Poštnina plačana t mtoiM, Leto X, St. 185 Ljubljana, sobota 10. avgusta 1929 Cena 2 D"n » Dta. m 40 Dia. Uredništvo« Knafljeva rito* 5. Tetah« Hm 9123, 9123. »124, 3123 ki 9126. Maribort Aleksandrov* oesU M. Tcfcfoa 6t 440. Cdjet Koceoor« Te«etow iter. Mft. BofcapU m m vračate. - Ootarf po Pfitcmon M- M Teleioa fc. »122, »12». 1124. »128, »124 oddeleki Uahftan* Preierao« 4. Teieioa fit 2490. Podružnica Hari bori Aleksandrova aaat it. li Tetetoo 6t 456 Podrobni ca Ceijei Kooeoova oKea It t Teletoe tt 190 Računi pri poit ček. »vodih. UuMJao« tt 1I.S42, Praha čisto 78.1801 VViea Nr. 106.341 Besedilo bolgarskega amnestijskega odgovora Bolgarska vlada skuša dokazati, da z amnestijo vojnih krivcev ni kršila mirovne pogodbe Beograd, 9. avgusta, a »Avala« poro ča: Bolgarski minister zunanjih del Burov je izročil jugoslovenskemu poslaniku v Sofiji Ljubomiru Nešiču glede na našo protestno noto zaradi amnestije vojnih krivcev ta-le odgovor bolgarske vlade: »Gospod minister! V odgovor na noto št. 1113, ki ste jo blagovolili izročiti 23. julija t. L mojemu namestniku gospodu Ljapčevu, predsedniku vlade in ministru notranjih del in narodnega zdravja, čast mi je sporočiti Vam to-le: Krivična dela, ki jih obsega zakon o amnestiji od 6. julija t. 1., nimajo ničesar skupnega s kaznivimi dejanji, na katere se nanašajo členi 118 do 120 neuilleske mirovne pogodbe. To je jasno razvidno iz samega besedila, ki predvideva to-le: 1. Z določbami čl. 1. tega zakona se amnestirata bivša ministra Radoslavov in Tončev radi dejani, ki sta jih zagrešila proti čl. 155 bolgarske ustave in zaradi katerih sta bila obsojena z obsodbo št. 3. državnega sodišča. Ta dejanja nimajo nobene zveze s krivičnimi deli, ki jih navaja čl. 118 neuillske mirovne pogodbe. 2. Določbe čl. 2. 3. in 4. istega zakona se nanašajo na kazniva dejanja, ki so bila izvršena po svetovni vojni. 3. Določbe čl. 5. se nanašajo na vojne obveznike, ki so jih obsodila vojaška sodišča zaradi vojaških prestopkov po zakonu od 1. julija 1929. in ki so že svoje kazni odsedeli ali pa so bili pomilo-ščeni. Med pomiloščeniml vojnimi obvezniki, ki so se ukoristili z amnestijo po čl. 5., ni osebe, ki bi bila obsojena za dejanja, predvidena v čl. 118 neuilleske mirovne pogodbe. 4. Določbe členov 6., 7. in 8. obsegajo krivična dela oseb, ki takisto ne spadajo pod določbe navedenega čl. 118. 5. Določbe zadnjega čl. 7. se tičejo samo civilne odgovornosti nekih amne-st i ranih oseb. Iz tega je razvidno, da ni niti ena določba zakona o amnestiji od 6. julija t. 1. v direktnem ali indirektnem nasprotju z obvezami, ki j"h je bolgarska vlada prevzela s členi 118 do 120 neuilleske pogodbe o miru. J Bolgarski narod in bolgarska vlada se nista nikoli solidarizirala z osebami, ki so grešile proti mednarodnim pravilom in proti vesti civiliziranega sveta. Obratno, bolgarska vlada je izročila bolgarskim sodiščem vse one osebe, glede katerih je bilo dokazano, da so zagrešile kaka taka dejanja. Zakon od 6. julija t. 1. ne tvori povoda ali razloga, da bi se lahko mislilo, da je bolgarska vlada izpremenila to svoje stališče o delih, na katere se nanašajo člani 118 in 120 neuilleske pogodbe o miru. Ker citira Vaša nota brez potrebe neko povelje bivšega glavnega poveljnika