjančič več dreves v goskem ekvivalentu posekal, kakor mu jih je bil gozdni odsek odkazal la res se je dobilo par dreves, pri kojih je bil na koreninah odsekan štcmpelj gozdnega odseka. Bog zna, kdo je šteropelj odsekal ? Brezdvoj beno kak dober prijatelj F e r-i&nČičev! Vršila se je dolga preiskava proti Alojziju Ferjančiču, a vodil jo je adjunkt Polenšek, in sicer s kitajsko nevednostjo in s kitajsko površnostjo. Ta človek postaja od dne do dne bolj nevaren svobodi vipavskih davkoplačevalcev! Koliko časa ga justica še pusti, da pase ju stične svoje kozi-) po vipavski dolini? Pri glavni razpravi v soboto je vsa obtožba, kakor hišica s kart skupaj padla in pokazala se je k l a v e r-n o s t prudpreiakave v polni iuči. Obtoženci, koje je zagovarjal dr. Ivan Tavčar, so se sijajno opro stili, Jože Jamaek pa je radi svcjd 'krščanske« ljubezni do svojega svaka prejel nekaj gorkih zaušnic, koje je pošteno zaslužil in koje mu iz srca privoščimo. Naša želja je, da bi se tako godilo vsakemu »katoliškemu« obrekovalcu! — Novo žaljenje narod« nega ženttva. Splošno slovensko žensko društvo stoji strogo na demokratični podlagi in združuje v sebi pripadnice različnih stanov. To dejstvo je društvu pridobilo mogo simpatij in zaupanja celo v tistih krogih, ki sicer tako radi za duhovniki hodijo. Zadnji čas so se nekatere služkinje obrnile do „Splošnega slovenskega ženskega društva, u da bi jim v nekaterih zadevah svetovalo in jih podpiralo. Zlasti se je šlo tu za znano društvo sv. Marte, katero je ustanovil slaboglasni vikarij Kalan, ki se je imenoval dosmrtnim in neodstranljivim predsednikom ter vboge posle skubi, kakor to zna samo kak klerikalec. „Sp. slov. žensko društvo*' je drage volje ustreglo omenjeni želji in včeraj se je zbralo lepo število služkinj v društvenih prostorih. Prišla je vsaka, ki je hotela priti in društvo kratko malo ni moglo preiskovati, kake vrste ljudje pridejo, saj ni razpošiljalo nikakih vabil in tudi ni moglo vedeti, kdo da pride. Vikarij Kalan in vikarij Luka Smolnikar pa sta se tega sestanka vstrašila. Zbala sta se, da bi kronce več ne letele tako skupaj kakor zadnji čas, in obdolžila sta eno izmed onih, ki so se obrnilo do „Sp. slov. ženskega društva," da je bila zaradi tatvine kaznovana. Mogoče, da je to res, mogoče pa tudi, da to ni res. Sicer pa je bil tudi krivoprisežni kurat Ferjančič obsojen, pa sme vendar spet opravljati nekrvavo daritev ! Lumparija škofovega glasila tiči v zadnjem odstavku dotične notice. Tam je rečeno : „Liberalne dame, katere so pritrjevale nazorom Zofke Kvedrove, bodo gotovo tudi to predavateljico simpatično pozdravile." Tu se očitajo liberalnim damam posebne simpatije za tatico." To je infamija, kakršne je zmožno samo glasilo ljubljanskega škofa in posurovele kranjske duhovščine. Očitati poštenim in uglednim damam posebne simpatije za tatice, pomeni toliko, kakor jih proglašati za nepoštene, za tovarišice tatic. In kaj tacega se drzne pisati škofov list ! Da je to novo krvavo žaljenje narodnega ženstva odgovoren Ie škof, leži na dlani. Kakor se kaže, bo treba druge strune naviti, da se škofa nauči kaj smejo in česa ne smejo redakterji njegovega lista. — In de enkrat pater Sigmund. V soboto ste ožigosali surovo obnašanje Krisfcovega namestnika, patra Sigmunda. Skoro ni mogoče verjeti, cia bi se kaj takega moglo zgoditi, da nas ni pater Sig mund v nedeljo zjutraj zopet sam prepričal, da res spada bolj v svinjak, kakor pa v cerkev. V nedeljo zjutraj je spovedoval ta lepi božji namestnik. Prišel je k spovedi deček, star kakih 10 do 12 let. Kar začne pater Sigmund rohneti nad ubogim otrokom: »Karn pa hodiš v šolo. Jaz ne bom spovedoval takih otrok !