DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE @ ŠTEV. 13.	•21. MARCA 1958 • LETO XVII. • CENA 20 DIN
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
Poročilo s seje predsedslva | SrSS
republiškega sindikalnega svela Slovenije
■ 11!
(Objavljamo odlomek govora predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Mihe Marinka, ki Sa je imel na predvolilnem zborovanju v Trbovljah in je bil na sporedu Radia Ljubljana 20. marca)
TovartSi in tovarišice!
V teh preleki li tednih smo opraviti temeljit obračun. Naše politične organuzacilje, demokratični organi oblasti vse do občin, delavskih svetov v tovarnah dn zadružne uprave,-so napravili ogromno delo.
Ta doslej neviidena razgibanost, ki je zajela v Sloveniji več stotisočglave množice naših delovnih ljudi im več milijonske množice širom Jugoslavije, ni samo rezultat velike dejavnosti naših političnih organizacij in vodilnih političnih ljudi od zgoraj. Izredno veliko zanimanje vseh teh množic je v ne manjši meri izraz dejstva, da je postal naš politični sistem široko razvitih demokratičnih oblik delavske in družbene samouprave lastnina in življenjska gibalna sila najširših množic. Ta razgibanost je dokaz poglobljene zavesti množic, ki so v tem našem sistemu, v vsej naši družbeni dejavnosti odločujoči faktor; one odobravajo tn sodelujejo v izvajanju politike, ki jo vodijo in usmerjajo naše zavestne organizirane socialistične sile. Zato se de v vse/j tej široki politični predvolilni dejavnosti znova in v še bolj žarki luči pokazal« popolno vzajemno zaupanje, tako vodilnih političnih sil v zrelost in zavest naših delovnih množic, kakor tudi obratno. To so potrdile vse širokopotezne razprave tudi o vseh konkretnih življenjskih vprašanjih.
Pri nobenih dosedanjih volitvah ni bila razprava tako te-meliifa k^-t tokraA. K^tlkn r1''-bosti, nepravilnosti in napak, za katero ,ie dal sredi tega volilnega dela pobudo Izvršni komite Zveze komunfetov Jugoslavije, je bila zelo spodbudna tn koristna. Ona v glavnem ni nikjer zasenčila našega splošnega napredka in uspehov, ampak je pokazala, na vzroke nekaterih naših razvojnih slabosti in napak. Lahko torej rečemo, da je ta kritika zares postala bistveni sestavni element naše socialistične demokracije tn bo kot taka služila našem" nadaljnjemu pos"ešenemu napredku tudi v bodoč''
Obširno pojasnjevanje doseženih rezultatov naše socialistične Politike, od zgoraj zasnovana spodbuda za kritično obravnavanje pomanjkljivosti, kakor tudi Izredno široka aktivna udeležba množic pri tem dogajanju — vse to je omogočilo, da so dale predpriprave na volitve veliko moralno politično spodbudo in pomoč širokim množicam naših delovnih Ljudi, da se bndo poslej Še aktivnejše uveljavile v naših •daj že posebno široko razvitih
demokratičnih organih delavskega in družbenega upravljanja.
Vse te razprave v preteklih tednih so nam dale zelo dragocene politične rezultate. To je v v prvi vrsti globlje spoznavanje, zaupanje in povezanost prebivalstva vseh predelov naše socialistične jugoslovanske skupnosti, spoznavanje skupnosti interesov in vzajemnih naporov naših narodov, ki edino morejo prispevati pospešenemu blagostanju vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Pokazale so slehernemu ves obseg skupnega interesa za reševanje različnih odprtih problemov kakršni obstajajo v raznih predelih naše državne skupnosti in se med seboj dopolnjujejo v vzajemni koristi za vse naše delovne ljudi.
Nič manjšega pomena ni dejstvo, da so te volilne razprave odprle našim delovnim kolektivom in komunam širok horizont, ki bo pomagal odpravljati ozke lokalne egoizme pri njihovem notranjem konkretnem gospodarjenju in demokratičnem upravljanju. Te razprave so služile tesnemu povezovanju splošnih interesov s konkretnimi problemi in nalogami v komuni in gospodarski organizaciji. Saj bo ta širok horizont pomagal neposrednim organom upravljanj, da bodo svoje naloge reševali v skladu s splošnimi interesi, ker bo najučinkoviteje služilo tudi koristim vsake neposredne našo družbene enote in poedinca.
Velik korak je storjen tudi v spoznanju potreb razvoja našega kmetijstva, kar bo izdatno pomagalo našemu gospodarstvu v celoti, našim potrošnikom, zlasti pa napredku in ‘blaginji samih kmetijskih proizvajalcev.
Poseben pomen teh volilnih razprav pa je v dejstvu, da so naše občinske samouprave, delavski sveti, sindikati in druge družbene organizacije na terenu komune, dobile učinkovito spodbudo in usmeritev za odslej zelo obsežno in odgovorno delo.
Vse to široko pojasnjevalno delo in predvolilne razprave o vseh vprašanjih našega družbenega življonja, so dale našim volitvam svojevrsten pečat. Volivci so v glavnem že odločali v prvem delu predvolilnih priprav, v izbiri svojih kandidatov. Zato prihodnjo nedeljo ne bodo imeli v toliki meri pred očmi kandidate kot osebe s takimi ali drugačnimi lastnostmi, niti konkretne težave, slabosti, lokalne prizadevnosti ali nezadovoljene želje. Glede tega je bila jasno nakazana smer našega nadaljnjega razvoja kakor tudi pota za odpravo pomanjkljivosti in reševanje življenjskih potreb
naših delovnih ljudi. V vsej tej obširni predvolilni dejavnosti je bila jasno začrtana pot tudi bodočemu najvišjemu in republiškim predstavništvom. Zato bodo volivci imeli pred očmi predvsem odločitev — za ali proti: jasno in reačno nakazani poti naše socialistične graditve, poti razvoja našega gospodarstva, poti konkretne demokratizacije vsega našega družbenega življenja, v katerem sodoločajo vsi pri reševanju vseh vprašanj, vštevši naše socialne, zdravstvene, prosvetne politike itd. Jasna bo odločitev na vsakega tudi glede smeri zuna/nje politike, ki ji ne more ugovarjati nihče, ki mu je pri srcu mir in miroljubno mednarodno sodelovanje, kar je bistven pogoj za našo nacionalno svobodo in neoviran ustvarjalni razvoj naše družbe, ki nam je potrebna, da bi mogli čimprej ustvariti pogoje za pospešeno rast blagostanja za vse delovne ljudi.
Kdor bo imel to pred očmi, mu odločitev ne bo težka.
V ponedelje 17. marca je bila v Ljubljani v Domu sindikatov seja predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo. Seji so prisostvovali tudi predsedniki republiških odborov, strokovnih sindikatov in predsedniki oz. tajniki okrajnih sindikalnih svetov.
Na dnevnem redu je bila razprava o tekočih politično-gospodarskih problemih v podjetjih in delu sindikatov v tem razdobju. Na osnovi poročil iz posameznih okrajev in številnih sestankov je predsedstvo ugotovilo razgibano in dobro politično razpoloženje v delovnih kolektivih. Na razpoloženje delavcev ugodno vpliva zlasti zelo razgibano, pripravljeno, konkretno in argumentirano politično delo našega političnega aktiva, ki je prišlo do izraza predvsem v dosedanjih volilnih pripravah in ki pojasnjuje našo stvarnost in kaže naše uspehe in napredek. Z odobravanjem sprejemajo delovni kolektivi tudi politično prizadevanje, ki je usmerjeno na urejanje tistih problemov, ki so predvsem v interesu delavcev in ki je kritično orientirano zoper take negativne družbene pojave kot so-posamezni primeri privilegijev, neurejenih norm, nepravilnih premijskih osnov, nesmotrne politike glede nadur, nepravilnosti pri urejanju delovnih razmerij itd.
Tudi letošnji zelo ugoden razvoj našega gospodarstva dobro vpliva. Fizični obseg industrijsKe proizvodnje v Sloveniji je v mesecu januarju porastel v primeri s fizičnim obsegom industrijske proizvodnje januarja meseca lani za 10”/o. Prav tako se uspešno nadaljuje lani zastavljena smer v gospodarstvu, ki si prizadeva ugodno vplivati na življenjski standard delavcev. Tako je tudi v strukturi industrijske proizvodnje po namenu najhitrejši porast proizvodnje za šifoko potrošnjo. Poleg tega je zabeležen občuten porast izplačanih zaslužkov delavcem. V gospodarstvu je bilo v Sloveniji letos v januarju izplačanih za 26.40/o več sredstev za zaslužek delavcem kot v istem mesecu lani. Del tega odstotka seveda odpade za zaslužek na novo zaposlenih delavcev, ki jih je bilo v januarju letos za 7.&6°/o več kot v januarju lani. Seveda pa tuiji to povečanje števila zaposlenih predstavlja doloo«no izboljšanje življenjske ravni delavcev, saj je odstotek zaposlenih eden izmed važnih elementov družbenega standarda.
Na osnovi teh opažanj je predsedstvo ugotovilo, da so se posamezne organizacije že uspešno lotile dela na praktičnem uresničevanju sprejetih družbeno-političnih smernic, da pa se pri tem še ni dovolj družbeno aktivizirala celotna organizacija sindikatov.
Zato je predsedstvo sprejelo priporočilo, da povzamejo iniciativo v tej družbeni aktivnosti okrajni sindikalni svet. To je tembolj potrebno, ker delovni kolektivi pričakujejo družbeno političnih sugestij s strani sindikatov in ker je povsem jasno, da je urejanje premijskih osnov, meril dela, tarifnih postavk, nadurnega dela, nagrad itd. osnova za urejanje merilnih odnosov znotraj kolektivov in med kolektivi. Zato je nujno potrebno, da se pri praktičnem urejanju teh zadev v večji meri kot doslej družbeno politično angažirajo sindikalne
organizacije in da se bore za uveljavljanje takih rešitev, ki so združbeno moralnega in političnega vidika sprejemljive in istočasno ekonomsko spodbudne in učinkovite.
Okrajni sindikalni sveti naj bi v akcijo povezali tudi republiške odbore strokovnih sindikatov in občinske sindikalne svete. Najsmotrneje bi bilo, če bi sindikalne orga-ginacije v vseh občinah proučile omenjene probleme v dveh, treh podjetjih in če bi z neposredno družbeno-pplitično akcijo sodelovale pri konkretni in praktični uredit-tvi stvari. Uspešno urejene zadeve bodo potem pogoj za to, da se bodo lotili tudi, svojim pogojem primerno, ostali kolektivi.
Poleg tega' pa je predsedstvo pozvalo sindikalne organizacije, naj se pozanimajo za vsebino in družbeno gospodarsko usmerjenost družbenih načrtov, ki jih sedaj pripravljajo ljudski odbori. V razpravah o družbenih planih naj bi se sindikalne organizacije zavzele za to, da bi cimveč sredstev investirali za dosego družbenega standarda. V tej smeri je angažirati večja sredstva gospodarskih organizacij in poskrbeti, da se zagotovi večji dotok sredstev tudi iz kmetijske proizvodnje in iz vasi za potrebe družbenega standarda.
Poleg tega bi bilo potrebno, da bi se sindikalne organizacije zavzele za sodelovanje med občinskim ljudskim odborom in gospodarskimi organizacijami na njegovem področju pri urejanju komunalnih vprašanj. Doslej je opaziti dve negativni tendenci; ena se kaže v prizadevanju posameznih ljudskih odborov, da bi gospodarskim organizacijam odvzeli sredstva, ne da bi se z njimi posvetovali o načinu in namenu uporabe; druga pa se kaže v tem, da bi se gospodarske organizacije zaprle v svoj krog in povsem same gospodarile s svojimi sredstvi. Smotrno bi bilo, če bi se sindikalne organizacije zavzemale za to, da bi se družbeno-gospodarski činitelji v občini dogovorili o ureditvi določenih komunalnih vprašanj (šole, zdravstvene ustanove, trgovina, promet, obrt, stanovanja, objekti družbene prehrane itd.) in da bi posamezni činitelji po svojih zmogljivostih tudi materialno prispevali k realizaciji dogovorjenih načrtov.
OBČNI ZBOR REPUBLIŠKEGA SVETA
III. redni letni obCni zbor Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo bo v Ljubljani, dne 29. in 3«. marca z začetkom ob 9. uri v veliki dvorani Doma sindikatov na Miklošičevi cesti 28.
Predlog dnevnega reda:
1.	Volitve organov občnega zbora.
2.	Poročilo Republiškega sveta o delu med II. In III. občnim zborom.
3.	Referati Republiškega sveta.
4] Volitve.
Družbena funkcija in mesto sindikatov v naših družbenih razmerah — tovariš Stane Kavčič.
Odnosi v gospodarskih organizacijah in delo sindikatov v njih — tovariš Roman Albreht.
Komuna in delo sindikatov v njej — tovariš Ivan Janžekovič.
Problemi prosvetnega, kulturnega in družbenega življenja in izobraževanja delavcev — tovariš Ivo Tavčar.
Kadrovski in organizacijski problemi sindikatov — tovariš Rudi Ganziti.
•
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
®
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
©
G
Pred dnevi imenovana zvezna tarifna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki Zveznega izvršnega sveta, sindikatov, zbornic, družbenih in političnih organizacij, bo v sodelovanju z republiškimi, okrajnimi in občinskimi komisijami (ki bodo Imenovane) proučila način nagrajevanja in predlagala splošna načela, osnove in metode za določanja osebnih dohodkov delavcev v go-spodarstu. Na podlagi proizvodnih, gospodarskih in družbenopolitičnih kriterijev bo določila splošne okvire za razpone tarifnih postavk v podjetjih in razmerja o tarifnih postavkah med gospodarskimi panogami in podjetji. Prav tako bo določila splošna načela za normiranje in premiranje.
Po sklepu seje predsedstva Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije pa naj bj osnovali tarifne komisije tudi v podjetjih. Te naj bi analizirale tarifna razmerja v podjetjih :n s svojimi ugotovitvami pomagaie okrajni in občinski komisiji pri določanju splošnih načel o nagrajevanju.
To bo torej dokaj obsežno delo, ki ga ne bo mogoče oprav.ti v nekaj dneh, temveč bo veljalo vso stvar temeljito pretehtati, to je pretehtati, kako je s tarifnimi postavkami, kako z nagrajevanjem po učinku, se pravi po normah, akordih in premijah.
Zakaj so • potrebni splošni okviri za razpone tarifne postavke v podjetjih?
Zakaj naj bi vskladilj tarifne postavke med gospodarskimi pa-nogaftii in podjetji?
Ze groba analiza nagrajevanja v podjetjih nas opozarja, da ja glavna slabost pri določanju tarifnih postavk, norm in premij v tem, ker so tarifne postavko določene samo ali predvsem po kriteriju vsake posamezne gospodarske organizacije ali-občin-skega odbora. Zaradi tega so nastale velike razlike v postavkah za enake dela med dvema enakima gospodarskima organizacijama na raznin področjih in celo v isti komuni.
Zaradi teh razlik se delavci v posameznih podjetjih upravičeno razburjajo, to pa je tudi povzročalo težave in slabosti v poslovanju podjetij in vnašalo določena nesorazmerja v vse naša j gospodarstvo.
Vrsta podjetij je na to slabost tarifne poliiitike opozarjala že lani, predvsem pa nanjo opozarjajo letos, ko je uveljavljena drugačna delitev dohodka. Preberimo s,i samo eno mnenje;
V Tovarni vijakov v Ljubljani pravijo takole:
»V zveza z novimi predpisi ugotavljamo neenak start« pod-(Nadaljevanje na 3. strani)
KONTROLA CEN NAJ SE ZAČNE
PRI DELAVSKIH SVETIH
Pomanjkljivo utemeljeni predlogi za zvišanje cen — Nekatera podjetja prikrivajo zvišanje cen
Do 6. marca so morala industrijska In trgovinska podjetja prijaviti vsako povišanje cen v času po prvem januarju 1958. To je v skladu z odločbo o evidenci in kontroli določenih cen, ki je bila objavljena v začetku februarja.
V Sloveniji je v tem času 33 podjetij prijavilo povišanje cen, od tega 15 veletrgovin in trgovin in 18 tovarn. Gospodarski organi, predvsem pa republiški svet za blagovni promet, so ugotovili, da večina prošenj za povišanje cen ni dovolj utemeljena, manjkajo namreč mnogi ustrezni podatki in računi. Zato so prošnje ponovno vrnili prosilcem, da jih izpopolnijo. Nekateri od tistih, ki so dobili prošnje zopet nazaj, so sporočili, da podrobnejših in ustreznih podatkov (dokumentacija) ne utegnejo zbirati in da bodo blago »raje še naprej prodajali po starih cenah«. Ob tem lahko Upravičeno posumimo, da so tu in tam poskušali in poslali prošnje, češ, če bo uspelo, bo uspelo, če pa ne, pa tudi dobro. To bo res predvsem zato, ker bi se podjetja katerim gre za upravičeno povišanje cen, denimo zaradi dražjih uvoženih surovin in podobnega, bržčas potrudila in to tudi z vsemi potrebnimi podatki dokazala.
Dosedanje izkušnje opozarjajo še na drug problem, ki dokazuje, da bo treba reševati prošnje od primera do primera in na osnovi temeljitih gospodarskih ocen proizvodnje, organizacije dela, poslovanja in vsega, kar lahko vpliva na ceno. To bo velika pa tudi odgovorna naloga pristojnih trgovinskih zbornic, ki morajo pripravljati poročila.
V	nekaterih podjetjih namreč predlagajo malenkostno povišanje cen (za 1 do največ 2 odstotka).
V	takih primerih bi lahko večina z malo večjim prizadevanjem, z odkrivanjem notranjih rezerv
'.llllllil
ostala pri istih cenah. No, tudi v takih primerih, kjer takih rezerv ni, vprašanje še ni rešeno z odobritvijo predlaganega zvišanja, kajti medtem ko lahko eno podjetje, kateremu ostane veliko sredstev na razpolago, obdrži iste cene in pokrije raz. Liko iz svojih sredstev — drugo podjetje tega ne bo moglo, ker bi premočno ..prizadejalo sklade, s katerimi razpolagajo. Tu pa je treba paziti, da ne bi ogrozili razširjene reprodukcije, se pravi povečanja proizvodnje z lastnimi sredstvi, z naložbami denarja v obratne in osnovne sklade. Prav v takih primerih bodo morali trgovinske zbornice in drugi gospodarski organi proučevati posamezne predloge za povišanje cen.
Ze sedaj moramo opozoriti ali bolje odkriti skrite misli nekaterih »podjetnikov«. Takole računajo: Ce nam povišanje cen ne bo odobreno, se ne bomo trudili, da znižamo stroške proizvodnje, pač pa bomo porabili za izdelavo nekoliko manj surovin in dela. To je vsekakor najbolj enostavna pot. In kako hi se to kazalo? V tekstilni industriji, na primer, spustijo nekaj nitk volne, pri loncu bi bila pločevina za nekaj desetink milimetrov tanjša, podplat pri čevljih prav tako in podobno, vse na račun kakovosti.
O predlogih za povišanje cen v nekaterih podjetjih delavski sveti sploh niso razpravljali. Niti razmišljali niso o lastnih rezervah. Se večja škoda bo, če bodo opustili ta prizadevanja in jih reševali tako, kot smo zapisali — na račun kakovosti. Naj ne pozabijo, da so tekstilci sami potrošniki tega blaga, da kupujejo tudi lonce in čevlje in vse drugo blago. Sami sebi bi izdelovali slabše blago zato. da bi brez truda dosegli zaželene cene. Kontrola cen bi se morala pravzaprav začeti že pri
mi
delavskih svetih, in tl naj bi odkrivali notranje rezerve ter se tako aktivno vključili v prizadevanja za stabilnost trga in cen, kar je eden od pogojev za izboljšanje življenja. Nikar, da bi pljuvali v lastno skledo!
Svet za blagovni promet je doslej poslal zvez. nim organom v odobritev en sam predlog. Z vso potrebno dokumentacijo pa so pripravljeni še štirje predlogi. Zvezni organi bodo na osnovi teh predlogov stvar proučili in povišanje odobrili ali pa z instrumenti, vplivom na uvozne cene surovin itd. rešili stvar kako drugače. Tako pač, da bo podjetje lahko v takih primerih še naprej prodajalo blago po istih cenah. Pri tem bodo seveda upoštevali splošne gospodarske odnose, položaj na trgu in bo zato tudi tu veljalo načelo, da morajo reševati predloge od primera do primera. Istočasno pa republiški organi ugotavljajo, da je še precej podjetij, ki niso prijavila povišanja cen, čeprav bi bila to njihova dolžnost, kolikor cen niso ponovno znižala. Tržne inšpekcije bodo vsa taka podjetja dosledno prijavljala javnim tožilstvom zaradi gospodarskega prestopka. Tu ne bo nikakršnega popuščanja in prizadeti bodo v skladu z 92. členom uredbe o trgovinski dejavnosti in trgovinskih pod. jetjih tako direktorji kot skladi, s katerimi bi sicer kolektiv samostojno razpolagal. Na to, da nekatera industrijska podjetja niso prijavila povišanja cen, opozarjajo tudi prijave trgovinskih podjetij. Večina je namreč takih, kjer žele povišati ceno zato, ker jo je že pred tem povišala industrija. Ugotavljajo pa, da ta industrijska podjetja niso poslala do predpisanega roka predlogov za povišanje cen. Morda mislijo: »Bo že kako.« Ce kdaj, se tokrat motijo.	M. S.
m
/
S POSVETOVANJU MLADIH KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV
V LJUBLJANI
Za stroj e skrbimo za človeka pa...
zomosti strokovnemu usposab- in zato vztraja na delovnih me-
Odgovoirili so na prašanja.
© Zakaj smo dosegli visoke
hektarske donose?	pa ne bo možno, če kmetijskih sivih v delavskih svetih 941 vo-
Kaj je osnova mehanizaoi- delavcev ne bomo materialno
Ijanju kmetijskih delavcev. To stih. Leta 1957 je bilo na pose-
Be v kmetijski proizvodnji?
® Je v kmetijstvu možno plačevat; po proizvodu?
9 Zakaj je utrditev delavskega upravljanja tudi na kme-tijstkih posestvih najvažnejša naloga?
Na večini kmetijskih pose-*tev so naredili streho za živino, na ljudi Pa so pozabili. Ne-
spodbudni, da bi si pridobili višjo kvalifikacijo. Res je lam napravilo strokovne izpite za kvalificirane delavce več kot 120 kmetijskih delavcev, nad 600 pa za priučene delavce. Toda to so bili predvsem starejši ljudje, ki jim gre za ugodnejše pokojnine. Na .posvetovanju so
ALOJZ STUPICA 2E POL LETA ČAKA NA OTROSKB
DODATKE
ALI Jt HfcS KRIVO SLABO VREMB?
Ijenih članov, od tega 201 mladinec do 25 let starosti, 26 do 35-letnih pa jih je bilo 353. V upravnih odbotrj-h pa je bilo od 290 članov 38 mladincev do 25 let, 128 članov pa je bilo od 26 do 35 let, Ti statistični podatki so kar v redu, toda dejstvo je,
da so bili na posestvih v večini dela bolj ne podcenjujejo kot dink, razen v dveh’ primerih primerov tako delavski sveti prav na kmetijskih posestvih, nikjer nimajo niti osnovne or-formal- Čeravno je na naših posestvih Sanizacije Ljudske mladine. Na
Tovariš urednik, dne 8. oktobra lani se mi je rodil prvi otrok, sin Milan. Uslužbenec podjetja lesne galanterije Sodražica, kjer sem zaposlen, je poslal Zavodu za socialno zavarovanje v Kočevju vse potrebne listine za pre
Stanujem v materini hiši, ih sicer v prvem nadstropju, kjer imam samostojno gospodinjstvo. Nimam nobenega premoženja. Na uro zaslužim 60 dinarjev in s tem zaslužkom preživljam družino. Prosim vas, pojasnite mi, kam naj se
jemanje otroškega dodatka. Ta pritožim, da bom dobival otro-zavod je pozneje zahteval še ški dodatek.
Novi hlev za govejo živino, ki pa je stal mnogo več, kot predvidevajo standardi za podobna hleve. Načrt zanj so izdelali arhilekti, ne da bi se posvetovali z agronomom.
nekaj listin. Podjetje mu jih je poslalo lani 29. oktobra pod št. 772.
ALOJZ STUPICA Sodražica 122
Tovariš Stupica, stvari, ki Uslužbenci našega podjetja jih opisujete, so vsega obsoja-..-xi—x -----------------j vredne. Ne verjamemo, da
so večkrat opozarjali zavod, naj mu izda odločbo o otroškem dodatku. Tudi sam sem
Jiuui pa so pozabili. Ne-	'	'	.	.	.	.	.	,	kot upravni odbori le formal-	Čeravno je na naših posestvih	ganizacij« Ljudske mladine. Na	uuuu‘-n:“- j
^ Jf;hite^tov ,ie Predvidevalo	v1p‘1^	Jnaj^0	^ večjo stro-	nost. Nikjer namreč političnega	več ko 3.500 mladincev in mla-	posvetovanju so sklenili, da bo-
za hleve porcelanaste ploščice, električne bojierje in za eno kravo do 10 m2 prostora. Za delavska stanovanja pa... Srečne so družine, ki imajo en sam stanovanjski prostor! Na posestvih, kot so Jesenkovo, Pšata Itd., žive delavci y prostorih ob hlevu, v kleteh, na hodnikih. Nekatera posestva pa imajo svoja stanovanja in hiše, v njih pa žive ljudje, ki so zaposleni drugje. Agronom s kočevskega posestva je povedal, da pni njih kar najbolje skrbijo za nov traktor, stroj ali uvoženo kravo. Če pa pride na posestvo nov delavec, pa naj bo kvalificiran ali ne, se zanj nihče ne zmeni. Prav zaradi slabih življenjskih razmer je zbežalo že več njegovih tovarišev, on sam pa samo čaka na priložnost, da odide. Ze skoraj eno leto spi na senu ...
Razmere se morajo torej spremeniti in se tudi že spreminjajo. Izšli so predpisi, da nihče več ne more postaviti kakega velikega kmetijskega poslopja, ne da bi sezidal tud: stanovanja za delavce. To je edino pravilno. Mladi delavci so povedali, da bi že zdavnaj opustili delo na posestvih, če bi ne verjel; v izboljšanje razmer, v uspeh In če ... bi ne ljubili zemlje. Kako naj si-drugače tolmačimo njihove proizvodne uspehe? Hektarski donosi na socialističnih posestvih so se znatno povečali. Pšenice so na primer leta 1955 pridelali 16,7q na hektar, 1956. leta 18.3q. 1957.. leta pa že 23,2q. Krompirja 1955. leta I34q na ha, 1956. leta 127 q, 1957. leta 206 q. To so povprečni hektarski donosi. Povprečna molznost krav na kmetijskih posestvih pa je bila 1956. leta 2.340 litrov, 1957. leta pa 2.700 litrov. Ponekod; na primer na kmetijskem posestvu Pšata, Pcnoviče, Kočevje in Boštanj, znaša povprečna molznost celo nad 4.000 litrov na kravo. Leta 1961 pa bj morali te uspehe še povečati, toda kako naj večje proizvodne naloge izpolnijo drugače kot z boljšo delovno organizacijo in z večjo delovno storilnostjo?
Boljšo delovno organizacijo je možno doseči z arondacijo posestev, z boljšo mehanizacijo in s kvalificiranimi delavci. Glede arondacije je pripomnil disku-tant posestva Bokalce, da se je laže sporazumeti s kmeti za zamenjavo zemljišča, kot pa z oblastmi, ki to zamenjavo legalizirajo. In prav razdrobljenost zemljišč ovira mehanizacijo kmetijstva in modernizacijo kmetovanja nasploh, če se stanje ne bo popravilo, bo 1961. leta precej narobe, ko bodo kmetijska posestva prejela še 2.200 novih traktorjev. 800 motornih kosilnic, 300 kombajnov itd. Zaradi razdrobljenost; parcel že zdaj ne morejo gospodarno izkoriščati traktorjev in strojev. Za povečano kmetijsko mehanizacijo pa bi b ilo treba že zdaj vzgojiti in usposobiti več ko 4.000 traktoristov. In agronomi, tehniki, kvalificirani delavci? Koprski okraj že sedaj potrebuje 59 agronomov, 126 kmetijskih tehnikov in 353 novih kvalificiranih kmetijskih delavcev. Kje naj jih vzame? Torej bo treba posvetiti več po-
»Ji

Ob slovenskem Jadranu na Debelem rtiču, blizu Kopra gradi Rdeči križ Slovenije okrevališče za bolehne in slabotne otroke, ki bo odprto vse leto. Lani je bil dokončan dobršen del komunalnih del in del pri kopališču. Letos bodo z deli nadaljevali, Ker pa so za tako obsežno gradnjo potrebna velika finančna sredstva, prireja. Glavni odbor Rdečega križa Slovenije denarno loterijo, katere čisti dobiček je namenjen gradnji okrevališča.
