List 40 Tečaj XXXVI. L 4 t* K W Izhajajo vsako sredo po celi pöli. Veljajo v. tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 po poŠti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane Ljubljani v sredo 3. oktobra 1878. Obseg: Kedaj je najbolji čas les sekati Razglas Kranjskim gospodarjem, kateri redij Gospodarske novice. Obravnave Popotne črtice. (Dalje.) deželnih zborov Naši dopis Slovensko slovstvo Novičar. Gospodarske skušnj Pogled v dežele Evropske Turčije Gospodarske stvari. Razglas Kranjskim gospodarjem, kateri ovce redijo. Družba kmetijska Kranjska bode zopet letos decembra meseca nekoliko iz državne subvencije nakup-ljenih ovnov (pa samo le ovnov) žlahnega Ukviškega plemena gospodarjem podarila, kateri se izpričajo: 1) da se z rejo ovac že več let pečajo, 2) koliko ovac navadno redijo, 3) da je kraj za ovčjo rejo ugoden in da je zato v tistem kraji več gospodarjev, kateri redijo ovce, 4) da se zavežejo, ovna spuščati za pleme tudi na ovce drugih gospodarjev , se ve, da le toliko, da nmna ovčjereja ne trpi škode. . To, kar proinik v svojem prošnem pismu v gori imenovanih 4 točkah navaja, morajo potrditi dotični župan, farna duhovščina in pa predstojnik dotične kmetijske podružnice. Tako izpričane prošnje se imajo vložiti zadnji čas do vseh Svetih tega leta. Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske v Ljubljani 1. oktobra 1878. Kdaj je najbolji čas les sekati. Dandanes se stropi v novih hišah tako pogostoma podirajo, da nebo odveč povedati kaj o tem, kedaj je najbolji čas sekati les, — in to po gotovih skušnjah. 4 smreke enake starosti, debelosti in velikosti, ki so stale v gozdu druga zraven druge in so zdrave bile skoz in skoz, so posekali tako, da eno so podrli konec meseca grudna (decembra), drugo konec pro-senca (januarija), tretjo konec svečana (februarija), četrto konec sušca (marca). Vse so obsekali tako, da vsaki brun je bil 30 čevljev dolg, 6 palcev širok, 5 pa debel. Ko so bruni se dobro posušili, so jih položili čez druge stropnice, in v sredi na nje naložili težo, da bi se prepričali, kateri brun je močnejši in več teže nese. — Skušnja je pokazala, da najmočnejši les je bil meseca g r u d n a posekane smreke, smreka meseca p rosen ca posekana je bila manj močna (za 12 odstotkov), Se manj močna (in sicer za 20 odstotkov manj) je bila konec svečana posekana, najslabeja (za 38 odstotkov manj) pa konec sušca posekana. Iz enakih smerek, meseca grudna in sušca posekanih , so naredili kole po 4 palce močne, katere so, dobro posušene, 3 čevlje globoko enega zraven druzega v zemljo zabili; — konec sušca (tedaj ko je drevo že sočno bilo) posekana smreka se je čez 3 ali 4 leta lahko zlomila v zemlji, — konec grudna (ko je sok jenjal se pretakati) posekani kol pa je še čez 16 let trdno stal v zemlji. Dve enaki smreki so zakopali v vlažno zemljo; tisto, ki je bila posekana konec sušca, so našli segnjito čez 8 let, una, ki je bila podrta pozimi meseca grudna, je bila trdna še čez 16 let. Pod v konjski stali je segnjil že v 2. letu, če je bila smreka meseca sušca ali svečana posekana, meseca grudna posekane je trpel 6 let. Pri kolesih so bukova platišča trpela 6 let, če je bukva bila posekana meseca grudna, — če pa meseca svečana, je komaj pretrpela 2 leti. Štiri hraste enake starosti in debelosti so posekali, enega konec grudna, druzega konec prosenca, tretjega konec svečana, četrtega konec sušca. Odrezali so od vsakega debla 4 palce debele plohe in jih djali na dno posode, na katere so vlili po 2 bokala vode. — Od tistega hrasta, ki je bil podrt meseca grudna, ni pritekla ne kaplj ica skozi, — čez ploh, meseca prosenca posekanega so pritekle kapljice že čez 48 ur, — meseca svečana posekani hrast vode še tako dolgo ni držal, meseca sušca posekani pa cel6 le 2 uri in pol. Tudi hrastovi obroči so ravno to trpežnost potrdili. Po teh skušnjah naj se les seka takrat, kedar ne teče več sok ali muzga po deblu — najbolje tedaj okoli božiča. * Želod, dobra hrana za perutnino. Navadni želod, ki se zdaj v jeseni nabira, če se v peči posuši in v moko zmelje, je izvrstno dober živež kuretini. Vendar kdor to želodovo moko poklada kokošim, ne sme prezreti sledeče. Želodova moka dela posebno na to, da kure več jajic ležejo, pa one morajo imeti kurnik na gorkem in petelini morajo ločeni biti od njih. Poklada se pa kuretnini želodova moka tako, da se navadni hrani, ki jo dobiva, dodaja le malo želodove moke in da vse skupaj se jej daje mlačno, zato je najbolje, da se iz želodove moke naredi z gorko vodo t est 6, iz tega se naredč majhni (kakor dlan roke veliki) hlebčeki, ki se dadö potem zopet posušiti. Dosti je potem navadni hrani za 12 kokoši dvanajsti del tacega blebčeka primešati, ki se je zopet v topii vodi vira iz korenin in to najmočnejših in najdebelejših. Kai razkrojil. Ako se pa hočejo samo s temi hlebčeki kr- gotovega o bistvu in vzrokih te bolezni se dozdaj še ne miti kokoši, takrat en tak hlebček zadostuje , nasititi vč, tedaj tudi to ne, kako jej v okom priti. 