generala Žekova, ki je naperjeno proti srbski inteligenci na področju Morave, naj mi bo dovoljeno, da opozorim na sledeče: Na podlagi pregleda arhiva vrhovne komande ni bilo mogoče ugotoviti, da je bilo tako povelje izdano od strani glavnega komandanta bolgarske vojske. General Žekov je bil pomiloščen z zakonom o amnestiji od 26. julija 1924 in spoštovane vlade kraljevine SHS od tedaj pa do današnjega dne niso v tem pogledu storile nika-kega koraka. General Žekov je bil pomiloščen za kazniva dejanja, zaradli katerih ga je obsodilo tretje državno sodišče in ki nimajo ničesar skupnega s čl. 118 neuilleske pogodbe o miru. Iz tega razvidite, gospod minister, da je bolgarsko vlado prt sprejemu zadnjih zakonov o amnestiji vodila le želja, da doseže splošno pomirjenje in spokojstvo v državi, izvršujoč pri tem le svojo pravico vrhovne oblasti suverene države, tako da s tem ni mogla kršiti svojih mednarodnih obvez, še manj pa dati povoda za kakršnokoli reklamacijo. Zato je sprejela bolgarska vlada z začudenjem in z obžalovanjem noto, ki vsebinsko nitma zadostne motivacije in ki tudi ni v skladu s splošnimi napori vseh narodov in vlad, da bi pozabili težka izkustva vojne, in ki končno ne more učvrstiti od naše vlade toli željene atmosfere vzajemnega zaupanja in upoštevanja med obema narodoma. Izvolite sprejeti g. minister tudi pri tej priliki izraze mojega posebnega spoštovanja. — Burov 1. r.« Zaključek zdravstvene konference v Splitu Split, 9. avgusta č. Danes je bila zaključena zdravstvena konferenca. Včeraj popoldne se je razpravljalo še o točkah 11 do 15 dnevnega reda. K 11. točki (o vprašanju bolnic in njihovem vzdrževanju) so govorili dr. Radoničič, dr. Matic, dr. Stefa-novič, dr. Muačevič, dr. Ivanič, dr. Borčič in dr. Genčič. Skoro vsi so poudarjali, da bi moral vsak sam plačati v bolnicah oskrbne stroške in pa da bi morala velika mesta graditi svoje lastne boinice. Daljša debata se je razvila o vprašanju, ali naj bi bolnice obdržala država v svoji režiji. O tem so bila mnenja deljena. Nekateri so se zavzemali za to, naj bi država obdržala v svoji režiji samo bolnice za kužne bolezni in za umobolne, drugi pa so bili mnenia, naj bi država prevzela na svoje stroške vse bolnice brez razlike. Pri 12. točki dnevnega reda (o snovanju manjših ali večjih bolnic) se je naglašala potreba, da se mora oskrbovanje v bolnicah urediti primerno sodobnim potrebam: poleg velikih bolnic naj bi se izpopolnil že obstoječi sistem domov narodnega zdravja in zdravstvenih postaj. Te ustanove naj bi imele manjše bolniške oddelke za prvo pomoč in oddelke za brzi transport v večje bolnice. O tem so govorili dr. Radoničič, dr. Kešeljevič in dr. Ivanič. K 13. točki (o posebni kvalifikaciji za bolnične zdravnike in o njihovi nrivatni zdravniški praksi) so govorili dr. Stefano-vic, dr. Muačevič, dr. Boris, dr, Blagoje-vič in dr. Antič. Govorniki so bili mnenja, da je nemogoče zabraniti privatno prakso, dokler bolniški zdravniki ne bodo bolje plačani. Dr. Blagoievič ie govoril tudi o pomanjkanju bolniških ekonomatov, ter je zahteva! strogo kaznovanje vsake nedopustne manipulacije. Pri 15. točki (ali naj se obdrže koncesio-nirane ali pa uvedejo svobodne lekarne) so govorili magistri Cimerman (Zagreb, Mo-ljac„ Karakaševič in Jankovič ter zdravniki dr. Radoničič, dr. Ivanič, dr. Schneider dr. Genčič, dr. Hahn, dr. Boris in dr. Kešeljevič. Magister Cimerman je kot zastopnik lekarnarjev zahteval, naj se obdrži sedanji sistem koncesioniranih lekarn. V razpravi so vsi lekarnarji govorili proti dro-gerijam in se izrekli za sedanji sistem koncesioniranih lekarn. Del zdravnikov, zlasti mlajših, pa se je postavil na stališče, da je treba uvesti tudi za lekarne princip svobodne konkurence. Danes dopoldne so k točki »kolaboraciia zdravstvenih organov in ustanov« govorili dr. Ivanič, dr. Hahn, dr. Cerkvenac, dr. Ko-renič, dr. Schneider, dr. Bašič, dr. Rismon-do, dr. Pacak, dr. Radonič, dr, Stajič, dr. Štefanovič, dr. Kešeljevič, dr. Boris, dr. Genčič, dr. Antič in ravnatelj SUZORa dr. Glaser. Poudarjali so potrebo sodelovanja vseh zdravstvenih organov in ustanov. Način tega sodelovanja naj bi se določil z novim zdravstvenim zakonom. Dr. Korenič je v imenu praktičnih zdravnikov izrazil naziranje, da bi se socialnim zdravstvenim ustanovam ne smelo dopustiti izvrševanje kurativne medicine oziroma terapije. Predvsem se je izjavil proti temu, da bi se s terapijo bavili dispanzerji za pljučne bolezni in otroške poliklinike. Ob koncu današnje dopoldanske razprave se je dr. Pacak kot predsednik konference zahvalil udeležencem in izrazil svoie zadovoljstvo, da je bila prvič po osvobojen ju dana zdravnikom prilika, da na službeni anketi navedejo svoje potrebe in želje. Konferenca je bila nato zaključena. Evropska letalska tekma preko Jugoslavije Drugi dan prihoda tekmovalcev v Zagreb Zagreb, 9. avgusta, č. Kakor smo poroča ' "" ' — ^ — — 7---- <37----------— -—" * R, je včeraj dospelo v Zagreb 12 tekmovalcev na evropskem krožnem poletu; pet jih je že včeraj nadaljevalo pot v Beograd, dočim so ostali prenočili v Zagrebu in star-tali za Beograd tekom današnjega dopoldneva. Odbor ža sprejem letalcev 6e je zbral na letališču v Borongaju ob 8. zjutraj. Vsem letalcem so bili overjeni njihovi dokumenti s potrebnimi potrdili, v času odmora pa so monterji pregledali letala in jih po potrebi opremili z bencinom in oljem. Nekoliko po 10. dopoldne so dospeli na letališče komandant armije general Matič, pomočnik armijskega komandanta general Stojčič, divizijski general Tomič, veliki župan dr. Zoričič, oblastni komisar dr. Zrelec in zastopniki raznih drugih uradov. Kot 13. je dospelo danes na zagrebško letališče nemško letalo Yunkers B 4, pilot Fr. Kutzewe, spremljevalec Petermann. Prispelo je ob 9.19 in nadaljevalo pot ob 9.42. 14. je bilo italijansko letalo »Fiat K 3«, pilot Lombardi, spremljevalec Tupini, prihod 9.34, odhod 10.28. 15. je bilo italijansko letalo Romeo N 1, pilot Ghernetti, spremljevalec Cigni, prihod 9.45, odhod 11.44 16. je bilo italijansko letalo Romeo M 2, pilot Castaldo, spremljevalec Malagnolo, prihod 9.46, odhod 11.26. 17. je bilo italijansko letalo Romeo M 3, pilot Pozetti, spremljevalec Pesatti, prihod 9.47, odhod 11.26. 18. je bilo italijansko letalo Romeo K 8, pilot Belmasatti, spremljevalec Pattiolli, prihod 9.48, odhod 11.26. 19. je bilo italijansko letalo Breda M 6, pilot Libratti, spremljevalec Venturi, prihod 11.19, odhod 11.58. 