Kupujte zato srečke loterije Rdečega križa Slovenije po 100 dinarjev. Dobite jih pri vseh organizacijah Rdečega križa, sindikalnih podružnicah, v šolah in pri vašem pismonoši.
do na posestvih čiroprej ustanovili organizacije LMS, klube mladih proizvajalcev in usposobili člane kolektiva za delo v delavskih svetih im upravnih odborih. Ne sme se več zgoditi kaj takega, kot se je na posestvu v Šenčurju, da bi bil delavec, ki je ijavno povedal svoje mnenje o posestvu, odpuščen.
cih tega zavoda. Toda vse je kakor bob ob steno. Odločbe še nisem dobil. Odaovorni uslužbenec Zavoda za socialno zavarovanje mi je pred mesecem dni dejal, naj še kar malo počakam, češ da se morajo sami prepričati, kje stanujem. Rekel je še, da tedaj tega niso mogli storiti, ker je bilo slabo vreme.
le vreme zakrivilo malomarno poslovanje. To lahko imenujemo le birokratsko, papirnato, nečloveško ravnanje z ljudmi. Vprašujete, kam naj se pritožite. Svetujemo vam, da takoj pošljete pritožbo o tem na republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani in zahtevate, da rešijo vso stvar v mesecu dni. Če ne boste uspeli, potatm tožite zavod, in sicer sprožite pravni spor pri vrhovnem sodišču.
Obrazložitev Izvršnega odbora sindikalne podružnice v Strojnih tovarnah Trbovlje
Zavrnjen osnutek premijskega pravilnika
Hruškovi nasadi v Leskovcu
Izvršni odbor sindikalne podružnice delavcev Strojne tovarne v Trbovljah je razpravljal o osnutku premijskega pravilnika. Po daljšem proučevanju In razpravi je sporočil upravnemu odboru podjetja tole:
»Sindikat se ne strinja s predlogom premijskega pravilnika za letošnje leto, ker ni v skladu
kovnost in večjo storilnost večjo plačo. Plačevanje po končnem proizvodu (po pridelkih), kot so ga uvedla posestva Rakičan, Ljutomer, Svečina, Vrbje, Kočevje, Jesenkovo in Bokalce, je močno spodbudno.-Tako nagrajevanje samo Po sebi priganja k večjemu strokovnemu zninju in k modernizaciji proizvodnje. Zato je mladina na posestvih nosilec pobude, da se povsod uvede nagrajevanje po končnem proizvodu.
Na posvetovanju so bili vsi mnenja, da je najvažnejše vprašanje na naših kmetijskih posestvih vprašanje delavskega upravljanja in vloge mladih v teh organih. Številke povedo naslednje: od zaposlenih 8.134 delavcev je skoraj tretjma mlajših ljudi. Odstotek mladih dokazuje, da je mladina le dobila na posestvih perspektivo
Maribor
Sindikalna organizacija Tovarne avtomobilov je pred volitvami v delavske svete priredila strelsko tekmovanje z zrač. no puško. Sodelovale so dve ekipi Tovarne avtomobilov in po ena ekipa Elektrokovine, Metalne, Iki in Delavnice železniških vozil »Boris Kidrič«. Prvo mesto je osvojila druga ekipa Tovarne avtomobilov.
NA RAVNAH NIMAJO ŽENSKEGA DRUŠTVA
Kor še nimajo, imajo lahko
Dan žena — 8. marec je za nami. V Ravnah so se tega praznika spomnili samo na osnovni šoli in v otroškem vrtcu. V železarni, kjer je zaposlenih okoli 300 žena, se nanje, oziro-na na njihov praznik ni noben spomnil, celo čestitk prek mikrofona jim ni nobeden izrekel. Skupini žena, ki je prišla k predsedniku sindikalne podružnice, je bila sicer obljubljena malica za vse, toda žene so jo zastonj pričakovale. Skratka ne čestitk ne česa drugega. Ali ni takšen odnos do njihovega praznika malo čuden?
Toda ta odnos do žena osvetljuje še nekaj drugega. Pred kratkim je vaš list objavil sestavek, kakšna krivica se je dogodila Mariji Korošec, sobarici iz Raven. Arbitražno razsodišče ravenske občine je zadevo pretreslo in zavrnilo odpust omenjenega dekleta iz službe. Toda ... Personalni referent železarne, ki je podpisal odločbo o odpustu, in šef kavarne sta se zavoljo tega jezila. Vendar ni
ostalo samo pri jezi. Marija Korošec je sicer še zaposlena v železarni (po sklepu arbitraže), toda kljub slabemu zdravstvenemu stanju so jo premestili na delo v gradbeni oddelek. Precej časa je že bila zaposlena v gostinski službi, rada bi bila natakarica, vendar...
Ali ne govorita ta dva primera o nekakšnem podcenjevanju žena? Vendar mislim, da smo krive tudi žene same. V Ravnah še vedno nimamo ženskega društva, ki bi bilo zelo potrebno.
Marija Hriberšek.
Opomba: Stvari, ki nam jih opisujete, res niso pohvalne. Toda zdi se nam, da ste res tudi žene krive, če vas ne upoštevajo povsod tako, kakor bi vas morali. Zakaj se žene na Ravnah niste same spomnile na praznovanje svojega praznika? Mar se ne bi mogle združiti, prirediti majhno proslavo in se pomeniti o stvareh, ki vas teže. S tem bi pravzaprav že položile temeljni kamen za bodoče žen-
sko društvo. Razmislite o teh stvareh ve same in tudi družbene in politične organizacije na Ravnah.
t načeli premiranja, niti s stališči, ki jih je sprejel sindikat kovinarjev Slovenije glede pre-miranja. Osnove za premiranje so sestavljene bolj ali manj na podlagi hierarhične lestvice v podjetju. Izvršni odbor sindikalne podružnice sodi, da je to prej predlog pravilnika o položajnih dodatkih kot pa premijskega pravilnika. Predlagano točkovanje tudi ni v skladu z dejanskim vplivom posameznih mest na proizvodnjo. Menimo, da je treba premirati samo tiste osebe, ne glede na njihov položaj v podjetju, ki lahko bistveno in neposredno vplivajo na zvišanje storilnosti, pocenitev proizvodnje itd. Premijske osnove morajo biti določene tako, da je mogoče uspehe knjigovodsko ugotavljati.
Ker osnutek premijskega pravilnika ne temelji na vseh teh
načelih, mehi Izvršni odbor srn-' dihalne podružnice, da je to dovolj tehten razlog za odklonitev. Sindikat opozarja upravni odbor podjetja, da bo dosledno odklonil vsak takšen premijski pravilnik, ki ne bo v skladu s stališči sindikatov glede premiranja, ki ne bo temeljil na osnovnih načelih premiranja.
Izvršni odbor sindikalne po^ družnice pa predlaga upravnemu odboru podjetja, da za tiste osebe in tista delovna mesta, kjer dela in uspehov ni mogoče meriti, (vendar lahko ie-to bistveno vpliva na gospodarjenje), izpopolni način nagrajevanja. V takih primerih naj prilagodi njihovo osnovno plačo dejanski vrednosti delovnega mesta ali pa naj jih za izredne uspehe občasno nagradi.«
Sindikat ali opozicija?
Tudi v goriških strojnih tovarnah in livarnah v Novi Gorici so pred časom delili premije. Delili so jih, toda kako? Najvišjo premijo v znesku 16.500 dinarjev je dobil nek delavec, direktor podjetja je prejel 14.000 dinarjev, računovodja in obratovodja pa rta prejela po 13.000 dinarjev. Ti zneski vsekakor niso veliki. Toda ne gre za to. Gre za nekaj drugega, namreč kako so delili premije.
Premije je delil delavski svet. Zelo težko se je odločil, da bi jih delil po delovnih uspehih. Večji del članov je
menil, da bi bilo bolje, če bi sklad za premije razdelili med ves kolektiv. Nekateri člani se s tem niso strinjali. Po razpravi se je delavski svet vendarle odločil, da ne bo razdelil zneska za premije med ves kolektiv, temveč samo premi-rancem. Toda, glejte, sprva je bilo vključenih v premijski sistem 21 ljudi, potlej va se je to število zvišalo kar na 40. Premijo je dobil tudi vsak član delavskega sveta in dobil jo je tudi eden izmed članov, ki so ga skoraj na vsaki seji grajali zaradi njegove malomarnosti pri delu.
Iz vsega doslej povedanega lahko razberemo, da v tem podjetju najbrž ne vedo, kaj so premije, čemu služijo, kdo naj jih dobi in na kakšni osnovi. Kaj pa sindikat v tem podjetju? Nič! Sindikat ni nasprotoval. Nasprotno, sindikalni odborniki so celo za uravnilovko pri nagrajevanju.
Se več, krona vsega je izjava predsednika sindikalne podružnice na neki konferenci: »Za delavski svet naj ne kandidira noben sindikalni odbornik,!« Kaj pomeni to? Ali je mogoče, da je sindikat v opoziciji?	p. D.
Ali pravilno normiramo
Dinar odkriva izkoriščania
Dosedanja analiza tarifne politike nas opozarja, da bo treba ob vsklajevanju tarifnih postavk tudi temeljito študijsko proučiti sedanji način normiranja. V nekaterih podjetjih delavcem in uslužbencem .. niso mogli določiti tarifnih postavk po teži dela in odgovornosti (zaradi togosti tarifnega sistema, delitve delavcev na štiri skupine, določanja plačnih skladov itd.) pa so posameznim delavcem omogočal; večje prejemke z nerealnim normiranjem. Dosedanji način oblikovanja osebnih dohodkov je omogočal takšno politiko Kolektiv ji ni nasprotoval, in sicer zato ne, ker so izplačila za preseganje norm in akordov bremenila sredstva skupnosti; bila so namreč sestavni del materialnih stroškov
Dokler so izplačila za presežke norm bremenila materialne stroške, je kolektiv oz. posameznik zaradi nerealnih meril dela oškodoval skupnost — potrošnika. Zaradi nerealnih norm, zaradi velikih presežkov so bili materialni stroški višji. Sedaj pa, ko so ta izplačila sestavni del osebnih dohodkov zaposlenih in bre-mene čisti dohodek kolektiva kot celote, v podjetjih drugače obravnavajo dinar. Drugače, vendar še vedno napačno.
Iz gradiva, ki ga je zbral republiški odbor sindikata kovinarjev za naslednjo sejo, ko
lahko razberemo tale mnenja posameznih podjetij:
Tržiška tovarna kos; Plače naj bodo obdavčene, presežeK norm pa naj bi ne bil obdavčen.
Strojna tovarna, Trbovlje: Ker se presežki norm vračunajo v osebni dohodek, je prizadet tisti, ki je plačan po času.
Tovarna tehtnic, Celje: Delavski svet je razpravljal o izdatkih za preseganje norm. Ugotavlja, da sedaj normiranje oziroma povečanje storilnosti dela ne vpliva na povečanje plač/kolektiva ter da so zaradi dela v normi na slabšem tisti, ki so plačani po času, kajti izplačila za presežke norm izčrpajo skoraj vsa sredstva. Zato meni, da bo treba izplačila za presežke izločiti iz osebnih dohodkov ali pa s 1. aprilom vse norme ukiniti oziroma omejiti delo po učinku.
Utensilia, Ljubljana: Izplačila za preseganje norm zmanjšujejo v tekočem letu tisti del sredstev, ki naj bi jih izplačali za plače nad tarifnimi postavkami.
Iz teh in podobnih ugotovitev, našteli bi jih lahko še več, lahko razberemo, da v podjetjih drugače obravnavajo dinar, kadar le-ta bremeni materialne stroške proizvodnje, in spet drugače, kadar ga morajo izplačati za nagrajevanje iz svojih sredstev. Zato marsikje razmišljajo o ukinitvi zmanjšuje dohodek tistih, ki so plačani po času. Ni treba posebej poudariti, kolikšna
škoda bi nastala zaradi takšnih odnosov do nagrajevanja po učinku.
In še nekaj lahko razberemo iz teh nekaj trditev. To namreč, da marsikje v podjetjih, ne samo v omenjenih, temveč tudi v drugih, napak pojmujejo sedanji način delitve dohodka, ga izenačujejo s starim načinom, to je z delitvijo plač iz tako imenovanega dobička. Uredba o delitvi čistega dohodka, o njej smo se pomenili v zadnji številki, predvideva, delitev dohodka na tisti del, ki je bil ustvarjen po zaslugi kolektiva in del, ki je nastal zaradi pogojev na trgu in posebnega položaja gospodarske organizacije. O dobičku torej ni več govora. V naš gospodarski slovar je sedaj vnesena nova beseda, no-»uredili« norme, še vedno niso vzpostavljeni pravilni odnosi. Tako je na primer oddelek va ekonomska kategorija, da tako rečemo, čisti dohodek. Ko podjetje poravna vse družbene obveznosti in ko delavski svet razdeli čisti dohodek na del za osebne prejemke in del za sklade, potem je treba iz dela dohodka, ki je namenjen za osebne prejemke, izplačevati vse, kar je predpisano. Če torej med letom izplačujemo za norme, ki so nerealne, več, kot smo ustvarili, če izplačujemo za nadure, če izplačujemo več za premije, potem bo ob zaključnem računu ostal dohodek, ki naj bi ga še razdelili, dokaj manjši. Potem-
takem je napak govoriti o nekem izplačilu iz dobička, ki ga v resnici ni več, temveč o izplačilih iz dohodka in sicer iz dohodka, ki je namenjen za nagrajevanje po učinku in po času.
Vprašajmo se, ali tam, kjer menijo in sklepajo tako, iščejo zajca v pravem grmu? Ali pravilno pojmujejo načela e nagrajevanju po delu?
Dinar, ki je do sedaj bremenil materialne stroške proizvodnje in ki sedaj bremeni dohodek podjetja, je odkril izkoriščanje. Kakšno, kje? Poglejmo, kako ponekod izpolnjujejo norme.
V	tovarni »Rog« so lani v galvanskem oddelku izpolnjevali norme 151%, v montaži koles s 156°/i>. V galvanskem oddelku so julija izpolnili normo 22V/o, v skupni montaži pa prav tedaj komaj 100%. Čeprav so v tem podjetju že brusilnice izpolnil v februarju normo 146%, oddelek obdelo-valnice 131%, lakirnice pa le 110%.
V	kovačnici Strojne tovarne v Trbovljah so letos v januarju izpolnili norme 133.6%, v pripravi materiala 132.1%, v konstrukciji pa 102.4%.
V	tovarni verig v Lescah so lani v osmih mesecih takole izpolnjevali norme: v orodjarni 130.1%, pri struženju vijakov 98.1% in pri Siljenju tir-fonov pa 98.2%.
2e samo iz teh nekaj primerov lahko razberemo, kdo
je izkoriščan in po čigavi krivdi. Delavci, ki delajo po nerealnih normah in le-te visoko presegajo, v resnici zajamejo dobršen del dohodka. Tisti pa, ki imajo v istem podjetju ostre norme, so prikrajšani. Se bolj so seveda pri-kraišani tisti, ki so plačanKpo času. To pomeni, da nekaj delavcev zaradi ohlapnih norm, zaradi nerealnega normiranja izkorišča svoje sotovariše.
Dinar je odkril izkoriščanje. Toda kot je videti, tega marsikje niso opazili. Stroške za nerealne norme hočejo prevaliti na stroške skupnosti. Posledice nerealnih norm hočejo torej prevaliti na breme potrošnika. Kjer menijo tako, se ne zavedajo, da bi s tem škodovali tudi samim sebi kot potrošnikom.
Normiranje bo treba torej temeljito proučiti, in sicer iz dveh razlogov. Prvič zato, da se s tem urede notranji odnosi v podjetjih, da se odpravi izkoriščanje pri nagrajevanju, ki ga marsikje povzročajo nerealne norme. Drugič pa velja s spremembo norm tudi vskla-diti odnose med podjetji. V podjetjih, ki so ob pomoči družbe prešla iz obrtniške na industrijsko porizvodnjo ali pa so z družbenimi investicijami izboljšala svoje naprave, z nerealnimi normami izkoriščajo skupnost. Skupnost je vložila svoja sredstva za razvoj podjetij zato, da bi porasla proizvodnja, da bi bili izdelki bolj-
ši. Toda če so v podjetju kljub modernizaciji zadržali, prejšnja merila za delo in so za nerealne norme izplačevali neupravičeno visoke prejemke, proizvodnja pa ni primerno porasla, pomeni, da je kolektiv oškodoval skupnost.
Nesorazmerja znotraj podjetij so zaradi nerealnih norm zelo očitna. Zato bi bilo napak, če bi z urejanjem teh stvari odlašali. Nesorazmerja so tako očitna in izkoriščanje tako jasno, da se velja tega dela takoj lotiti. Lotiti pa se ga velja z vso tankovestnostjo. Predsedstvo Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je pred dnevi razpravljalo o nagrajevanju, je zavzfel tole stališče:	Nerealne norme je
treba spremeniti kjerkoli je mogoče, uvesti tehnične norme, da bodo izplačila za delovne učinke rezultat storilnosti vsakega posameznika in ne sredstvo za popravljanje tarifnih razmerij.
V številnih gospodarskih organizacijah so že začeli spreminjati premijske osnove oziroma ne izplačujejo več tistih premij, pri katerih so merila nerealna. To so marsikje storili na pobudo sindikalnih organizacij. Tudi na tem področju, to je pri urejanju norm, naj bodo sindikalne organizacije pobudniki za pravilna merila dela, za spreminjanje nerealnih norm in za uvajanj« tehničnih norm, kjerkoli je la mogoče.
V številnih krajih potrošniški sveti že dalj 5asa delujejo. Če razčlenimo delo dosedanjih potrošniških svetov, lahko ugotavljamo, da so marsikaj prispevali k izboljšanju trgovine. Seveda stvari ovi-
VLOGA IN DOLŽNOSTI
POTROŠNIŠKIH SVETOV
rajo njihovo plodnejše delo. Ali mislite, da bo treba za dobro poslovanje potrošniških svetov spremeniti predpise — Kaj menite o uvajanju potrošniških svetov v specializiranih trgovinah, kot v trgovinah z gospodinjskimi predmeti, poslovalnicah s tekstilnim blagom, pri veletrgovinah in uvozno-izvoznih podjetjih? — Kaj menite o vlogi svetov za blagovni promet pri ljudskih odborih, pri uveljavljanju organov družbenega upravljanja?

VliADO KRIVIC, PREDSEDNIK KOMISIJE ZA DRUŽBENO UPRAVLJANJE
PREMAJHO ZANIMANJE LJUDSKIH ODBOROV ZA TRGOVINO IN PRESKRBO
Mnogo organov družbenega upravljanja imamo na najrazličnejših področjih. Potrošniški Sveti so med najmlajšimi. Ponekod jih še niso začeli resno ustanavljati. Čeprav so to še zelo mladi organi, so se že precej uveljavili. Zlasti tam, kjer so sodelovali z vodstvom trgovskih podjetij pri izbiri blaga, vskladiščenju, oblikovanju cen in podobno. V splošnem pa z delom in ustanavljanjem potrošniških svetov ne moremo biti zadovoljni.
Kje so vzroki? Nekateri mislijo, da se potrošniški sveti počasi uveljavljajo zaradi pomanjkanja ustreznih predpisov. Mislim, da sodijo napak, saj imamo že dolgo predpise, ki urejajo osnovna vprašanja potrošniških svetpv. S tem ne mislim reči, da bi ne bile potrebne določene dopolnitve oz. spremembe. Vendar je jasno, da bo prišlo do tega šele, ko bo praksa pokazala, kako je treba predpise spremeniti oziroma dopolniti.
Glavna ovira je po mojem mišljenju premajhno zanimanje ljudskih odborov za probleme trgovine in preskrbe. To pa je bolj slaba karakteristika zlasti za ljudske odbore v industrijskih središčih in mestih, kjer je preskrba eden izmed najvažnejših, če ne najvažnejši problem. Ponekod še zmeraj vlagajo največ sredstev za razvoj industrije, medtem ko za trgovino, za modernizacijo lokalov in razširitev trgovske mreže slabo skrbe. Nekaj občinskih ljudskih odborov v industrijskih središčih sploh nima sveta za trgovino!
Velika ovira pri uveljavljanju potrošniških svetov je tudi v tem, da se trgovina in ljudski odbori branijo materialno zainteresirati potrošnike zlasti z ristornom.
Kjer pa imamo svete za trgovino, je v mnogih preveč predstavnikov trgovinske ope-rative, premalo pa potrošnikov. Taki sveti seveda ne morejo odigrati svoje vloge in tudi ne morejo dovolj podpirati potrošniških svetov pri njihovem delu.
Seveda ne smemo samo ljudskih odborov in njihovih svetov kriviti za pomanjkljivosti pri delu potrošniškiV svetov. Prav tako bo treba v bodoče odločno spremeniti odnos političnih in družbenih organizacij, do uveljavljanja tako važnega organa družbenega upravljanja, kot so danes — spričo težav in slabosti trgovine — potrošniški sveti. Posebno sindikalne organizacije bodo morale nuditi vso pomoč potrošniškim svetom v industrijskih središčih, analizirati dosedanje izkušnje, predlagati zamenjavo neaktivnih članov, paziti na pravilno sestavo občinskih in okrajnih svetov za trgovino, predlagati občasna posvetovanja predstavnikov potrošniških svetov na področju občine in podobno.
IVAN RAŠKO, PREDSEDNIK »KOVINA« V PREVALJAH:
Doslej smo ustanavljali potrošniške svete samo v živilskih trgovinah in sicer večinoma pri poslovalnicah. Mnogo važneje pa bi bilo, ustanavljati jih na sedežih podjetij ter pri grosističnih in uvozno - izvoznih podjetjih. Slabosti, ki se kažejo v deta j-listični trgovini, izvirajo iz grosistične trgovine in jih potrošniški sveti v poslovalnicah oziroma v detajlistični trgovini skorajda ne moremo odpraviti (izvor blaga po potrebah potrošnikov, zavarovanje pred okvarami, cena in kvaliteta in podobno). Teh svetov pa ne bi mogli voliti zbori volivcev, ampak naj bi jih volili ljudski odbori. Kako bi to izvedli, že razpravljajo pristojni organi.
Sveti za blagovni promet — kjer jih sploh imamo — se večinoma enostransko in ozko udejstvujejo. Predvsem ne bi smeli opravljati pretežno upravnih nalog. Njihova vloga bi morala biti v prvi vrsti družbena. Morali bi koordinirati delo vseh- družbenih faktorjev in organov, ki skrbe za dobro preskrbo državljanov, in usmerjati celotno politiko preskrbe, pri čemer bi se naslanjali predvsem na signale in opozorila, ki bi jih dobivali od potrošniških svetov. Zato lahko rečemo, da potrošniški sveti težko dobro delujejo, če nimajo opore v občinskih in okrajnih svetih za blagovni promet.
To pomeni, da je krepitev in pravilno usmerjanje dela sve-
tov za blagovni promet prav tako važna naloga kakor ustanavljanje novih potrošniških svetov v grosistični trgovini in na sedežih detajlističnih podjetij, Le tako bo sistem družbenega upravljanja tudi na področju trgovine uspešno in polno zaživel.
upravljanja. Ta vpliv pa bi bil spričo uredbe o kontroli cen in pristojnosti, ki jih imajo v tem pogledu ljudski odbori, toliko važnejši. Ob večji aktivnosti potrošniških svetov bi verjetno laže premagovali nekatere škodljive pojave v trgovini. Ali je bila upravičena težnja po zvišanju cen tekstilnega blaga v začetku letošnjega leta, čeprav se je izvoz zmanjšal? Ali je bilo v nekaterih primerih upravičeno, da so izplačevali nezaslužene plače (tudi po 24 itd.)?
Ti pojavi govore, da bi bilo treba hitreje ustanoviti potrošniške svete, ne samo v detajlistični trgovini, temveč tudi pri grosistih. Slednji pa sp temu precej upirajo. Izgovarjajo se, češ, da potrošniški sveti ne bi mogli nadzirati obsežnega poslovanja veletrgovine in da so odkrivali tajnosti poslovanja. Pravijo namreč, da bi potrošniški sveti z odkrivanjem formiranja in politike cen lahko povzročili težave pri nrodaji blaga itd.
Navedeni in še mnogi manj važni prigovori so po našem mnenju tudi izraz skomerciali-zifanega, v bistvu birokratskega pojmovanja trgovine. Gre pa tudi za prizadevanje,
no-izvozna trgovina. Menimo, da bi tudi pri tovrstnih podjetjih prav tako moralo obveljati načelo družbenega upravljanja. Zelo važna pa bi bila sestava organov družbenega upravljanja, če bi le-ti dobro delali", bi ugodno vplivali na delo uvozno-izvoznih trgovskih podjetij.
Odveč je bojazen, da bi tako oblikovani organi videli samo svoje osebne koristi in bi zato ne bili zainteresirani za razvoj trgovine, razširitve mreže, tehnično opremo. Z oblikovanjem takih organov bi dosegli
dvoje: potrošniki bi preko njih objektivneje presojali stvari, hkrati pa bi se povečal vpliv prizadetih potrošnikov v boju proti raznim pomanjkljivostim in slabostim.
Jasno in točno je eno: glavna napaka sedanjega dvotirnega sistema v upravljanju trgovine je ta, da nima organiziranega subjektivnega čini-telja. Članstvo sindikatov, SZDL, pa tudi člani ZK kaj radi kritizirajo politiko trgovine, cene, kvaliteto robe itd., premalo pa smo storili za to, da bi se potrošniški sveti uveljavili. Iz dosedanje prakse pa je treba črpati tudi pobude za dokončno ureditev vprašanja, kakšne oblike upravljanja naj bi uporabljali v trgovini vseh vrst.
MILENA MREVLJE, CLANICA POTROŠNIŠKEGA SVETA CELJE:
PREDPISE BO TREBA SPREMENITI
Kot v številnih (krajih, tako so bili tudi v Celju že leta 1956 izvoljeni potrošniški sveti pri trgovskih poslovalnicah živilske strdke. Čeprav v tern času niso dosegli nekih vidnejših uspehov, lahko vendar trdimo, da so le nekaj opravili. Namen sve-
ter okviru možnosti podjetja v Celju letos končno odprta ribarnica. Dobro So delovali tudi potrošniški sveti pri poslovalnicah z živilskimi predmeti, Ti so v glavnem skupno- z upravami podjetij urejali vprašanja osebja, postrežbe, zaloge in izbire blaga, investicij v lokalih itd. Ko. pa smo se poglabljali v kalkulacije cen, smo v posameznih primerih Obstali pri cenah, ki jih določajo grosistična podjetj a.
Vprašali smo se, če so taka grosistična podjetja sploh potrebna. Pni njih ibi moral nekdo proučiti kalkulacije cen predmetov domačega trga. -Doslej so le predmetom., kupljenim v inozemstvu, uvedli cen® do neka mere. ,
Tudi poslovalnice z gospodinjskimi predmeti in pripomočki naj bi imele svoje potrošniška svete, saj bi lahko marsikaj uredili tako glede cen, kakovosti, izbire in zaloge posameznih predmetov itd. Predvsem ni mogoče zaigovainjati različnosti cen enakih predmetov, iste kakovosti v različnih poslovalnicah, kar velja tudi za manufakturno blago, galanterijo, posodo, steklo itd., saj vsega tega vendar ne dobivajo itz aukoijskih prodaj!
Za uspešnejše in čim širše uveljavljanje svetov potrošnikov bo potrebno spremeniti tudi vrsto predpisov, ki doslej niso dovoljevali učinkovitejših ukrepov. Zdi pa se mi napak, da bi za več poslovalnic, četudi ena stroke, odgovarjal en potrošniški svet. Vsaka poslovalnica -ima namreč svoje posebnosti, k,; jih nerada pokaže pred drugimi.
Če bomo med 'zavednimi člani Socialistične zveze našli tista potrošnike, ki bodo sposobni in voljni delati v potrošniških svetih, ki maj delujejo prav v vseh panogah, bo moral njihove predloge upoštevati svet za blagovni promet in tudi posamezni upravni organi. Predvsem pa naj velja pravilo, ki je v skladu tudi z vsem našim hotenjem v sedanjem obdobju: Dobrine kulturno posredovati potrošniku po najkrajši in naj cenejši potil
NOVI PREDPISI 0 POTROŠNIŠKEM POSOJILU
KAKO !N ZAKAJ?
Trgovina je podobna trgovini. Kako pa je zadovoljen potrošnik, ali kaj vpliva na to, kaj bo dobil in po kakšni ceni ter še marsikaj drugega, to pričakujemo od potrošniških svetov.