12 kokoši. Po tej krmi ležejo kokoši veliko več jajic Prav dobro pa je, da se petelini ločijo od tako rejenih kokoši. Za 10 kokoši naj se drži en petelin, ki se na teden Ozir po domovini. dvakrat med kokoši spusti in le po dnevi Isto tako naj se krmijo tudi pet posebno dobro tekne to 9 katerim pa še če pUHÜUUU UUUiV iGCWUC i/v, »a«i> iviu^u moke dodd pol jajca za vsacega peteli vsak teden krmi želodove Popotne črtice (Dalje.) Za drugi dan smo se bili zgovorili da — ««« w^v, o« uni flgvTuim, «« gremo vsi v Zagreb, kamor je bila že na poti deputacija Ljub- * Duh po plesnjevem iz sodov se dd po skušnjah gosp. Hünerwadel-na v Lenzburgu najbolje pregnati z žvepleno kislino ali „hudičevim oljem", kakor žvepleno kislino tudi navadno ljudje imenujejo. ki po plesnjevem smrdi, se vlije toliko čiste ljanskih „Sokolov". Al človek obrača — • «» — — v^e^«, Morfej, pa obrne. Vsak se je zbudil za pol ure pre- bog spanja , pozno in tako smo se sošli ne v Zagrebu, ampak sod zopet v gostiinici. Meni to ni bilo kar nič všeč rad da se sod, če se sem (koncentrirane) žveplene kisline ter tje povalja, od znotraj čez in čez s to kislino namoči. čez pol ure se sod dobro z vodo pomije ves plesnjivi smrad zgine. Veliki sodi bi bil že na katerem drugem kraji; saj nisem šel iz Ljubljane, da bi kje sedel. Prijatelji me tolažijo s tem ) m da se bomo opoldne skupno odpeljali oni na Krško f ki se ne dajo valiti, se morajo razbiti in doge s kislino od znotraj namazati. — Ravno tako se dajo tudi kadi z zeljem katere včasih prav zoperno smrdijo , s to kislino oče- diti: jaz pa f kamor koli mi drago, če t ne grem ž njimi Od Brežic do kolodvora je dobre pol ure; hoja in Ker pa je kad mora poprej od znotraj popolno suha biti sicer vodena vlaga žvepleno kislino preveč raztopi potem ni več tako močna. 9 da opoldansko solnce žene nam pot z obraza, polje izgledno lepo, žito na njem krasno in družba živahna, je pot kmalu prestana. Na kolodvoru najdemo več gospode, med njo učiteljice iz Brežic z drugimi go-spicami vred. Kjer je mladega, vzlasti ženskega ljudstva, ni tihote; tudi v našem vagonu je bilo živahno žvrgoljenje vzlasti, ker je bilo v družbi gospic nekaj galantnih, da ne rečem gizdavih gospodičev. Tudi mene za tako žvrgoljenje že bolj gluhega je družba kratko-Cudna porodna prikazen pri neki kravi. Na graj- časila in ko je na Vidmu stopila z voza in prišlo nekaj Gospodarske novice. ščini Schlosshof poleg Ogerskega Broda je 21. dne neznanih ljudi, se mi je jelo res zdehati maja t. let stara močna krava storila popolnem iz- voljo raščeno močno tele, ki pa je drugi dan po hromoti Petra dan. 9 vročine, nekaj nekaj za- zavoljo nove družbe. Bil je to sv. poginilo; iztrebila se pa krava ni. Dva dni potem na Počasnost mešanega vlaka od Vidma do Zida- padejo Kravo zopet popadki; namesti iztrebe pa je nega mosta sem že enkrat popisal; če se človek prišlo od nje celi kup če v, vsi štiri želodci, jetra, vranica in trebušna slinavka, ves ta drob je bil popolno Kmalu potem napadejo kravo zopet po- po njem peljal proti nebesam ali v pekel, kedaj bi tje prišel! izraščen. takih okoliščinah bi moral človek le zaspati, ker ozka dolina nima nobenih mikavnosti, vzlasti če si * padki; krava je pa že tako oslabela, da so jo morali jo že videl, kakor jaz. Al za-rne podnevi zaspanca ni zaklati. Ko jo odprč, najdejo v nji zopet popolno vrh tega imam to srečo, da naletim na ljudi, s ka- izraščenega močnega junčeka, vendar že mrt- terimi si preganjam čas tako ali tako — prijetno ali vega in zelö napihnjenega, ki se zarad tega ni mogel neprijetno. roditi. Pri raztelesenji se je pokazalo, da je maternica Na mesto izstopivših gospic in gospodov pridejo v imela tri predale: v enem je ležalo prvo živo ro- voz štirje ljudje: dva meščansko oblečena, tretji na pol jeno tele, v drugem mrtvo tele imenovana čeva, želodci i f 9 jetr so vpričo več ljudi raztelesili, pa kaj so našli? v tretjem pa gori Četrti pa Čisto v gosposki obleki. Iz pogovora razvidim Mrtvo tele da so prvi trije poklicani v vojake, četrti pa se mi zdi a in vranica. čev, nobenega želodca , ne jeter in vranice f nič z eno be- po izgovarjanji nemških besedi Magjar po rodu. In res 9 nisem se zmotil. Ko se namreč jamejo prvi trije sedo rečeno nič tistega, kar je posebej ležalo v dru- razgovarjati in ugibati, zakaj morajo tako naglo gem predalu materničnem 9 ves drug drob pa, ka- kor pljuča, srce, ledice in mehur so dobili naravno po- drugo vo- kam bodo sli, se oglasi četrti in pravi (nemški loženo v životu teletovem. Želodci, čeva jakom in z magjarskim povdarkom): in vse t 99 Kam neki, kakor kar spada med prebavila, se je tedaj votline v maternici razvilo in je bilo brž ko ne s popkovino v zvezi. zunaj trebušne je ubozega Turka tako raztepell zoper tega prokletega Rusa, ki U ne << Možje se med seboj čudno pogledajo. vsklikne slednjič eden izmed njih 9) 99 menda bi mi Železne svinjake so za poskušnjo naredili na pristavi samostana v Lambachu; naredili so jih mrežaste iz kovanega železa domače kovačnice, korita pa so bila iz vlitega železa. Take svinjake hvalijo zarad tega, ker potrebujejo manj prostora; zrak ima prost prepih, kar prešičem dobro tekne. Da železa rija ne razjeda, je z oljnato barvo dobro pobarvano, zarad mraza? šli rajši nad Turka, ker to je živina, ne človek." 9) vzemi!" Rus je živina" se zadere Magjar 91 vrag ga Kaj pa pozimi Potem začne razkladati, kako nevaren je Rus, kako nevarni so sploh Slovani Avstriji in tacih bedarij več. Poslušalci mu mirno ugovarjajo, čemur se jaz prav čudim, ko pa slednjič reče, da se mora slovanski rod v Evropi zatreti in zavoljo tega podpirati Turka, ki to * najbolj zaa 9 vzkipi meni slovanska kri: takega zabav- Neka kužna bolezen žlahnega kostanja (maroni) je ljanja Slovanom na slovenskih t>eh ne morem več po-letos naredila veliko škodo na Laškem, posebno okoli slušati, zato se obrnem proti Magjaru z zel6 ostrim Modene, pa tudi v Piemontu, Kalabriji itd. Dva uče- glasom: njaka sta dobila ukaz preiskavati bolna drevesa, da bi se zvedela lastnost te bolezni. Drevč, katero je bolezin „«-»»j «.v, ) —*J «v —- na magjarski zemlji tako govoril o Magjar i h Kaj mislite 9 gospod, kaj bi se zgodilo komu, ki napadla t 9 večidel nagloma vsahne zato, ker bolezin iz- kakor vi tu na slovenski o Slovanih?" Vsi štirje se ozrö po meni, ki sem ee tako nena doma vteknil v njih pogovor. Prvi trije ne odgovorč nič, pač pa vpro svoje oči od mene v Magjara ra- dovedni, kaj bo odgovoril. Ta se spnč kvišku, me po- gleda reče: f a ko jaz svojega očesa ne umaknem njegovemu, ,,Ven „No, ga vrgli, teremtete, da bi se razletel". evo t Jaz občudujem hladnokrvnost vaših soBedov. Ce bi bil jaz zraven vas, bi bili vi imeli že vsaj dve gorki zaušnici ali še več nad obrekovajoČimi žnablji. Toda le še eno besedo tdko — saj lahko splezam čez ograjo." Dobro, dobro" — pritrdijo oni trije mojim bese-Magjar pa postane zelen in višnjev, sploh spre- dam j) > minja vse barve. 