« In spodil je nedolžnega otroka od spoved niče. Pa takim ljudem naj se izroči šola in naša deca! Tako vodijo ti božji namestniki ljudstvo »nazaj h Kristusu kralju«. Ni čuda, da se je izrazil poleg stoječi gospod: »Ti ljudje so hujši nego stekli psi». Glavo smemo staviti, da ta deček čez kakih 6 do 8 let gotovo ne bode s svojimi grehi nadlegoval patra Sigmandt, pa tudi nobenega druzega duhovnika, ker je ta duhovnik s svvojo surovostjo za sadil v mehko otroško dušo kal, ki bode rodila sad, kakršen se pripisuje delovanju »brezverskih« učiteljev. Kristus je rekel: »Pustite otročiče k k meni«, a njegovi nasledniki jih pehajo od sebe. — Deželna bolnica. Prejeli smo naslednji dopis: Vaš boj za zboljšanje razmer v deželni bolnici je vreden vsake hvale in toplega priznanja. Tega mnenja niso samo ljubljančanje (razun „Slovenca" — pa saj se poznamo) nego tudi na deželi se mnogo govori o tej stvari in vse stoje na strani „Slov. Naroda." Potrebno je in jako potrebno, da se vodstvo oziroma oskrbništvo bolnicć vzamejo iz rok pobožnim usmiljenkam, ki so v pravem pomenu besede sestre naših črnih požeruhov. A da se tudi izve, kako kupuje „Hockwiirdige Sckvvester Oberin" in s kakim blagom zalaga bolnico in druge zavode, ki so v zvezi z deželno bolnico povem Vam tudi jaz nekaj interesantnoga, kar bode v prvi vrsti zani malo trgovske kroge. Pred leti služboval sem v neki trgovini (ime na razpolago) kjer so se od strani Hochvviirdige Schvvester Oberin naročevale razne stvari in razno blago za bolnico. Vsi računi so se glasili „An den Convent der ehrvvurdigen Schvvestern in Laibachu Opomniti moram, da ima pri tem kon-ventu tudi nemškutarija utrjeno gnezdo, kajti dobe se usmiljenke, ki govore slovensko le toliko, da zamorejo za silo kupiti sadje na sadnem trgu za ljubljansko škofijo. Pove se pa lahko temu konventu na polna usta, da je kupoval pred leti in gotovo tudi danes najvažnejše potrebščine kakor svinsko mast, riž, kis, olje itd. od židovskih tvrdk ter se imena Če potrebno tudi imenujejo. Namesto naravnega kisa so te usmiljenke kupovale za bolnike kemično esenco, ki je barvana. Vse iz usmiljenja do bolnikov! Domači trgovci v Ljubljani pa so se prezirali, gotovo ker so liberalci. Torej rajši od žida kot pa od domačega davkoplačevalca. Še celo fižol, ki ga je pri nas doma dosti, se je v bolnico importiral iz sosedne Hrvatske, če tudi indirektno po prekupcu. No pa kaj bi o tem še več govorili. Dežela naj vsaine upravo bolnice sama v roke. Ne le, da bi bolniki bili znatno na boljem, če bi se upeljala lastna režija. Če bi se kupovale potrebščine od domaČih trgovcev, od domaČih davkoplačevalcev, a ne od ogrskega žida, bi se dobivalo vsaj pristno blago. Da se konvent za to ne briga, je lahko umevno, saj se tudi tvrdke revanžirajo ob novem letu s tajnimi darili, od katerih bolnik sicer nič ne ve, pač pa konvent. Ako pa „ Slovenec" tudi tega . ne veruje, se lahko tudi ta zadeva pojasni. — Štajerski deželni zbor se je zopet razšel. Imel je tri seje. Najzanimivejša je bila zadnja seja v soboto. V tej seji je deželni zbor najprej razpravljal o ustanovitvi nemškega ženskega učiteljišča v Mariboru. Vlada je temu zavodu odrekla v naprej vsako podporo. S tem zavodom se hoče pospeševati ponem čevanje Spodnjega Stajerja in zato so Siovenci nastopili proti dotičnemu predlogu. Govorila sta Žičkar in jako srečno in energično dr. Hrašovec. Seveda je nemška večina vzlifl slovenskim protestom