IVAN JANŽEKOVIČ, PREDSEDNIK OKRAJNEGA SINDI KALNEGA SVETA MARIBOR:
OKREPIMO UPRAVLJANJE V TRGOVINI
V zadnjem času se precej razpravlja o vlogi potrošniških svetov v našem gospodarskem sistemu. Precej razširjeno je mišljenje, da so v sistemu, v katerem trgovina nima samo vloge posredovalca med proizvajalcem in potrošniki, temveč je tudi akumulativna, potrošniški sveti popolnoma odveč. Na to, da bi trgovini odvzeli akumulativnost, pa je odveč misliti, ker bi morali v tem primeru za vsako trgovsko dejavnost posebej določati marže in se odreči načelu, da se cene oblikujejo na osnovi ponudbe in povpraševanja. Razen navedenega je še vrsta ugovorov in pomislekov proti snovanju potrošniških svetov. Vsi ti ugovori se v glavnem zožijo na sledeče: potrošniški sveti bi se obnesli le v tistih podjetjih, ki imajo stalne odjemalce, to pa so predvsem špecerijske trgovine, nikakor pa ne pri specializirani trgo-
vini ali pri grosistih. Ristorno, ki naj bi ga dobili stalni odjemalci, je osnovna spodbuda za sodelovanje potrošnikov pri upravljanju trgovine. Menimo, da je to delno res. Prav gotovo pa je res tudi to, da ristorno, ki naj bi ga dobili potrošniki, ni edina spodbuda za sodelovanje potrošnikov, ampak je še vrsta drugih vprašanj o
da bi se Izognili družbenemu nadzoru. Vsi, ki tako mislijo, opravičujejo svoje stališče s parolo o akumulativnost! trgovine, nikdar pa ne omenjajo tega, kar je dejal tovariš Tito v novoletni poslanici, »da mora trgovina služiti izključno potrošnikom, kot posrednik med proizvodnjo in njimi«.
Dejstvo je, da so se potrošniški sveti oblikovali zelo različno. V mnogih primerih komajda životarijo ali pa so samo na papirju. Dejstvo je, da na tem področju nismo krenili naprej. Ali je za to res toliko objektivnih razlogov? Menimo, da je nezadovoljivo stanje tudi posledica določenega oportunizma tistih, ki so odgovorni za delo notrošniških svetov. Sindikati in organizacije SZDL bi morale bolj skr-
trgovini (politika cen, obliko- beti, da bi'se uveljavili organi
vanje in trošenje skladov, organizacija postrežbe itd.), ki bi potrošniške svete, kot predstavnike potrošnikov, zanimala. Res je, da veljavni predpisi ne omogočajo, da bi potrošniški sveti uveljavili svoje zahteve v politiki cen, v oblikovanju in trošenju skladov itd., ker spada vse to v pristojnost upravnih organov v trgovskih podjetjih. Res pa je tudi, da. bi potrošniški sveti, če bi bili aktivni, lahko, če ne drugače, moralno vplivali na odločitve organov delavskega samo-
POTROSNISKEGA SVETA TRGOVSKEGA PODJETJA
OBČINA IN POTROŠNIKI BI NAM LAHKO POMAGALI
Naš potrošniški svet deluje že uekaj let in reči moram, da je dosegel že lepe uspehe. Seveda bi bili hspehi še večji, če bi nam prevaljski in drugi potrošniki, ki kupujejo v poslovalnicah »Kovine«, pčmagali z nasveti, če bi nas opozarjali na razne pomanjkljivosti itd. Tako Pa se zdi, ko da ljudje skoraj ne. vedo za ta svet in njegovo delo. V svet so vključeni potrošniki iz vse Mežiške doline. Trgovsko podjetje »Kovina« je namreč največje grosistično Podjetje,, ki ima v svojem se. stavu tudi trgovino na drobno.
Pomembna pobuda našega sveta, naj bi podjetje odprlo po-•lovalnieo tudi v Črni, je uresničena. Prej so morali Črnjani,
Zerjavčani in Mežičanj po vse te predmete na Prevalje, zdaj pa lako hitro pridejo do vsega, kar potrebujejo.
»Kovina« je svoje trgovinske poslovalnice že specializirala. Specializacija se je dobro obnesla. Priznšti moram, da se vodstvo tega podjetja resnično trudi, da bi potrošnike oskrbelo tudi z gospodinjskimi stroji z raznim elektrom a te r lato m itd. Upamo, da bodo upoštevali tudi naš zadnji nasvet, naj bi svojo poslovalnico založili še z drob-
Moram pa reči,, da smo pri svojem delu prepuščen; sami sebi, zakaj le redkokdaj se kdo iz občinskih forumov spomni, da je na Prevaljah potrošniški svet, ki bi rad dobro delal- Menim pa, da bd nam tudi opora potrošnikov koa-istila.
Pozdravljam pobudo, naj bi se pri občinskem ljudskem odboru 'osnoval svet za blagovni promet, ki naj bi skrbel tudi za ratavoj gostinstva in turizma. Ko se bo razvil obmejni promet nim kovinskim blagom, katere- , v tem kotu, bosta lahko obe ga je za zdaj težko dobiti.	omenjeni gospodarski panogi
Naš potrošniški svet se je se- vzcveteli, zato mora nekdo znanil z vsem; svojim; naloga- zdravo usmerjati razvoj obeh in mi. Seznanil pa se je tudi s te- se v ta namen tolči za mar-žavami pri dobavah itd.	sikaj.
družbenega nadzora na področju trgovine. Predvsem pa bi jih morali organizacijsko bolj podoreti sveti za blagovni promet pri ljudskih odborih. Zal pa je cesto sestava teh svetov taka, da vodijo njihovo delo tisti, ki so v trgovini in zato v svetih cesto cehovsko zagovarjajo svoje stanovske koristi. Dokaz, da je temu tako, je brezbrižnost svetov, da bi osnovali potrošniške svete, kar jim omogoča 52. člen Uredbe ter o trgovskih podjetjih.
Tudi trgovinske zbornice in njih organi se zelo malo zanimajo za delo potrošniških svetov. To potrjuje dejstvo, da pri teh organih ni moč dobiti niti podatkov o številu potrošniških svetov, kaj šele o njihovi problematiki. Tudi v njihovih letnih poročilih ni zaslediti ocene teh organov.
Da bi se zadeva dokončno uredila (kar pa ne pomeni, da je treba čakati na spremembe o predpisih), pa menimo, da bi bilo treba dejansko spremeniti oziroma odpraviti sedanio dvo-tirnost v trgovini in postaviti upravljanje na družbeno osnovo in sicer tako, da bi se organi upravljanja v trgovini na drobno in v veletrgovini oblikovali deloma iz potrošnikov, deloma naj bi jih določil občinski ljudski odbor, nekaj naj bi jih bilo iz delovnih kolektivov trgovinskih podjetij, če ima podjetje več prodajaln, naj bi ta organ postavili samo pri matičnem podjetju. Isto načelo o oblikovanju potrošniških svetov naj bi veljalo tudi za specializirano trgovino. Posebno vprašanje je naša uvoz-
tav nli opnavljatd samio nadzorstva v (trgovini, kar tudi v večini primerov ni potrebno, vendar j® v tej panogi gospodarstva ta organ potreben kot souprav-Ijavec.
Čeprav so bile že doslej določene možnosti za posamezne ukrepe potrošniških svetov, od-ločilnejših akcij ni bilo. Delo svetov se je zožilp na udeleževanje sej upravnega odbora in delavskega sveta podjetja, kjer so skupno reševali problerAaiti-ko. Nekaj časa je bil zelo delaven potrošniški svet v Štorah, ki je delal pri vseh tamkajšnjih obratih: cbelh trgovskih poslovalnicah, pekarni, uslužbenski restavraciji železarne in slašči-. Čerini. Tudi potrošniški Svet pri mesarskih poslovalnicah v Celju je prizadevno delal in bo morda prav po zaslugi teh prizadevanj
Prej je potrošnik dobil posojilo v višini tretjina plače, po novih predpisih pa ga more dobiti le v višini petine mesečnih prejemkov. Poleg tega mora ob najemu kredita (za tekstil, obutev,''porcelan itd.) takoj vrniti 20%. Posojilo mora povrniti v desetih mesecih.
Poostritev predpisov o potrošniškem posojilu je izzvala številna vprašanja pa tudi komentarje. Zakaj je prišlo do tega? Ali bodo ti ukrepi prizadejali številne potrošnike itd. Ti ukrepi so posledica blagovno denarnih odnosov v letu 1957. Dejstvo je, da je v preteklem letu zelo narasla Sndusitrijska proizvodnja, posebno proizvodnja izdelkov široke potrošnje. Land so po podatkih zveznega zavoda za statiistlkio in evidenco naše tovarne izdelale za 20% več usnjene obutve kot prejšnje leto. Proizvodnja tkanin, bombaža, volne in umetnih vlaken je narasla za 15%.
Hkrati z blagovnimi fondi so naraščale tudi plače in posojila. Skupni plačni fond je leta 1957 narasel za 27.3%. Povprečna plača v gospodarstvu je znašala 12.940 dinarjev (približno 2000 dinarjeV več kot v letu 1956). Potrošniki pa so dobili 83 milijard dinarjev posojila za nakup industrijskega blaga (leta 1956 je znašalo skupno posojilo 55 milijard dinarjev). Zato je bilo povpraševanje po blagu zelo veliko, vendar pa so bile zaloge blaga tolikšne, da je ponudba v glavnem krila povpraševanje. Seveda pa je prišlo prav zaradi velikega povpraševanja do določenega dviganj a
cen, tu manjšega, tam spet večjega.
Iz tega gledišča je treba ocenjevati nove predpise o potrošniškem posojilu. Njihov glavni namen je, da bi ohranili stabilnost na tržišču. Gre za poizkus, da bi preusmerili nakup industrijskega blaga. Blago, ki ga bolj ali manj potrebujemo vsak dan ki ni preveč drago (obutev, tekstil, steklo), bomo raje kupovali z denarjem in manj -na kredit. Pri posojilu za nakup pohištva in dražjega tehničnega blaga ne bo večjih sprememb. Ob plači 15.000 dinarjev bo lahko potrošnik najel 108.000 dinarjev posojila za dobo treh let.
Ali pa dopuščajo prejemki povprečnega državljana to preusmeritev? .So dejstva, ki govorijo v njeno dobro. Na prvem mestu je vsekakor povečanje povprečne plače v 'lanskem letu, obstojajo pa tudi pogoji, da se bo povprečna plača enakomerno višala. Toda ne samo to. Analiza posojil v preteklem letu dokazuje, da so si ljudje izposojali denar predvsem za nakup dražjega blaga oziroma blaga trajne vrednosti. V letu 1957 so potrošniški krediti v primeri z letom 1956 narasli za 14.2 milijarde dinarjev, od tega je šlo za pohištvo 11.3 milijarde, tekstil in obutev za dve milijardi dinarjev.
In če vemo, da novi predpisi ne prepovedujejo posojala za tekstil, obutev, temveč jih skušajo samo zmanjšati, potem ni nobenega vzroka, da bi bili zaskrbljeni, češ da bo prizadeta življenjska raven.	Z.
(Nadaljevanje s 1. strani)
jetij enake alj sorodne stroke, o trgovanju Tarifne postavke za enaka ali podobna dela so v nekaterih podjetjih tudi za 30 do 50% višje. Ta meeniaikost resno ogroža normalno delo podjetij, ker je za tarifne postavke, fc; veljajo v našem' podjetju, težko dobiti nujno potrebne kvalificirane delavce. Doslej smo pomanjkanje kvalificiranih delavcev urejali tako, da simo tem ljudem poviševali plačo na račun plač iz. dobička. Prepričani smo, da hi to stvar lahko uredili vsaj na področju Ljubljane.«
Omenjeno nesorazmerje med tarifnimi postavkami ni značilno samo za to tovarno, za kovinsko stroko, temveč za vse panoge v našem gospodarstvu. To pa nas opozarja, na to, da moramo pri nagrajevanju uvaljaviti za kolektive enakih strok enaka izhodišča— enak »start«, kot so uveljavljena za podjetja enaka načela gospodarjenja.
Nerealne tarifne postavke so, vzete v celoti, spodbujale porast osebnih dohodkov, ki niso bili v skladu z možnostmi našega gospodarstva, še manj pa z načeli nagrajevanja podjetij. Zaradi takih razlik pri tarifnih postavkah so se nekatera podjetja znašla v kočljivem položaju, ker
niso mogla plačevati strokovnjake oziroma delavce tako, kot bi jih morala in so ostala zato brez njih oziroma so se že zaposleni delavci premestili v podjetja, kjer so imeli ugodnejše pogoje za nagrajevanje.
Razmerja tarifnih postavk tako kot so se oblikovale po sedanjih predpisih, pa tudi niso povsod ustrezala značaju posameznih panog, pogojem dela, te-žini dela in ostalim vplivom, ki so važni za nagrajevanje.
Iz teh razlogov so se rodile težnje gospodarske organizacij s, da bi čimprej spremenile tarifne pravilnike im vskladile tarifna postavke. Toda pri tem so po navadi težile, da bi vskladile tarifne postavke s tistimi podjetji, ki imajo že sedaj visoke. Vsaka gospodarska organizacija pa bi seveda spreminjala in vsklajeva-la pravilnike in postavke samo ob sodelovanju lokalnih organov. To bi obstoječe razlike seveda še bolj povečalo.
Zato, da bi preprečili še večje neskladnost,!, da bi zagotovili enotna izhodišča za nagrajevanja v posameznih panogah, se je bilo treba, lotiti tega posla v vsem gospodarstvu hkrati in ob sodelovanju vseh zainteresiranih, t. j. državnih organov, sindikatov, zbornic, združenj in drugih političnih ter družbenih organi-
zacij. Tarifne komisije, take v občinah, okrajih kot tudi v republikah, naj bi'povezovale vso to aktivnost in posredovale zvezni tarifni komisiji potrebno gradivo, da bo mogoče sprejeli splošna načela, osnove in metode za določanje osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu. Pri tem morajo seveda priti do izraza pogoj; dela, oprema, pomen gospodarske organizacije, skratka vsi tisti činitelji, k; vplivajo na višino izhodiščne osnove za določanje osebnih dohodkov zaposlenih.
Koristi kolektiva, posameznikov in koristi vse skupnosti zahtevajo to obsežno delo, te-temeljito analizo razmerij v nagrajevanju v vsem našem gospodarstvu,
,, Z novimi predpisi, ki jih je lani sprejela Zvezna ljudska skupščina, so uveljavljena enaka izhodišča gospodarjenja za podjetja istih gospodarskih panog oziroma je za - vse uveljavljeno načelo, da delijo dohodek potem, ko izpolnijo določene družbene obveznosti. Če bi še naprej nagrajevali po sedanjih načelih, t j. na tej raznolikosti, nevskia-jenosti, bi to povzročalo resne težave v gospodarjenju. Zato je tudi potrebno uveljaviti enako izhodišče za nagrajevanje.
CENJENI NAROČNIKI!
Tej številki smo priložili položnico. Vse, ki nam še niso poravnali naročnine (ta znaša mesečno 80 din, četrtletno 240 din, polletno 460 din, :eloletno 900 din), prosimo, naj jo plačajo. Ce ste naročnino že poravnali, se Vam zahvaljujemo in 7as prosimo, da položnico oddate svojemu prijatelju, ki na naše glasilo še ni naročen. Opozorite ga, naj naroči naš list
Uprava
DOPUST
DEV, Horjul: Delavci, ki so že nekaj let zaposleni v vašem podjetju, so pred odhodom k vojakom zahtevali redni letni dopust. Niste vedeli, ali jim dopust pripada v celoti ali pa le ustrezni del za mesece, ko so delali. — Odgovor: Zakon o delovnih razmerjih o tem res nima nobene določbe. To pomeni, da je Ureditev tega vprašanja prepuščena pravilom podjetja oziroma pravilniku o delovnih razmerjih. Zakon ne daje nobene osnove, da bi lahko delavci pred odhodom k vojakom zahtevali redni letni dopust in da bi ga lahko tudi iztožili. Po 36. členu je samo delavcu, ki mu je odpovedano ali mu delovno razmerje preneha po sporazumu, priznana pravica, da izkoristi redni letni dopust, preden preneha delovno razmerje, ali da dobi nadomestilo za neizrabljeni letni dopust. To pa ne velja, če delovno razmerje preneha po samem zakonu, in sicer po 2. točki 343. člena, se pravi, ko odide delavec k vojakom. S tem pa seveda ni rečeno da ne bi gospodarska organizacija smela dati tem delavcem letni dopust, če to predvidi v pravilih oziroma v pravilniku.
K. 3. Medvode: V vseh tovarnah vaše občine odmerjajo dopust po 26. členu zakona o delovnih razmerjih, in sicer po njegovem tretjem odstavku, ki določa, koliko znaša letni dopust glede na skupni čas, odkar je delavec v delovnem razmerju. Le v eni tovarni ravnajo drugače, in sicer tako, da je deležen daljšega dopusta le tisti delavec, ki je v preteklem letu izpolnil določeno delovno dobo. — Odgovor: Zakon res nikjer ne določa, kako se izračuna delovno dobo za trajanje letnega dopusta. Vendar prevladuje mnenje, da se odmerja delovna doba kar po letih, ne pa po mesecih. Petletno delovno dobo priznamo vsem delavcem, ki so se zaposlili v letu 1953, ne glede na to, ali traja to službeno razmerje od pomladi ali od jeseni 1953. Določanje po mesecih bi namreč nalagalo gospodarskim organizacijam dokaj zamotano evidenco in postopek pri odmerjanju dopusta. Seveda pa ni mogoče reči, da podjetje, ki ga omenjate v svojem dopisu, ne ravna prav. Očitno je, da zakon zaenkrat prepušča reševanje tega vprašanja samim gospodarskim organizacijam. Sicer pa moramo pripomniti, da je odmerjanje dopusta samo po delovni dobi enostransko in neprimerno, kajti delavci imajo pravico do 12-dnevnega največ pa do 30-dnevnega letnega dopusta in se dopust v teh mejah določi ne le po delovni dobi, temveč tudi po delovnih pogojih, funkciji in kvalifikaciji posameznika.
PLAČEVANJE
B. F., Maribor: Kaj se smatra za organizirano prehrano in nastanitev v uredbi o potnih in nastanitvenih stroških in zakaj se Uslužbencem drugače računajo dnevnice kot delavcem, čeprav smo vsi zaposleni pri isti proračunski ustanovi? — Odgovor: Predvsem je treba opozoriti na prvi člen uredbe o potnih in selitvenih stroških, ki izrecno določa, da se po njej ureja pravica do povračila potnih stroškov za uslužbence in za delavce. Iz tega nesporno sledi, da je treba za delavce in uslužbence ob enakih pogojih enako urejati vprašanja, ki jih omenjate v pismu. Če je res, da kljub enakim pogojem priznavajo uslužbencem cele dnevnice in poleg tega še prevozne stroške, ko' se dnevno vračajo z gradbišč domov, delavcem pa ne, potem gre za prekršek odredbodajalca in uslužbenca, ki kljub enakim pogojem dovoljuje različno obračunavanje dnevnic, prevoznih stroškov in terenskih dodatkov za uslužbence in delavce. Prav tako menimo, da je huda zloraba, če uprava sekcije delavcem ne dovoli, da bi med tednom obiskovali svoje družine, pa čeprav bi to ne oviralo dela, medtem ko uslužbencem to dopušča in jim daje na razpolago celo službeni avtomobil. S tem jim omogoča, da si vračunavajo potne stroške, medtem ko delavcem zmanjšujejo po 10. in 31. čle^ nu citirane uredbe dnevnice in terenske dodatke. Če je res, kar nam pišete, potem kaže opozoriti na nepravilnosti inšpektorat dela, ki naj bi vsestransko pregledal organizacijo prehrane in nastanitve, prav tako pa tudi način priznavanja in obračunavanja dnevnic, povračil za terensko delo in prevoznih stroškov. Če bodo pri pregledu ugotovili, da je res, kar opisujete, potem bo vsekakor potrebno osebe, ki ravnajo nezakonito, poklicati na disciplinsko odgovornost. Pripomniti pa moramo, da ta naš odgovor temelji na predpostavki, da so vaše navedbe točne.
G. I., Maribor: Ali ima delavec pravico zahtevati, da se mu izplača potni pavšal po veljavnem tarifnem pravilniku in od kdaj, če je tarifni pravilnik veljaven od 1. X. 1957, uporablja pa se od 1. I. 1957. — Odgovor: Delavci, ki izpolnjujejo pogoje za potni pavšal, imajo seveda tudi pravico zahtevati, da jim ga podjetje izplača. Osnova za to presojo je seveda veljavni tarifni pravilnik. Kdor bi delavcem odrekal pravico do izplačila, če izpolnjujejo v tarifnem pravilniku navedene pogoje, bi ravnal nezakonito. Upravičenec pa lahko zahteva izplačilo potnega pavšala od dneva, ko je tarifni pravilnik začel veljati. Tarifnega pravilnika se ne sme uporabljati za nazaj. Po 33. členu uredbe o plačah delavcev gospodarskih organizacij, ki je veljala lani, bi smeli spremenjeni tarifni pravilnik uporabljati šele od prvega dneva tromesečja, v katerem so bile spremembe sprejete. Vaš tarifni pravilnik ste torej uporabljati v nasprotju z omenjeno določbo.
ZAPOSLITEV
S.	V., Celje: Čeprav ste zboleli pri delu v podjetju in so vas zaradi zmanjšane sposobnosti po ozdravljenju zaposlili kot nočnega čuvaja, so vas disciplinsko odpustili, ker ste v pijanosti razbili šipe v vratarnici. Ker ste poravnali škodo, bi radi vedeli, ali imate pravico zahtevati, da vas podjetje zaposli in da vam izplača prejemke za vse mesece, ko niste bili zaposleni in vas nobeno podjetje zaradi bolezni ni sprejelo na delo. — Odgovor: Sami priznavate, da ste storili disciplinski prekršek, zaradi katerega ste bili kaznovani z odpustom. Ker ste hkrati storili škodo, ste jo seveda bili dolžni povrniti. Podjetje je zaradi tega uveljavilo disciplinsko in materialno odgovornost. Dejstvo, da ste škodo poravnali, ne more preprečiti disciplinske kazni. Nimate torej nikakršne pravice zahtevati, da vas podjetje ponovno zaposli. S tem pa seveda ni rečeno, da vas podjetje ne bi smelo ponovno zaposliti, seveda po lastni volji in odločitvi. Ker je ravnalo zakonito in je delovno razmerje z vami prenehalo na zakonit način, tudi ne morete zahtevati, da vas izplača za vse mesece, ko niste delali. Delali pa niste po lastni krivdi, ne po krivdi gospodarske organizacije. Iz pisma je nadalje razbrati, da ste prejemali oziroma da še prejemate invalidnino zaradi 40 odstotkov zmanjšane delovne sposobnosti. Smatrate, da vam invalidnina ni bila pravilno priznana. Odločba o tem je že tretje leto pravomočna in bi jo morali s pritožbo in eventualno tožbo Ovreči že v letu 1956.
POKOJNINA
V. C., Fužine: V profesorskem poklicu ste tako hudo zboleli, da niste več sposobni za to delo. Radi bi vedeli, ali imate pravico, da sami izbirate med upokojitvijo in priznanjem invalidnine. — Odgovor: Pogojev za starostno pokojnino še nimate, saj sami pišete, da imate šele 22 let delovne dobe. Od tega, kolikšno stopnjo delovne sposobnosti bo ugotovila invalidsko-pokojninska komisija, bo odvisno, ali vam bo priznana invalidnina ali invalidska pokojnina. Invalidsko boste upokojeni, če boste za zmeraj ali za več kot eno leto 75 odstotno nesposobni za opravljanje svojega poklica.
SOCIALNO ZAVAROVANJE
F. L., Topolščica: Če žena zopet normalno dela, sevejda ni več upravičena prejemati razlike do polnega zaslužka, ki jo plačuje Zavod za socialno zavarovanje tistim ženam, ki so v skladu z zakonom zaposlene le 4 ure dnevno. Zato je priporočljivo, da vrne tudi znesek, ki ga je prejela za mesec marec. Vsekakor pa je to svojevrstno spričevalo za Zavod, ki kljub ponovnim opozorilom, osebnim pojasnilom in vračanjem izplačanih zneskov še vedno nakazuje razliko, do katere žena že šest mesecev ni več upravičena. Priporočamo, da na ta primer opozorite direktorja okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, ki naj malomarnega uslužbenca pokliče na disciplinsko odgovornost.
Patenti - zakladi
Pomočnik direktorja zveznega urada za patente mi je pokazal podatke o domačih registriranih patentih. Od leta 1952 pa do lani jih je bilo zmeraj več: 366, 630, 961, 1431, 1396 in 1578.
Številke so me razveselile. Torej tudi pri nas ne manjka tiste posebne vrste ljudi, nemirnega duha in raziskovalne strasti, ki skušajo odkriti še kaj novega, enostavnejšega, bolj praktičnega in boljšega. Toda moj sobesednik me ni pustil dolgo v iluzijah.
»Res je,« mi je dejal, »vedno več ljudi se peča z izumiteljstvom. Pa ne samo inženirji in drugi visoki izobraženci. Med izumitelji je vedno več delavcev, ki jim priznamo trud in napore s tem, da jim patentiramo izume. Žalostno je le, da ostanejo ti zakladi neizkoriščeni, saj ne uporabljamo niti 5 % prijavljenih domačih patentov.«
In tako je senca nepotrebnega truda, odvečnosti in nerazumevanja padla na te prepolne police v patentnem uradu. In na teh policah in v številnih predalih je na stotine večjih in manjših izumov, bistrih (lucidnih) tehničnih zamisli in strojne tehnike, elektrotehnike, tehnične kemije, kemije, gradbeništva, poljedelstva, gozdarstva, prometa
ZLATO JE V PESKE, DIAMANTI SO SKRITI MED KAMENJEM, LE POIŠČIMO JIH
in drugih proizvodnih in neproizvodnih področij.
Če bi jih vsaj preizkusili
Težko je opisati vse te tisoče patentov, ki jih je ta urad registriral v zadnjih letih. Tu so praktične drobnarije za vsakodnevno uporabo, ki bi lahko olajšale marsikatero delo. Tu so zapleteni novi stroji, med njimi tudi tako spretno skonstruirani, da lahko opravljajo več delovnih operacij. Njihovi nazivi kot »rotacijski batni stroj«, »motor z rotacijskim batom«, »naprava za izkoriščanje rečne vodne sile«, »aparat za razvijanje acetile-na z visokim pritiskom« in podobni izrazi malo povedo nepoučenemu bralcu. Te prototipe bi moral preizkusiti strokovnjak in presoditi vrednost izuma.
Toda tudi vsak laik se bi zanimal za izum, ki je registriran pod imenom »termo-električni prekinjevalec«, kajti ta naprava ob kratkem stiku avtomatično izključi tok! Znano pa je, da zelo pogosto pride do požara zaradi nepravilne električne napeljave. Ta patent Zvoneta Kličeka in
Karla Sinkoviča iz Ljubljane torej res zasluži pozornost na--ših proizvodnih podjetij.
Laičnim novinarskim očem se je zazdelo, da bi univerzalni aparat za skobljanje, čiščenje in likanje parketa Jovana Protiča iz Beograda razveselil marsikatero gospodinjo. Sodeč po skromnem načrtu, je stroj zelo enostaven in bi proizvodnja ne stala mnogo. Toda kako dolgo bo ta lepa ideja čakala, da se bo kako podjetje pozanimalo zanjo!
Rudolf Balaž iz Bačkega Monoštra je patentiral napravo, ki montirana na plug omogoča, da se hkrati z oranjem tudi seje. Kaj bi rekli o njej poljedelski strokovnjaki? Prav gotovo pa je ta ideja vredna pozornosti, saj skuša združiti dve delovni operaciji.
Ne vem, če sem navedel res take izume, ki najbolj kličejo po preizkušnji. Saj’ je na desetine in desetine praktičnih, koristnih, enostavnih izumov, očitno rojenih iz prakse in iz nezadovoljstva s sedanjim načinom dela. Proizvajalci, direktorji, inženirji, tehnični vodje, pojdite na patentni urad in pobrskajte po teh za-
kladih, ki čakajo samo na to, da se nekdo pripogne in jih pobere!
Utopisti
ali revolucionarji?
Nekdo je patentiral blazinico, za štampiljko z rezervoarjem, ki avtomatično namaka blazinico.
»Brezposelni pop bo še kozličke krstil,« je star srbski pregovor, ki bi ga morda kdo uporabil ob gornjem izumu. Toda pri teh malenkostih človek nikoli ne more biti prepričan, če pravilno ocenjuje. Pred leti si je neki Beograjčan izmislil napravo za pripravljanje čevapčičev, da ne bi več z rokami brkljali po zmletem mesu. V bistvu je to najenostavnejša naprava na svetu, tako rekoč navadna cev. Zaslužil pa je veliko denarja, ker je sanitarna inšpekcija že dalj časa zahtevalg Več čistoče pri tem delu.