99 )9 Jaz sem Magjar a se zadere slednjič. Jaz pa Slovan in v ožjem oziru Slovenec" od- govorim jaz ravno tako odločno. „Mi smo tudi Slovenci" — rek6 oni trije zdaj v slovenskem jeziku. Magjar meri mene še vedno ljuto z očmi, a jaz se bila sama ) t ne vstrašim tega azijatskega pogleda. Ko bi se bila gotovo zgrabila; tako se je pa mož zbal sedel nazaj na klop ter gledal nas po vrsti, ker smo se nadalje menili slovenski. Menda mu ni bilo nič kaj dobro pri srcu, kajti v Selnici je zlezel z voza in presedel se v druzega. Na tleh je vstrelil še enkrat s svojim najsrditejšim pogledom nazaj , a mi smo mu odgovorili vsi z glasnim smehom. (Dalje prihodnjič.) IV. Kaza ali okraj Petrih Bolgari: Turki: His Braki Nufusi 1212 1955 3190 Hiš ^ Braki Nufusi 350 450 705 V. Kaza ali okraj Nevrokop. Bolgari: Hiš Braki Nufusi 4467 5286 7956 Turki (večidel Bolgarski pomaki) Hiš Brake Nufusi 6470 9192 13111 VI. Kaza ali okraj Razlog. Bolgari: Hiš Braki Nufusi 2477 3409 4570 Hiš Braki Nufusi Turki: 1187 1744 2480 VIL Kaza ali okraj Drama. Hiš # Braki Nufusi Bolgari: Grki: 939 759 1417 Hiš Braki Nufusi 349 473 769 Vili. Kaza ali okraj Molnik. Bolgari: Turki: Hiš Braki Nufusi XL 2890 3432 5254 Hiš Braki Nufusi 783 1035 1454 Mademochoria (stara Chaleidika. Pogled dežele Evropske Turčije. Grki: Hiš Braki 6245 Statistično-narodopisni podatki o sandžaku Sereskem. Nufusi 11444 (Dalje prihodnjič.) Zbral Štefan J. Verkovic in v 8. zvezku Petermannovih ,,Geograph. Mittheil." (v Goti) priobčil Fr. Bradaska. *) , Kaza ali okraj Seres. Grki: Bolgari: Hiš Braki 3187 4328 Hiš Braki 4298 6268 Nufusi *) 6983 Nufusi 11371 * Mladina, neoženjena ali neomožena. II. Grki: Kaza ali okraj Ziehna. Bolgari: Hiš Braki Nufusi Turki 1926 2271 3801 Hiš Braki Nufusi 1035 1249 1962 III. Kaza ali okraj Demir-hizar. Bolgari: Turki: Hiš Braki Nufusi 3756 5011V 8076 2 Hiš Braki Nufusi 1343 2127 3227 * Slovansko slovstvo. * Pot v večnost. Vernim svoje škofije razložil dr. Jan. Zwerger, knezoškof Sekovski (Graški). Gradec 1878. To je naslov nad 9 pol debeli knjigi ki jo Je v nemškem jeziku spisal prevzvišeni knezoškof Graški ki slovi kot eden najboljih viših duhovnih pastirjev Tako dobro gradivo je iz nemščine v gladko sloven ščino prestavil spreten pisatelj, ki v predgovoru s kratko besedo razlaga tudi namen te knjižice, rekoč: „Kdo b mogel tajiti, da ravno v današnjih dneh si sovražnik sv. vere na vso moč prizadevajo, vriniti tudi najzad nejšemu kmetiču, ki tam kje v kakem zakotju prebiva revščino ter uboštvo nejevere? Skuša pa se to po raz nih potih doseči in zlasti tudi po slabih spisih. Tak spisi pogostoma škodujejo več kot živa beseda sama Kajti mnogo je še ljudi, ki menijo 9 da 9 kar se tiska mora že tudi resnica biti. Pa v tiskovinah se vsaj tudi toliko laže, kakor v govoru. In izrečena beseda se vsaj hitro izgubi in hitreje pozabi, tiskana pa ostane toliko časa kot zapeljivec pri nas, dokler knjiga ali spis pod našo streho ostane. Ako mi spriden človek sv. vero zasmehuje, vem vsaj, pri čem da sem, o pisatelju knjige pa se po navadi več ne vč, kot njegovo imč; ne po Ti ravno današnji dan jako zanimivi podatki so maj- znamo ga m lahko 9 da ga imamo za učenega ali sicer hen del večega statističnega dela o Macedoniji, al plod poštenega človeka, ko so vendar taki kazitelji vere ve- ____v t . 1C1 .____.___j„ čli.~r___t iT__i___»i.v . jcij«! „„„„s««: « so več kot 151etnega truda Štefana J. Verkoviča. Mož je sam živel v Macedoniji ter izvedel posamesnosti, kakoršnih čidel le sprideni. zavrzeni ljudje. Dobiva se knjiga v knjigarni O. Klerr-ove vdove dosedaj še nikdo nirazglasil. Verkovic je tudi 1.1860. pod v Ljubljani po 36 kr., po pošti poslane pa po 42 kr. naslovom: „Veda Sla vena" izdal stare Bolgarske pesmi. * ■ - — Pis. * Obravnave deželnih zborov. Kar Ceski zbor v Pragu let ni bilo, zgodilo se je zdaj. Ceska nä,- Deželni zbor Kranjski. seji dne 26. t. m. dobi poslanec Šavnik^od pust, dokler se poročilo o njegovi volitvi rešilo ne bode Poslanec grof T h «.n* v tu« jv ™ — i uoiduvv; x u u i u »nterpalira deželno vlado, u« rodna stranka namreč, ki vkijub temu, da narod slo- razodene natančno novo uredbo davkarskih izvr vanski veliko veliko presega število Nemcev, je v manj- šiteljev (Steuerexekutoren), po katerih načelih bodo naj šini v deželnem zboru, je prišla v deželni zbor f ki ti postopali in koliko bodo rublj se je začel 24. dne t. m. in kateremu je znani „veliki" imeli. Deželni predsednik vitez Kal lj u d j za to plačati 99 9 Nemec knez Karlos Aueraperg predsednik sednika-namestnik pa dr. Karol Lavoslav Klaudy pred-od bode na ta vprašanja kmalu odgovoril obljubi > da Poslanec 9 lični narodnjak. Pri vstopu 81 narodnih poslancev stranke podp vitez Vesteneck stavi od vseh poslancev nasprotne v zbor je v njihovem imenu dr. Brauner izročil da bode postave o ljudskih predsedstvu pismeno objavo , v kateri izrekajo predlog, naj se izvoli poseben odsek b prenarejal in do tične nasvete zbornici stavil. Trn v peti nemškutarjem kakor niso zapustili stališča, katero so objavili že leta so ljudski krajni pomnoženi šolski sveti, ljudstvo po da 1861., deklaracije od leta 1868. in večkrat ponavijanih krajnih šolskih svetih si ne sme izbirati učitelj »» % 1 t V • 1 • ~ m * ^ .. « ft .. ft • A m