sprejela zadevni predlog. Po rešitvi nekaterih druzih zadev se je potem vršila volitev deželnega odbora. Iz kurije veleposestva je bil izvoljen grof Fran A t tem s iz kurije mest in trgov dr. pl. Derschatta iz kurije kmetskih občin pa slovenski poslanec Robič. V tej kuriji je bilo oddanih 23 glasov; Robič je dobil 14 glasov, 8 glasov je dobil nemški klerikalec, župnik Holzer, 1 glasovnica je bila prazna. Robič je bil izvoljen, ker so poslanci Bauernbunda zanj glasovali. Ti poslanci so svobodomi selni in v narodnem oziru odločno nacionalni Nemci, a vendar so rajše volili v deželni odbor slovenske ga poslanca, kakor pa nemškega klerikalca. Ali so b tem postali »izdajalci« svojega naroda?! Nemške klerikalce je seveda silno jezilo, da so svobodomiselni nemški kmetski poslanci rajše dali Slovencu svoje glasove, kakor nemškemu klerikalcu. Ko je bil razglašen izid volitve, so nemški klerikalci upili: »Heii den deu tsehen Bauernbundlern!« Vodja teh poslancev K o k i t a n h k y je nato za-klical nemškim klerikalcem: »Da! Soglasno smo glasovali za Slovenca! Kaj ne, Vam bomo dali glasove, Vi zatiralci svobode in ljudstva!« Ko so klerikalci nekaj ugovarjali, jim je Rokitansky zaklical: »To bodete še dolgo čakali, predno Vam damo kak glas! Postarali se boste!« Nemško javno mnenje popolnoma odobrava, da so nemški Bauernbttndlerji rajši dali svoj glas Slovencu RobiČu, kakor iiemskemu klerikalcu. Iz cele zbornico bo bili voljeni v deželni odbor: Fevrer, Staliner in Link. Pri volitvi namestil ikov so Slovenci zopet glasovali z Bauernbttudlerji in je bil Robičevim namestnikom izvoljen baron Roki-tanskv. Radovedni smo, kaj poreko naši klerikalci k tej zvezi in Če bodo tudi nemške Bauernbtlndlerje razglasili sa izdajalce svojega naroda. — Volitew v Trstu. Volilni boj v III. razredu je končal z zmago lažiliberalne stranke, ki je tudi sedaj imela občino v rokah Boj je bil hud Kandidatje vladajoče stranke so dobili od 1560- 1619 glasov, kandidatje nasprotne Dompierijeve stranke pa 1027 do 1099 glasov. Vseh volilcev je prišlo 2702. Pred mestno hišo se je zbrala velika množica, ki je nestrpno čakala razglasila o izidu volitve. Prišlo je do živahnih kontro-verz in burnih demonstracij med pristaši obeh strank. Pristaše Dompierijeve stranke je policija razgnala, nasprotnikom pa je policija dovolila, da so županu Sandrineiliju priredili ovacijo. — Umrla je danes na Karlov-ski cesti št. 2 uradnikova vdova Margareta Spellak v 83 letu. Rojena je bila 9. junija 1820 v nekdanjem, zdaj Tivolskem gradu kot hči štabnega vodje Feinkorna, biv-štthard. Ol posameznih predlogov bi bilo omeniti onega gospoda predsednika borovniškega kolesarskega kluba, ki meri na to, da se letna čienaruia zniža od sedanjih 3 K na 2 K, ter onega gospođa Gombača, naj bi »Zveza« pristopila kot člen k mednarodnemu avstrijskemu turing-klubu (Oesterreichiscber Touring-Club) na Dunaju. Pristop je prijavilo že 16 zvezinih členov; za ustanovitev posebne sekciie zadostujejo torej le še 4 členi, Pripomni se, da Členi turing-kluba dobe brezplačno klubov znak, vsaki m?sec klubov športni list ter smejo prestopit- meje vseh držav brez nikakih zaprek. Letna č!e:v rina znaša 8 K, toda zveznim Členom se členarina zriatno zniža. Oba predloga ima pretresti in rešiti novi odbor, ter staviti prihodnjemu občnemu zboru konkretne tozidovne predloge. — Pevsko društvo „Ljubljana" ima z r žirom na oratorij »Sv. Frančišek« svoje pevska vaja v tem tednu v ponedeljek, torek in petek, kar naj blagovolijo člani na znanje vzeti. — S Črnega vrha nad Idrijo