Morda se bodo nekega dne pojavile v rokah miličnikov svetlobne prometne palice. Tedaj se spomnite, da je takšno palico patentiral Ivan Jelenič iz Zemuna.
NA POL POTI
(OB ANKETI ZBORA PROIZVAJALCEV VOJVODINE O POMOCl DRUŽINI)
Namesto uvoda — tale podatek: V tovarni preprog »Jovan Mikič« v Subotici so ugotovili, da delavke po napornem gospodinjskem delu — najbolj se je to poznalo po pranju perila — redno niso izpolnjevale i.orme, To je ekonomska plat vprašanja, čeprav nekoliko poenostavljena. Lahko bi razglabljali o škodi, ki jo je zaradi tega utrpela proizvodnja, ali pa o 'em, da je žena, ki nj dosegla norme, manj zaslužila . . . Naslednji podatki pa kažejo to vprašanje še z druge, zdravstvene in človečanske plati: 1956. leta je bilo v Vojvodini v bolniškem staiežu 3.25 % zaposlenih žena, medtem ko je v istem času le 2-52 °/o moških izostalo od dela zaradi bolezni. Toda te razlike so še razumljive. Več povedo naslednje številke:	zaradi	drugih
vzrokov je izostajalo z dela 3.42 odstotka žena itn le 1.81 o/# moških. Drugi vzroki pa so: po rednem delu v tovarni, pisarni ali za prodajalno mizo čaka ženo doma še en osemurni ali pa še daljši delavnik, če je doma dvoje, troje ali več otrok.
Zbor proizvajalcev pri ljudski skupščini avtonomne pokrajine Vojvodine je razpisal anketo, da bi zvedel, kaj so podjetja in komune storile za pomoč dru-
žini, še posebej za zaposlene žene. Zelo pisani odgovori iz 13 mest in industrijskih središč Vojvodine so pokazali,, kakšno je sedanje stanje. •
V 13 anketiranih mestih je 63 . delavsko-uslužbenskih restavra-' cij oziroma menz, v katerih je 11-.000 abonentov. 45 menz je tako imenovanega zaprtega tipa, kar pomeni, da se v njih ne morejo hraniti delavci iz, drugih podfietij. Razumljivo je, da ima velika tovarna svojo menzo, še posebno glede na zadnjo uredbo sekretarja za finance, po kateri se stroški za delavske menze lahko vračunajo v materialne stroške, toda morda bi se le dalo urediti, da bi delavci sosednjega manjšega podjetja, ki nimajo svoje menze, lahko kosili v tej menzi.
Večina teh restavracij je bila ustanovljena lani ali konec 1956. leta. Podjetja so že doslej bolj ali manj podpirala menze. S hrano so bili abonenti v glavnem zadovoljni, včasih so se pritoževali nad postrežbo, toda nikjfer se niso spomnili na samopostrežbo, s čimer bi lahko znižali režijske stroške. Seveda pa je treba -paziti, da to ne bo pripeljalo do — vrste pred kotlom.
Nekaj več kot 4.500 delavskih in uslužbenskih gospodinjstev
Vojvodine si pomaga s servisi za pranje perila; žal pa jih imajo le v Novem ■ Sadu, Bečeju, Pančevu in Subotici. Do 1957-leta je bila v Vojvodini samo ena takšna pralnica, in sicer v »Vojvodjanski industriji svile« v Novem Sadu. Zdaj jih je že 13, od tega 10 v podjetjih, ostale pa so javne komunalne ustanove. V Zrenjaninu so kar v 7 podjetjih uredili lastne pralnice. V Novem Sadu so tri podjetja skupno uredila pralnico, v kateri operejo v eni uri 25 kg parila. Pranje in likanje petih srajc stane 40 dinarjev. V drugih pralnicah stane pranje kilogram perila povprečno 50 din. Računajmo, da stane doma pranje 10 kg perila 1.000 din, vsota pa je glede na ceno mila, kurjave in razsvetljave (kaj pa delo!) zelo skromna, potem zlahka ugotovimo da s pranjem v servisu prihranimo približno 6 tisoč dinarjev. Toda — če bomo takšne servise imeli!
Anketa je pokazala da ženske sprva niso kaj prida zaupale v pralne servise. Gospodinje - delavke so mislile, da pralni stroj morda trga perilo, da v servisu uporabljalo klor itd. Zato je v tovarni nogavic »8. marec« v Subotici pralni stroj z zmogljivostjo 6 kg perila na uro sprva več stal kakor delal. Toda
nezaupanje je hitro splahnelo in bo podjetje moralo kupiti večji stroj, ker sedanji ne zmore več dela.
OTROCI NA ZADNJEM MESTU
Čudna in precej žalostna ugotovitev! Se vedno ni rešeno, kam z otroci medtem ko starši delajo. V vsej Vojvodini je komaj 700 otrok v jaslih in dečjih domovih. Res da, jih je še
20.000	v vrtcih, toda zaradi tega se stanje še ni kdo ve kako izboljšalo, kajti v vrtcih so samo šest alj sedemletni otroci, in še ti samo od 8. do 12. ure.
Otroške ustanove so nedvomno najkočljivejše vprašanje v zvezi s pomočjo zaposleni ženi. Čeprav res primanjkuje prostorov in kadrov, še vendarle ni storjeno toliko, kolikor bi lahko storili. Tako na primer v novem stanovanjskem naselju, ki je zraslo v zadnjih letih v Novem Sadu, nimamo niti ene sobice, v kateri bi lahko odprli jasli ali vrtec. Tudi v novem naselju v ZrOnjaninu nimajo nobene sobe, v kateri bi matere puščale svoje otroke pod nadzorstvom kakšne negovalke,-preden odidejo v službo.
Anketa zbora proizvajalcev Vojvodine je torej pokazala da je sicer že marsikaj storjenega za pomoč zaposleni ženi, storiti pa je treba še več.	Z. S.
Nekdo je že patentiral »fe-dercikl«, 'dvokolo s takšno vzmetjo kot jo ima ura. Ce nekaj časa vrtimo pedale, hkrati navijamo vzmet, ko prenehamo poganjati, se začne vzmet sama odvijati in kolo teče kot motor.
Ko smo že pri kolesih, naj povemo še, da je neki inženir izumil kako bi motorno kolo gnalo čoln. Njegovo zadnje kolo se vrti in s pomočjo prenosnika suče lopatasti vijak, ki poganja čoln.
Obstaja pa še posebna skupina izumiteljev, ki se res ne peča z malenkostmi. To, kar izumijo in patentirajo, utegne povzročiti pravo tehnično revolucijo.
Presenetljiva je misel, da bi gradili ladje v obliki krožnika. Čudno! Vendar ne pozabimo, da dandanes uporabljamo marsikaj, čemur so «e naši predniki prav dobrodušno posmehovali.
Zagotovo pa bo povzročila v energetiki pravo revolucijo praktična uporaba ogromne energije plime, oseke in morskega valovanja. Do tega bo najbrž prišlo v bližnji prihodnosti. Mihajlo Vig iz Subotice je že patentiral svoj princip izkoriščanja morske energije. Morda je to tisti »pravi«, na katerega že tako dolgo čakamo? Neki drug izumitelj sodi, da je izumil, kako bi izkoriščali rečni tok brez umetnih jezer, pregrad in podzemeljskih predorov....
Ali so ti ljudje utopisti ali revolucionarji? Kdo ve!
Veliko, veliko lenobe
Zlato je v pesku, diamanti med kamenjem. Ali smo preleni, da bi pobrali te dragocenosti? Pravijo, da uvajanje novosti v proizvodnjo ni enostavna reč. To zahteva mnogo truda in proučevanja, veliko časa in sredstev. Mi pa smo, kakor kaže, precej leni. Raje kupujemo tuje licence, kot da bi raziskovali lastne patente. Kaj pomaga, če je Jože Cepin iz Škofje Loke izumil izvirno konstrukcijo pralnega stroja, ko je bilo enostavneje kupiti tujo licenco. Dobro! Včasih je to res enostavneje in tudi ceneje, velikokrat pa ni tako. Zato bi se morali naši proizvajalci navaditi, da bi najprej pregledali domače možnosti, da bi presodili gospodarske prednosti in pomanjkljivosti domačih izumov in šele potem poslali direktorja ali koga drugega v inozemstvo.
Res pa je tudi, da ni nikogar, ki bi nas seznanjal z domačimi patenti in jih preizkusil, kajti zvezni urad za patente jih samo registrira in pravno zaščiti. Vsekakor bi bilo treba vsklajevati napore izumiteljev s potrebami proizvajalcev, da ne bi eni in drugi tavali.	Z. S.
Ing. Slavko Marjanovič : PROUČeVANOe OeiA
l|i|p i
§4% 1|| p



Določanje standardnega časa - norm
Ce način dela izboljšamo, hitreje opravimo delo. Od sposobnosti delavca, od tega, ali smo točno predvideli vpliv delovnih pogojev nanj in od standardiziranih elementov je odvisno, v kolikem času (v kako kratkem času) bomo posletj opravili določeno delo.
Normo moramo torej določiti s proučevanjem dela, določiti moramo tehnično normo.
Temu proučevanju (Time Study) je treba posvetiti naj večjo pozornost zato, ker je v neposredni zvezi z izplačili in zaslužki delavcev in .s proizvodnimi stroški za delovno silo. Zato je delavec zainteresiran za pravilne norme. Prav tako pa sta zainteresirana tudi podjetje in skupnost, ker so le ob pravilnih normah stroški za delovno silo realni in odgovarjajo stvarnim potrebam.
Koliko delovnega časa potrebujemo za kako delo, pa lahko določimo:
z ocenitvijo — izkustvena noriha
s statističnimi podatki — statistična norma in
s proučevanjem časa, potrebnega za delo — tehnična norma.
Proučevanje delovnega časa na temelju izkušenj in strokovnosti daje toliko različnih rezultatov, kolikor je različnih izkušenj in strokovnosti. Izkušenj in strokovno vešč človek pa razen tega ne more vselej stvarno oceniti, v kolikšnem času je mogoče opraviti delo, ker ga ocenjuje po svojih izkušnjah in po svoji strokovnosti. To ocenjevanje je torej odvisno od subjektivnih okoliščin.
Določanje norm z ocenjevanjem je torej najmanj realno.
Statistično določanje časa, ki je potreben za opravljanje določenega dela, se razlikuje od subjekivnega Ocenjevanja samo v tem, da se v tem
primeru poslužujemo izkušenj, ki so zapisane, in ne podatkov, ki se jih spomnimo. Ta način norm pa vsebuje prav tako najrazličnejše izkušnje kot določanje nprme z ocenjevanjem.
Ker je novi način dela boljši, drugačen od prejšnjega, tudi ne vsebuje statističnih podatkov, v kolikem času mora biti neko delo opravljeno.
Taylor je spoznal, da je za določanje časa, v katerem mora biti neko delo opravljeno, potrebno posebno proučevanje. Ko je razčlenil, za kaj vse se troši čas pri delu, je spoznal, da ga je mogoče razdeliti takole:
—	čas, ki je -potreben za samo delo,
—	neizogibni zastoji in
—	nepotrebni zastoji.
Da bi delovni čas pravilno skrajšali, je Taylor določil tale načela:
a)	razčleni delo na sestavne dele (gibe),
b)	izloči nekoristne gibe pri opravljanju dela,
c)	opazuj (s štoparico) čimveč strokovno veščih in sposobnih delavcev,
d)	točno opiši vsak elementarni del (gib) in kako dolgo traja,
e)	prouči vzroke za zastoje in oddihe ter zapiši, kako dolgo trajajo,
s) prouči in določi, koliko časa je potrebno z:a oddih, počitek in osebne potrebe.
Iz vsega tega vidimo, da je tudi Taylor v določeni meri proučeval gibe. Ko je določal, koliko časa je potrebno za opravilo nekega posla, je moral tudi točno opisati delo in način dela. Zato velja za proučevanje časa, ki ga porabimo za delo, tale definicija:
S proučevanjem dela je treba določiti čas, v katerem lahko opravi delavec z določenimi sposobnostmi določeni posel, ki ga mora opraviti na
določen način in pod določenimi pogoji, vendar pa pri tem ne zmanjša svojih delovnih sposobnosti.
Proučevanje časa se torej prične s točnim opisom vseh potrebnih elementov. Opis mora .biti takšen, da lahko na temelju teh podatkov do podrobnosti ponovimo delo. Tako ugotavljamo, ali lahiko velja za določen posel določena norma. Ce opis določenih elementov ustreza elementom dela, ki smo ga opazovali, potem je določena norma zanj uporabna. Ce pa moramo isto 'delo opravljati drugače ali pod drugačnimi pogoji (osvetlitev, preskrba, kontrola itd.), potem moramo določiti drugačno normo.
Za vsako normo moramo opisati določene elemente po tehle členih:
1.	specifikacija proizvodov (opravljena dela) in materiala,
2.	točen opis delovnega mesta,
3.	delovni pogoji okolice,
4.	opis orodja,
5.	opis opreme,
6.	hitrost stroja, moč toka, delovni pritisk, temperatura itd.,
7.	pomožne službe, ki so v zvezd s popravili, strojev, prinašanjem in odnašanjem materiala,
8.	ime evidentičarja in opis štoparice,
9.	datum, uro in kako dolgo je trajalo snemanje časa,
10.	oddelek, v katerem posel oprav-1 j amo.
(Marvin E. Mund el: Systematic Mo-tion and time Study (1947), str. 136.)
Za praktično uporabo pojma »delavec z določenimi sposobnostmi« 'je težko določiti »enoto' mere«. Trije elementi so odločilni za sposobnost človeka, in to:
1.	da ve, kako se dela — kvalifikacija,
2.	da sploh zna delati — izurjenost, izkušnje,
3.	da lahko dela — vzdržljivost in delovni pogoji.
Ko proučujemo delovni čas človeka, ki ima vse omenjene sposbonosti, in ugotavljamo, koliko časa potre-
buje, da pod določenimi pogoji opravi določeni posel. Ce čas, ki ga potrebuje, da opravi proučevano delo, štejemo za »določen čas« — za normo — potem tudi njegove sposobnosti štejemo za »določene sposobnosti«. Potemtakem v praksi vzajemno določamo »normo« in »določene sposobnosti«.
Snemanje delovnega Časa pa poteka tako, da s štoparico zabeležimo začetek in zaključek ciklusa nekega dela.
Zelo kratke cikluse snemamo s filmom in potlej z analizo posnetkov določimo, kako. dolgo je trajal ciklus. Izvežbanost snemalca seveda precej vpliva na točnost posnetkov.
Snemanje časa bomo podrobneje pojasnili v četrtem poglavju.
Tudi proučevanje dela je posel, ki ga lahko razčlenimo na postopke. Te postopke smo lahko spoznali že iz dosedanjih opisov.
Poučiti delar-ca,da dela oa boljši r.ačlo
Določiti m (etaldari čas)
SeataTltl pr( £lel poatop-lo» /tehnološko karto/
5. Pretestiti 4. Spreten!ti
Kako bi olajšali izredno šolanje
Po pravilniku o opravljanju Privatnih izpitov mora imeti kandidat tako predizobrazbo kot redni dijak. Sprejemne poboje za vpis v pripravljalni tečaj, ki obiskovalce usposablja za izpit, pa še zmeraj določa vodstvo šole, na kateri namerava kandidat opravljati Privatni izpit. Zaradi tega je Prišlo v Celju do čudnih anomalij. Vodstvo Tehniške srednje šole v Ljubljani je zahtevalo, da se sprejmejo v tečaj samo tisti prijavljenci, ki so člokončali nižjo gimnazijo oziroma osemletko, medtem ko je vodstvo Gradbene srednje šole dovolilo, da so se vpisali v te-caj tudi absolventi industrijskih, vajenskih in mojstrskih sol. Kakor nam ‘je znano, bo novi šolski sistem dopustil Prestopanje iz nižjih v višje sole. Ali ne bi Svet za šolstvo LRS tem izrednim slušateljem če sedaj nekoliko olajšal prestop in tistim, ki nimajo pred
pite pa je dolžna zahtevati tako predizobrazbo, kakršno določa Ur. 1. FLRJ št. 18-195 iz leta 1952. Ta daje n. pr. mojstrskim šolam določen rang, toda izključno za usluž-benska razmerja, ne pa za nadaljevanje študija.
Glede opravljanja privatnih in dopolnilnih izpitov v okviru obveznih šol ie Svet za šolstvo LRS že izdal pravilnik (Pravilnik o privatnih in dopolnilnih izpitih na splošnoizobraževalnih šolah. Objave Sveta za šolstvo LRS, št. 8/1957).
Kakšne olajšave bodo v bodoče imeli privatniki, ki si skušajo dopolniti izobrazbo v
za privatiste? Zakaj bi na primer kandidat ne smel opravljati najprej izpit iz realij, če ima zanje več smisla in sposobnosti, in sicer po želji za vsa šolska leta hkrati, kasneje pa iz predmetov, ki jih teže dojema? Tako bi si lahko tudi prej pridobil znanje, ki ga potrebuje pri rednem delu, pri učenju pa bi se laže skoncentriral, se temeljiteje poglobil v učno snov, zato bi bili tudi učni uspehi večji.
Svet za šolstvo LRS je z lani sprejetim pravilnikom za opravljanje privatnih izpitov na splošnoizobraževalnih šolah in s pravilnikom za oprav-
Cdgovori sekretarja Sveta za šolstvo LRS Ludvika Gabrovška na vprašanja našega uredništva
okviru obvezne šole, in kakš- Ijanje privatnih izpitov na ne bodo olajšave za absolvente strokovnih šolah omogočil, da . .	vajenskih,	industrijskih ter	kandidati lahko opravljajo	izpisanih šolskih spričeval, do-	mojstrskih	šol za nadaljevanje	pit v dveh rokih in sami	odlo-
volii, da	opravijo dopolnilne	študija na	strokovnih šolah,	čijo, katere predmete	1	'3~
izpite iz	učne snovi, ki je za	bo odvisno	od zakonskih pred-
nadaljnji študij nujno po- pisovo reformi šolstva, ki jih
trebna?
pričakujemo še letos. Pri se-
katere predmete bodo opravljali v prvem in katere v drugem roku.
Zadevno določilo v pravilniku za opravljanje privatnih izpitov na strokovnih šolah se glasi:
»Privatist sme v istem roku opraviti izpit čez več razredov, vendar za višji razred šele potem; ko je že opravil izpit za nižji razred. Čez en razred sme privatist opraviti izpit tudi deljeno, v dveh rokih. V tem primeru mora v prošnji navesti predmete, iz katerih želi opravljati izpit v prvem roku. Drugi del izpita mora privatist opraviti najkasneje eno leto potem, če ne pride v tem roku k drugemu delu izpita, razreda ni izdelal.«
S tem je bila v Sloveniji prvič dana kandidatom za privatne izpite važna olajšava, da se lahko solidneje pripravijo na izpite in smotrneje izkoriščajo prosti čas. Naj mimogrede omenim, da je bila Slovenija prva, ki je tako olajšala odraslim privatni študij in prva, ki je omogočila privatne izpite na vseh strokovnih šolah. Kot je razvidno iz zgoraj navedenega, pravilnik še ne daje kandidatom možnosti, da bi opravljali privatne izpite iz izbranih predmetov za vsa leta, kolikor traja študij na določeni šoli. Privatist ali kandidat je še vezan na razred kot na orga-
kazalo vključiti v izpitne komisije predvsem profesorje, ki vedo, kako so se kandidati pripravljali na izpit in kako obvladajo učno snov? Zakaj ne bi izpitnih komisij za privatiste, ki so redno obiskovali pripravljalne tečaje, sestavljali tako kakor za redne dijake? Delo teh komisij oziroma profesorjev pa naj bi nadzorovali predstavniki prosvetnih oblasti. Tako bi se izognili podobnim krivicam, kot jo je doživel pred nedavnim izredni dijak, ki je na Poljanski gimnaziji padel že pri maturitetni pismeni nalogi iz slovenščine in s tem izgubil pravico za nadaljnje opravljanje mature, čeprav je znano, da je svojim kolegom vseskozi pomagal pri učenju.
Izpitne komisije so uradne komisije in morajo biti zato vezane na obstoječe redne šole. Ne bi bilo priporočljivo, če bi učitelji oziroma profesorji, ki uče na pripravljalnih tečajih, a ne pripadalo učnemu kadru šole, izpraševali tečajnike. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi bili pri izpitih premalo zahtevni, preveč popustljivi, familiarni in podobno. Prav temu pa se želimo izogniti z vezanjem privatnih

Že tretjič
razstavljajo
skupaj
V Jakopičevem paviljonu je odprta raz* stava treh naših slikarjev: Doreta Klemen* Čiča, Jožeta Ciuhe in Iveta Šubica. CepraV jih ne druži enoten program, to pot že tretjič razstavljajo skupaj. Sedanji skupni nastop je nastal povsem slučajno: leta 1956 so vsi trije prejeli štipendijo in tako so se znašli v Parizu ter risali, risali...
Razstava v Jakopičevem paviljonu je plod tega dela in prikazuje utrinke iz Pariza, poleg teh pa razstavlja Ive Šubic še nekaj spominov na dom, Jože Ciuha pa spomine na, vojno in meditacije ob »Don Kihoiu*.
Na sliki: portret našega rojaka slikarja Vena Pilona, kakor ga je med bivanjem v Parizu narisal Dore Klemenčič.
izpitov na obstoječe redne šole.
Ker je na vseh naših šolah iz leta v leto več privatnih izpitov, bi bilo nemogoče dobiti za nadzor zadostno število predstavnikov prosvetnih oblasti, ne glede na to, da tako nadziranje ne bi bilo v skladu z našo težnjo po decentralizaciji državne uprave.
Kar se tiče navedbe, da se je zgodila nekemu dijaku na V. gimnaziji v Ljubliani, Poljanska cesta, krivica, sodim da je očitek v tako decizivni obliki hud in upam, da bo stvar pojasnilo gimnazijsko vodstvo. Pripominjam pa, da sta direktor in učno osobje pred zakonom odgovorna za svoje delo in da se tega tudi zavedata, dalje, da ocenjuje naloge izpraševalec z dvema
sokorektorjema ■ in končno, da se kandidat lahko vselej pritoži zoper postopek pri izpitih.
ZA GOSPODARNEJŠE OPRAVLJANJE IZPITOV V skladu s pravilnikom o privatnih izpitih bodo morali izredni slušatelji Tehniške srednje šole in Srednje gradbene šole iz Celja v Ljubljano k izpitom, ker sta samo v Ljubljani tovrstni šoli. Ali ne bi bilo gospodarneje, če bi manjštevilna komisija prišla v Celje? Menimo, da ta primer ne bo osamljen in da bi kazalo pravilnik v tem pogledu izpopolniti.
Praviloma opravljajo kandidati privatne izpite na šoli, kjer so se prijavili za izpit. Po členu 34 pravilnika o oprav-
ljanju privatnih izpitov na splošnoizobraževalnih šolah in po čl. 32 pravilnika o opravljanju 'privatnih izpitov na strokovnih šolah sme sekretariat Sveta za šolstvo LRS izdati dovoljenje, da gre komisija v kraj, kjer je več pri-javliencev za izpite. To pa stori le v izjemnih primerih, ko gre res za večje število prijavljencev v enem kraju.
Treba je namreč upoštevati, da sicer izprašuje kandidata tričlanska komisija, da pa sta le predsednik in' en član stalna, medtem ko se izpraševalci posameznih predmetov menjujejo. Zato izpitna komisija za določen razred ne šteje samo tri člane, marveč lahko tudi 10 do 15 članov. Vprašanje gospodarnosti se potens prikaže v drugačni luči.
Več domiselnosti
Mimo vevške tovarne in moderno urejenega bazena prideš v nekaj minutah v prijazno vas Zadvor. 2e pred vojno je tamkajšnje delavsko prosvetno društvo Svoboda vzgajalo svoje člane v zavestne borce za delavske pravice in v kulturne delavce. Zato je tudli toliko Za-dvorčanov odšlo v partizane. Franc Trtnik in Jože Moškrič, aktivna člana zadvorske Svobode, sta postala celo narodna heroja, Moškričevo igro »Rdeče rože«, ki zajema snov iz delavske-i ga življenja v vevški papirnici, pa še danes amaterski odri radi uprizarjajo. Po osvoboditvi je postala Svoboda spet žarišče kulturnega življenja. Domačini
nizacijsko enoto. Treba 1e •se.š®d°'bro spominjajo sija-jnih
MARIJ PREGELJ: ILUSTRACIJA JACK LONDONOVE KNJIGE »BELI OČNJAK«
Vprašanje je zelo obsežno in Sre za več stvari. Prvič je treba ločiti zahteve po pred-izobrazbi za opravljanje privatnih izpitov od zahtev po Predizobrazbi za vpis v razne Pripravljalne tečaje za privat-ne izpite.
Za opravljanje privatnih iz-Pitov zahteva pravilnik takšno Predizobrazbo kot za redno šolanje. Ce tega ne bi bilo, bi se lahko n. pr. nekdo javil kot Privatist za osmi razred gim-Pszije, imel bi pa za seboj samo uspešno dovršeno Osem-letno obvezno šolo. Tako bi se ^ognil nekaterim predmetom,
.so v predmetniku za V., VI. oziroma VII. gimnazijski raz-re(i, ki pa. jih ni več niti v Predmetniku _ za osmi razred, Pjti Pri maturi in dejansko ne oi dobil popolne splošne izo-Orazbe, ki jo daje gimnazija, oetudi bi eventualno uspel pri Samem privatnem izpitu čez °smi razred in pozneje pri Celostnem izpitu.
Nadalje je upoštevati, da jPora dijak obvladati gradivo z Prejšnjih razredov, če hoče razumeti neko snov iz višjega razredav
Drugo pa je vprašanje glede zahtev p0 predizobrazbi za Pis v pripravljalne tečaje za opravljanje privatnih izpitov. -1-11 imajo organizatorji tečajev r" n?i„so to šolska vodstva ali množične organizacije — svo-°dpejše roke. Na take tečaje ■ snko pustijo prijavljence rez posebnih zahtev po pred-zobrazbi. Predizobrazbo bo moral vsak kandidat tako dokazati, ko se bo prijavil za Privatni izpit, vezan na ustrez-?° redno šolo. Ali bo vodstvo ecajev postavljalo kako ome-Jitev za vpis, bo v glavnem dvisno od števila prijavljenih ’ oc* kapacitete prostorov P, od števila razpoložljivih _Pn5'1 moči. Vsekakor pa bo Kušalo začasno zadržati tiste - iiavljence, o katerih meni, a nimajo dovolj predizobraz-T • Srednja tehniška šola v /Doljani bi — kar se pred-Pisov tiče _ lahko brez na-t “Lnjega dovolila absolven-om industrijskih, vajenskih rnPi strskih šol, da bi se Pisali v pripravljalni tečaj. ■ a kandidatov za privatne iz-
stavi programov in pri izpitnem režimu- bo lahko odigral važno vlogo Zavod za proučevanje izobraževanja odraslih; Svet za šolstvo LRS je po sklepu svoje zadnje seie že predlagal Izvršnemu svetu LŠ LRS, naj ustanovi ta zavod.
ČEMU DROBLJENJE UČNE SNOVI NA RAZREDE?
Po istem pravilniku se mora kandidat tako pripravljati na izpite kot na rednih šolah, se pravi, da mora učno snov predelati po učnih načrtih za posamezne razrede. Učni načrti pa upoštevajo ne le didaktična načela, ampak tudi stopnjo učenčeve' duševne zrelosti. Za odrasle ljudi pa je glede na njihovo zrelost delitev snovi odveč. Ali ne bi kazalo tega upoštevati pri izpitnih pogojih
namreč upoštevati, da so mnogi predmeti med seboj povezani. Če bi se nekdo na strokovni šoli odločil, da bo opravil najprej izpit iz strokovnih predmetov čez tri ali štiri razrede določene šole in šele potem iz matematike čez ustrezne razrede, bi se lahko pripetilo, da bi ga pomanjkljivo znanje iz matematike oviralo pri opravljanju izpitov iz strokovnih predmetov. Analogno obstajajo vezi med raznimi drugimi predmeti. Obiti razred kot organizacijsko enoto pri opravljanju strokovnih izpitov, ni tako enostavna zadeva.