il 9 ali protestov; zdaj pa stopijo v zbor le za poskušnjo se bo pripoznala ravnopravnost slovanskemu narodu, ki pak to naj stori deželni šolski 9 am Poslanec Det stavi od dela večino v tej deželi. oziroma vlada sama narodne stranke pod pirani predlog, naj deželni zbor posreduje, da vlada Vstop Čehov v zbor, katerega se nemški ustavo- razpust gimnazije v Kranj i prekliče. Vtemelj verci niso nadjali, je zmedel jim menda štreno njihovih vanje teb predlogov vrši se v prihodnj 9 sicer se ne moglo misliti, zakaj nemčurski nec dr. Pokluk nakan časniki in tudi taki, ki so organi sedanjega ministerstva v deželni zbor. seka predla seji Posla v k* «ti liuui IMU.I , »1 wv/ vt ^5««» wwwnujv^v. uitu.wvw. ocaa , naj OQ VUiUOi ~£A C piiUUUUJC iOU tako silno divjajo zoper vstop narodnih poslancev podkoviški in živinozdravnišk menu finančneg od se odloči za prihodnje leto za 3 učence na 9 podpore Dr. Bleiw po 60 gld Ko so v 2. zborovi seji prišle volitve poslancev koristne šole. dokazuj se poteguje za podporo obče- potrebo dobrih podkovskih v razpravo, se je vnela živahna debata zarad mnogih kovačev in živinozdravniških pomočnikov, in nasvetuje volilnih nepravilnosti 9 žalibog, končala se s tem, da je naj se če ne vsaj tano vit ustanove po 60 ustavoverska večina podrla vse predloge narodne manj- gold, dovolijo. Poslanec vitez Gariboldi temu na-šine in tako brž v začetku zborovanja pokazala, da ne mara za spravo in slogo. * sprotuje in predlaga, naj se le podpora 180 gold, do- c*«»" w.v^vr. j voli za prihodnjo »cdu , zboljšanje pokoj Jožefo in Marijo K za na 100 gold, za učiteljsko in milošči za učiteljsko siroto U leto Podlipnik po 50 gold, na Deželnega uradnika hčeri Mariji Zaplet Poslanec za leta in postav za ljudske šole i kanonik Lienbacher pa je 9 stavil predlog, naj zbor dela na to, da se zadobi postava, katera ljudski šoli povrne verski značaj. Deželni zbor Bukovinsku Ta zbor je čudna skupščina skoro samih uradnikov nekaj tako imenovanih velikih posestnikov je vmes sicer pa v njem ne vidiš nobenega kmeta, obrtnika, ki bi bil neodvisen. Govori se v tem zboru večidel nemški, čeravno nemščine ne razume nikdo drug, kakor uradnik in jud; govori se vmes tudi rumunski, rusinski pa celö nič, čeravno je polovica prebivalcev v Bukovini maloruska. se miloščina dovoli z 31 gold. 50 kr Prošnje podpornega društva na Dunajski akademiji za umetnosti, podpornega društva na Dunajski visoki kmetijski šoli, podpornega društva na Dunajskem vseučilišči in podpornega društva na rudarski akademij Leoben-u za podporo se ne vslišijo. Dovolijo podpore, in sicer: podpornemu društvu tehnik v se pa ov v 9 v podporo ubozih gimnazijskih ) Gradcu 50 gold dijakov v Kočevji 100 gold za nadaljevanje slikarskih študij 100 gold in m Og dzornik prisil delal Prošnja za povikšanje plač se ne vsliši. Občini Tržiš k i se za leto 1878 dovoli 40% , občini Kres niš ki 41°/0 občinske priklade 0 9 v«*"— — 4 v seji dne 28 t. m poslanec Potočnik z vsemi narodnimi poslanci vred deželno vlado interpelir * Prav tako kakor v Kranjskem deželnem zboru. zarad tega, da se tičine pošta vzela glasi tako-le: Je Čož pri sv. Roku poleg Za jako zanimiva interpelacij se Interpelacija do preblagorodnega gospoda deželnega predsednika viteza Franjo Kalina. Gosp< ßoz je poštenjak skozi in skozi daleč okolo ukazom Litijskega okrajnega glavarja 4. junija sloveč, star je vže 74 let, pošto je oskrboval čez 30 versehen, oder durch einen ge prüften und beeideten Postexpeditor auf Ihre Rechnung und Gefahr besorgen zu lassen. Bauer m. n." let ) 1877. št. 3999, je bila volitev volilnih mož Št. Vidske in ni se nikdar pri njem ni najmanjša nerednost občine za volitev' treh deželnih poslancev Trebanjskega pokazala, pač pa so poštni komisarji večkrat hvalili ga 1877, se zarad njegove natančnosti , zarad snažnosti in reda v njegovi poštni pisarni Ni se tedaj čuditi lepega ta nepričakovani in nezasluženi udarec ki $ volilnega okraja razpisana za 23. junij 1877. Dan pred volitvijo, to je tedaj 22. junija----, — Eripeije v štirih vozeh več gospodov, med njimi gospod je ia nepričakovani m nezasluženi udarec, ki jc pno« litijski okrajni glavar vitez Vesteneck, baron Tauf- kakor blisk iz jasnega neba, tega poštenega starčka ferer, gospod c. k. zatiški davkar Lileg in dr. proti primoral obrniti se dne 27. septembra 1877. do c. kr da prišel pošti gospoda Janez Coža pri št. Roku poleg St. Vida. poštne direkcije v Trstu z naslednjo prošnjo: ,.Hohe Srečajo ga, ko se ravno s polja pripelje proti svojej k^ k. Post-Direkjtion in Triest! Mit hoher Zuschrift vom mir die Postexpedition hiši. Gospod Vesteneck ga ustavi in nago von: „morgen ist die wähl in 26. Juli 1877 > 5426 wurde Sittich, und ich höre, das3 sie mit in St. Rochus gekündet, mit dem Bedeuten, dass nach der geistlichkeit halten und national^ wählen wollen." Ablauf von 6 Monaten die faktische Abnahme der Ex Das werde ich thun", odgovori Což ,, JL/CV3 1VU vuuu , WM&W.Wi. fc>* „—--—r----------------~ 4*uUiUUUUg rK»LLl JJIWLÖ- ueberzeugung werde ich wählen." „Wissen sie nicht," lieh und ganz unvermuthet; sie überraschte mich gewiss nach meiner pedition stattfinden werde. D Anordnung kam plötz Vesteneck, „dass sie ein k. k. beamte sehr unangenehm; die Bevölkerung von der Pfarre St sagen des grössern ga zavrne sind, und mit der regierung halten müssen?" G. Což Veit, des mu reče na to: Ich halte ja mit der regierung, und weiss, dass sie von mir nicht verlangt, dass ich anders Bezirkes Sittich, man darf } Theils von Unterkrain aber forscht nach den Ursachen, VYClööj KXCkZO ai\ü YUU UilJ aiv/ui v.