20. je bilo nemško letalo BMW Messer-schmied VIII 3, pilot Hamburger, spremljevalec Blinckern, prihod 12.19, odhod 14.04. 21. je bilo nemško letalo BMW Messer-schmied VIII 4, pilot Morick. spremljevalec Schill, prihod 12.27, odhod 1410. 22. je bilo nemško letalo Klemm C 2, pilot Lutzer, spremljevalec Kerschbaum, prihod 14.03, odhod 14.37- 23. je bilo nemško letalo Albatros B 7, pilot dr. Ziegler, spremljevalec Popp, prihod 14.49, odhod 15.26. 24. je bilo nemško letalo Klemm C 6, pilot P oseh, spremljevalec Flittner, prihod 14.46, odhod 15.41. 25. je bilo nemško letalo Albatros B 9, pilot Jung, spremljevalec Kortlepel, prihod 15.06, odhod 15.40. 26. je bilo francosko letalo Potes S 5, pilot Weiss, spremljevalec Uilpae, prihod 16.42. To letalo je ostalo v Z^rebu ter bo jutri nadaljevalo pot v Beogra 27. je bilo nemško letalo C 5, pilot Siebel, prihod 16.49., Tudi to letalo je ostalo v Zagrebu ter bo nadaljevalo pot v Beograd jutri. Skupno je doslej došlo v Zagreb 27 letal. -k Beograd, 9. avgusta, p. Tekom današnjega dne so prispeli na zemunsko letališče letalci evropskega krožnega poleta, ki so včeraj zaostali v Zagrebu. Po kratkih odmorih so nadaljevali polet proti Bukarešti, nekateri pa bodo v Beogradu prenočili in odleteli šele jutri. Bukarešta, 9. avgusta, a. Danes eo prispeli v Bukarešto prvi udeleženci mednarodnega krožnega poleta za turistična letala. Prišlo je iz Beograda do 17. ure skupno 13 tekmovalcev. Testament dr. Reissa Beograd, 9. avgusta p. Danes dopoldne se je konstituiral državni odbor, ki bo vodil pogrebne svečanosti za pok&jnim prof. Reissom. Pogreb se bo vršil na državne stroške v soboto popoldne izpred oficirskega doma. Prof. Reiss Je zapustil testament, v katerem odreja med drugim, da naj se izvrši po smrti obdukcija njegovega telesa ter položi njegovo srce v kapelici na Kaj-makčalanu k večnemu pokoju. Pokojni se v svojem testamentu spominja svetih borb na Kajmakčalanu in želi, da bi počival med svojimi prijatelji, ki so padli za veliko Jugoslavijo. Organizacija poljedelskega ministrstva Beograd, 9. avgusta, a. Na podlagi drugega odstavka čl. 5. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave je minister poljedelstva dr, Oton Frangeš v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta predpisal uredbo o ureditvi ministrstva poljedelstva. Uredba ima 14 članov in določa med drugim: Splošni oddelek ministrstva poljedelstva se bo delil na administrativni, gospodarski in finančni odsek. Oddelek za živinorejo in veterinarstvo obstoja iz odsekov za konjerejo, za govedorejo, za svinjerejo, ovčarstvo, za mlekarstvo, za perutninarstvo in za čebelarstvo, dalje odsek za svilarstvo, za ribarstvo, za statistično poročevalsko službo, za notranjo veterinarsko službo in odsek za zunanjo veterinarsko službo. Oddelek za agrarno politiko se deli na odseke za kmetijsko šolstvo, za kmetijske organizacije, kmetijsko statistiko in odsek za kmetijsko trgovinsko politiko. Oddelek za agrarno reformo ima samo dva odseka: odsek za agrarno reformo v severnih krajih in odsek za agrarno reformo v južnih krajih. Po novi uredbi so predvideni naslednji uradniški položaji: en pomočnik, pet načelnikov oddelkov, en šef kabineta, 20 inšpektorjev, 2 referenta, 17 tajnikov, 13 pisarjev, 2 statističarja. 