se nam poroča, da bode tudi letos živinski semenj na dan sv. Jurja, to je dne 24. aprila t, 1 Kupci se opozarjajo, ker se vedno jako veliko živine na prodaj pripelje. — Ogenj na Jezici. Včeraj popoludne ob pol 6. uri začelo je na Jezici goreti. Zgorela sta hiša posestnika Ivana Pečnika in hiev posestnika Ivana Ramovša. O^enj so zane ili otroci. — Od vojakov pobegnil je v noči od sobota na nedeljo poddesetnik 27. pešpolka Alojzij Knutner. Obleko in orožje je pustil v vojašnici. — Z nožem zabodel je delavec Janez Vidmar na Savi pri Jesenicah delavca Ignacija Dobovška iz Suhovce v kamniškem okraju. Bila sta se v hlevu sprla, nakar je Vidmar potegnii nož in sunil Dobovška v hrbet iu ga nevarni ranil. — Nepreviden kolesar. Včeraj dopoludne je v Šalenburgovih ulicah kolesar W. M. vsled nagle ia neprevidne vožnje podrl s kolesom na tla 4 leta starega postreščkovega sina Viktorja Kvedra. Deček se je na obrazu poškodoval — Zaprli so brezposelno natakarico M. J, stanujočo v Križevniških ulicah št. 7, ker je ukradla kuharici Ani Gajšekovi bankovec za 20 K. Policja ie tatico prijela in še dobila pri njej uUraden bankovec — Ukradena kortja. Dines ponoči sta bila v Dovjem ukradena dva konja »Eisenschimmt-l«). T*t je konja vpregel v lahek voz in se odpeljal. — Z rešilnim vozom so pripeljali v d ».meo danes opoludne knji-goveškega vajenca Ludovika Stupico ^tanujočega na Sv. Petra cesti št. 4. Doma je padel in si levo nogo izvirni. — Izgubljene in najdene reči. Š liska učenUa M. P. je izgubila na poti po Dunajski cest!, Prešernovih ulicah, Marijinem in Poga-čarjevem trgu do šolskega drevoreda zlato žensko uro s kratko verižico. — Na Mikloš'čevi cesti je bila včeraj dopoludne najdena srebrna zapestnica. — Na Vodnikovem trgu je bil iigub-lien zlat ženski uhan. — Na poti od Židovskih ulic skozi »Zvezdo« in po Š^lenburgovih ulicah do Dunajske ceste je izgubila uradnikova žena L. Z. denarnico, v kateri je imela okoli 3 K drobiža. — Restavracijo Vospernig v Ljubljani v Gosposki ulici sta kupila Štefan in Ana M i h o 1 i č. Najnovejše novice. Snežni zameti zadnjih dni so napravili ogromno škode na sadnem drevju, posebno okoli Klosterneuburga, pa tudi po naših deželah in na Ogrskem. Zgodnje sadje je skoraj popolnoma uničeno. — Za rodbino pokojnega klo n z u 1 a Šč e r b i n e je daroval car 10 000 rubljev. — Ponever-jenje pri mestni blagajni v Kostnicah znaša mnogo več kot se je prvotno mislilo. Do danes je že razkrit primanjkljaj 100000 K. Blagajnika Horaleka in knjigovodjo Hol-layja so zaprli. — Goljuf. Za pre-paratorja v državnem minerologičnem muzeju v Monakovem nastavljeni mehanik Schmidt je ukradel platina za 13000 mark ter ga prodal za tri tisoč mark in zbežal. — R u s H o t z, ki so ga imeli v Italiji zaprtega ter ga je zahtevala ruska vlada, je bil v soboto izpuščen. — Benediktinec Karo! Edvard Schonburg-Hartenstein je umri v Emausu na Češkem V samostanu je bil 10 let, poprej je bil dragonski častnik, pozneje pa poveljnik eskadrona pri 13. ulanskem polku.—Deželnim šolskim nadzornikom za srednje šole na Hrvatskem je imenovan ravnatelj dr. Ivan Gos tiša. — Letošnji g i a v n i v oj aš k i ma n e v r i se bodo vr.tli okoli Arada in Temeš-vara. — Slaboumni podpredsednik magnatske zbornice. Sodišče v Aradu je postavilo bivšega podpredsednika iu dednega člana m%-gnatne zbornice, grofa T i b o r j a pl. Karolvja pod kuratelo zaradi sla* boumnnati. * Ker ni imel« tpe6e w ljubezni. 