««« welche eine so auffällige Kündigung bewirkt haben als nach meiner ueberzeugung wählen soll; ich kann konnten, und ergeht sich in Muthmassungen, welche die nicht anders wählen als national, und kann meiner na- Ehre meines Hauses zu verletzen und mich als Ge-tion nicht untreu werden." „Gut", odgovori g. Vesten- schäftsmann zu schädigen geeignet sind. Bis zum Grei- eck 9 99 dann gebe ich ihnen mein wort, dass sie die post senalter wusste ich die Ehre meines Hauses zu bewahren. Ich kann nicht gleichgiltig bleiben, wenn jetzt durch verlieren werden." ^ ^ - ----------------0-----&----Ö ---- Po tem razgovoru se gospodje razidejo. Pripove- eine höchst auffallende Verfügung der hohen duje se, da se je Vesteneck od tam naravnost v Direktion Višnjo goro podal, in tam na poštno direkcijo v Trst telegrafiral, naj nemudoma pošljejo komisarja preiskovat Cožovo pisarno Strafe wird bin 9 die Post Ugemein als eine mir verhängte } , somit als die Folge eines Vergehens gedeutet meine Ehre arg blossgestellt erscheint, sondern pflichtet zur Wahrung der Ehre, resp. zur Re- Ko so drugi dan popoludne ob 4. uri občinski habilitirung derselben, zu bitten: Eine hohe da bi volili volilne može se možje v Zatični zbrani pripelje, gotovo po nalogu g. poštnega direktorja Bau- die Hochselbe veranlasst haben, mir die Postexpedition Post direktion geruhe mir jene Gründe bekannt za geben er ja, poštni komisar g. Ratoliska, kateri je, kakor je to znano, prej ta dan, to je 22. junija 1877 še v zu kündigen. Laibach, 15. September 1877 Vipavi bil, in hoče nemudma vzeti seboj , v*« bi šla pregledavat pisarnico. Velika množica navzočnih preteklo leto volilcev izreče odločno, da mora Což, preden otide Coža da težkim srcem je zdaj to svojo opravičeno prošnjo, aii čudo Což čakal odg na } on se kaže, da se VU111UCV IZiiCüC UUIUUUU , ua uiuia vua , ^/iuuou utiuu, «« J6 C. uuokl temveč svojo dolžnost spolniti in se volitve udeležiti, veliko bolj mudilo o tem zdaj Čeravno je nima nobenega rešila. To poštnemu direktorj da gosp Bauerj ICUiVCU DVUJU UU16UUOI DJ/V»U*»» «u ww >v.ivtw uuvtvcilM, ' v"**v """J v VVUI , UA J e UttlUUUCg» V Uli i U t* 1 ker so ga vsi volilci jednoglasno za volilnega moža vo- preiskavo dejal in tako nepostavno vplival na izid vo dnega volilca v liti hoteli, kar se je tudi zgodilo. Po volitvi se g. poštni komisar Ratoliska in i kakor pa, da bi upravičene pritožbe po uradni Čož odpeljeta k sv. Roku, kjer ima Což hišo in pošto. litve svoji dolžnosti rešil. Ker je ta grozna dogodba po celi deželi največo Med tem ko poštni komisar Ratoliska preiskuje pisarno, senzacijo naredila, in ker se še dandanašnj ljudi pose vstopita na prag dva žandarma, česar se Coževa 70 vprašujejo, kako je to v ustavni državi mogoče, in ker let stara žena močno prestraši, misleč, Bog vedi se je mož pregrešil, da žandarma na pragu stražita. kaj je dotična stvar v obče velike važnosti tudi za to se ljudstvo demoralizira, ako > ker vidi, da vladni organi tako Komisar ni našel nobednega najmanjšoga nereda brezpostavno postopajo, obračamo se do gospoda dežel v pisarni, in pri odhodu Čožu na uho pošepetal: „Die kanzlei ist ganz in der Ordnung, nur das ist nicht recht, dass sie klerikal gesinnt sind." t y t « 1+ Iti y 1 AMI lntTAll An ff Q T7AM IVI A/Vn m Af7 n Což, ki je bil v Zatični izvoljen za volilnega moža nega predsednika z interpelacijo Ali svoj vpliv obrniti ne blagovolil gospod deželni predsednik Je c. kr kakor vže poprej večkrat, je bil 7. julija v Trebnjem od volilnih mož voljen v volilno komisijo in glasoval za okrajni gl na to, da se pojasni Cožu, da izgubi ivar vitez Vesteneck naprej pošto, če bo narodno volil s kako pravico gal narodne poslance. Ali vže 26. julija 1877 se je spol- ravno na dan volitve volilnih j/v/ofcv, uo uaiuuuu vulil, - zakaj se je ukazala preiskava njegove pošte « vuumiu mož, — zakaj sta bila brez vsacega vzroka postavlj nilo žuganje g. Vesteneckovo 9 zakaj datiran dekret poštne direkcije v Trstu teri se takole glasi: od tega dneva je št. 5426, ka- dva žandarja pred njegovo j 99 K. k. Post-Direction Triest und Küstenland. Nr. slancev 5426. Triest 26. Juli 1877. An den k. k. Postmeister bila najdena nobena nerednost zakaj mu je bila precej po volitvi deželnih po-pošta vzeta, čeravno v njegovem uradovanju ni Herrn Johann Tschosh in St. Rochus. Man findet sich bestimmt, Ihnen den Dienstvertrag zu kündigen. Bis zur akaj ne dobi gosp. Čož rešila svoje prošnje?" Deželni predsednik vitez Kal obljubi da kmalu Wiederbesetzung der bei der k. k. Postamte in St. odgovori na to interpelacijo. Različne prošnje in pred- Kochus in Erledigung gekommen Postexpeditenstelle, loge se izroče odsekom. Vitez Vesteneck vtemeljuje _ _ " _ _ _ . _ av; po- erfolgen, und für welche gleichzeitig der Concurs aus- slanec gosp. De tela pa svoj predlog zastran obstanka JL.1VVU U S3 IU JJi AUUlgUUg gWCVVUiJLUVU m» vUl HvUU VwA4 A**LKJ\J\s vUO UIXUUJ • J A liKJ £J f V O K U V> V/ IV V welche vor Ablauf der 6 monatlichen Kündigungsfrist svoj predlog gledč premembe šolskih post geschrieben wird, haben Sie den Postdienst selbst zu Kranjske gimnazij kateri v dolzem govoru kate razlaga veliko krivico in škodo, ki Gorenjski strani oddelne osebe so zložili 30.000 rabljev kapitala, ^«to preti po razpustu te gimnazije. Oba predloga se izro- rega po pravilih se niso smeli dotakniti do naj veče za čita lske m odseku } lt gg. Detela, dr. Vošnjak, KI v katerega so bili takoj izvo drege 9 ampak rabili so se le procenti Komitet „rude f vitez Garibold vitez Vesteneck } dr , baron A p- čega križa" je potem najel veliko in pripravno hišo ter Schrey in dr. jo predelal v bolnišnico z 260 posteljami; najel je oskrb- kateremu se je 80 rubljev na mesec plačevalo f Naši dopisi. obj mesec jel jfc in raznih pri Rnsije 21. sept Jako zanimivo in pod- učno je primerjati Avstrijske, posebno Dunajske in Pe štanske časopise od letošnjega