TUDI PRI ODRASLIH
IGRAJO PSIHOLOŠKI MOMENTI VAZNO VLOGO
Tričlansko izpitno komisijo za privatiste imenuje direktor šole, v kateri bodo izpiti. Že v rednih šolah, kjer študirajo mladi ljudje, se dogaja, da marsikak dober dijak pri izpitu »izgubi glavo<r. Pri odraslih, ki imajo upravičeno bolj zrahljane živce, se , kaj takega še laže zgodi, zlasti če jih sprašujejo profesorji, ki jih prvič vidijo. Ali ne bi
prireditev, na primer uprizoritve Kreftove »Velike punitarije« na prostem ipd. Za zasluge je b(ila ta Svoboda na izrednem kongresu Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije leta 1955 odlikovana z lato medaljo. ’
In kako je danes v Zadvoru? Pričakovali bi, da se bo kultur-no-prosvetno delo spričo tako bogate tradicije razmahnilo in poglobilo. Zal pa ni tako: bati se je, da bo celo zamrlo. Ka je temu vzrok?
Društvo ''ima štiri sekcije: pevsko, dramsko, godbeno in izobraževalno, ki vključuje še knjižnico. Ima tudi ustrezne delovne prostore v enem najlepših kulturnih domov na Slovenskem. Razpolaga s sodobno urejenim in lepim odrom, ima sejno sobo, sobo za godbenike in posebej za pevce ter prostor za knjižnico. Finančne težave, na katere se izgovarjajo, pa ne bi smele zavirati društvenega dela, saj se s podobnimi težavami bori vsaj 90 % naših kulturno-prosvetnih društev.
Po našem mnenju mora kul-turno-prosvetno društvo pomeniti ljudem dosti več kot samo
organizacijo, ki kdaj pa kdaj pripravi gledališko predstavo, koncert, predavanje ali kaj podobnega. Prav gotovo so igralske družine, pevske in godbene sekcije koristne. Vsi pa vemo, da je lahko nekdo prav dober, celo odličen pevec, godbenik ali igralec, o širši kulturi pa nima pojma in ga tudi ne zanima. Ta enostranska oziroma ozka zainteresiranost je mnogo premalo za sodobnega človeka. Prav zato je trelja v prosvetnih društvih spremeniti delovne metode. Vaja za igro ali pevska vaja naj bi se nadaljevala s pogovorom o sodobnih kulturnih vprašanjih, ki ljudi zanimajo. Prepričani smo, da ne bo zmanjkalo nikjer snovi za take pogovore, zlasti pa ne Zadvorčanom, ki jim je kulturno delo prešlo že v meso in kri. Za predavanja, ki jih prirejajo izobraževalne sekcije bi bilo treba skrbne j e izbirati teme kakor doslej. Kolikokrat v dvorani s 300 sedeži peščica poslušalcev komaj čaka, kdaj bo konec predavanja! Če bi predavatelj govoril o rečeh, ki so ljudem blizu, bi ljudje po predavanju razpravljali z njim, ga spraševali to in ono, zvečer pa sami nadaljevali razgovor. Mimo tega bi Zadvorčani lahko povabili tudi katero od gledaliških ali drugih umetniških skupin iz Ljubljane, stroški prav gotovo ne bi bili tako veliki, da bi jih ne zmogli. Po predstavi bi z gosti lahko razpravljali o sami uprizoritvi in dobili tudi koristne delovne napotke.
Seveda pa ima zadvorska Svoboda tudi resnične težave — primanjkuje ji dobrega vodilnega kadra. Nimajo pevovodje, ne kapelnika, ne poklicnega režiserja, občinstvo pa zahteva zelo kvalitetne prireditve. Prepričani smo, da bodo sčasoma odstranili tudi to oviro s pomočjo pevovodsjce šole, ki deluje v
Ljubljani, in s poklicnimi režiserji, ki jih posreduje Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije.
Upamo, da bodo vodstva naših prosvetnih društev ob zapi-
sku o zadvorski Svobodi začela' resneje razmišljati o glavnem namenu prosvetnih društev, se pravi o kulturni vzgoji svojega članstva.	l
M. T.
PRIZOR IZ »BERAŠKE OPERE«
Slovenska likovna dela v Italiji .
Ljubljanska Moderna galerija je v Italiji že s tremi razstavami predstavila sodobna slovenska likovna dela. Januarja in februarja v Pistoji in Livornu, sedaj pa razstavlja v Firencah. Za to razstavo je odbrala blizu 100 olj, grafik in 'plastik naših najvidnejših umetnikov.
štorske pevke so gostovale v Kozjem
Zenski pevski zbor štorske Svobode je preteklo nedeljo priiredil v Kozjem samostojen koncert narodnih in umetnih pesmi. Zbor je vodil pevovodja profesor Boris Ferlinc iz Celja. Gledalci, ki se jih je zbralo kar lepo število, so bili s prireditvijo zelo zadovoljni.	J. M.
Nova gledališka knjižnica
■ Mestno gledališče v Ljubljani bo poleg Gledališkega lista, ki ga izdaja pred vsako premiero, in .letnega gledališkega zbornika, začelo izdajati knjige, ki naj bi poživile zanimanje za gledališko problematiko. , V prvem zvezku bo izdalo celotno besedilo »Večera v čitalnici«, ki ga je lani uprizorilo, v naslednjih pa
KULTURNE VESTI
bodo izšli »Dramaturški zapiski« dr. Bratka Krefta, »Pozabljeni ljudje« Igorja Torkarja, »Razgovori o sodobnih dramah« Dušana Moravca, »Gledališke drobnarije« Frana Lipaha in »Slovenski jezik v gledališču« dr. Mirka Mahniča.
Sartre želi napisati scenarij o sarajevskem atentatu
Znani francoski '"književnik Jean Poul Sartre je Bosna-fil-mu predlagal, da bi napisal scenarij o sarajevskem atentatu, in izrazil željo, da bi film izdelali v Jugoslaviji.
Konjiški igralci so marljivi
Nov odbor konjiške Svobode je letos precej poživil društveno delo. Število aktivnih članov se je precej povečalo. Igralci so pred kratkim postavili na oder »Rdečo kapico«, pripravljajo pa še dve igri, ki Ju bodo uprizorili aprila in maja.
1». V.
Za vsklajanje filmske proizvodnjo v Srbiji
V Beogradu bodo izvolili koordinacijski odbor za filmsko proizvodnjo v Srbiji. Odbor bo proučeval vsa vprašanja o proizvodnji filmov, o tehnični bazi filmskih podjetij, o kadrih, o delu ekip, ki snemajo umetniške in dokumentarne filme, o tarifni politiki in nagrajevanju filmskih delavcev ter administrativnega osebja v filmskih podjetjih.
Mednarodni seminar »Mladina in današnja kultura« /
Na desetdnevnem mednarodnem seminarju »Mladina in današnja kultura«, ki ga bo avgusta organiziral Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije v Dubrovniku, bodo naši mladinci. skupno s predstavniki tuj ih'mladinskih or-
ganizacij, s katerimi sodelujejo, razpravljali o kulturni vzgoji mladih ljudi. Seminarja
se bodo udeležili naši najvidnejši mladinski književniki in tudi mnogi drugi umetniki.
JUGOSLOVANSKE AMATERSKE LIKOVNE RAZSTAVE V ZAGREBU (MARIO VILHAR)
Nov film po noveli Cirila Kosmača
Triglav - film namerava proti koncu letošnjega leta posneti film »Junak strašnih dni« po noveli Cirila Kosmača. Književnik bo sam napisal scenarij za ta film.
Celjani so gostovali v Kranju
Sindikalna podružnica krang-ske tovarne Iskra je za svoje delavce priredila v Prešernovem gledališču »Veseli večer«. Okoli 600 giedalcev je zabaval Celjski akademski klub.
Tržaški igralci na Sterijinem pozorju
Za tretji jugoslovanski gledališki festival Sterijino po-zorje, ki bo maja v Novem Sadu, se je prijavilo že 27 poklicnih gledaliških kolektivov z 38 sodobnimi domačimi odrskimi deli. Nastopilo pa bo le 12 najboljših.
Za festival se je prijavilo tudi Slovensko narodno gledališče iz Trsta. Organizacijski odbor je z veseljem privolil v. njihovo gostovanje.
♦..%%v.v*v*y.*»%\v.%*^*#*v.v*v*v.v*v«v.v.v*v.v
\\mkm
’ eh vrstic nisem napisal sam. Pisali s mo jih vsi delovni ljudje Jugoslavije v minulih štirih letih, pisali, ko smo se zagrizli v jablaniški granit in gradili Zenico, nove tovarne, stanovanja, šo le in bolnišnice, ko smo kopali premog in vrtali nove vrtine na naftnih poljih.
Te vrstice so napisali ljudje, ki jih občuduje ves svet — kajti takšnih ljudi do zdaj še ni bilo — ljudje, ki proizvajajo in obenem upravljajo proizvodnjo, delajo zase ih svobodno odločajo o vsem svojem življenju.
V minulih štirih letih, ko je delovala Zvezna ljudska skupščina tretjega sklicanja, se je podoba naše domovine močno spremenila. Zgradili smo številne nove elektrarne in tovarne, plavže, stanovanja, šole in ceste. Dobili smo nove milijarde kilovatnih ur električne energije, na tisoče in tisoče ton železa, jekla in premoga, čezoceanske ladje, avtomobile in traktorje,
GIGANT NA NERETVI
Zdelo se je, da bo granit premagal človeka. Pa ga ni. Človek se je zagrizel vanj in v nekaj letih izklesal dvorano za šest turbin. Zgradil je jez in ukrotil Neretvo. Tako je nastala hidrocentrala Jablanica, ena največjih v Evropi.
NAŠA ZENICA
Kadar govorimo o železu in jeklu, takoj pomislimo na Zenico.
Pred vojno je bila Zenica majhno bosensko mesto. Imela je komaj 11.000 prebivalcev;. In tudi železarno je imela, toda da-
M
k mjom Mh

m
6150
Pet le trdega dela, 480.000 m3 betona in jekla, 32 milijard dinarjev.
Danes daje Jablanica 750 milijonov kilovatnih ur električne energije, se pravi toliko kot vse predvojne elektrarne v Jugoslaviji,
Razen Jablanice smo v teh letih zgradili še več hidrocentral: Zvornik (406 milijonov kWh), Mavrovo (320 milijonov kWh), Vlasina (150 milijonov kWh), Jajce II (200 milijonov kWh), Vuhred (302 milijona kWh) in številne manjše, kot so n. pr. Ovčar Banja, Medjuvršje, Zeta, Medvode in
pogled na Železarno v zenici
nes je ne bi spoznal. Tovarna je vsa nova, ogromna. Vanjo so vložili 72.411 milijonov dinarjev. Samo v minulih štirih letih pa 42 milijard dinarjev. Zgradili so dva plavža za' 400.000 ton surovega železa, koksarno, ki daje 580.000 ton koksa na leto, tri Siemens-Martinove peči, ki dajejo vsaka po 180.000 ton jekla na leto, novo valjarno, veliko kovačnico. Vrednost letne proizvodnje zeni-ške železarne je 112 milijard dinarjev. j
Obenem se je spremenila tudi Zenica. V tovarni dela 12.000 delavcev, v mestu pa živi 48.000 ljudi. Samo za stanovanja so v štirih letih porabili dve milijardi dinarjev.
V vsa podjetja črne metalurgije je bilo od leta 1954 investiranih 141 milijard dinarjev. Rudnika železne rude Ljubija in Vareš bosta kmalu proizvajala nad 2,300.000 ton rude. Železarne v Ilijašu, Smederevu in Sisku so dobile nove plavže, Jesenice va-
ljarno, Ravne martinarno in kovačnico, mesto Nikšič pa novo železarrio, ki bo dajala letno skoraj 140.000 ton jekla.
Milijarde se že vračajo. Proizvodnja črne metalurgije je bila leta 1957 petkrat večja od predvojne. Zlasti se je povečala proizvodnja jekla. Naj navedem nekaj podatkov:
Leto
1939
1954
1957
jeklo
(v tonah)
235.000
616.000
1,046.000
Železa in jekla imamo že dovolj za domače potrebe. Primanjkuje pa nam nekaterih specialnih jekel, ki jih še vedno uvažamo.
miomMTi
-1939
•19S1
* S6.286 Z0li-50Q
kasneje 216.000 ton, leta 1957 pa že 387.000 ton.
Teh uspehov pa nismo dosegli kar čez noč. Veliko denarja je bilo treba, pa tudi samoodpovedi in požrtvovalnega dela na. naftnih poljih. Delavci so dan in noč vrtali v nedra zemlje in potiskali svoje svedre v rekordne globine.
Domača proizvodnja nafte pa še vedno ne zadostuje. Potrebe so namreč veliko večje od proizvodnje. In še naraščajo, saj se število motornih vozil naglo dviga. Leta 1952 smo imeli n. pr. 26.500 kamionov, avtobusov, osebnih avtomobilov in motorjev. Tedaj smo uvozili 316.352 ton nafte. Leta 1956 smo imeli 54.000 motornih vozil, uvozili pa smo 580.000 ton nafte.
Obenem s proizvodnjo se je močno povečala tudi predelava nafte. Ne bo odveč, če navedem nekaj številk:
Leto	Predelana nafta (v tonah)
1939	97.383
1954	664.420
1957	1,046.000
ZAPISKI 0 NOVIH TOVARNAH
Decembra 1955 je 450 delavcev, tehnikov ih inženirjev prevzelo v upravljanje novo tovarno kablov »Moša Pijade« v Sve-tozarevu. Leta 1956 je znašala vrednost njene proizvodnje 20 milijard, lani pa že 25 milijard dinarjev.
Tovarna viskoze v Ložnici sicer šele poskusno obratuje, vendar bo v kratkem začela izkoriščati vse svoje zmogljivosti: 16.200 ton umetnih vlaken, 3.000 ton umetne svile.
Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem je začela obratovati pred štirimi leti.
Proizvaja že 15.000 ton aluminija in 50.000 ton glinice na leto. Ko bo zgrajena še druga dvorana za elektrolizo, bo letno lahko proizvajala 30.000 ton aluminija.
V Vitkovicih že tri leta obratuje tovarna dušičnih spojin. Na leto izdela za dve milijardi proizvodov.
Lani oktobra je začel obratovati Jugo-hrom v Jegunovcih. Ko bo izkoristil vso svojo zmogljivost, bo dajal 5.000 ton kemičnih proizvodov na leto (4.000 ton za izvoz), ki bodo vredni 6 in pol milijarde dinarjev.
In tovarna rotacijskega papirja v Vid-mu-Krškem. Lani je izdelala skoraj 25.000
V LETIH, KO SMO GRADILI TEMELJE NAŠEGA GOSPODARSTVA IN USTVARJALI POGOJE ZA HITREJŠI DVIG ŽIVLJENJSKE RAVNI DELOVNIH LJUDI, SE NI SPREMINJALA SAMO PODOBA NASE DOMOVINE; SPREMINJALI SMO SE TUDI LJUDJE. SKUPNO DELO NAS JE ZBfclZALO IN ZDRUŽILO V MOČAN NEPREMAGLJIV KOLEKTIV, KI POSTAJA IZ DNEVA V DAN VEČJI IN MOČNEJŠI. PRIDRUŽILI SO SE MU MILIJONI, KI SO PRIŠLI IZ VASI V NOVE TOVARNE, RUDNIKE, NA NAFTNA POLJA. LETA 1939 JE BILO V JUGOSLAVIJI 3,855.000 LJUDI, KI SE NISO UKVARJALI S KMETIJSTVOM, OB KONCU LETA 1956 PA ZE 7,480.000. ZE SAMO TI PODATKI PRIČAJO, KAKO OGROMNO JE V MINULIH LETIH NAPREDOVALA NASA DOMOVINA.
V
PROIZVODNJA OSEBNIH AVTOMOBILOV: 1954,—1956. LETA 1.512, 1957 LETA 3.900. PROIZVODNJA MOTORNIH KOLES:	1954.—1956.
LETA 3.421, 1957. LETA 12.000
345-KRAT VEČJA PROIZVODNJA NAFTE
Pred vojno skoraj nismo mogli govoriti o domači nafti, saj smo je leta 1939 načrpali komaj 1.122 ton. Po vojni pa se je proizvodnja nafte hitro večala. Leta 1952 smo dobili 152.000 ton domače nafte, dve leti
Ukrepi za dvig kmetijske proizvodnje, ki ji v letih pospešene industrializacije nismo mogli posvečati dovolj pozornosti, so že obrodili prve sadove.
Vrednost lanskoletne kmetijske proizvodnje je bila za 22°/» večja od povprečne vrednosti kmetijske proizvodnje v letih 1930 do 1939.
Na tako hiter dvig kmetijske proizvodnje v lanskem letu je vplivalo več činiteljev, med katerimi zavzemajo prvo mesto skrb in pomoč skupnosti.
Leta 1952 je kmetijstvo porabilo 79.000 ton umetnih gnojil, lani pa 960.000 ton. Leta 1952 je imelo 6.266 traktorjev, lani pa 16.500. Precej se je povečalo tudi število drugih kmetijskih strojev. V zadnjih desetih letih je skupnost investirala v kmetijstvo 260 milijard dinarjev.
ton rotacijskega papirja (leta 1955 so vse naše papirnice proizvedle komaj 5.102 toni), letos pa bo verjetno dosegla že 30.000 ton. Vsako minuto 350 metrov časopisnega papirja, širokega 4,20 metra.
V Stipu so predlanskim dogradili tekstilni kombinat za predelavo bombaža in proizvodnjo bombažnih tkanin, ki je eden največjih in najmodernejših tovrstnih kombinatov v srednji Evropi. Njegova predilnica proizvaja letno 4.400 ton bombažnega prediva. Ko pa bodo v tkalnici delale tri izmene, bodo pošiljali na trg 25 milijonov
metrov tkanin... Aprila 1956 je začela obratovati tudi tekstilna tovarna v Novem Pazarju, ki daje 5 milijonov kvadratnih metrov tkanin in. 1.500 ton prediva na leto. Skupna proizvodnja tekstila v Jugoslaviji se je v zadnjih štirih letih povečala za 40°/o.
Omenili smo le nekaj največjih novih tovarn. In koliko je še manjših, tudi pomembnih — cementarn, kemičnih tovarn, usnjarn, steklarn, tovarn pohištva, žag itd. Ce bi jih samo našteli, bi potrebovali celo časopisno stran,
Skrb
za človeka
Naše največje bogastvo je človek. To ni fraza ali propagandno geslo. To je temeljni kamen naše socialistične skupnosti.
no 2«/o Jugoslovanov (20 od 1000). Leta 195 Jih je umrlo l.lVo.
— V minulih petih letih se je povečali povprečna starostna doba naših di^avlja nov za šest let (moški) ter za šest let h pol (ženske). Moški žive danes povprečni 55 let, ženske pa 60 let.
Tudi v mednarodnih organizacijah pri znavajo, da še nobena država na svetu n tako hitro napredovala.
OD LETA 1935 DO KONCA LETA 1957 SMO ZGRADILI 36 BOLNIŠNIC, V KATERI JE 19.500 BOLNIŠKIH POSTELJ
Leta 1946 je bilo na primer socialno zavarovanih le 16.7°/o prebivalcev Jugoslavije, leta 1957 pa 43«/».
Skupni izdatki za socialno zavarovanje:
Leto
1952
1954
1956
1957
dinarjev 84 milijard 103 milijarde 135 milijard 146 milijard
Koliko predmetov za široko potrošnjo smo kupili leta 1952, koliko pa leta 1956? Poglejmo statistiko:
Kruh
Meso in mesni izdelki
Sladkor
Bombažne
tkanine
Leta
1952
1956
1952
1956
1952
1956
1952
1956
325.000	ton
603.000	ton
91.000	ton
141.000	ton
90.000	ton
135.000	ton
53.000.	000 m’
76.000.	000 m*
smo zgradili 36 posteljami. Leta
HIDROCENTRALA JABLANICA
Kožhjar, ki dajejo od 20 do 70 milijonov kWh električne energije na leto. Dobili smo tudi nekaj večjih termoelektrarn: Koluba-ra (300 milijonov kWh), Šoštanj (270 milijonov kWh), Kakanj (288 milijonov kWh), Jertovac (103 milijone kWh) in Trbovlje (90 milijonov kWh).
S tem se je občutno povečala proizvodnja električne energije v Jugoslaviji. Leta 1954 so vse naše elektrarne dajale 3.440 milijonov kWh električne energije, leta 1957 pa že 6.150 milijonov kWh.
IIIIIH
V zadnjih petih letih novih bolnišnic z 19.500 1947 je bilo v vseh naših bolnišnicah 44.138 postelj, lani pa 76.105. Danes je v Jugoslaviji 2.200 ambulant, 660 zdravstvenih ustanov za otroke, 220 protituberkuloznih dispanzerjev, 360 posvetovalnic ,za žene in matere.
Trditev, da je človek naše največje bogastvo, torej res ni fraza. O tem nam zgovorno pričajo tudi naslednji podatki:
—■ Pred vojno je umrlo na leto povpreč-

Močno se je povečalo tudi število upo* kojencev. Leta 1952 je 349.000 ljudi prejemalo pokojnine, leta 1956 pa 507.000. V istem obdobju so se povečali izdatki za pokojnine od 13 na 19 milijard dinarjev.
56.620
NOVIH STANOVANJ
NOVE MODERNE TOVARNE, KI SMO JIH ZGRADILI, IN TUDI STARE TOVARNE, KI SMO JIH OBNOVILI (ZA KAR SMO OD LETA 1953 PORABILI 23.374 MILIJONOV DINARJEV) ZAHTEVAJO VELIKO DOBRIH STROKOVNJAKOV. DELO POSTAJA LAŽJE, TODA MNOGO BOLJ ZAHTEVNO, PROIZVAJALEC PA JE OBENEM TUDI UPRAVLJAVEC, OD NJEGOVE GOSPODARSKE RAZGLEDANOSTI IN ZRELOSTI JE ODVISEN TEMPO NAPREDKA NAŠEGA GOSPODARSTVA IN TUDI DVIGANJA ŽIVLJENJSKE RAVNI. OD TOD POTREBA IN ZELJA PO IZOBRAZBI, PO CIM VEČJEM ŠTEVILU STROKOVNJAKOV. — V ŠOLSKEM LETU 1952-53 SMO NA PRIMER IMELI 872 NIŽJIH STROKOVNIH SOL IN 122 SOL ZA ODRASLE, V SOLSKEM LETU 1955:56 PA 913 NIŽJIH STROKOVNIH SOL IN 297 SOL ZA ODRASLE, V ISTEM ČASU SE JE POVEČALO ŠTEVILO ŠTUDENTOV V VIŠJIH ŠOLAH ZA 15.282, ŠTEVILO UČENČEV V NIŽJIH STROKOVNIH ŠOLAH PA ZA 18.903. — NA SLIKI: KOMANDNA PLOŠČA V TOVARNI GLINICE IN ALUMINIJA, KIDRIČEVO.
6.956	13.&7Z
7V 15b

m : «,

razvoj Šolstva v preteklih stiki1*
LETIH
Od leta 1954 pa do konca leta 1957 smo z družbenimi sredstvi zgradili v Jugoslaviji 56.620 novih stanovanj in zanje porabili 169 milijard dinarjev. Napredovala je tudi industrija gradbenega materiala, ki jo čakajo še velike naloge, saj bomo morali v prihodnjih letih graditi stanovanja nepr‘' merno hitreje kot doslej.
Minila so štiri leta delovanja Zvezne ljudske skupščine tretjega sklicanja. Štiri leta uspehov, ki potrjujejo pravilnost naše poti in dokazujejo, kolikšna je ustvarjalna moč in upravljalna sposobnost delovnih ljudi Jugoslavije.
Seveda, težave so bile in še bodo, toda vedno manjše, saj je najtežje za nami. Najpomembnejša naloga Zvezne ljudske skupščine tretjega sklicanja je bila: dograditi temelje gospodarstva ter ustvariti pogoj® za hitrejši dvig življenjske ravni. In to nalogo je tudi izpolnila.	V. J-
PRED TEDNOM MLADOSTI
iiDn Sola, ki ni Sola
Organizatorji letošnjega praznika mladosti, ki ga pripravljajo pod geslom: »Tehniko pionirjem in mladini«, upravičeno pričakujejo, da bodo delovni ko-letkitivi, sindikalne podružnice :n zlasti še organizacije Ljudske tehnike v podjetjih prispevali k tej akciji dobršen delež, ne !e z gmotno podporo, temveč predvsem s svojim strokovnim kadrom in delovnimi izkušnjami. Zanimalo nas je, kako so se delovni kolektivi vključili v to splošno mladinsko akcijo. Na Glavnem odboru Ljudske tehnike so nas napotili v Tovarno emajlirane posode v Celju, zakaj tamkajšnje društvo Ljudske tehnike velja za enega najboljših v Sloveniji.
Društvo Ljudske tehnike, Ici bo prihodnji mesec praznovalo 10-letnico, je po svojem delu in vlogi že postalo nelččljiv in nepogrešljiv člen v organizaciji podjetja. V društvu oziroma v krožkih, kamor se vključujejo člani kolektiva po lastnem zanimanju, nenehno nekaj snujejo, razmišljajo, poskušajo, izdelujejo predloge, se' uče in strokovno izpopolnjujejo, so si v strokovnih tečajih, ki so jih organizirali v elekitro-strojnem in eimaj-lirnem krožku ter v krožku za predelavo pločevine, pridobili osnovno teoretično in praktično znanje. Tako zdaj uspešneje delajo na delovnem mestu ter napredujejo v poklicu. Marsikdo se je na teh tečajih dobro pripravil na izpite za polkvalifiei-ranega ali kvalificiranega delavca. Mnogi predlogi za racionalizacijo in boljšo organizacijo proizvodnje, predlogi za izboljšanja asortimenta izdelkov, za modernizacijo in večjo praktičnost posode, ki jih je osvojila uprava Podjetja, so plod ustvarjalnega dela sedmih krožkov Ljudske tehnike, v katerih aktivno dela 506 članov, od tega 129 mladincev in mladink.
Društvo Ljudske tehnike v tovarni Emajlirane posode stalno izpopolnjujejo svoje delo, išče novih oblik in možnosti, da bi razširilo krog svojega članstva in posredovalo čimveč tehničnega znanja in veščin delavcem in uslužbencem. Pred nedavnim so s tem namenom osnovali krožek za napredek gospodinjstva, ki s pomočjo okrajnega zavoda za pospeševanje gospodinjstva preizkuša in išče možnosti za izboljšanje asortimenta takih gospodinjskih pripomočkov, ki bodo ne le praktični, temveč tudi lepi in moderni. Gospodinje, ki Ko neposreden potrošnik in koristnik tovarniških proizvodov, nam zato najlaže in najbolje svetujejo.
Za uslužbence podjetja name-ravaijo letos organizirati strojepisni tečaj, katerega glavni smoter je naučiti strojepiske, kako bodo čim bolje čuvale In vzdrževale pihalne stroje.
To je le nekaj drobcev iz deta in obširnega delovnega načrta tega društva. Preveč so že storili, da bi lahko našteli vse, kar je to marljivo in iznajdljivo društvo napravilo doslej in za kar je upravičeno prejelo srebrno Kidričevo plaketo.
Delo z mladino in pomoč drugim društvom Ljudske tehnike,
zlasti na šolah, so že do sedaj vključevali v svoj delovni program. Zato zanje letošnja akcija Tehniko mladini ne pomeni nič novega, temveč jih le spodbuja da s svojim delom nadaljujejo in ga izboljšujejo. Doslej so pomagali vajenski šoli raznih strok v Celju opremiti laboratorij, osnovali pa so jim tudi krožek, ki ga strokovno vodijo. Prvi gimnaziji v Celju so darova'"! orodje za delavnico ročnih spretnosti, ki ga je izdelala industrijska kovinarska šola njihove tovarne. Drugi gimnaziji in učiteljišču so z denarno podporo omogočili, da sta si nabavila najosnovnejše orodje in material za šolske delavnice. V okviru letošnje akcije Tehniko mladini in pionirjem pa je društvo prevzelo patronat nad mladinskim domom Tončke Gečeve. Društvo je sklenilo, da bo v domu uredilo in opremilo mizarsko, rez-barsko in knjlgoveško delavnico, preskrbelo pa jim bo tudi strokovno vodstvo. V tovarniških laboratorijih pa bodo organizirali za mladince iz tega doma tečaje v radio in fototehniki. Društvo je pripravljeno pomagati tudi drugim delavnicam in
krožkom Ljudske tehnike z odpadnim materialom (železna In aluminijasta . pločevina), ki ga podjetje lahko brez škode odda njim namesto Odpadu. Zal doslej še niso naši; odjemalcev, ki, čeprav bi lahko tudi drugi krožki s pridom uporabili te odpadke
Vodstvo društva misli tudi na tehnično vzgojo delavskih otrok. Ze lani so za teden otroka povabili v tovarno 140 pionirjev, ki so sj ogledali podjetje in videli, na kakšnih delovnih mestih in pod kakšnimi pogoji delajo m kaj izdelujejo njihovi starši. Take obiske bodo prirejali tudi v letošnjem letu.