381etna pisarica Aleksandra Palmav v Budimpešti je iskala moške ljubezni, a vedno je bila prezirana. Lani se je zaljubila v slugo turškega konzula, a ker je ta ni maral, streljala je nanj z revolverjem ter ga ranila. Takrat jo je sodišče oprostilo. Nedavno pa se je zaljubila v sedlarskega pomočnika Juhasza, ki pa se je tudi kmalu naveličal njene ljubezni ter jo pustil. Zaljubljena „devica" ga je za voglom hiše pričakala ter mu vlila v obraz koncentrirane solne kisline. To pot pa ji bode sodišče menda preskrbelo hladila za prevročo ljubezen. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 20. aprila. Szell je bil včeraj v dolgi avdijenci pri cesarju in je zvečer odpotoval v Pešto. Dunaj 20. aprila. Ruski car je ruskemu poslaniku na Dunaju grofu K a p n i s t u podelil red Aleksandra Nevskega, v pripo-znanje zaslug, ki si jih je pridobil za dobro razmerje med Rusijo in Avsrijo. Praga 20. aprila. Izvrševalni cdbor mladočeške stranke je imel včeraj 37a ure trajajočo sejo, v kateri se je posvetoval o resoluciji, ki se predloži shodu zaupnih mož. Ta resolucija se deli na prcgrama-tični, na taktični in na organiza-tcrični del. V taktičnem oziru se zahteva najstrožja opozicija, iz-bera sredstev pa se prepusti klubu. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Zanjo so glasovali tudi Prokop Gregr, Placek, Anyž in Bfez-novski. Praga 20. aprila. Posi. dr. Pacak je imel v [Kutni gori shod. Zborovalci so njemu in klubu izrekli zaupanje Posl. dr. Fort je imel včeraj dva shoda. Na obeh je ostro nastopal proti mladoče-škemu klubu. Volilci so mu izrekli zaupanje in ga pozvali, naj vztraja v svojem boju, tudi če bi moral iz kluba izstopiti Rim 20. aprila. Minister zuna-nanjih del, Prinetti, je demisi-joniral. Začasno vodstvo ministrstva zunanjih del je prevzel minister mornarice M o r i n. Gospodarstvo. — Obrtno pomožno društvo je imelo 16. t. m. popoiudne ob pol 6. uri v lastni društveni h-ši, Židovske ulice štev. 8 svoj 47. letni občni zbor. Načelnik društva gospod Ludovik Vidm»yer pozdravil je zfto-rovalce, zahvalit se za mnogobrojni prihod, Uonštatoval sklepčnost in pričel zborovanje. Za overovatelja za pisnika občnesra zbora imenovana sta bila gg. Ivan Turk in Fran Pilko; za skrutinstcr.e volilnih listov pa gwr. Karoi Hmterlechner, Franc M-*jer in Anton Putrih. Načelnik poroda, da je imelo društvo v 1902. L 1645 792 kron 91 vin. denarnega prometa in 5905 K 5 vin. čistega dobička. Re zervni zaklad, ki je smatrati kot pravo društveno premoženje, pomnožil se je v letu 1902. v primeri z lanskim, ki je znašal 103927 kron 28 vin. za zgornji čisti dobiček ter je nar&stel na svoto 109 832 K 33 vin., kar služi v dokaz, da društvo vkljub mnogim denarnim zavodom v mestu in na deželi prav vspešno deluje. Na to poroča pregledevalnega odbora načelnik, gospod Jos. Lokar, o letošnji reviziji ter izjavlja, da se je računski sklep na podlagi glavnih in polnočnih njig natančno prt-gledal in v vseh pootavkah popolnoma pravilnim spoznal, zatorej prediaga, da se računski sfei^p odobri, odboru pa po deli absolutorij, kateri nasvet se enoglasno sprejme. Načelnik društva naznanja dalje, da izstopijo letos iz na čelstva po društvenih pravilih vsled dosluže».e dobe dosedanji gg. odbornik : Anton Krejči, Lud. Virimaver, Jakob Zalaznik in Jernej Ziitnik, katere se pa na daljno triletno dobo sme zopet voliti. V naČelstvo izvoljeni so bili vsi imenovani funkcijo-narji, v odbor za pregledovanje ra čunov za leto 1903 pa gg Jos. Lokar, Ivan Frisch in Ivan Bonač. Občni zbor je potem na predlog načelnika v namen običajnih dobrodelnih podpor tudi letos dovolil 200 K, katera svota se bode po prevdarku odbora samega dotičnim zavodom razdelila. Zbor je končno na predlog gospoda Žitnika sklenil, da si sme odbor aa •lučaj nastale potrebe, pri kakem drugem denarnem zavodu primeren kredit zagotoviti, potem je načelnik sbo-rovanje zaključil. Borzna poročila. Ljubljanska lfKreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 20. aprila 1903 HalMbanl gM»plrjl. 