in lanskega leta. Ti časopisi so septembra meseca lanskega leta vriskali nika njegovemu pomočniku pa 50 rublj zdravnikov in druzega potrebneg prav bolnišnici. Od začetka do konca so 1000 mož ranjenih iu bolnih pripeljali iz Bolgarije in iz Azije v našo bol- Izmed njih jih je šest umrlo , 994 pa ozdra- 20 gospej po 3 na dan, so po vrsti stregle v nišnico. veselja 9 češ 9 da je Ruska armada pobita, Rusija da — —--^ J J w «-«v iviMitu, ya, JUSA.IC vilo. Morda bodo čitatelji „Novic" začudeni vprašali. kako je bilo vse to mogoče, če se kapital ni smel ra- nima več vojakov, panslavizem (kaj reči rcui, sami ne veau; aa je puu tiovuu , luim da so rešili Evropo in oteli civilizacijo napadov barba- Črno goro da bo Avstrija iz usmiljenja, kakor ved6) da je pod Plevno pokopan so hoteli s tem Turki biti? Se li čudeži gode v Rusiji? Od tisoč mož tifoz ojsk njenih, katere so se tako daleč in nih in v večidel pozimi privaževali, se jih je ozdravilo 994 mož. rov Res je tako! Dobra volj ljubezen delajo čudeže koklja pišče, vzela pod svoje perote; med tem so tudi Donavski monitorji dali Belgraškim Srbom povohati nekoliko svojega dima itd. Letos pa ti časniki pra- Vsak je žrtvoval po svoji moči, da ni bilo treba kapi tala rabiti, premožni posestnik in kupec po 5, po 10 po 20, bogati še več rubljev na mesec vijo: naše hrabre armade so pri Doboji možko odbile tretji in četrti napad Bošnjakov; naša vlada bo sklenila s Srbijo in Orno goro zvezo proti ustašem; z veliko slavo so naše armade vzele Sarajevo, tukaj in tam so popolnem pobile sovražnika 1 emlj 100 II OV/ T WW lUUljOf Ufl LUuacV, UCltelj , IV ubljev mesečne plače, je žrtvoval po ki 9 pre ubljev vsak mesec, kmet, če ni imel denarj nesel v mesto kos platna, gnjat, mesa mobilizira se še toliko in toliko tisoč armade, sklicujejo se reservisti reservi- masla da , nekoliko jajc carstvovala vedno 9 včj do a, je pri-kožo. funt bolnišnici se je gledalo na to, ajveča snaga in čistota, zrak ) je bil vedno čist, toplota vedno taka, da je bila bolezni stov > glavni stan se vrača v Brod, da bo bliže Du naju; zveze 9 s mi primerna; gledalo se nikakoršnega pomanjk slavjanskimi kneževinami ne bomo sklepali ko so kolikor toliko ozdraveli na to, da bolniki niso trpeli ni bilo dolg čas, Da im 9 ki moremo sami ugnati puntarje; šestdeset milijonov smo že davno postrelili, pa vendar smo bogati, dasiravno ne vemo, od kod bomo vzeli denarja za vojne stroške; kot odlični kulturtregerji obešamo pun-tarje, ker to je najboljši pripomoček omikati divjake, nekatere vjete pošiljamo v verigah v Avstrijo; naše armade so z vsem prav dobro oskrbljene, samo zebe jih večidel in lačni so naši hrabri vojaki skoraj vsak dan; ranjene puščamo po nekoliko dni ležati na cestah skrbelo se za to da a\j avutvui vuimv uauiavcuj oai uciu O C je Ztck tU, U< so imeli kaj čitati in s čem se zabavati, bilo je v bol nišnici nekoliko časopisov in mnogo tombole 9 uiguivt UUJLkVllUV VMOV^lUV T 1U UiUUgU au I y t \J Ui U KJ1C domino, tudi karte (naj se tega nikdo ne vstraši, poda jale so se jim tudi cigaretke in cigare; tri gospe so celi dan se sprehajale po bolnici, bolnikom kaj pripovedo- mogel vale, jim čitale in pisale, ako je kdo pa in po polji, ker ni vozov, u» ui jiu uvauu vsacemu, fcd< pa tudi puntarji nas po potih nadlegujejo; a ko bodo d08tna obleka da jih domu prevaževali sam. noge madi 9 Taki pripomočki so spravili naše bolne junake na in ko se je kdo ozdravil, ako se ni vrnil ar- 9 ga je komitet na svoje stroške odpravil domu 9 vsacemu kdor ni imel svojih sredstev 9 se dala puntarji ugnani, v,o uvuv, bomo sultana, mož beseda! posadili na Bošnjaški prestol , jic. če bodo prej ko pride druga toča 9 po zimi kožuh 9 po leti drug za-vrhna ob- če mu ne podd prej Midbad-paša Angleških škar-Nehotč se čitatelj takih čenč spominja Avstrijske leka vsacemu po njegovem stanu in še po 2 do 3 rublje denarja. Ruski narod svojih vitežkih ranjencev ni prepuščal edini vladini skrbi, ampak skrbel je sam za-nje, prislovice: „Nube felix Avstria, bella alii gerant Naj- lahko marsikak „omikan" boljši zakon bil bi Avstro-ruska zveza. — Pa brez zamere, ako ta nasvet ni všeč merodajnim krogom. začetku Rusko-turške vojske, kakor sem o svo- To je mogoče tako, da v tej čednosti bi se narod učil pri Ruskem narodu narodu, ki se vojuje s prepričanjem za veliko, nravno idej pri jem času „Novicam" sporočal, se je v Rusiji nabiral Morebiti se bo kdo čudil, da Ruski narod z na denar in druge stvari za preskrbljenje ranjenih in bolnih 8 slaVne vdušenjem sprejemlje svoje jake > ki se zdaj vračaj vojakov. kakošnim vspehom se je nabirala za ran jene 9 sem takrat tudi omenil: kmetje revne vasice Pe- od ojske domu. Ruski narod loči svoje vojake jih diplomatov. Te dni smo čitali sledeči tele ščane so v ta namen zložili 80 rubljev 24 ur > predno gram iz Petrograda 99 Prvi se je vrnil v Petrograd je bila vojska napovedana; bogata stolica Moskva pa je Telišem lovski polk, kateri se je proslavil z vitežkim delom pod na dan napovedane vojske še imela pripravljenih mi- še m Zrelišče je bilo ganlj 9 kakoršnega nikdar videla naša stolica. Nikakoršne besede niso v lijon rubljev; vsega denarja po vsej Rusiji^se je v ta 8tanu> ga popisati: Poletni dan, svetlo solnce, sto in sto tisoč naroda mrgoli po Nevskem prospektu, hiše so namen nabralo skoraj 5 milijonov rubljev. Gospodarila je s tem denarjem družba „rudečega križa" pod varstvom same cesarice. Glavni sedež te družbe je bil v Petrogradu. Ta družba je imela v vsakem gubernskem šel. Kapital ni samo cel ostal, ampak pomnožil se je do 35 mestu kakor tudi v mnozih ujezdnih mestih svoj pod- * NaŠo bolnišnico so te dni zaprli in komitet se je raz- tisoc; vrh tega je tudi vsa oprava še popolno dobra. Opravo