1 geometer, 1 ekonom, 8 arhivskih uradnikov, 12 dnevničarjev, 18 zvaničnikov, 11 služi-teljev. Za vsak položaj je točno predpisana potrebna kvalifikacija. Uradniki ministrstva poljedelstva, ki bodo na dan uveljavljenja te uredbe v službi v ministrstvu poljedelstva, obdrže svoje položaje in dosežene pravice ne glede na kvalifikacije, ki jih predpisuje nova uredba. Edvard Herriot v Jugoslaviji Zagreb, 9. avgusta č. Danes opoildne je despe! semtfkaj na potovanj«! po Ju^slarviii; bivši predsednik fc-anoosflce vlade, župan mesta L>r® in poslanec francoskega parlamenta Bdrvard Herriot. V Zagrebu bo ostal preko trooi ter tu/tri nada-JJerval pot v Beograd. f prof. Henrik Zielle Beirfln, 9. ark, 9. avgusta, d. Zrakoplov »Grof Zeppelin« nadaljuje svoj polet z brzino povprečno do 120 km na uro. Prevozil je že nad 1380 morskih milj ter je imel na poletu ves čas dokaj ugodno vreme. Izgleda, da si je kapetan dr. Eckener med poletom premislil in ne leti v severni smeri preko Nove Fundlandije proti Južni Angliji, nego v mnogo južnejši smeri, ker se hoče izogniti velikim plastem megle, ki so se zgostile nad novofundlansko sipino. Radiopostaja Reading Corporation v Filadelifiji je sprejela včeraj ob 23.18 minut srednje evropskega časa brzojavko »Zeppelina«, da se nahaja 54 stopinj 10 minut zahodne dolžine in 39 stopinj 40 minut severne širine. Friedrichshafen, 9. avgusta, d. Radiopostaja Zeppelinske družbe je ujela že sinoči zvezo z Zeppelinom in zabeležila od njega prvo brezžično zvezo ter ostala ž njim dosedaj nepretrgoma v stiku. Zrakoplov vozi z vsemi motorji, ki delujejo brezhibno; posadka in potniki so dobro razpoloženi. Proti jutru ob 4.18 je zrakoplov zavozil povsem nepričakovano v gosto meglo. Azori, 9. avgusta, d. Zrakoplov je že preletel azorske otoke kakih 50 milj se-verneje. Dr. Eckener je sporočil brezžični postaji na Azorih, da se nadeja, da bo dospel z zrakoplovom že jutri proti večeru v Friedrichshafen. Zaradi tega je očividno, da je opustil svojo prvotno namero leteti z zrakoplovom preko Hamburga v Berlin, kjer naj bi na povabilo nemške vlade krožil za 10-letnico nemške ustave nad Berlinom 11. avgusta. Tukovo veleizdajstvo vse jasnejše Madžarske oblasti so zaupale le njegovemu priporočilu Bratislava, 9. avgusta, k. Na današnji razpravi proti Tuki je bilo zaslišanih več prič. Prvi je bil zaslišan o svojem delovanju Rudolf Pavlik, podpoveljnik Rodobrane, ki bi bila morala leta 1926. pod poveljstvom Viktorja Veberja zasesti Bratislavo. Priča je bil tudi akvizicijski uradnik gibanja za slovaško avtonomijo, ki ga je pričel Snaczky. Zelo zanimiva je bila izpoved urednika Jana Hanzalika, kateremu so se zdela ponovna potovanja Tuke v inozemstvo, zelo sumljiva. Zaradi tega je iz lastne inicijative nadziral delovanje Tuke. Pod napačnim imenom je Hanzalik potoval v inozemstvo ter posetil madžarski poslaništvi v Pra^i in na Dunaju. Povsod so hoteli imeti od njega priporočilo Tuke. Peljal se je tudi v Bu- dimpešto, kjer je imel posvetovanja z v> diinimi osebami madžarske lige za revizijo trianonske pogodbe in z znanim izdajalcem Jehlicsko. Vsi so polagali važnost na to, da bi bil na čelu gibanja na Češkoslovaškem dr. Tuka, ker so v njega imeli zaupanje. Hanzalik je izjavil, da je dr. Tuka hotel, da