Ob koncu je treba povedati še to, da vse stroške za celotno dejavnost krožkov In društva krije društvo ih da si vsa sredstva sama ustvari. Seveda pa jim je pri tem v veliko pomoč uprava podjetja, ki ceni njihove napore in delo.	T.
• O TEBI, TVOJEM DELU, • TVOJIH USPEHIH IN • TEŽAVAH PIŠE »DELAVSKA ENOTNOST <
|g|gp|g
Otrok laže iz več razlogov, najpogosteje pa iz strahu. Predvsem iz strahu pred kaznijo. Kadar ga kaj polomi, na primer, če polije črnilo , ali razbije kako posodo, se skuša tako izognili sramotenju in kazni, da se dela nevednega ali pa trdi, da tega ni storil on, ampak prav gotovo mlajši brat ali sestra. To vrsto laži kaj hitro preprečimo, če od otroka manj zahtevamo in če ga zaradi prestopkov in nesreč ne kaznujemo hudo.
Vsak odkritosrčen roditelj bo priznal, da otroka večkrat po nepotrebnem graja. Ošteje ga, ko iz nerodnosti razbije kako drago posodo. Ce pa se mu to zgodi, ko so gostje v hiši, se mu le dobrohotno nasmehne in mu reče, da naj bo previdnejši. Ce se recimo kaj podobnega primeri očetu, mati le vzdihne in zmigne z rameni, na otroka pa kriči. Zakaj naj bi bil otrok edini, na katerega smemo kričati? Zanimivo je, da se jezimo in kričimo toliko bolj, kolikor dražji je bil predmet, ki ga je pokvaril, čeprav je bil otrokov »greh« zmeraj enak — bil je neroden in nepazljiv. In končno ima otrok tudi zelo pomanjkljive predstave o vrednosti posameznih predmetov.
Torej je jasno, da starši odmerjamo kazen z osebnega stališča, pri tem pa pozabljamo, da to ni otrokovo stališče. Enako se jezimo nanj, če karkoli zagreši iz nerodnosti ali nalašč. Zato se otrok zmeraj poskuša »izvleči« z lažjo.
Dogodi se tudi; da majhni otroci to ali ono pokvarijo, ko hočejo napraviti uslugo. Tudi za take nezgode jih oštevamo. Ne pomislimo pa, da s takim ravnanjem otroka zelo zbegamo. Nujno se mora vprašati: — Saj sem vendar hotel pomagati, mami pa ni všeč? — Zato poslej ne bo več rad pomagal oziroma bo poskušal napravljeno škodo prikriti.
Pri tem se vsiljuje tudi vprašanje ocen in spričeval. Koliko otrok naravnost trepeta ob misli na kazni, ki jih bodo zadele, če prinesejo domov slabe rede! Ta strah je tolikšen, da je otrok sposoben izmisliti si najbolj nemogoče zgodbe, samo da bi odložil neugodni trenutek, ali pa se odloči celo za ponarejanje podpisa. Cesto laže tudi, če ne pride pravočasno domov! Kolikor bolj ga sramotimo, toliko bolj si bo izmišljal različne ovire, ki so ga zadržale na poti. Otrok ima tako bujno domišljijo! Starši mislimo, da
bomo s karanjem kaj dosegli, bilo bi pa koristneje, če bi se potrudili dognati, kaj je tisto, zaradi česar ne prihaja domov. Morda ima prijatelja, s katerim rad govori na samem, morda si želi igre z vrstniki, morda pa je v družini mrzlo vzdušje, stalna nevolja ali celo prepiri in se hoče temu izogniti?
Vse to bi kdo utegnil razumeti kot nasvet, naj otroku pustimo, da se ravna po svojih željah. Niti najmanj! Jasno je, da mora otrok prihajati pravočasno domov. Toda motimo se, če mislimo, da bomo to dosegli le s karanjem. Veliko pametneje je, če se tedaj, ko je izostal nekoliko dalj, iskreno zanimamo, kaj ga je zadržalo, kakšne razloge je imel za izostanek.
Otroci nas pogosto presenečajo z izmišljanjem naravnost nemogočih lažnivih zgodb in uporno vztrajajo pri svojem tudi potem, ko jim dokažemo, kaj so zagrešili. Ravno to pomanjkanje logike, to je sposobnosti za uvidevanje, je znamenje njihove neodgovornosti in dokaz vsemoči njihovih želja, ki jih silijo v to, da zanikujejo stvarnost. Otrok želi, da bi določene napake ne na-
pravil in zato trdi, da je ni napravil.
Med ostalimi vzroki laži je zelo pogosten tudi občutek manjvrednosti. Otrok se zelo pogosto počuti manjvrednega, bodisi do svojih staršev, bodisi do bratov, sestra ali vrstnikov. Dogaja se, da ga surovo zavračamo, da ravnamo z njim kot da »ni za nobeno rabo«. V takih primerih začne kaj hitro pripovedovati izmišljene zgodbe, da bi se napravil važnega..
Kadarkoli nas življenjska stvarnost preveč bremeni, se je poskušajo rešiti. Otroci so pri tem izredno spretni. Izmišljajo si romane, ki jih niso doživeli, toda ko so si jih izmislili, so jih sposobni tudi doživeti. Izmišljajo si druge starše, ki so veliko boljši od pravih, vidijo se slavne. Skoro vsak otrok se pod težo vsakdanjosti umika v izmišljeni svet. Dokler tak beg ne preprečuje rednega opravljanja šolskih dožnosti, naj vzgojiteljev to ne vznemirja. Toda če se nam zdi, da je otrok prezaposlen s sanjarjenjem, moramo kaj ukreniti. Ob pestrem in prijetnem delu in igri se bo te navade najlaže znebil.
Helena Puhar
NAŠI USPEHI
Leta 1957 Je bilo v Jugoslaviji
10.000	šolskih kuhinj, v katerih • se je hranilo
1.700.000	otrok

Proizvodnja
zelenjavnih
konzerv
	7032	
Proizvodnja premoga	13.663	##
	IBM	
195?
1939	1959	1951
— KOM 1.651 KOM	5 000KOM
14
Minil je prvi dan in nič se ni zgodilo.
Minil je tudi drugi dan in nič se ni zgodilo.
Gjuro je iznenada začel izgubljati samozavest. Dva dneva napetega zasledovanja, dve noči brez počitka, v dramatični dirki s časom, a še nikjer nikakega znamenja, da bodo njegovi upi in domneve našli čvrsta tla. Nadzorstvo nad osumljenci so izvedli strogo in odločno, toda sadovi so bili takšni, da je bilo vse skupaj komaj omembe vredno.
Milan je obvestil Gjura, kako se gibljejo in drže Sveta, Zvonko, Slavko in Petrušek. Vse je kazalo, da so po krivem osumljeni. Nobeden iz te četverice ni dal povoda, da bi proti njim kaj ukrenili. Sveta in Zvonko sta uživala v prvi četi nedeljene simpatije in zaupanje tovarišev.1 Skromna, pogumna in da nobeden izmed njih ni mogel pb svojem disciplinirana borca. A poglavitno je bilo, mestu in položaju v četi priti do zaupnih podatkov iz bataljonskega ali odredovega štaba. Vrhu tega so ju nameravali sprejeti v Partijo. Slavka iz tretje čete že zato ni bilo mogoče osumiti, ker je bil po rani, dobljeni
v boju, že delj časa v odredni bolnišnici, njegovo stanje je bilo takšno, pa tudi bolnišnica je bila tako daleč od štabov, da bi bila vsaka nadaljnja preiskava čisto odveč.
Petrušek, Slovenec in Volksdeutscher po materini strani, bivši vojak Wehr-machta? Njegov primer je sprejel Gjuro z obžalovanjem, četudi je zdaj za gotovo vedel, da mu s te strani ni treba pričakovati. presenečenj, ker je namreč Petrušek padel prav tisti dan, ko je prispel Gjuro v Gornje Gorovo. Četrta četa je izgubila v njem svojega glavnega strokovnjaka za avtomatična orožja in tehnična vprašanja.
Zaim je bil že drugi dan v Borovnicah. Edini uspeh preiskave, ki jo je tam opravil pri tečajnikih Jaroslavu, Antu in Ivanu, je bilo lakonično sporočilo: še nič.
Dva Rineva in dve noči — in en sam prepričevalen nič. Za Gjura so zlasti noči izgubile svoj bistveni časovni pomen. Bile so dolge, strašno dolge. In silile so ga, da je premišljal, raziskoval v sebi, kolikšne so njegove moči in zmožnosti. Da je izgubljal čvrste niti, ki so ga povezovale s stvarnostjo, da je sanjaril in si umišljal, da tone v itekaj nestvarnega in nedojemljivega, v
rostor brez vegetacije in vidnih mejnikov, ileč od tiste varne oaze, ki plove po pu-:obni gladini vsakršne eksistence, oaze, i jo je nekdo krstil za up, o katerem pra-ijo modrijani, da v človeku nikoli ne mre.
Dolge, neskončne noči. V Gjuru so po-tjale malodušje, podcenjevanje samega >be. In bolj ko se je bližal 23. maj, tem ogosteje se je spraševal — mar ni vse to jegovo početje zaman? — Vsi ti poizkusi, a bi razkrinkal Matildo, diletantski, ne-rokovnjaški poizkusi, sad slučajnosti, ne-igovorne fantazije in morda zgolj suhih smnev? Kaj mu pač vsaj malo jamči, da : bo lahko uspešno kosal s strašnim, znan-rveno podkovanim sovražnikovim obve-
Poveljnik je imel apetit kakor drvar, njegovo srce pa kozmično širino. Toda v njegovih možganih ni bilo prostora za nič drugega kakor za bojno pripravljenost bataljona in za poželenje, da bi poslal čimveč sovražnih vojakov k hudiču. Sovražniki pa so bili, po njegovem, pretežno tisti, ki so nosili uniforme pa puško na ramenu, tisti onkraj ognjene črte — zanj druge nevarnosti ni bilo.
»■Kaj se grizeš, revež?« je prigovarjal Gjuru in hkrati skušal malo urediti goščavo svojih pšeničnih brk. »Dokler nas je kaj, bodo tudi ofenzive. Bog daj, da bi čim-prej napadli, da se bomo pošteno zlasali. Ze tako nam je orožje pošlo, čas je, da se na novo oborožimo. Eh, ko bi tile zavezni-
co
S
O
LU
?
KDO JE IZDAJALEC?
Z toC"
ščevalnim strojem? Mar ima zmožnosti za to, znanje, skušnje? In še nikoli prej ni Gjuro s tolikšnim prezirom in s takšno domala že telesno mržnjo krčil štrcelj svoje levice in gledal v njem krivca svoje negotovost iin neuspehov. In še to, navaden pohabljenec, si je mislil, pohabljenec in nič drugega. Ko tega ne bi bilo, bi bil kakor ostali tovariši z občutkom popolne sreče in zadovoljstva In z vso vero vase, pravi borec od glave do pete,' tam nekje na postojanki, v .zasedi ali napadu, zanesljiv z roko in očesom, in bi bil velik in močan in nepremagljiv, kakor je velika in močna in nepremagljiva ideja, ki ga je obvladala.
Potem pa tisto hajhujše — morda Matilde sploh ni v tretjem bataljonu? Le kdo bi mogel vedeti, kje je? Morda ga sled moti, menda ne naseSa spretno podtaknjenemu slepilu?
In še hujše od tega — ofenziva! Kaj bo, če ne bo uspel? ...
»Saj boš še ponorel, brate,« mu je nekoč rekel poveljnik bataljona in ga sočutno pogledal. »Ves si upadel v obraz... nič r>e ješ.«

ki, vrag jih dal, dali vsaj nekaj mitraljezov, potem bi Stevan zdajle drugače nazdravil Hitlerju ...«
»Za zdaj se na to ne moremo zanašati,« je rekel Gjuro.
Stevan se je zamislil in pogled mu je odtaval spet nekam v negotovost.
»I, saj tudi ni treba, da bi dali. Nismo jih prosili dovoljenja niti tedaj, ko smo se uprli, pa tudi zdaj ne bomo brez njih propadli. Dokler je kaj Nemcev, bo za nas tudi kaj orožja, In nemško orožje je imenitno — ni mu kaj reči.«
Gjura je mučila misel na vohuna v odredu. Matilda — odkriti jo, preden bodo napadle nemške čete, to je bilo zanj poglavitno. Komandant tega ni oporekal, vendar je o vsem tem sodil čisto po svoje.
»Kar je, je. Priznam, da ti ni lahko, ampak mi bomo tudi kljub vohunom kmalu videli, kako nam bodo pokazali hrbet. Ce nas tolikšna sila ne premore, kaj nam bodo vohuni mogli hudega! Lopovščina — kdo pa je še z vohuni dobil vojno?«
Ampak njegovo modrovanje ni moglo zmanjšati Gjurovega strahu in bojazni.
Vznemirjenje v njem je raslo in že drugi dan, odkar je bival v Gornjem Gorovu, mu je zaupanje tolikanj uplahnilo, da se je čutil popolnoma nicevnega, bednega m čisto onemoglega pred grozljivim porogom sovražnika. Obličje mu je potemnelo, kakor da bi bilo zasenčeno, očesne dupline so postale temnejše in širše. In čudno, kako se je v tem kratkem času telesno spremenil. Se celo njegovi sicer hladnokrvni živci so mu začeli popuščati — zdaj pa ždaj je bil živčno razkrojen in tedaj se mu je zazdelo, da mu od nemoči krvavi srce. A hkrati je začutil prav tako iznenada, da mu srce močneje utripa, da se mu polagoma vrača mir. To se je zgodilo v štabu, ko mu je prinesel Radojica preprost zvezek s plavim!, hrapavimi platnicami. Gjuro je bil sam, v misli zatopljen. Radojica je' bil videti navdušen, dihal je naglo in s polnimi pljuči, v razprtih očeh in na potnem nizkem čelu pa sta sijali skromnost in zadovoljstvo.
Gjuro je držal zvezek v roki, ničesar ni razumel in začudeno je vprašal:
»Kaj pa je? Od kod imaš to?«
Radojica se je smejal široko in otroško, da so se mu tresla ramena. Bil je Mirjanin zvezek, njen skrivni arhiv. V zvezku so gotovo pomenljive reči, ker ga je tako skrbno skrila.
»Kje? Kje si to našel?«
Gjuru se je povrnil mir, naglo je obračal liste, porumenele od posušene vlage.
»V ogledalu.«
Mali Radojica se je izkazal kot nadarjen vohljač. Mirjane ni pustil iz oči. Čeprav so izbo, v kateri je sama spala, ker je bilo v Gornjem Gorovu dovolj prostora, že temeljito preiskali v njeni odsotnosti, je Radojica naše! ■ na stropu špranjo, skozi katero je prežal ležeč na podstrešju, ko se je Mirjana mudila v izbi. Danes je opazil, kako skriva zvezek za ogledalom. Navadno, staromodno ogledalo v širokem lesenem okviru, kakršno zelo cenijo po kmečkih domačijah. Viselo je na steni nad posteljo. Za vzvalovljenim steklom je bil karton lahno vtaknjen v okvir. Karton si lahko vzel iz okvira. Mirjana je shranjevala zvezek med Šipo in kartonom.
Gjuro je prebiral zvezek, z očmi se je pomudil zdaj tu, zdaj tam, na razločno napisanih vrstah, in je čutil, kako veje iz teh črk in vrst nekakšen nedoločen nemir in se kljub njegovi volji vtihotaplja vanj in se potika po njegovih žilah.
Mirjana. Da, to je bil njen rokopis, mehak, uvit, čustven. Izpoved nedolžne ljubezni, toplo sanjarjenje srca v kratkih presledkih med okrutnimi vojnimi dogodki. Sladak vrtinec spominov, nestvaren svet barv, čustev, prelivov in sanj, divji krik upov in želja, skrivnosten, nerazumljiv šepet krvi in duše, mameča sled neskaljene jarke svetlobe na črnem naličju smrti, blata, blodnje in uničujočega vojnega ognja.
Ljubezen — vsemogočna beseda. Zveni kakor mameči šum nirvane, tiho utapljanje v vesoljstveno, večno glasbo sanjarjenja, izginjanja.
Jajčast, rumen kukec se je sprehajal po oknu. S krilci je udaril po šipi. Cas se ni premaknil.
»Dvajsetega avgusta. Selima so danes obesili na trgu pred občinsko hišo. Sla sem čez trg, ljudje so se gnetli in buljili v mrliča, nekateri so se smejali, vzklikali. Jaz se ga nisem upala pogledati, začela sem teči in jokati, tekla sem in se nisem upala ozreti proti vešalbm, ker sem vedela, da bom umrla, če bom to storila. Tekla sem in jokala, solze so padale v prah. Ali je vsega konec? Krvavi zaton naše generacije? Mladenič visi v našem mestu, obešen sredi trga. Kakor iz uma sem pritekla domov, na posteljo sem se vrgla in jokala dolgo, dolgo. Mama mi je ponudila kavo. Vprašala je, zakaj jočem. Rekla sem: ,Za Selimom.' Odgovorila je: ,Ne joči zaradi tega. Kar je iskal, je našel, bodi pametna in popij kavo. Ne pozabi na klavirsko uro! Zdaj grem ven, hitim k šivilji. Človek bi ponorel, kakšna mrha je tš šivilja. Pomisli, rokave mi je sešila brez manšet. Še to sem morala doživeti.' O, mama, pametna naj bom? Ampak nalaga sem te: ne jočem za Selimom (odpusti ml, Selim, ampak danes te nisem mogla pogledati, ali se res ne bova videla nikoli več?). Za Ivanom jočem'. Kje je zdaj? Ko bi ga mogla zdajle videti! Mislim, da bi takoj nehala jokati. (Grozno je, Selim, kar so storili z nami. Kajne, da ne boš
ČLAN PRVE NOGOMETNE LIGE »BEOGRAD« JE PREDLAGAL GLAVNEMU ŠTABU MLADINSKIH BRIGAD, DA ODIGRA NA AVTOMOBILSKI CESTI TEKMO Z REPREZENTANCO MLADINSKIH BRIGAD. — SICER PA SMO 2E V POLNI NOGOMETNI SEZONI. V ZVEZNI LIGI JE IZ KOLA V KOLO VEC GOLOV, PA TUDI V PRVI CONSKI LIGI SE S POLNO PARO NADALJUJE PLES, TODA S PRECEJ OPOTECO SREČO NAŠIH PREDSTAVNIKOV ODREDA IN LJUBLJANE. ČAST REŠUJE LE SE MARIBORSKI BRANIK. NA SLIKI:	VRATAR JE VENDARLE UBRANIL
SVOJE SVETISCE. PRIZOR Z ODREDOVEGA STADIONA
o SVETOVNO PRVENSTVO PRI NAS?
Svetovno nogometno prvenstvo Je prav gotovo naj večji Športna dogodek za olimpijskimi igrami. Odkar nogometne reprezentance tekmujejo za pokal Julesa Rumeta, je v navadi, da sta po dva svetovna šampionata v Evropi, eden pa v Južni Ameriki, ker je pač tam nogomet najbolj razširjen in priljubljen in seveda tudd kakovosten. Letos — junija — bo prvenstvo na Švedskem, pred štirimi leti pa je bilo v Švici, čez štiri leta pa bo v Čilu, leta 1966 pa spet v Evropi. Kandidatov za organizacijo evropskega tekmovanja je še veliko: Moskva, Budimpešta, Dunaj, Berlin ...	'
V Jugoslaviji je nogomet šport številka l, Jugoslovani smo že dolgo nogometna velesila. Zakaj se ne bi naši ljubitelji nogometa doma ogledali takšno tekmovanje? Zato je znani beograjski športni novinar M. Kovačevič v beograjskem »Športu« predlagal, naj bi se tudi Jugoslavija potegovala za to prireditev, kajti, tako pravi, od štirih evropskih šampionatov so bili trije v zahodni Evropi, eden pa bo v severni in je že čas, da bi prišel na vrsto tudi jugovzhod, kjer sta dva večna kandidata za svetovnega prvaka — Madžarska in Jugoslavija. Mimogrede omenjeno, Jugoslavija se je doslej udeležila vseh šampionatov. Kovačevič predlaga, naj bi organizirali svetovno prvenstvo skupaj z Madžari, da bi imeli dovolj stadionov in seveda tudi dovolj gledalcev. In čez osem let bodo ti stadioni prav gotovo še bolje urejeni, kakor so sedaj. Zanimiv predlog, ki ga ne bi kazalo prezreti.
• BOLJE ALI SLABSE?
Šahovsko prvenstvo Jugoslavije, ki pravkar poteka v Sarajevu, v marsičem spominja na tekmovanje v prvi nogometni ligi: zelo je izenačeno, razlike v točkah med vodečimi in tistimi blizu dna tabele so zelo majhna. Zato je na obeh straneh mnogo kandidatov za prvaka. Prav tako kot v nogometu, pa ni jasno, ali se je zboljšala povprečna kvaliteta ali pa so se tisti, ki so bili doslej navadno pri vrhu, poslabšali. Da ne bi napak razumeli: na obeh tabelah še vedno vodita znana triumvirata: Gligorič, Ivkov in Matanovič v šahu. Dinamo, Partizan in Crve-na zvezda pa v nogometu.
o ZAKAJ SO NAS SMUČARJI 'RAZOČARALI?
. _	J .
»Seveda, ko ni več Polde in Muleja!« Tako se sliši komentirati naš neuspeh na svetovnem prvenstvu v Lahtiju, kjer so bila tako rekoč zadnja mesta rezervirana za Jugoslovane, Na tekmovanju v Holmenkollenu na švedskem (ki mu je prisostvovalo 140 tisoč gledalcev!), se naša Skakalca nista nič bolje odrezala. Langus se je plasiral nekje okoli 40. mesta, Ztdar pa je bil še slabši. Pokazalo se je, da so čast našega smučarstva letos reševale ženske, Slavica Zupančičeva v Badgasteinu in Mara Rekarjeva v Lahtiju — torej tekmovalke, ki smo jim doma posvečali vse premalo pozornosti. Toda kaj je s tekmovalci? Veliko krivde mečejo na Smučarsko zvezo Jugoslavije, ki ni tekmovalcem zagotovila dovolj tekmovanj in treninga, razen tega pri nas ni. sposobnih trenerjev, krivi pa so tudi tekmovalci sami, ki po končani sezoni prenehajo s treningom. Ali bodo tekmovalci in smučarski forumi mislili na vse to.’ da prihodnjo zimo ne bo toliko razočaranj?
** BREZ ROKE 500 TEKEM
Član nogometnega kluba Stuttgart, Robert Schilienz je pro-slavil pred 14 dnevi redek jubilej. Odigral je točno pet sto tekem za svoj klub. Jubilej morda ne bi bil vreden posebne pozornosti, če ne bi bil ta nogometaš brez leve roke. 1948. leta je ob neki avtomobilski nesreči izgubil roko.
f
&
1$
m
m
©
m
m
m
®
m
i
®
©
©
$
Na avtomobilski cesti Bratstva In enotnosti so prve mladinske delovne brigade že poprijele za delo. Tradicija povojnih let je zaživela in iz vseh krajev Jugoslavije bodo prihodnje mesece prihajale brigade v osrčje prelepe Dolenjske.
Povsem naravno je, da naše športne in telesnovzgojne organizacije <*b letošnji ‘veliki akciji me bodo stale ob strani, ampak da bodo po svojih močeh pomagale pri delu. Kakšna bo ta pomoč? Kaže, da bo dvojna: da bodo športniki in člani telesnovzgojmih organizacij kot brigadirji sodelovali v akciji, morda celo v posebnih brigadah in da bodo športne in telesnovzgojne organizacije s svojimi strokovnjaki, trenerji in inštruktorji in organizatorji skrbele za to, da bodo mladinci in mladinke kar najlepše in najkoristneje preživeli prosti čas in da bi lepe navade ohranili tudi potem, ko se bodo vrnili domov. Da bi bili o teh stvareh kar najbolje poučeni, tako-rekoč iz prve roke, objavljamo razgovor športnega urednika Radia Ljubljane, Slavka Tirana s predsednikom »Partizana« Slovenije Mitjem Ribičičem in s predsednikom Športne zveze Slovenije, Leopoldom Kresetom.
Predsednik »Partizana« Slo-venije tovariš Mitja Ribiči« je na vprašanje, kako bo zveza »Partizan« sodelovala na avtomobilski cesti, odgovoril:
»Kakor so bile lanske prireditve in tekmovanja pod vplivom prvega slovenskega festivala telesne kulture, bodo naše ljudsko športne organizacije letos, delovale pod močnim vtisom velike mladinske delovne akcije na Dolenjskem. Vsi občni zbori telesno vzgojnih društev in okrajnih zvez, zadnje seje republiških forumov, »Partizana« in Športne zveze so že dali mnogo konkretnih predlogov in pobud, kako organizirati zdravo športno življenje med. mladinskimi brigadami. Mladi graditelji avtomobilske ceste bodo poleg šest-umega fizičnega dela, ki je sicer najboljši vzgojitelj, želeli tudi zdrave zabave in športa. Mislim, da je zelo pozitiven sklep Višje šole za telesno vzgojo, da se z vsemi svojimi gojenci preseli med brigadirje.
sklep »Partizana« Slovenije, ki bo v delovnih brigadah formiral kadrovske brigade in jim dal športne rekvizite ter Športne zveze Slovenije, ki bo svoja tekmovanja prirejala ob gradbiščih avtomobilske ceste. Mla-
dinskim štabom bo treba pomagati pri urejanju primernih športnih igrišč, pri usmerjanju športnega življenja in organiziranju tekmovanj in pri propagandnem delu, ki naj mlade ljudi preoblikuje v dobre delavce, tovariše in športnike. Izredno važen je sklep o organizaciji najrazličnejših tečajev za vodnike in trenerje v naših športnih društvih, seveda za tiste mladince, ki bi jih tako delo veselilo. ■ Mogoče nam bo prav ta naša konkretna akcija med mladino najbolj pomagala uresničiti lanskoletne festivalske zamisli — povezati delo vseh mladinskih in vzgojnih organizacij v enem samem hotenju in akciji, čimbolj razši-
NOV TALENT
Doslej neznano tekmovalka Gabrijela Hude iz Novega mesta se je kvalificirala v reprezentanco v cros »Huma-niteja« v Parizu in premagala vrsto znanih lahkoatletinj
rfti telesno kulturo in šport, zlasti med delavsko in kmečko mladino, sestaviti sodobnejši, našemu mlademu delovnemu človeku ustreznejši program, obogatiti oblike naše dejavnosti mladostno svežostjo in energijo, ki jo izžareva naša mlada generacija. Ob koncu bi , omenil še, da se bodo mladinske ekipe udeležile tudi naše največje lahkoatletske prireditve v letošnjem letu, partizanskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« na dan osvoboditve našega glavnega mesta.«
Našo mladino močno zanima, kako bodo slovenske športne organizacije sodelovale na avtocesti. Na vprašanje je odgovoril predsednik Športne zveze Slovenije, tovariš Leopold Krese:
»Naše športne zveze so že samoiniciativno in tudi na priporočilo Športne zveze Slovenije izdelale konkretne pro-
grame skupno s štabom mladinskih deibvnih brigad. Programi posameznih zvez so zelo pestri. 'Z njimi hočemo doseči take rezultate, ki bodo zadovoljili mladince na tej akciji, poživili športno dejavnost na Dolenjskem in tudi v krajih, kamor se bodo mladinci vrnili po končsiiem delu. Na mladinski cesti bodo naše športne organizacije pripravile tečaje skoraj za vse športne panoge. Poleg tega bomo v teh predelih priredili kar največ propagandnih tekmovanj. V dogovoru smo tudi s Savezom spor-tova Jugoslavije. Obljubili so nam, da bodo posredovali za nekatera mednarodna tekmovanja na cesti »Bratstva in enotnosti«. Nadvse koristno za našo Dolenjsko je tudi, da bodo ob gradbiščih zrasla številna športna igrišča, ki bodo pozneje služila dolenjskim športnikom. In prav pri tem bo Športna zveza Slovenije odigrala pomembno vlogo.«
V nedeljo je bilo v Zagrebu izločilno tekmovanje naše ženske ekipe za sestavo reprezentance, ki bo sodelovala na tradicionalnem crossu L’Humani-tea 30. marca v Parizu. V Francijo bodo odpotovale bolj ali manj znane tekmovalke z izjemo mlade lahkoatletinje novomeškega »Partizana« Gabrijele Hudetove, ki je zmeša-
la štrene številnim drugim kandidatkam, ker jih je v zanimivi tekmi pustila za sabo. V Pariz bo odpotovalo prvih šest zmagovalk s tega tekmovanja, in sicer Slamnikova (Kladivar), Kovačeva, N. Ša-ferjeva, Hudetova (Partizan — Novo mesto), Belajeva (Kladivar) in Brajičeva.