komitet, kateri je v svojem mestu po občnih pravilih je komitet izročil v shrambo vojaški opravnici, denarni znesek Križa" s tem pogo- na stroške svojega mesta skrbel za ranjene, ter v glavni pa poslal v Petrograd komitet le mesečne račune o svojem delovanji pošiljal. družbi „Rudečega . gubernskem mestu, kjer Vaš dopisnik živi, «w JO imel priložnost delovanje komiteta opazovati, je šlo to ki je jem , da se vsa oprava in kapital z interesi povrne , kedar bo spet kaka velika vojska. Ravno tako so postopali komiteti v delo tako-le: Ko je bila vojska napovedana se je ko- druzih mestih. Družba ,, Rudečega Križa*4 ima tedaj mnogo bolnišnične oprave in skoraj 5 milijonov rubljev v denarji v kedar se bo vojska tam mitet sestavil iz omikanih oseb mestnega prebivalstva. Mestni zastop, gubernsko zemstvo, ujezdno zemstvo in za Balkani in za Karsom ponovila. rokah, da lahko začne spet delati, okinčane z zastavami, drugimi prti in venci, tlak je po- morali svoje sinove odslej v Ljubljano pošiljati v gimnazijo. Tu mora pač ali topoglavost biti strašna ali pa s cvetlicami, okna in strehe so polna ljudi, Moskovski slavolok je okinčan z emblamami slave, z imeni pisan strankarska strast tolika, da zadušuje vsako trezno in bitev, polkov. Cesarjevič naslednik, katerega je sprem- pametno mišljenje. Sramota je eno in drugo. Svet ne ljalo več velikih knezov, je pozdravil polk pred slavo- more verjeti, da se Kranjska gimnazija odpravlja za lokom ter ga vpeljal pod slavolok, tukaj je polk po- voljo varčnosti, ker se ravno sedaj druge snujejo, zdravila cesarevna z velikimi knjeginjama, nasproti na pr., v predmestji Wieden v Beču, — ne more tega njim metropolit z višim duhovstvom v cerkveni obleki, verjeti, ker se zakotne sredi trga proti slavoloku mestni župan z odborom } 9 čevska, ne odpravljajo, gimnazije, kakor, na pr 9 Ko- ampak nadalje vzdržujejo. Ne mestni stanovi vsak s svojo zastavo; župan je podal more ni število učencev, pravi svet, biti vzrok polku • )aiuu DV/1 uc* 9 JV LUVSIC* lAittujoan gimuaoij« , »d, Ul Di^ci ^upcl/ blagoslovil, cesarovna ovila njegove zastave z iavorovimi Kočevska morala nehati pred Kranjsko, kajti una je Polk se je dvinul skozi slavolok; iz tisoč in imela zmiraj mnogo manj učencev, kot ta, tako jih je "! toča cvetlic, šopkov in lani Kočevska imela 45, Kranjska 85, tedaj skoraj kruh sol u na zlati ploški, mitropolit je polk mora nehati Kranjska gimnazija 9 ker da sicer zopet venci. tisoč ust je zagromelo „ura vencev je priletelo izmed naroda na polk, deklice in še enkrat toliko in še letos vpisalo se je v Kranjsko «^v L 1 X I rv l-t m ^ X ? 1 i n 1 /> n n X r\ f M« Mn rt i ß li fantiči so okrožili polk ter ga pokrili z venci itd. gimnazijo 9 ima s e d a j še tri razrede, svojih 60 Rusi tudi v Parizu praznujejo zmage. Grosp. Ru- učencev, tedaj še v samo 3 razrede mnogo več, kot jih bin stein in gospd Belob a z 200 pevci in 150 godci je Kočevska lani imela v 4 razredih, a vendar se ne in s glasovirom iz Petrograda dajeta v Parizu koncerte v velikanski dvorani Trokadore. Parižki Časopisi jako hvalijo koncerte ter Število učencev tudi pripovedujejo, da nikomur sliši, da bi K o če v s k a, ki je tudi sicer sarnč nepri-lika Novomeški, imela nehati. zavoljo tega ne more biti vzrok nehanju Kranjske gimnazije, ker ima sedaj več učencev, kot jih je pred Ruski koncertanti so jo prvi napolnili, tako da nekimi leti imela; leta 1870., I87l. in 1874. imela jih že v drugem koncertu ni ostalo niti enega mesta praz- je, kakor se iz programa vidi, samo 70, 56, 62, a sedaj se ni posrečilo napolniti s poslušalci te velikanske dvo- rane. nega rizu so prejeli Ruski razstavljavci 19 glavnih premijj 84 zlatih medalij, 146 srebernib, 229 bronsovih medali- Naj dodam še to, da v svetovni razstavi v Pa- jih ima samo v 3 razredih 60 (ko bi letos imela tudi razred, štela bi jih gotovo okoli 100), na koncu preteklega šolskega leta pa jih je > imela 85, in vendar in 205 pohvalnih pisem. Pač odlično pripoznanje Ru- se ona leta ni mislilo na to , da se odpravi, ampak še skega „uma in dlana". le sedaj (eno leto po srečni volitvi deželnega poslanca) Enkrat sem že omenil, da se nabira denar za spo- toraj ne more število učencev biti temu vzrok. minek Puškinu. Denarja v ta namen je že skupaj Kranjska gimnazija osnovala se je, kakor izrečno v 80.000 rubljev. Spominek Puškinu bodo postavili v Moskvi, kjer se temelj že pripravlja 9 dotičnem vladnem odpisu stoji, med drugim zato, da se granitno podnožje nekaj mladine odvrne od Ljubljanske, tedaj prena- Danes raste število učencev na je tudi že na poti iz Finlandije, broaovo podobo pa iz- polnjene gimnazije delujeta v Moskvi akademik Opekušin in fabrikant Ljubljanski gimnaziji tako silno f da so ) kakor je uni Kohun. Vsi stroški so proračunjeni na 74.000 rublj. dan „Slov, Nar." poročal od učencev, ki so se za slo Tedaj bo 6000 rubljev ostalo za prihodnja popravljanja, venski oddelek 1. razreda oglasili, 42 odbili ter jih niso hoteli sprejeti (od učencev, ki so se prijavili za nemški kedar bo treba. Spominek ima biti dodelan in odkrit oktobra 1879. leta. oddelek 9 odbili so po istem sporočilu samo enega, kar Novomesta. (Vabilo.) Čitalnica naša napravi za je vsakako zel6 sumljivo!) danes god Nj. Veličanstva prihodnjo nedeljo zvečer ob pol pravim se rusi Kranjska gimnazija in marsikateremu mladenČu jemlje uri svečanost s koncertom in tombolo na korist druži- se ugodna prilika daljnega izobraževanja! Marsikak nam v Bosno odšlib reservistov. Podpisani odbor vljudno gorenski mladeneč bo moral sedaj odreči se više omike, vabi častito občinstvo, naj se aobrodejnega podvzetja ker ne bo imel prilike ali sredstev, vzdrževati se v prav obilo udeleži po izgledu druzih društev naše