1 >.m*r Blago 4 2 \ majeva renta . . . 100 76 10095 !*8*/t srebrna renta . . . 100 65 100-75 \' . avstr. kn«nnka renta . 101 10 101-30 €■•/• h zlata 121 60 121 KO !•/• ogrska kronska „ 9960 99 80 !*/• „ zlata 121*40 121 60 -1 V« posojilo dežele Kranjske 99 76 —•— posojilo mesta Spljeta 100— —•— *•/«•/• >, « Zadra **/»•/• bos.-herc. žel. pos. t9u2 100 — —■— 101 — 1 10195 r , Če&ka dež. bauka k. o. 9960 100 60 1° 0 *, ,> » S« O- 99 60 100 60 41 ,° d zast. pi8 gal. d. hip. b. 101 20 102 20 V,° , pest. kom. k. o. a 10° 0 pr...... !*/«•/• zast. pis. Innerst. hr. 1*17 60 108 50 101 — 102 — deželne hranilnice 101 — 101-60 4V*•/o zast. pis. ogr. hip. b. *-/«0/« obl. ogr. lokalne že- 100 30 10130 leznice d. dr. . . . 100 — 101 — t' / o m češke ind. banke 100 — 101 — a°/0 prior. TrstrPoreč lok. zei. 98 — 99- - 4*/9 „ dolenjskih železme 8% ■ i juž. žel. kup. l/t Vi 90 50 100-50 309 60 31160 41;1°/o av. pos. za žel. p. o. 101 - 102 Srečk«. Srečke od leta 1854 . . . 175- 185 — •i it n 1860 V $ 18 i — 185 50 1864 246 - 250 — 167 60 15860 zemlj. kred. I. emisije 274 — 277 — ii »« 11* n ogrske hip. banke . 273 — 277 — 267 50 261 50 M srbske a frs. 100*— 90 — 92 — „ turško..... 118 50 119.50 Basilika srečke . . 19 10 2010 Kreditne • ... 434 438- - InomoSfee „ ... 84 25 88 25 Krakovske „ ... 74- — 78'— Ljubljanske n ... 70 — 75- Avstr. rud. križa , ... 55-10 66 - ^S1** i» »i » • • 27— 28 — Rudolfove „ ... 71 — 75 — Salcburske „ 75- 79*- Dunajske kom. , 442 — 446 — Delnice Južne železnice . . . 45 50 46 50 Državne železnice .... 686 50 6b7 60 Avstro-ogrske bančne del. 1602 1612 — Avstr. kreditne banke . . 674 675 — Jgrske B „ Zivnostenske „ . . 724 - 725 — 252 — 253 — Premogokop v Mostu (Brux) 68«) 6*9*— R92 25 393 25 Praske želez. ind. dr. . . 166« - 1670-— Rima-Muranyi..... 484 — 485 — Trboveljske prem. družbe . 3^2 — 395 — Avstr. orožne tovr. družbe 349 — 350-50 Češke sladkorne družbe 156 50 157 50 1134 11-38 20 franki....... 190=> 1908 2339 29 46 Sovereigns...... 23-94 -24 - Marke ........ 116 90 117 10 Laski bankovci.... 96 25 95*40 Rublji ..... 352 50 253 55 Žitne etna w Budimpešti. dne 90. aprila 1903. Pšenica aa april . 9 „ oktober . 18 „ april . . <.oruaa „ maj . . „ „ Julij . . Ivan m april . . za 50 kg K 7 77 ii BO „ „ 743 „ 60 . , 6 73 n BO . . 601 M 60 ., 8 09 .. &0 . . 690 5 vinarjev ceneje. Umrli so v Ljubljani: Dne 16. aprila: Ivan Brecelnik, delavec, 68 let, Male čolnarske ulice St lO, spridenje jeter T deželni bolnici: Dne 14. aprila: Fran Smrekar, gostač, 65 let, vsled raka v masenici. Dne 16 aprila: Marija Smole, kaj žar-jeva žena, 64 let, lnaoffientia cordia. V hiraln ici: Dne 16. aprila: Urša Zamet, pazaiko v a vdova, 83 let, srčno oslabljeoje. Meteorologično poročilo. Viiina nad morjem 506*2. Srednji »rečni tlek 7360 mm. Zahvala. Si A. < Cas opazovanja Stanje l»aro-nir r.ra v mm. Temperatura ? CC. Vetrovi Nebo 18 9. zv. 7;.i u 21 ar jzabod jasno 19. 