bi se na dan desetletnice češkoslovaške republike na Slovaškem nekaj zgodilo. Tuka je ponujal priči 10.000 Kč, ako mu preskrbi tajno klavzulo v deklaraciji, ki je bila baje sklenjena v Turčanskem Sv. Martinu. Ta klavzula je določala, ia so se Slovaki pridružili republiki le provizor-no za dobo 10 let. Kasneje se je ugotovilo, da take klavzule sploh ni bilo v deklaraciji. Silovite nevihte na severu in jugu Evrope Toča in orkan uničila letino v dvajsetih francoskih občinah — Neurja in poplave v Karpatih so zahtevale številne človeške žrtve Parfz, 9. avgusta a. Nad Vilefraache ia okolico je po tropični vročini nenadoma za-temnelo nebo, nakai se je vlila ploha, pomešana s točo, kakršne v teh krajih ne pomnijo že dolgo let. Toča in neurje sta uničila vse pridelke v dvajsetih občinah, kjer ni ostalo zelenega lističa več na drevju Škodo cenijo na najmanj 15 miliiono\ frankov. Opustošenje je še povečal orkan, ki je divjal nad tem ozemljem pred nev i'o in ruval drevesa, brzojavne in telefoasks drogove ter odkrival strehe. Varšava, 9. avgusta o. Po poročilih, ki prihajajo iz karpatskih predelov Ga 'cije je razvidno, da je napravilo tamkaj ne-»rj? še večjo škodo, kakor so prvotno domnevali. Zaradi velikih nalivov so naglo narastle reke prestopile bregove in poplavile številne vasi in mesta. Posebno težko prizadeti se, Stanislavov, Bohorodczany, Kuty, Nadwor-na in Kosov. V valovih je utonilo tudi nad 20 oseb, med njimi več otrok, ki so pasi živino. V nekaterih vaseh Je poplava nastopila tako nepričakovano da so si nesrečni prebivalci rešili komaj golo življenje, dočkn so jim vode odnesle vse premične imetje. Strela je povzročila tudi mnogo požarov. Pri gašenju požara je v neki galski vasi udarila strela celo med gasilce in ubila 15 ljudi, ^ Berlin, 9. avgusta o. Po skoraj 10 dni trajajočem vročinskem valu je nastopil danes vremenski preobrat, spremljan z večjimi in manjšimi nevihtami in nalivi. Ozračje se je tako ohladilo, da je padla temperatura skoro po vsej Nemčiji za 10 stopinj. Strahovito neurje v Besarabiji Bukarešta, 9. avgusta a. *Radoir« poroča, da je strahovito neurje povzročilo v Kišinev., >*8, Telefon 2124. Kulturni pregled Nove knjige tržaške »Luči« Tržaška književna družina »Luč« je prav« kar izdala 5. serijo svojih knjig, ki so se našemu ljudstvu v Italiji zelo priljubile. V »Zborniku«, ki ga je uredil Lavo Čer-melj, je izšel drugi del zgodovinske razprave o slovenskih ljudskih šolah v tržaški okolici Ferdo Kleinmayer je na podlagi uradnih virov zbral vse, kar je treba zabeležiti o razvoju našega šolstva v Trstu in okolici. V prvem delu razprave, ki je fesel v lanskem zborniku »Luči«, je obdelal slo« vensko šolstvo do L 1868., v drugem delu pa njegovo najslavnejšo razvojno fazo do leta 1918. S spisom Ferde Kleinmayerja je opravljeno potrebno delo, ki ima dokumen-taričen značaj. Takisto zanimiv in važen je pregled stro* kovnega šolstva v Trstu iz peresa dr. Leva Čermelja. Opisuje predvsem delovanje na* še Trgovske šole, potem Trgovske in obrtne nadaljevalne šole, obrtne šole in zadružnih tečajev. Lepa slika zašlih časov tržaškega slovenstva! Forojuliensis piše o goriškem šolskem društvu »Šolski dom«), ki je vodilo obrambo in razvoj našega življa ▼ Gorici ki čigar