do- Ljubljani, movine, pa tudi druzih Avstrijskih mest. Tako se Kranjska gimnazija ne odpravlja samo na Odbor čitalničin. škodo mestu, ampak omiki našega naroda sploh. Nadejati se moremo, da se bodo današnje nemile Kranja 20. sept. (Napredek mesta; zguba gimna- razmere kmalu na bolje obrnile in da bo Kranj svojo zije; svečanost Koseskemu na čast Konec) Le škoda, gimnazijo zopet nazaj dobil. Ni pa dvomiti, da bodo je temu, tako naprednemu mestu, neki sovražni vpliv vzel. No- 9 Kranjski mestjani zato vse storili, kar bo mogoče, in šlo bo, če se le o pravem času, s pravimi pomočki delo začne. — Kako lepo so vrli naši narodnjaki slavili 80. da _ eno najlepših ustanov, namreč gimnazijo, čem se spuščati v razlaganje, kolika je to škoda za Kranj kakor v materijalnem, tako tudi v duševnem ob- rojstni dan slavnaga našega pesnika Koseskega, po- '88 MHV IMlHI I HI I Hi IH liberalska skrb za omiko naroda s tem, da se odprav 9 povdariti moram to, da se čudno razsvetljuje ročale so „Novice" že v 38. listu. Jaz dodajam še iskreno željo, naj bi prijazno Podbrezje še več let tako ijajo šole, katerih korist, dä! potreba je dokazana, srečno bilo imeti Koseskega v svoji sredi! Svet se poprašuje, zakaj? a ne more najti pravega vzroka; morda ga ve neka narodu našemu zmiraj so- zel6 vražna stranka, vsaj je sama očituje, temu veseli, a non luceodo") se veselč sumljivo, da se ona, kakor moš tra Litije 25. sept e lal< i Savinski. ;,Danes sem pa jaz faj-je rekel preteklo soboto tukajšnji Tedaj kulturonosci da se šole („lucus c. k. okrajni komisar pl. Gozani, ko je v pisarni okraj nega glavarstva nekega železniškega uradnika iz Zagorja je, da se omiki ovire delajo; oni se veselč, da se mestu po običaji civilnega zakona poročal z nevesto, katera je odpravljajo, to Kranju, ua O Vi uaiuuu OttUUM gvui • xu tUOl IJUUJV J/» W m f VJ»»*» «VUIUUUJ » . «v vs p M. «u yuuu vijo, da so prijatelji našega naroda! Človek ne bi ver- fessionslos) se proglasila. To je menda na Kranjskem jel — al res je — da se temu veselč celč taki ljudjč, drugi primerljej „civilne poroke", kakor naše ljudstvo kateri bodo sami zavoljo tega škodo trpeli, ker bodo „civilni zakon" imenuje, s tem razločkom , da mož in da se narodu škoda godi! In taki ljudjč pra- s svojim ženinom vred že poprej za brezversko (kon- žena tega najnovejšega zakona sta tujca 9 v prvi že vec *) Take svečanosti so zdaj v Moskvi, Petrogradu ia pred nekimi leti v Šiški sklenjeni taki zakon pa sta drugih mestih vsak dan. Posebno veličastni so bili spre- stopila domači mož in žena , pa sta se pozneje premi- jeti v Moskvi in Petrogradu gvardgjci. slila in se po propisu naše matere cerkve poročila. štva Ljubljane Odbor Goriškega političnega dru d Sloga tt 9 ki se je proti silstvu labonskemu tako krepko vstopilo na noge, da je za dejanske dokaze verne udanosti prejelo od Njegovega veličanstva cesarja toplo pohvalo, je po soglasnem sklepu od 28. septembra poslal klubu Kranjskih narodnih poslancev pismo iskrenega priznanja za njihovo pogumno brambo ustavnih pravic slovenskega naroda, v katerem med drugim pravi: „Vaše možato postopanje, Vaše neustrašljivo zagovarjanje narodnih pravic vzbudilo je med Goriškimi Slovenci iskreno radost, kajti z borbo za naše brate na Kranjskem borite se tudi za nas, in zmaga naših bratov na Kranjskem tudi je naša zmaga. Le tako je mogoče, da se vresniči srčna naša želja, biti z Vami kedaj ze-dinjenim v eno kronovino monarhije Habsburške". {Nekoliko pogačic iz deželnega zbora) naj na kratko omenimo na tem mestu, ker obsirniši popis moremo pri- nesti še le drugi pot. Preteklo soboto so se zagovorniki Litijskega okrajnega glavarja pl. Ves tenecka dvakrat debati o Veliko-ga berški Pri prav hudo spekli. šoli sta namreč poslanca Klun in Svetec poročala, kako se je ta šola zoper odločno volj o večine dotič- nih občanov snovala in da je pl. Veste neck celö peticijo zoper to šolo v prepoved d j al. Vsemu temu česar sta je pl. Ve ste neck brez odgovora na to ga govovnika Klun in Svetec dolžila, odgovarjal po z frazami in nekimi številkami, katere svoji navadi bi menda še v loteriji, če bi jih kdo stavil 9 mc ne zadele. Vladni svetnik Hočevar, ki gotovo ni ho- tel pl. Vestenecka žaliti, a vendar resnice ne tajiti, je potrdil, da se ta šola res že od leta 1852 snuje in se je zarad vednega nasprotovanja dobičnih obča- prepovedani peticiji nov še le zdaj osnovala. je poročevalec Dežman hotel pl. Vestenecka lepo umiti s patoznim izklikom: v vsi Avstriji ga ni i « * 1 i i 1 1 # okrajnega glavarja, ki bi objavil tako prepoved i kajti s tem bi nasprotnikom le še orožje v roke potisnil pa ga še bolj umazal. Ta britka obsodba Dežmanova intimnega prijatelja njegovega Vestenecka se je namreč poslancu dr. Poklukarju tako pikantna zdela, da je ni mogel brez pečata pustiti, katerega je pritisnil na razsodbo Dežmanovo s tem, da je zagotovil vkijub vsi „nemogočnosti", ki jo je Dežman izrekel, resničnost tega, da je pl. Vesteneck prepovedal prošnjo, ker jo je sam imel v rokah s podpisom Vestenekovim. Ako Vam drago, gospodje, — je dodal dr. Poklukar J vam uictgu, — jv, vivv*«. v*.*. , poskrbim Vam to prepoved, da jo sami vidite. Poslanec Dežman je tu nehotč (?) pa prav kakor pajk predel mrežo, da se je ljubljenec Vesteneck popolnoma v njo vjel. Ne bile bi „Novice" pravične, ako bi zamolčale vitežko vedenje poslanca Savins che g-a zoper nasvet poslanca Navratila, ki je predlagal, naj se na Met- (Dvojna redka slovesnost) se je obhajala v ne deljo 29. septembra v frančiškanski cerkvi ki je bila ljudstva tako polna, da se je vse trlo in s cvetlicami vrtnarji Ljub- tako okinčana. kakor da bi bili vsi f ljanski ta dan svoje vrte prenesli v cerkev pred mostom. In res se je tu obhajala ena svečanost na čast mož