TOVJIBIŠ LEOPOLD KRESE 0 BODOČIH ŠPORTNIH GRADNJAH
Letos številna nova igrišča
Predsednik Športne zveze Slovenije je v intervjuju takole opisal letošnje načrte za gradnjo športnih objektov:
»Ozrimo se najprej na tisto, kar je bilo narejenega od osvoboditve sem. Leta 1945 so športne organizacije Slovenije razpolagale z 274 športnimi objekti, danes pa jih imamo že 637. Tako imamo danes 26 atletskih stez, 101 kegljaško stezo, 39 teniških igrišč, 34 plavalnih bazenov, 57 igrišč za košarko, 119 za odbojko, 189 smučarskih skakalnic, 40 igrišč za rokomet, 93 nogometnih igrišč in 1 umetno drsališče. Vrednost novih objektov znaša več kot pet milijard dinarjev.
V novem perspektivnem planu sta predvideni 2 milijardi dinarjev za gradnjo športnih objektov. Naj navedem samo najvažnejše: V Mostah (Ljubljana) že grade športni park s kopališčem. Ker je to naše največje delavsko središče v ljubljanskem okraju, je ta objekt tem pomembnejši. V Tivoliju grade športni park za srednješolsko in visokošolsko mladino z umetnim drsališčem in kotalkališčem. Začeli so s pripravljalnimi deli za zimsko kopališče v Kolodvorski ulici,
za Bežigradom pa za mali stadion za rokomet, košarko in podobno. Prav tako je v tem načrtu zajeta gradnja kolesarske steze in dokončna ureditev hipodroma. V Domžalah bodo dokončali kopališče s športnim bazenom, v Logatcu in Kočevju bodo zgradili dom »Partizana« ter športna igrišča, V Kranju bodo zgradili športni stadion, v. Tržišču kopališče, v Kranjski gori žičnico na Vi-tranc in na Krvavec. Poleg tega bodo v Kranju začeli že letos graditi zimski bazen. V mariborskem okraju bodo dokončali košarkaški' stadion, v samem Mariboru pa bodo začeli graditi športno halo in kolesarsko stezo. V Rušah in na Ravnah bodo zgradili dom telesne kulture z ustreznimi igrišči na prostem. V- Kooru že grade športni stadion, čolnarno ter več manjših športnih igrišč, v Postojni pa se pripravljajo na gradnjo kopališča. V celjskem okraju bodo dokončali plavalni bazen in športno igrišče pri učiteljišču, v celjski osnovni šoli pa telovadnico. V Šoštanju bodo zgradili kopališče in prav tako tudi v Velenju. V Gorici bodo zgradili športni stadion, do-
končali plavalni bazen, zgradili štiristezno kegljišče, nogometno igrišče, igrišče za košarko in tenis ter dvoje igrišč za odbojko. V Ajdovščini dokončujejo športna igrišča in letališče. V Lokvah bodo zgradili žičnico za smučarje, v Zagorju bodo zgradili kopališče, v Trbovljah pa več mahjših igrišč in dokončali kopališče. V Sevnici se prav tako pripravljajo na gradnjo kopališča. V novomeškem okraju bodo gradili sledeče objekte: v Žužemberku telovadnico in več športnih igrišč, v Straži telovadnico, v Stopičah telovadnico in igrišča, v Črnomlju bodo dokončali stadion. V Metliki bodo zgradili nov stadion, v Dolenjskih Toplicah pa bodo pp vsej verjetnosti že letos odprli bazen na prostem s termalno vodo. V Novem mestu bodo dogradili športni stadion. V Gornji Radgoni gradijo stadion, v Apačah telovadnico, v Murski Soboti pa urejajo igrišče poleg gimnazaje.
Vse to je le nekaj načrtov, ki bodo že letos ostvarjeni v celoti ali pa vsaj delno. Seveda pa niso našteti vsi kraji in vse predvidene nove gradnje.«
ČLANI PARTIZANA ŽE KOMAJ ČAKAJO, DA SKOPNI SNEG IN, DA SE BODO LAHKO PRESELILI IZ TELOVADNIC NA PROSTO. NA SVOJA LETNA TELOVADIŠČA. MNOGI ČLANI »PARTIZANA« BODO ODŠLI NA CESTO »BRATSTVA IN ENOTNOSTI«, NA TO VELIKO GRADILlSCE, KI BO HKRATI ENO SAMO PRIZORIŠČE FIZKULTURNE DEJAVNOSTI. — NA SLIKI PRIZOR Z LETNEGA TELOVADIŠČA V TIVOLIJU V LJUBLJANI
hud, ker sem danes pobegnila s trga?) Ivan varuj se in pridi čimprej,. jočem in ne vem, ali se bom kdaj sploh še lahko smejala. Bože, gotovo bledem; kako da se ne bi mogla smejati! Pridi, Ivan, pridi čimprej ...«
Gjuro se je čvrsteje naslonil na stol. Kakor da se mu zrak lepi na usta in kakor da mu nekaj kakor kamen obtežuje zatilje. Skušal je odriniti kamen, a zamap.
»Šestnajstega septembra. Ivan je prišel. Ne jočem več. Ne mislim na nič več, vem, da se bom zadušila od sreče, drhtim, vsa drhtim. Mama pravi, da sem neresna. Kaj mi mar, kaj pravi mama. Ivan je prišel, zdaj bo spet vse lepo, zdaj bova spet skupaj poslušala glasbo. Danes bom po tolikem času sedla h klavirju. Kaj naj zaigram? Ivan ne ljubi težkih skladb. Prav — Čajkovskega. Mama pravi, da je Ivan oslabel. Česa vsega si ne domišlja! Kar čudovit je, uniforma se mu tako imenitno prilega (uh, kako sovražim domobransko uniformo! Če pomislim, kako trpi Ivan zaradi nje). Res, kaj bi bilo z menoj, če Ivan ne bi bil prišel. Gotovo bi bila umrla in bi bila danes mrtva, ker so včeraj zaprli Darinko (o, Ivan, kaj počno z nami!)...«
Za vraga, zakaj je zrak tako težak? Gjuro sedi sklonjen nad dnevnikom, nem, s spuščenimi trepalnicami. Zamišljeno gleda predse, nato gre s štrcljem levice čez čelo. Prečuden trenutek. Vpraša se: kaj je vse to njemu mar, tale sentimentalni dnevnik zaljubljene dekline, tele sinjeoke Mirjane... Vprašuje se, a ne najde odgovora — samo občutek, podoben skušnjavi. Trudoma čita dalje.
Trenutki sanjarjenja v mestu, polnem krvi, ognja, uničevanja, okupatorjevih razuzdanih orgij. Med smrtjo in peklom ukradeni trenutki. vzvišene, čiste ljubezni. Mesto, polno zased in mrke stonoge nevarnosti za skojevce in ilegalce, želje, hotenja in razburljive akcije v sivih dneh neizzvane vojne, brezimne redke radosti v kratkem predihu med puškinim kopitom in zaporom, surova stvarnost na razvalinah zastrupljene mladosti, grozotni ritem novega, negotovega življenja nad pokopanimi sanjami svetle in zanosne mladosti, nad ugaslo svetlobo in sijajem detinstva, od
katerega je ostalo samo še togo, golo okostje. Življenjski nauk na kratkem, skrivaj poslanem letaku. Ivan je domobranski častnik na poti med počasnim umiranjem in strelom v tilnik. Ivan vodi domobrance v boj, sedi v oficirskem domu, pozdravlja se z nemškimi častniki in pije z njimi bratovščino.
»... Tretji december. Včeraj sem se pogovarjala z Ivanom. Sporočila sem mu sklep komiteja. Zelo se je razveselil. Res mu ne kaže drugega, kakor da odrine k partizanom. Ne verjamem, da bi tu še dolgo vzdržal. Ivan je čustven. Skupaj bova odšla na svobodno ozemlje. Na zvezo še morava počakati...«
Tisti del dnevnika, kjer je Mirjana popisala svoje vtise med partizani, je bil precej krajši, manj povezan, pisan priložnostno, toda njeni občutki in vtiski, izraženi kratko, a zelo duhovito in pronicljivo, niso bili nič manj neposredni pa tudi ne manj zreli. Zato jih je Gjuro kar naj-pazljiveje prebral. Ivan je spet v srčiki njenih misli. Gjurove oči so napete: vzrok tega so nekatere pomembne opazke o Ivanovem vedenju. Mirjana je iznenadena:
»7. april. Misli se mi mešajo. Ne vem več, kaj naj mislim o Ivanu. Bolj in bolj je čuden. Umaknil se je vase, molčeč je in zapet. Nekaj ga teži; vprašam ga, kaj mu je — pa me gleda hladno, spremenjeno, kakor da bi se me rad iznebil. Kdaj pa kdaj se mi dozdeva, da ga ne poznam več — zato -sem nesrečna. Moje oči so vroče. Cutirp, da me bo napadla vročica ...«
»2. maja. Danes je bil nemogoč. Prepirati se je hotel z menoj. Strašno je razdražljiv. Kaj je z Ivanom? Ko bi mogla kaj storiti zanj.«
Gjurova roka je obnemoglo obležala na naslonu stola. Mirjanina podoba mu je čudno nihala pred očmi — ali ga meša dvoje globokih sinjih jezer pod blago uvi-timi, tankimi obrvmi? Njeno obličje se mu približuje in zdajci nagne on glavo in posluša tiho utripanje krvi. Ne upa se ganiti, da ne bi pretrgal tega skrivnostnega stika, ki mu napolnjuje prsi z doslej neznanim vznemirjenjem. Sele čez čas, čez neskončno dolgo časa pojenja v njem zamaknjenost. Trudoma vstane in odide ven.
Srh lahne groze pod kožo. Zahajajoče sonce je obsevalo hribe. Legal je rdečkast planinski mrak. Nad Bukovo gredo je visel bledi, obrezani mesečev srp.
Sele zdaj je Gjuro dojel, kaj je to: — Mirjanin dnevnik je metal čisto luč na njen lik. Med njeno sedanjostjo in preteklostjo ni prepada. Z Ivanom je drugače. Zaim bo moral pojasniti nekatere reči. Mirjanine opazke o spremembah, ki se kažejo zadnji čas v njegovem razpoloženju, so lahko koristne. V vsakem primeru bo nujno treba zahtevati tudi podatke iz Ro-mirja.
Ko je premišljal o Ivanu, se je v Gjuru dogajalo nekaj čudnega — namesto Ivanovega je pred njim lebdel Mirjanin lik, nihal je zdaj bliže, zdaj dalje in se prečudno mešal z Ivanovim likom. Naposled je Gjuro sklenil, da bo pozneje bolj hladno premislil vse to in ko je izročil dnevnik Radojici, da ga vrne, kjer ga je vzel, je šel poiskat poveljnika.
Drugi dan je prišel kurir iz Borovnic. Prinesel je Zaimovo sporočilo, kajti Zaim je ostal še tam, med tečajniki. Sporočil je Gjuru, naj brž pride k njemu v Borovnice.
»Nimaš nikakršnega Zaimovega pisma?« je vprašal Gjuro kurirja. Ta je odkimal. Ne da bi se količkaj obotavljal, je Gjuro pohitel v Borovnice, prepričan, da se nanaša Zaimov poziv na preiskavo. Zadnji čas je — bliža se triindvajseti maj.
Zaima je našel pri komisarju tečaja. Sedela sta v manjši izbi, ki je bila, sodeč po opremi, menda pisarna. Komisar tečaja, s katerim se je Gjuro zdaj prvič videl, je stal oprt na svojo palico. Zaim se je vrtel na stolu in je bil ves zapenjen, ko je dokazoval nekaj, kar komisarju zlepa ni šlo v glavo. Samo odkimaval je.
Zaim je hladno rekel:
»V slamnjači nekega tečajnika smo našli šifrirane zapiske«
Gjuro ie oživel. Vendar nekaj. In je takoj, avtomatično, pomislil na Ivana. To se mu je zazdelo najbolj logično — kdo drugi bi mogel imeti šifrirane zapiske!
Zaim je odkimal, komisar pa si je brisal čelo in mrmral skozi odprtino, ki mu je ostala od ust, odkar mu jih je izmaličila krogla:
»Ne pri Ivanu. Ta spi od predvčerajšnjim v poveljstvu druge čete. To smo našli v Antejevi slamnjači.«
Nato je komisar pristavil pikro, bolj zase:
»To me preseneča. Ante — kar ni moč verjeti...«
Gjuro je šele zdaj opazil, da je bil komisar tečaja mnogokrat ranjen. Sledovi krogel in svinčenih drobcev so se križali po njegovem obličju in rokah v vseh mogočih oblikah in v vseh smereh. Gjuro ga je spoštljivo pogledal.
»Zakaj bi bilo neverjetno?« je poprosil za pojasnilo.
»Pusti ga, pusti!« je vrgel Zaim in vstal. »2e dve uri mu skušam dopovedati... kako je mogoče verjeti nekomu, ki je bil domobranski častnik!«
Zaim je govoril suho, piskavo, z glasom, ki je spominjal na pokanje suhih vejic pod nogami. Zagrebčan Ante je služil pri domobrancih še pred štirimi meseci, nakar je zbežal k partizanom. Častnik je bil in je sodeloval v bojih proti partizanom. Kaj ga je privedlo na partizansko stran, to je zdajle, po tem, kar se je zgodilo, težko uganiti. Če je kaj takih, ki prehajajo na svobodno ozemlje z določenimi skrivnimi nalogami, tedaj ...
Zaim je pokazal Gjuru najdene zapiske. Napisani so bili na liste raznih oblik in barv in sestavljeni v nekakšno beležnico.
»Poglej, to je stenografija. Vse je ste-nografirano. A kdo med nami čuti potrebo, da bi uporabljal stenografijo? Tu se nekaj skriva. Jaz se tu ne bi dosti obotavljal.«
Gjuro je ogledoval stenografirane zapiske. Stenografije ni razumel, pa ga je vzlic temu precej pogrelo. Stenografija — morda spet kak dnevnik? Mnogi trpe na tem, da zapisujejo vse, kar dožive in čutijo.
»Kaj je bil Ante v civilu?«
»Niti tega ne vemo natanko.« je odgovoril Zaim, zdaj že nestrpno. »Zdaj pravi, da je bil igralec, drugič trdi, da ie novinar. Kakorkoli, sumljivo je eno in drugo. Ampak« je rekel in pogledal Gjura, »daj, raz-beri to.«
Gjuro je rekel, da se ne spozna na stenografijo.
Zaim je siknil porogljivo, zlobno:
»Čudno, obveščevalni častnik odreda!«
Tudi Gjuru ni prirasel jezik, je pa vztrajno molčal. Čutil je, kako mu Zaimovo želo kakor sveder vrta v srce, pa je šel preko tega. Komisar tečaja se je v zadregi usekoval. Zaim ga je seznanil z zadevo. Toda komisar ni bil izmed tistih, ki se gladko sprijaznijo s presenečenji. Da bi utegnil biti sovražni vohun med tečajniki, kjer je on komisar, tega ni bilo mogoče kar tako verjeti. Zlasti ne tega, kar leti na Antejev račun. Komisar pozna svoje fante in le malo manjka, pa bo še sam užaljen. Zato raztreseno gleda Zaima in njegov pogled ne izdaja človeka, ki bi lahko dalj časa prenašal nekaj, o čemer sodi, da je poniževalno.
»Zakaj skriva te zapiske? Če bi bila zadeva čista, jih ne bi skrival v slamnjači.« — Zaim'je 'porinil zapiske komisarju tečaja pod nos.
Gjuro se je spomnil na Mirjano: tudi ona skriva svoj dnevnik. Ali je mogoče to dvoje tako povezati? Ali je pri Anteju kaj drugega? Mirjana skriva svoja čustva, svoj zanos, bojazen in sanjarjenje, kar gotovo ni za^ javnost. Ali se tudi v teh prečudno napisanih hieroglifih skrivajo nemirni utripi Antejevega srca ali pa tisto,drugo?
Zaim se ie razburjal.
»Tu ne smemo odlašati. Kaj piše, ne moremo zvedeti, ker nobeden izmed nas ne pozna stenografije.«
Gjuro je bil v dvomih. Zaim ima po eni strani prav — nobeden izmed njih ni tako učen. Omahuje pa pred neko slutnjo, čudno ih samoniklo slutnjo, o kateri ne ve, od ko'd je in na kaj se opira.
»Zaprimo ga,« je suho rekel Zaim. »Naj bo v zaporu, dokler zadeve ne pojasnimo. Dokler ne dokaže, da je nedolžen.«
Komisar tečaja se je zdrznil kakor poparjen. Iznenadno se je obrnil k Gjuru. / Gjuro 'je bil kljub vsej nejasnosti in oči-vidnim znamenjem, ki vodijo k preiskavi in k temu, da bi se resneje pozanimal za Anteja, prepričan, da Ante ne sme v zapor.
»Lej no, zakaj pa ne?« je zahteval Zaim pojasnilo in je škilil na Gjura; poteze na obrazu, ki je bledel, pa so postajale vedno trše.
KRIŽANKA ŠTEV. 10
Pred petnajstimi leti si je ta planinska rečica, ki jo na zemljevidih komaj opaziš, utrla pot v našo zgodovino. Mesec dni, kolikor je trajala peta ofenziva, je njeno ime lepelo na ustnicah partizanskih borcev, tičalo v mislih zaskrbljenih mater in molčečih očetov ... Težko ji to prisodiš, saj tako lahkotno in otroško skaklja čez okroglasto kamenje, med katerim švigajo pikčaste postrvi. Pred petnajstimi leti, v nekem usodnem zgodovinskem trenutku, pa so jo imeli v mislih vsi, od Tita do borcev, ki jih je trpinčil tifus, in do preplašenih mater in izčrpanih starcev v samotnih gorskih zatočiščih. In ko se je drama bližala vrhuncu, je Sutjeska prerasla samo sebe, prestopila je svoje ozko korito in postala pojem mučeništva in trpljenja, hkrati pa tudi pojem velike žrtve za svobodo, simbol slave in zmage.
Kolikor bolj se časovno odmikamo od teh dni, toliko veličastnejša in lepša postaja Sutjeska kot pojem in simbol.
»Vdajte sel* je prijateljsko svetoval angleški kapetan Titu na Milinkladah.
»Vprašajte Prvo proletarsko divizijo, ta naj odloči.. .< je odgovoril Tito.
Tedaj je Prva proletarska divizija s silovitim jurišem pretrgala zadnji sovražni obroč okoli Balinovca in Rataje, na poti od Foče proti Kalinoviku. Njeni bojni klici so bili kakor pozvanjanje k dokončni zmagi. Zastava revolucije je zavihrala proti Romaniji. In ta zastava hrani tudi spomine na z muko izbojevano, zato pa tembolj radostno in veličastno zmago ob Sutjeski.
Po poti umiranja
Rudtne na Pivski planini je Majhna gorska vas, v kateri tu-po pol leta gostaei sneg. Vas, kjer sta nekdaj domovala gorski mir in revščina, vas, kjer se ki zgodilo nič pomembnega, nič Pretresljivega. Zato so se vaščani pomenkovali o davno mi-buiih vojnah in o daljnih bojiščih. ur o tem, kako zelo daleč j« od trga v Foči in do Nikšiča, kako jih je bog udaril in kako je ves svet pozabil nanje.
Potem se je kar čez noč vse spremenilo, zlasti ko se je med ofenzivo priselila v vas Central-ka partizanska bolnica. Takrat j® bilo konec miru. Tišino je pretrgalo stokanje nezavestnih tifusnih bolnikov. Potem so zasule vas letalske bombe. Enkrat, dvakrat, kdo ve kolikokrat! V Puding^ je zraslo novo pokopališče. Partizansko pokopališče.
Ob zavijanju bomb, ki so se 'vs,ule iz letal, so tifusni bolniki Planili iz hiš, trgali letve iz plo-tov in merili z njimi v železne Ptice. V hiše se niso več vrnili.
Zadnji bojni klici iz njihovih Srl> potem so za zmeraj obležali ob plotovih.
“• • • Botra, edinec sem... iz Zemuna ... Mati te bo dobro Poplačala, če me rešiš ...!«
»Jaz sem iz Banije... Ju-»s--.! Hura...!« i !.KeTT>ci 80 streljali v čelo. Po uknjah v lobanji smo razpoz-na 1 Partizane, . ko smo njihove Posmrtne ostanke polagali v skupno grobnico. Več sto jih leži v Rudlnah. In prav toliko v Nikovičih ...«
V Rudinah ne zmanjka spo-toinov za pomenek. Z žalostjo v °čeh in s' trpko bolečino pripo-vedujejo vaščani svojim sinodom in vnukom zgodbe, ki bodo “1® od ust do ust, iz roda v red ...
—- Zapustili smo Rudine in kreoli proti Pivi. Vrtoglava pot se ^!juga ob prepadih. Nekoč so “'lile tod izmučene partdzan-kolone in ešaloni bolnikov.
■ zgodovini narodnoosvobodilnega boja najbrž ni bolj žalost-6 Poti, kot je ta, ki se vije od
zasilni most pa so tolkle topovske granate In letalske bombe. Podnevi in ponoči, brez pre-stanka.
In zdaj smo ob Bregu Pive, ki se ponaša s svojo močjo. Zelena in modra se vije med strmimi pečinami, pripravljena, da s svojimi slapovi zdrobi in ugonobi vse, kar doseže. Niti malo dobrohotna reka! Morda se nam to samo dozdeva, ker smo jezni nanjo še od tistih majskih in junijskih dni 1943. leta. Ce .kdaj, potem bi morala biti takrat prijaznejša.
Tistega zasilnega mostu ni več. Ostale so samo pečine, čez katere je bil- razpet. Ni več mostu, ki je bil nekoč »ozko grlo« revolucije. Mostu, ki so ga partizani skrbno zgradili, sovražniki pa še skrbneje rušili. Pravijo, da so ga Nemci v 48 urah trikrat porušili, partizani pa prav tolikokrat na novo postavili. Nekoč ga je zadela granata prav takrat, ko so šli čemenj tifusni bolniki, borci in ranjenci. Piva je takrat pordela od krvi.

Cas in Piva sta uničila ta tolikokrat obnovljeni most. Na kamnitih pečinah in na usahlih bukovih drevesih pa so še ostali sledovi topovskih granat in letalskih bomb. Te rame ne bodo nikoli zaceljene. Ostale bodo kot neme priče tistih dni, ko je bila smrt vsem tako zelo blizu.
Ce bi mogel, bi zgradil ravno tak most, kakor so ga partizani v tistih najtežjih dneh. Mislim, da bi bil to najlepši spomenik trpljenju med peto ofenzivo in vsem padlim partizanom, ki naj bi ga pivski kmetje čuvali kot svetinjo.	A. B.
Clnefkdoti
Prva Beethovnova dela leipzi-škemu glasbenemu kritiku Schi-chtu niso ugajala. Dejal je: »Beethoven je osel!« in se ni več zanimal zanj. Pozneje so ga skladateljevi prijatelji pregovorili, da je prišel poslušat opero »Fidelio«. Strogi kritik je molče poslušal in nihče ni vedel, kaj misli. Nazadnje ga je nekdo vprašal, če še vztraja pri svoji sodbi.
»Moja sodba o oslu je bila že prava, samo osel sem jaz, ne Beethoven!«
•
Dvajsetletni nemški pisatelj Ludwig Borne je sedel v družbi starejših gospodov. Eden od njih je trdil, da ima on prav, Borne pa mu je ugovarjal. Ogorčeni, diskutant se je razhudil in zavpil:
»Molčite, mladenič! Ko sem bil v vaših letih, sem bil še osel!«
Borne mu je lakonsko odgovoril:
»Potem ste pa zelo dobro ohranjeni, gospod!«
Podružnica Okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje Cerknica
sporoča zavarovancem, da so uradni dnevi za stranke vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure.
1	2	3	k	5/	u	6	7	B		9	10	11	12	in
Vi					35					iT-				
17				M	\šn				19	as	20			
21				22				23		%			m	
25			26			as	27					W	28	
	29~					30	as	31						c!
|žT~			3T				31!	as	35~				36	
	as	36						39				‘tO		
				as		as	<13			as	Vi		—•	
hT"				‘iB	1	A7				'tB				
hT"		1				_		_____	n	50“				hJ
Vodoravno: — 1. obrišem, 6. drobnogled, . 14. predstavniško telo, ki ga bomo vodili to nedeljo, 16. ime predsednika Izvršnega sveta LR Slovenije, 17. banje, 18. uničevalka železa, 20. tišina, 21. žensko img, 22. nauk, ki ne priznava nobene oblasti, 25. japonska dolžinska mera, 26. besedica, ki pomeni davno preteklost, 27. strojar iirhovime, 28. vzklik bolečine, 29. dolžnosti, 31. posut z bodicami, 32. predlog, 33. ime Ljubljane v rimskih časih, 35. pristanišče v Izraelu, 36. kratica za »glavni odbor«, 38. priletna, senilna, 40. kopica, 41. vrh glave, 43. podzemlje pri starih Grkih, 44. del okostja, 45. nazivi, 47. okraski, 49. kipi žensk kot nosilni stebri, '^SO. velikan, hrust.
Navpično: 1. moško ime (naziv filmskih nagrad), 2. tekstilni izdelek, 3. iz zemlje izkopana surovina za izdelavo kovin, 4. junaške pesnitve, 5. dva soglasnika, 6. žensko ime, 7. največje finsko jezero, 8. ime črke, 9. predlog, 10. simetrije, 11. kovina za zaščitno prevleko drugih kovin, 12. olje (angleško), 13. severnorusko mesto ob istoimenskem ježem, 15. federalna republika v FLRJ, 19. nepremišljeno nagla ženska, 22. prijeten duh, 23. pasja pasma, 24. past, nartava, 26. izdelani iz volne ali podobne surovine, 28. ime
nedavno umrle slovenske igralke Danilove, 30. nekateri, 82. podaljšek za svinčnik, 34. učinek dela, kd ni vezan na čas, 37. izdelovalec ali prodajalec priprav za gledanje, 38. približno nakazana pot, 39. skandinavsko moško ime, 40. vprežna žival, 42. žensko ime, 44! vzročni veznik, 46. dva enaka samoglasnika, 47. tuj dvoglasnik, 48. kem. znak za molibden.
REBUS
i
reSitev križanke Štev. 9
Vodoravno: 1. Sirija, 7. in« deks, 13. Kveder, 14. dekret, 15. revir, 16. grm, 17. Elo, 18. Brno, 19. slika, 21. TT, 22. Italijani, 25. PK, 27. Ilona, 28. trma, 31. aM, 33. iva, 34. Lebar, 35. koliba, 37. menaža, 38. Trogir, 39. zvarek.
Navpično: 9. D(ragotin) K(et-te).
TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN LJUBLJANA Celovška cesta 280
sprejme:
STROJEPISKO — zaželeno Je znanje stenografije — In
DVA KLJUČAVNIČARJA — možnost je priučHve za tkalske mojstre.
Javite se osebno ali pismeno na gornji naslov.
Rudin do zasilnega mostu čez Pivo in dalje ob Strmou do Vu-čeva. Pot, ki je bala zaiznamo-vana s trupli. Zdi se, kot da nad njo še zmeraj plavajo kriki ranjencev, ki smo jih zdravi tovariši med ofenzivo poskrili v skalnate čeri. Tu nekje je votlina Preodnica, v kateri si je skušalo rešiti življenje več partizanov. Votline in podzemeljske jame — nenavadne partizanske bolnice.
Spuščali smo se počasi — zakaj tu še zdrav in sit ne moreš hiteti — v mislih prilepljeni na to potko, ki so jo v sili utrli pivski kmetje. Strma, smrtno-nevama. Kako neki so se spuščali po njej tifusni bolniki, ki jim je vročica izpila vso moč, in ranjenci ob palicah ali na nosilih? Od zadaj so pritiskale nemške kolone, na pot in na
Pl Se,-JONE SeiliKAR RISE • MARJANCA JEMEC v.
IZVRŠNIM ODBOROM SINDIKALNIH ORGANIZACIJ IN DELAVSKIM SVETOM GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ, TRGOVINE, GOSTINSTVA IN TURIZMA
Smo sredi priprav za občne zbore trgovinskih in gostinskih zbornic. Letošnji občni zbori imajo poseben pomen. So v času, ko uresničujemo resolucijo kongresa delavskih svetov in v obdobju, ko smo sprejeli zakon o združevanju v gospodarstvu. Vse zbornice in združenja morajo svojo organizacijo vskladiti s predpisi tega zakona. Letos državni in drugi oblastveni organi še bolj težijo k napredku trgovine in gostinstva. Bližnje letne skupščine zbornic (zlasti okrajnih) bodo pokazale, kje so najpomembnejši problemi v trgovinski in gostinski mreži. Na skupščinah bo prišlo do marsikatere pobude, kako bi te probleme rešili.