delo je obrodilo tako lepe, danes žal po-mandrane sadove! O razvoju in delovanju idrijske realke je zbral podatke in jih strnil v celotno sliko Lavo Cermelj. —d— pa je priobčil nekaj doneskov k zgodovini slovenske gimnazije v Gorici. Vsi članki v »Luči« so dragocen prispe« vek k novejši zgodovini našega življa na ozemlju sedanje Julijske Benečije. Druga knjiga letošnje serije je daljša povest Franceta Bevka »Krivda«! (136 strani 8°). Snov tej novi pripovedni knjigi našega neumornega pisatelja je posneta iz kmet-skega življenja. O nji bomo ob prvi priliki priobčili daljše poročilo. Za sedaj omenja* mo samo to, da je napovedana v isti založbi nadaljnja noviteta Franceta Bevka »Muke gospe Vere«, ki izide že v bližnjih dneh. Tretja knjiga je skromnejša po obsegu (64 strani 8°). Slavko Slavec je prevel povest slovaškega pisatelja Martina Kukučina »Mišo< Prevodu je dodal informativen pregled slovaške zgodovine in literature z življenjepisom tega »slovaškega Gogolja«. Pregledi je dober, vendar je pisec prezrl dejstvo, da Kukučin ne živi več v Južni Ameriki (že pred nekaj leti se je bil preselil J v Jugoslavijo), marveč je lani umrl v Zagrebu, kjer je iskal zdravja in so njegove telesne ostanke prepeljali na Slovaško. Knjige tržaške »Luči« toplo priporočamo vsakemu prijatelju slovenske knjige, zlasti pa primorskim in goriškim rojakom. Vsaka serija stane samo 4 lire. Naročajo se lahko tudi po »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani. Proslave Hamsunove sedemdesetletnice so bile zelo slovesne. Pisateljsko društvo ▼ Oslu je priredilo slavnostni večer, na katerem so bili zastopani vsi oficijelni in umetniški krogi Norveške. Gyldendalovo založništvo je postavilo na trg krasno izdajo Hamsunovih zbranih spisov in velik jubilejni zbornik, literarna društva so priredila v vseh mestih proslave. Pokazalo se je, da ie pisatelj, ki govori narodu iz srca in mu kaže pota, popularnejši od politika in državnika. Na proslavah so bili vsi količkaj pomembni ljudje, samo — jubilanta ni bilo. Ham-sun je dočakal svojo sedemdesetletnico ▼ nekem oddaljenem kraju neznan, neopažen. Največje priznanje, ki mu ga je mogel dati njegov majhni narod, je pač naklada njegovih spisov, ki je presegla milijon izvodov. Krasen vzgled, ki bi lahko dal tudi Slovencem pobudo k razmišljanju, kaj smo dolžni svojim pisateljem. Gabriela Preissova, avtorica znanih povesti iz življenja koroških Slovencev, je spisala že dalj časa napovedano dramo iz življenja sv. Vaclava, ki je izšla te dni v knjigi z naslovom »Svaty Vaclav«. Na igralski akademiji v Budimpešti bo z novim šolskim letom otvorjen četrti letnik, namenjen vzgoji režiserjev. »Slavisehe Rundschau« prinaša v sedmi številki daljšo razpravo VI. čoroviča »Das Erwachen der jugoslavisehen Masi i me zum modernen Leben«, ki vsebuje mnoge zanimive podatke o sedanjem kulturnem preporodu jugoslovenskih muslimanov. V tej številki so tudi obsežni pregledi slovanskih književnih novosti, med njimi pregled v sovjetski Rusiji izišle jubilejne literature o Levu Tolstem. Iz jugoslov. literatur prinaša ocene nekaterih srbohrvatskih knjig in revij. Iz slovenskega sveta je samo beležka o preganjanju šunda. Nova knjiga. V samozaložbi je izšla povest iz svetovne vojne »A