7. zj. 731 i — 14 al. jvzhod jasno - 2. pop. 730 V 73 m. szah. jblaćno , [9 zv. 20 J7. zj - 2 pop. 7319 732 l 7312 24 — 11 10 0 ■jr. jvzhod si. svzhod p.m. jzah. jasno lasno jasno Srednja temperatura sobote in ndelje 4 7* in *2 8*, — iiormale: 10 2 in 10 4°. — Mokrina v 48 urah: 0*0 mm in o o mm Zahvala. Za mnogo&tevilne dokaze srčnega sočutja, ki s * nam dosli med boleznijo in povodom smrti našega dragega očeta, gospoda Josipa Tertschek posestnika rudnikov izrekamo tem potom svojo globoko zahvalo ; posebno častitm gg lovcem, gg. pevcem iz Radeč in Zida nega mostu, gusp. dr. Homann-u in naši ljubi materni prijateljici gospej dr. Kutschera Najtoplejo zahvalo za darovano lepe vence (10&9 Radeče, dne 20. aprila 1903. Globoko žalujoči ostali. Žrebanje v četrtek! Grla. v nI dobitek kon 40.000kon Srečke za grejalnice (Warmestuben) o 1 kronr priporoča 810—15) J. C. Mayr v Ljubljani. Vsi dobitki se izplačnjo i ! založnikov v gotovini po odbitku 10»/.. Ic-» m en klobuk y^ gospode iz zajčje dl&k^, došlo nad 500 komadov v vsaki velikosti in barvi ! Ravno tako mične novosti v damski konfekciji, najnovejše v oblekah za gospode in dečke zgotovljene m po meri najelegantnejše na Dunaju narejene. Čudovito nizke cene. Točna postrežba. Angleško skadišče oblek 1W IVIestni trg št. 5, "^PS F. M. Netschek, c. kr. dvorni založnik. (1072— 2) Oroslav gernalović, poslovodja, vmv Volečaatiti gospod dr. Pipanbacher profeior na c kr gimnaeiji ▼ Ljubljani, je uročil nafti učiteljeki knjižnici veliko število knjig v an68ku ua«l 20 gld Bodi mu aa vs*. posebno sa neomahljivo Ijabezen do svoje domaČe sole, tnkaj javno izrečena najtoplejša zahvala (1085) šolska vadstvo pri Sv. Marjeti na D. polju, dne 17. aprila 1903. Andrej Golob, Šolski vodja. 2 učenca se sprejmeta v trgovino 11444 M. Spreitzer v Ljubljani. Lepo stanovanje se odda strauki brez otrok takoj radi odhoda iz Ljubljane. 2 sobi s kuhinjo in pritiklinami za 305 K 20 vin. Prodam tudi po uizki ceni sobno opravo. Adolf Dobrovolny (1079—2) Florjanske ulice 23. II. nadstr. Učenec poštenih starišev, koji je ie nekaj časa v špecerijski prodajalni, želi m>sto spremeniti. (1086) Naalov pove upravništvo »SI. N*r « Ii sedlarskih pomočnikev se sprejme takoj. Sprejme se tudi (1087—1) več učencev za kolarski. kovašai in sedlarski obrt P. Keršič izdelovanje in zaloga voz. Šiška - Ljubljana. Stanovanje v I. nadstropju v Vegovih ulicah, obstoječa iz 4 sob in pritiklin, st odda takoj. (I090-i} Več se izve pri hidniei v 1 isi aij pa pri oskrbniku Jos. Lavren. čiču, blagajniku mestnega uz-in skega zakupa na Dunajski cesti št. 31 Spretne, solidne potovalne uradnike (ak viziterje) za vse zavarovalne Btroko %nprejm» -proti vlMotki proviziji, sCaaoma tuli 11 Mtiilno |»Ihoo. tukajšnji glavni zast/»p stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tu-zemske zavarovalnice LastnoroCno pisane ponudbe naj ae pol eiljajo pod: „»kvlzlter upravnifttn ..Slov. Naroda". (608—22)M Čudovito ceno! 400 kosov samo I gld. 90 kr, 1 krasna poilačena, 36 ur idoča precieDi anker uru s sekundnim kazalcem, 3 let;, jamstvo, 1 prima usnjena mo§njica za denar 1 mičen moški prstan z imit žlahtnim ka menom, 1 fT žepni nož, 1 kravatna igla » aimilikamnom, 1 garn tura manaetnih :i srajCnih gumbuv iz double zlata, 1 že} i toaletno zrcalce, 5 mičnih Šaljivih predmć-; tov, ki vzbujajo veliko smeha, 1 prima ; salno crodje iz nikla, 25 eleg predmetov za( dopisovanje, 1 eleg pariška dam»ka broža, 1 par boutonov iz simili-briljaotov (pri. srebrne sekirice), zelo prevarljivo, 1 mičen album za podobe s 36 podobami in Se komadov vsakovrstnih predmetov za vsakovrstno hiSno porabo, zastonj Teh 400 k madov z uro, ki je sama vredna tega denarja, ae dobi le malo časa po postrn povzetju iz \.10h-diinajMke rrntralne /alo^e Pink Lust, Krnvka št. 31. Za neugajajoče se vrae denar. Rito ihta razpošilja po K 2-60 kilogram Edmund Kavčič v Ljubljani. (li—^8 Ces. kr. avstrijske državne železnice. 