Centralni odbor meni, da morajo te priprave izkori-sUti tudi delovni kolektivi, da bi se čimbolj spoznali z vsebino poročil in referatov, ki jih bodo prečitali na skupščinah. Sestankom, ki naj bi jih organizirali v ta namen, naj bi prisostvovali dosedanji člani upravnega odbora zbornice. Le-ti naj bi dajali članom delovnega kolektiva podrobna pojasnila o delu zbornice, poslušali naj bi mnenje kolektiva o njihovem delu, se seznanili s Pripombami In predlogi, o tem poročali upravnemu odbo-ru, da bi lahko te stvari upoštevali pri pripravah na občne zbore.
Centralni odbor prav tako meni, da bi morali izvršni odbori sindikalnih organizacij in delavskih svetov posvetiti precejšnjo skrb izbiri delegatov za letni občni zbor zbornice. Do sedaj so zborom prisostvovali kot predstavniki kolektivov le direktorji, poslovodje in drugi Uslužbenci podjetij. Temu primerna sta bila tudi sestava upravnih odborov in način dela v zbornicah. Meseca decembra lani so na posvetovanju predsedstva centralnega odbora, upravnega odbora Zveze trgovinskih zbornic FLRJ, predsedstva Zveze gostinskih zbornic Jugoslavije, Zveze zunanjetrgovinskih zbornic in Združenja turističnih Podjetij Jugoslavije, na katerem so govorili o uresniče-vanju resolucije kongresa delavskih svetov, poudarili, naj zbornice v bodoče čimbolj sodelujejo z organi upravljanja. Iščejo naj pomoči pri delavskih svetih, zlasti kadar jo treba izvesti ta ali oni ukrep. Da bi prišlo do tega sodelovanja, je treba izvoliti za delegate v občni zbor in seveda tudi v vodstvo zbornice določeno število članov delavskega sveta. To pa ne izključuje, da ne bi za delegate in v upravni odbor zbornic izvolili tudi nekaj direktorjev, poslovodij in drugih vodilnih uslužbencev.
Centralni odbor smatra, da bodo ta stališča sprejele tudi sindikalne organizacije in delavski sveti in da bo pjihovo izvajanje pozitivno vplivalo na nadaljrje delo in razvoj trgovinskih in gostinskih zbornic.
CENTRALNI ODBOR SINDIKATA TRGOVINSKIH, GOSTINSKIH IN TURISTIČNIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE
w
m
mi
\ v JV
\ \ |
67. »Haha In hoho!« se je na ves glas smejal komisar Janko, ki je prav tedaj s tovariši prijezdil v vas. »Jezdec pa tak, pa tak!« Martinčka je bilo sram, Tinek in Mojčka pa sta skakala od veselja. Striček, pusti nam Srno!« sta prosila Tinek in Mojčka. »No, pa jo imejte!« je dejal komisar. »Saj bo lahko služila vam in nam.«
68. To je bilo veselo v kovačnici! Se bolj pa so se razveselili, ko jim je komisar izročil listek, ki ga jim je mati poslala iz ječe. »Ljubi moji!« jim je sporočila mati. »Vedno mislim na vas. Bodite pogumni, ubogajte babico in komisarja Janka, saj bo kmalu konec trpljenja!« Ta listek je poslal v brigado ječar, ki je v srcu prav tako črtil okupatorje kot vsi pošteni Slovenci.
69. Komisar na konju in njegovi tovariši so stali pred kovačnico in komisar je pozval Martinčka k sebi. »Nekje v bližini se mora skrivati izdajalec. Takoj ko se naše edinice premaknejo, že vedo spodaj, kje sol Odpri oči in ušesa in izbezaj nam to skrivnost!« »Bom, tovariš komisar!« je dejal Martinček, vesel tega važnega naročila.
70. Komaj je to izrekel, je spodaj v trgu počilo, v zraku je zažvižgalo in kakih petdeset metrov od njih se je razstreščila granata, tako da se je komisarjev konj divje vzpel na zadnji nogi. Prihrumele so še tri granate, na srečo pa niso napravile nobene škode. »Izdajalec je v vasi!« je kriknil komisar In s tovariši oddirjal izpred kovačnice.
71. Martinček je ugibal in razmišljal, kje neki bi se mogel skrivati izdajalec, saj so vse hiše do tal požgane. In kdo bi bil to? Ce je res v požgani vasi, mora biti oprezen, zato Martinček ni brskal po ruševinah, temveč je ponoči zlezel na streho kovačnice in oprezoval, če bi kje zagledal kako lučko. Zlasti je opazoval cerkvico, ki ni bila porušena.
72. In neke svetle, mrzle noči je zagledal, kako s< je od belega zida odlepila temna človeška senca, s< plazila ob pokopališkem zidu in se nato spustila P< strmini v dolino. Mar ta senca ne šepa? Da! Ne da b! videl človeka od blizu, ga je prepoznal. To je sin soseda — izdajalca. Samo ta je v vasi šepal, ker *l je pokvaril nogo, ko je padel z drevesa.
O DOGODKIH T rVDOKT.ZIJI
levanii igrasaiie
Enote indonezijske armade, ki se na Centralni Sumatri borijo proti upornikom, so v bojih zaplenile precejšnje količine Ameriškega orožja. Indonezijski predstavnik v New Yorku je zaradi tega protestiral pri ameriški vladi, le-ta pa je odgovorila, . da sama ni poslala orožja upornikom, ničesar pa ne more storiti proti »■svobodni« trgovini. S tem pa je ameriška vlada odgovorila na vprašanje, kdo stoji za reakcionarnimi oficirji na Sumatri, ki so se Uprli vladi v Djakarti, komu koristi vojna x Indoneziji.
Se ni dolgo kar je »New York Tribune« pisal o »nevarnem uveljavljanju komunistov na Javi«, ki »jih podpira Sukamo«. »Ne moremo dovoliti,« je pisal ta list, »da bi vsa Indonezija stopila na pot Jave, na pot komunizma.« In dalje: »Na Javi je bilo med volivci veliko število komunistov. Ostali otoki pa ne želijo, da bi jim vladala Java, in so postali skoro popolnoma neodvisni. Pri vsem tem pa predsednik Sukamo raje vidi, da njegova oblast temelji na Javi, kot da bi zadovoljil zahteve drugih otokov, ki žele federativno državo.«
Takšno je tudi stališče ameriškega zunanjega ministrstva. Dulles ne skriva, da so njegove simpatije na strani upornikov. Tudi na nedavnem sestanku pakta SEATO v Manili niso skrivali tega.
Predsednik Sukamo je 21. februarja dejal: »Na dežele, ki se zavzemajo za 'politiko aktivne koeksistente, pritiskajo tuje države, ki igrajo pomembno vlogo v mednarodni politiki. Takšen pritisk doživljamo tudi mi. Njihov cilj je vključitev vse Indonezije ali vsaj njenega dela v eden od blokov. Razmere v pokrajinah pa so dale tujcem široko možnost, da igrajo takšno vlogo. Odnosi med pokrajinami in centralno vlado bi morali biti že zdavnaj normalizirani, saj med njimi ni načelnih razlik. Toda vse kaže, da so težnje v pokrajinah postale instrument dejavnosti tujcev.«
Razvoj dogodkov v Indoneziji potrjuje te besede predsednika Sukarna. In še več. Tuje vmešavanje v notranje zadeve Indonezije skriva v sebi nevarnost novega svetovnega požara, ki ga skušajo zanetiti imperialistični skrajneži. Zato je ves napredni in miroljubni svet upravičeno zaskrbljen in orgorčen nad njihovo dejavnostjo.
V TAKŠNIH BARAKAH ŽIVE ČRNI DELAVCI V PREDMESTJIH JOHANNESBURGA
Začetek konca britanskega kolonializma na Bahamskem otočju
Na Bahamskem otočju, angleški koloniji, ki se razprostira med Florido (ZDA) in Dominikansko republiko, se je sredi preteklega meseca zgodilo nekaj nenavadnega: delavci so prvič v zgodovini teh otokov napovedali splošno stavko.
Kolonialne oblasti so podelile neki avtobusni družbi, ki je v rokah belcev, izključno pravico, da prevaža potnike med glavnim mestom Nassauom in letališčem. Ta 41 kr ep je hudo škodoval šoferjem taksijev, ki so večinoma domačini. In šoferji so
NEODVISNA TUNIZIJA SE BORI Z OGROMNIMI TEŽAVAMI. INDUSTRIJE SKORO NIMA, KMETIJSTVO JE ZAOSTALO, NAD 400.000 LJUDI JE BREZPOSELNIH. SICER SO ZACELI GRADITI NEKAJ TOVARN, ODPRLI SO TUDI NEKAJ ŠOL, TODA TO JE VELIKO PREMALO. TUNIZIJA IŠČE POMOČ NA ZAHODU, PA JE NE DOBI, KER NOČE ZA FRANKE IN DOLARJE PRODATI SVOJE NEODVISNOSTI. — NA SLIKI:	PREDSEDNIK
BURGIBA V NOVI KOVINARSKI ŠOLI TUNIZIJSKIH državnih Železnic
začeli stavkati. Zahtevali so, naj oblasti odpravijo monopolni položaj avtobusne družbe, dovolijo dejavnost sindikalne organizacije šoferjev, le-tem zagotove oseminštirideseturni delovni teden in preprečijo samovoljo njihovih delodajalcev, ki so obenem lastniki velikih hotelov. Prišlo je do pogajanj, ki so sfe končala z neuspehom. Tedaj je Federacija dela Bahamskega otočja pozvala vse delavce, naj se pridružijo stavki.
Celo britanski tisk je .moral priznati, da neposredni povod stavke ne pojasnjuje vseh vzrokov nezadovoljstva prebivalcev Bahamskega otočja, med katerimi je le 16°/o belcev, ostali pa so črnci in mulati. »Korenine vsega tega,« piše londonski Times, »so v nezadovoljstvu delavcev, ki se ne morejo strinjati s sedanjim upravljanjem v njihovi deželi... Na teh otokih je na primer močan odpor proti zakonskim predpisom, ki prepovedujejo delavcem in nameščencem v hotelih ter kmetijskim delavcem, da bi ustanavljali sindikalne organizacije ...« To je tudi glavni razlog solidarnosti. s katero so vsi delavci podprli stavko šoferjev.
Predsednik Federacije dela je izjavil, da je splošna stavka pomenila »začetek konca britanskega kolonializma na Bahamskem otočju«. -
KAJ SE DOGAJA V ŠPANIJI
UPOR ASTURSKIH RUDARJEV
Asturski rudarji stavkajo. Stavka je izbruhnila preči dvajsetimi dnevi, ki so delodajalci in Francovi ministri odklonili delavske zahteve. Najprej so začeli stavkati delavci v rudnikih Ovieda, stavkovno gibanje pa se je kmalu razširilo po vsej Asturiji.
Rudarji očitajo delodajalcem, da si vsako leto prigrabijo več dobička, medtem pa nižajo realne delavske mezde. Izkoriščanje še nikoli ni bilo tako veliko in brutalno kot pod Francovo vladavino. Delavci žive v barakah, njihov? otroci ne morejo hoditi v šole, ker očetje nimajo denarja, bolezni razsajajo in delavci se ne morejo zdraviti, mezde so tako nizke, da ne zadostujejo niti za najnujnejšo prehrano in obleko. Vlada pa vse to mimo gleda, podpira delodajalce in preganja ter zapira delavce, ki se zavzemajo za zboljšanje življenjskih pogojev.
Vlada je odklonila zahteve asturskih rudarjev, obenem pa ukinila več ustavnih pravic. Objavila je sporočilo, v katerem pravi, da zaradi »ilegalne paralize dela v nekaterih asturskih premogovnikih« odpravlja pravice Spancev, da žive, kjer hočejo, razveljavlja ustavno odločbo, ki prepoveduje hišne preiskave brez sodnega naloga, in odpravlja pravice, ki so jih imeli aretirani državljani. S tem je vlada omogočila policiji, da samovoljno zapira, kogar hoče, internira državljane in preiskuje njihove hiše.
Franco je upal, da bo s temi ukrepi strl stavko. Pa je ni. Minuli torek je stavkalo že nad 10.000 asturskih rudarjev.
PO FAŠISTIČNIH IZGREDIH V PARIZU O DOGODKIH V INDONEZIJI
KOMUNISTI ZA OBRAMBO REPUBLIKE
V vseh državah so policaji čuvarji ustave in državne ureditve, le v Franciji ne. Francoski policaji rušijo tisto, kar bi morali varovati — Republiko, njeno ustavo, njene zakone.	‘
Minuli četrtek je kakib 7.000 policajev demonstriralo po pariških ulicah. Sprva so zahtevali višje plače, kajti sklep vlade, da lahko brez prehodnega opozorila streljajo na vsako »sumljivo osebo« (beri: na vsakega Alžirca), je po njihovem mnenju »tvegano opravilo« in zahteva večje prejemke. Ko pa so prišli pred parlament, so se jim pridružili desničarski voditelji in kaj kmalu je bilo slišati vzklike: »Poženimo parlament v zrak!«, »Dol z Republiko!« itd. Potem so vdrli v parlament, od koder so odšli šele čez tri ure. Kaj takega se lahko zgodi le v Franciji, v sodobni propadajoči Franciji, ujeti v alžirsko zanko.
Centralni komite Komunistične partije Francije je pozval vse levičarske republikanske stranke, naj se združijo in skupno odgovore na fašistične provokacije. Vsem komunistom in partijskim aktivistom je naročil, naj se »povežejo z levičarskimi strankami, s sindikalnimi organizacijami in z vsemi demokratičnimi skupinami ter skupno z njimi organizirajo akcije za obrambo Republike«. Proglas Centralnega komiteja, ki ga je objavil »Humanite«, opozarja na »veliko odgovornost vlade«, ki krši državljanske svoboščine, zlasti pa svobodo tiska« ter s svojo politiko »opogumlja prevratniške fašistične elemente. Edini izhod iz takšnega položaja je enotnost vseh političnih sil levice, kajti sedanja razcepljenost ustvarja ugodne pogoje za proti-republikanske akcije desničarskih in fašističnih skrajnežev.«
Federacija delavcev Združene arabske republike
Iz Kaira poročajo, da bodo egiptovski in sirski sindikalni voditelji v kratkem ustanovili Federacijo delavcev Združene arabske republike, v katero se bodo včlanile vse sindikalne organizacije Egipta in Sirije. Federacija bo imela skoraj milijon članov.
Seminar evropskih sindikatov v Bukarešti
V Bukarešti je bil pred dnevi mednarodni seminar evropskih sindikalnih organizacij, ki sta ga organizirala UNESCO in Svetovna sindikalna federacija. Na seminarju so evropski sindikalni voditelji razpravljali o izobraževanju odraslih in o prosvetni dejavnosti sindikatov. Sodelovali so predstavniki 12 držav, med njimi tudi voditelji jugoslovanskih sindikatov.
Na nedavnem sestanku izvršnega odbora AFL-CIO (Ameriške federacije dela in Kongresa industrijskih organizacij) so ameriški sindikalni voditelji razpravljali o boju proti tako imenovani »recesiji« in njenih posledicah — množični brezposelnosti. Ugotovili so, da je v ZDA že kakih 5 in pol milijona nezaposlenih in da se njih število še vedno naglo dviga. Izvršni odbor AFL-CIO je opozoril vlado na težavni položaj, v katerem se je znašlo ameriško delavstvo.
Danes v ZDA veliko govore o »recesiji« in njenih posledicah. »Recesija« je moderen ameriški izraz za razmere, v katerih je sedaj ameriško gospodarstvo in za katere je značilno: 1. padec industrijske proizvodnje, 2. zvišanje cen, 3. manjšanje kupne moči potrošnikov, 4. brezposelnost. V drugi polovici lanskega leta se je ameriška proizvodnja zmanjšala za 5 odstotkov. Letos januarja so na primer jeklarne izkoriščale samo 60 odstotkov svojih kapacitet, avtomobilska industrija 65 odstotkov, približno toliko pa tudi tovarne električnih strojev, kmetijskih strojev itd. Ob koncu lanskega leta je ameriška industrija dobila za 3800 milijonov dolarjev manj naročil kot pred letom dni. V skladiščih so se nakopičile zaloge. Delodajalci so začeli množično odpuščati delavce. Cene so se dvignile za kakih 15 odstotkov, plače pa so ostale iste in kupna moč je padla.
»Recesija« je proizvod nasprotij v visoko razvitem kapitalističnem sistemu v ZDA. Tega ameriški sindikalni voditelji sicer niso povedali, sklenili pa so, da bodo organizirali množično gibanje proti odpuščanju delavcev.
Na sliki: Vrste brezposelnih delavcev v chicaški borzi dela.
SINDIKALNO GIBANJ* V DEŽELAH LATIN* KE AMERIKE
Nasilje na Hai
NA HAITIJU VLADA DIKTATURA. POLICAJI ZAPIRAJO NAPREDNE LJUDI, DELAVSKE ORGANIZACIJE SO P REPOVEDANE, VLADA JE UVEDLA STROGO CENZURO, KI BRUTALNO ZATIRA SVOBODO TISKA IN ONEMOGOČA TUJIM NOVINARJEM, DA BI PISALI RESNICO O ŽIVLJENJU V TEJ DEŽELI. IN VENDAR VČASIH PRODREJO S HAITIJA V SVET VESTI O UPORIH NAPREDNIH LJUDI, O STAVKAH IN DEMONSTRACIJAH, O BOJIH. KI JIH BIJEJO DELAVCI IN NJIHOVI ILEGALNI SINDIKATI PROTI DIKTATURI.
ZBOROVANJE KMETIJSKIH DELAVCEV IZ PADSKE NIŽINE V ITALIJI, KI ZAHTEVAJO NOVE DELOVNE POGODBE, POKOJNINE IN PREPOVED ODPUŠČANJA MLADIH DELAVCEV
Republika Haiti je edina črnska država v Latinski Ameriki. Meri 27.750 km' in ima 3 in pol milijona prebivalcev: SCF/o črncev in 10°/o mulatov. Glavno mesto je Fort au Prince.
Dežela si je pridobila neodvisnost že pred 150 leti, po vstaji črnih sužnjev proti francoskim kolonialnim oblastem. Kljub temu pa je Haiti ena izmed najbolj zaostalih dežel na ameriški celini. Naj navedemo nekaj podatkov: nacionalni dohodek je med najnižjimi na svetu (komaj 40 dolarjev na prebivalca), nepismenih je DO^/o, industrija se šele razvija, komaj en odstotek hiš ima vodovod in kanalizacijo, nad 99%> hiš nima električne razsvetljave, v vsej deželi je komaj 2.600 bolniških postelj. Zaostalost je posledica vladavine številnih diktatorjev in birokratov, ki brezobzirno izkoriščajo delovne ljudi.
Sindikalno gibanje na Haitiju se je razvijalo v izredno težavnih razmerah. Diktatorji so več desetletij onemogočali ustanovitev sindikatov. Sele leta 1946 so delavci v nekaterih večjih podjetjih ustanovili prve sindikalne organizacije. Diktatorski režim je tedaj izdal nekaj protidelavskih za-konpv, s katerimi je skušal zavreti sindikalno gibanje. Vendar ni uspel. Sele s terorističnimi napadi in korumpiranjem sindikalnih voditeljev je vlada razbila najpomembnejše sindikate. Leta 1950 pa je vojaška diktatura razpustila vse sindikate. Poslej je vlada nasilno zatrla sleherno delavsko akcijo. Policija je zaprla skoraj vse sindikalne voditelje. Samo po stavki delav-
RAZPRAVA O POMENU IN VLOGI DELAVSKIH SVETOV NA POLJSKEM
POLDRUGO LETO JE MINILO OD TISTIH BURNIH OKTOBRSKIH DNI, KO SO POLJSKI DELAVCI IZVOLILI PRVE DELAVSKE SVETE. OD TEDAJ PA DO DANES JE DELAVSKO UPRAVLJANJE NA POLJSKEM ŽE DOKAZALO SVOJO ZGODOVINSKO POMEMBNOST V RAZVOJU SOCIALIZMA IN POŽELO PRVE, NIKAKOR NE MAJHNE SADOVE. DELAVSKI SVETI PA SO NALETELI TUDI NA ŠTEVILNE OVIRE.
Ob koncu preteklega leta je varšavski tednik »Žiče Gospodarče« objavil članek znanega poljskega ekonomista Lipinjskega, ki je že nekajkrat javno povedal, da se ne strinja z delavskim upravljanjem. Lipinjski je v svojem članku trdil, da je treba ločiti proizvodne in upravljalne funkcije. Napisal je, da »specializacija vodilnih funkcij v podjetju predstavlja temelj nezadržnega procesa ločevanja lastništva nad proizvodnimi sredstvi od upravljanja teh sredstev«. Drugače rečeno: Lipinjski je trdil, da proizvodne in upravljalne funkcije ne smejo biti združene v Kitih rokah, se pravi v rokah delavskega razreda. Delavci naj proizvajajo, tehnični in upravni aparat pa naj upravlja.
Stališče Lipinjskega je podprla skoraj vsa tehnična in upravna administracija. Nekateri ekonomisti so javno nastopili proti delavskemu upravljanju. Niso sicer zahtevali, naj delavske svete razpuste — tega si niso upali, ker vedo, kaj pomenijo delavcem ti sveti — zavzeli pa so se za spremenitev delavskih svetov v posvetovalne organe, ki bi lahko govorili o vsem, odločali pa o ničemer.
Napad Lipinjskega in njegovih somišljenikov na delavsko upravljanje pa ni ostal brez odgovora. Poljska združena delavska partija je na svojem nedavnem plenumu odklonila »nasvete« gospodarske administracije in vnovič potrdila pravilnost svoje politike, ki stremi za tem, da delavci ne bi bili samo proizvajalci, ampak tudi
upravljale! proizvodnje1. Razvila se je živahna razprava, ki še ni končana. Partijski in sindikalni voditelji ter voditelji delavskih svetov javno odgovarjajo Lipinjskemu in drugim tehnokratom ter se zavzemajo za hitrejši napredek delavskega upravljanja. Zelo zanimiv je članek, ki ga je pod naslovom »Ne gre samo za delavske svete« objavil časopis »Nove drogi«. Avtor tega članka, Juljuš Vaclavka, trdi, da v sedanji razpravi ne gre samo za ekonomsko - tehnični pomen delavskih svetov, ampak predvsem za njihov politični in družbeni pomen. »Gospodarsko podjetje ni samo ekonomska in tehnična enota«, piše Vaclavka, »temveč tudi politična. Ne gre torej samo za vprašanje, kakšni sta vsebina in metoda dela v delavskih svetih; pa tudi spor o tem, kdo naj bo v teh svetih, je le del znatno širšega spora o razrednem značaju družbene ureditve, o družbeni bazi ljudske oblasti
GOMUI.KA VEDRO GLEDA V BODOČNOST, KER ZAUPA POLJSKEMU DELAVSKEMU RAZREDU IN NJEGOVI USTVARJALNI MOCl
na Poljskem. Gre torej za to, kdo bo igral prvo violino, kdo bo imel vodilno vlogo...«
Tehnični in upravni uslužbenci so namreč že večkrat zahtevali, naj vlada razveljavi zakonsko določilo, da mora biti v delavskih svetih najmanj dve tretjini delavcev, češ da to določilo ni v skladu z »načeli demokracije«. Ker njihovih zahtev vlada ni upoštevala, so začeli govoriti, da mora vlada vzeti delavskim svetom pravico do upravljanja in jih spremeniti v posvetovalne organe.
Juljuš Vaclavka piše v svojem članku, da so tehnokrati popolnoma zanemarili vprašanje, »na koga se je potrebno nasloniti«, kdo naj bo osnovna družbena in politična sila, ki je sposobna, »da družbeni razvoj vleče naprej«. »To so lahko,« piše Vaclavka, »le delavci, neposredni proizvajalci.«
Poljski delavski razred je že dokazal, da je sposoben upravljati. , O tem priča tudi dejstvo, da so »izkušnje delavskih svetov na Poljskem dale zelo bogate rezultate in znatno prispevale k povečanju proizvodnje,« kot je na nedavnem plenumu CK Poljske združene delavske partije ugotovil Štefan Jendrihovski, predsednik poljske Planske komisije. Jendrihovski je s tem odgovoril skupini tehnokratov, birokratov in reakcionarjev, ki trde, da delavski sveti zavirajo proizvodnjo in s tem tudi dvig življenjske ravni. »Delavci se niso naučili samo upravljati,« je dejal Jendrihovski, »ampak celo boljše upravljajo podjetja kot gospodarska administracija.«
Iz vsega tega je razvidno, da ne gre samo za delavske svete, za njihov obstoj, pomen in sestav. Sedanja razprava o delavskem upravljanju je le del boja, ki ga bije poljski delavski razred, da bi utrdil svoje pozicije kot vodilna družbena in politična sila ter si zagotovil vpliv in vodilno viogo v vsem družbenem in javnem življenju. »Orožje proti birokratizmu,« je v časopisu »Nove Drogi« napisal Juljuš Vaclavka, »je samo eno: krepitev delavskih svetov v tovarnah. Gospodarska administracija mora sodelovati z delavskimi sveti, nikakor pa jim ne sme gospodariti...«
=H
-==
cev ameriške družbe »Hasko«, lastnice velikih plantaž sladkornega trsa, so policaji aretirali nad 40 delavskih voditeljev.
Decembra 1956 je »Gibanje delavcev in kmetov« organiziralo upor proti diktaturi in zmagalo. Nova vlada je razveljavila pro-tidelavslke zakone in vzpostavila demokratske svoboščine. Sindikati so spet zaživeli in v kratkem času izbojevali nekaj pomembnih pridobitev. Komaj mesec dni po zmagi »Gibanja delavcev in kmetov« so sindikalne organizacije v Port au Princu s pomočjo vlade prisilile delodajalce, da so vskladili mezde s cenami. Prej so namreč nekaj let plačevali delavce le po 3 in pol gurda (kakih 180 dinarjev) na dan, čeprav so se cene v tem času nekajkrat dvignile. Tudi delavci, ki delajo v tovarnah sladkorja in v ladjedelnicah, so tedaj prvič sklenili z delodajalci kolektivne delovne pogodbe, ki so zboljšale njihove življenjske in delovne pogoje.
Realicija pa ni mirovala. Lani junija so uporni oficirji nasilno odstranili vlado »Gibanja delavcev in kmetov« in sestavili svojo vlado, ki je uvedla obsedno stanje: Oficirje so podpirali predstavniki ameriškega kapitala in domači reakcionarni politiki.
Delavsko gibanje je takoj organiziralo demonstracije proti vojaški junti. Oficirji so odgovorili s krvavim nasiljem. Vojska je obkolila predmestja Port au Princa in v nekaj urah pobila in ranila nad tisoč ljudi. Številne delavce so zaprli, sindikate in napredne politične stranke pa prepovedali.
Sindikalno gibanje na Haitiju spet preživlja težke dneve. Želja po svobodnem, človeka vrednem življenju pa je močnejša od diktatorskega režima. Samo v drugi polovici lanskega leta je bilo na Haitiju nad 1.500 delavskih stavk, s katerimi je proletariat protestiral proti izkoriščanju in diktaturi domače in tuje reakcije.
JUŽNOAFRIŠKA VLADA JE PREPOVEDALA
EDINO ORGANIZACIJO DOMAČINOV
ZADNJI KORAK K FAŠIZMU
Južnoafriška vlada je prepovedala Afriški nacionalni kongres — edino organizacijo domačinov v tej deželi rasne neenakopravnosti. Vlada je sporočila, da je omenjena organizacija »prevratniška« in da škoduje »interesom države«. In zakaj je »prevratniška«? Zato, ker se zavzema za enakopravnost belcev in črncev, zahteva volilno pravico za vse državljane, ne glede na njihovo polt, in enako plačilo za enako delo. Vlada pa pravi, da so te zahteve »komunistične«, kajti »bog je ustvaril črnca zato, da bi služil belcem«.
V	sporočilu, ki ga je pred dnevi objavil Afriški nacionalni kongres, je rečeno, da je sklep vlade o razpustitvi Kongresa »zadnji korak k vzpostavitvi hitlerjevskega fašizma v Južnoafriški uniji«.
V	Južnoafriški uniji bodo v kratkem parlamentarne volitve. Črnci sicer nimajo volilne pravice, toda njihove odločne zahteve, naj jim oblasti odprejo vrata volišč’ so močno vznemirile nacionalistično buri sko vlado. Zahteve črncev so namreč podprli mnogi napredni belci. Vlada je prepovedala Afriški nacionalni kongres, ker upa> da bo brez njega laže ukrotila uporne domačine in tudi tiste belce, ki se ne strinjajo z njeno rasistično politiko, ter ustvarila vzdušje nasilja in strahu, ki je potrebno za njeno volilno zmago.