2ž»8—i; i - C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra 19U2. leta. Odhod lz Ljubljane juž. kol. Praga čez Tr-bi?:. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni i v Trbiž, Beljak Cel«^vec, Franzensfeste, Inomost, Monatrcvo, Ljubno, čez Selzthal v AusiK Solnograd, Čez Klein-Reirling v SLeyr. v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 • ziutraj osubni vlak v Trbiž, Pontabe!, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, C« Selzthal v Solnograd, Inomost, če«; Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, P«.ntabel, Beljak, Ceiovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 n popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Monak< vo. Ljubno, čez Selz thal v Solnograd, Lend-Gastem, Zeli ob jezero, Inomost, Bregeno, Curih, Genevo, Par' čez Klem-Reirling v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Franzove vare Karlove vare. Prago, Lirsko, na Dunaj čez Arnsteiten. — Ob 10. uri ponoči osubni vlafc v Trbiž, Beljak, Franzensteste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi I. ic II. razreda.) — Proga v Novo meste ;n v Kočevja. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj i Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoiudne istotako, ob 7. uri 8 rr zvečer v Novomesto, Kočevje. Pnhcd v Ljubljano j ,i kol Pro^3 ix Trbiža Ob 3 uri 25 zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetien, Monako?o, Inomost, Franzensteste, Solu grad, Line. Steyr, Ii*l, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. ^Monakovu-Tist dirdktni vozovi i in 11. razreda.» — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. Ob 11. uri 17 m d poludne osubni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Kari v vare, Heb. Marijine vare, Plzen. Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Gcnevo, Cur Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. -Ob 4 uri 44 m popoiudne osobni vlak z Duaaja Ljuona ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo uakovega. Inomueta, Frarjzenstesta, Pv>ntabia. Ob S. uri 51 m zvečer osooni vlak i Dunaja. Ljubna. Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Solzthai iz Inomosta, Solri' grada. P*o^a vi Novega mesta. :n Eooe7ja. Osobni vlaki Ob H. uri 44 m zjutraj iz Novega ine*>: in Kočevja, ob 2. url 62 m popoiudne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in i 8. uri 35 m zvečer istotakc. — Odhod iz Ljuoijr>.n6 diz. koL v i£a-nrLilc Mešani vlakki: ( 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoiudne iu ob 6. uri 50 m uvečer. — Prihod v L,_ ijnne drž. kol. iz Kamnika, Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m djpoi one in ob 6. uri 10 m zvečer. [mam večjo zalogo VOZOV vseh vrst. 1077 Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi v L|ubS;ani, Rimska cesta št. II. zzzzz^^ izdelovalec vozov ' Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti I je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjfiujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteKu petih let pravico do dividende. vzaje-na p zavarovalna iDariJt-ca v Pra gri. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z v1*o*I MlovnnMko- n»rodno upravo. (26—41) V*» pojasnila d«J« : Generalni zaeiop v Ljubljani, če-zar pisarne so v lastnej banonej hidi Zavaruje poslopja in premičnine prati požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokonatne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne4-