njega ni<. Spisal Franjo Kolenc, kaplan v Murski Soboti. Knjiga obsega 144 strani m. 8°. Posvečena je Slovenski Krajini ob desetletnici njenega osvobojenja. Fr. Kolenc je prvi rojen Prekmurec, ki deluje literarno v književni slovenščini. Broširan izvod stane 15 Din, vezan pa 21 Din. Knjiga se naroča pri avtorju. Vsako britvica Gillette pride iz tovarne v promet šele po večkratni kar najtočnejši preizkušnji. Na trg pošeljejo samo ofK britvice, ki so brez sle- Zne pogreši in zato on^ cočaju brezhibno bntJe.^., Zzite se pravočasno z njimi! G'*ttette uvredivih na vod a, to žalim da sam zbog krive informacije dao u štampu gornji napis i tim neopravdano dao povoda g. Lu-kincu, da se nadje uvredjenim, pa zato sav gornji napis opozivan. U Ljubljani, 6. avgusta 1929. — Benčič Josip, 1. r. CERKNICA PRI RAKEKU. Naše Sokolsko društvo praznuje v nedeljo 20-letnico svojega obstoja z lepo telovadno, prosvetno in zabavno prireditvijo. Prepričani smo, da bodo bratje Sokoli in prijatelji Sokolstva od blizu in daleč številno posetili to prireditev ter tako izrazili društvu ob njegovem jubileju svoje priznanje. Oskrbljene so avtobusne zveze z vsemi vlaki in tudi za izlete je lepa prilika. Sokol 20-letnica Sokola v Sodražici Velika opora za Sokolstvo v ribniški dolini je tradicijonalna složnost med vsemi okrožnimi društvi ter požrtvovalnost članstva. To se je ponovno pokazalo tudi letos pri proslavi 201etnice sodražkega Sokola. Predvsem moramo to podčrtati kot vzgled za druga sokolska okrožja. Tudi organizacija celokupne prireditve je bila dobra, zato je tudi ves obširni program prav lepo in uspešno potekel. Iz aranžmana, pripravljenega telovadišča in veselišča in iz vseh ostalih detajlov se je poznalo dobro organizacijo prireditve. — Predpoldne so se vršile običajne skušnje za popoldaniki javni nastop, kmalu po kosilu najprej kratek promenadni koncert na trgu in potem sprevod Sokolstva skozi Sodražico, ki je prisrčno pozdravljala svoje goste. Obisk javne telovadbe je bil prav razveseljivo lep ter je prihitelo Sokolstvu naklonjeno ljudstvo od vseh strani, da mu pokaže svoje simpatije. V celoti je telovadba uspela prav dobro. Zlasti pa moramo omeniti nastop domače ženske dece z vajami z žlicami ob petju, vežbe ženskega naraščaja z venci in moške in ženske dece s krožki in zastavicami. — Pri orodni telovadbi sta nastopili dve vzorni vrsti: od Sokola I. na Taboru m Ljubljanskega Sokola. — Potek nastopa je bil zelo svež in brez odmorov, proste vaje v splošnem dobro izvajane, zlasti pa letošnje župne vaje in tako zvane taborske vaje. Za težavne beograjske vaje pa bo treba še mnogo piljenja. — Pri celi prireditvi je sodelovala godba Sokola I. iz Ljubljane, ki je zlasti proste vaje zelo zadovoljivo spremljala ter tako tudi pripomogla k uspehu. _ Sicer pa vsem, ki so se potrudili v Sodražico, gotovo ni žal, saj 60 bili prav bratski po6treženi ves dan — bil: so med svojimi! Sodražica, naprej! Sokolsko društvo r Domžalah priredi svoj javni nastop v nedeljo 11. avgusta na vrtu svojega doma in nato sokolsko zabavo pri Slokarju. Naši vrli Domžalčani vabijo vso sokolsko Ljubljano in okolico na svojo slavo. Zveze so ugodne, vožnja po železnici polovična. Celjski Sokol. Za vsesokolski zlet v Beogradu 1. 1930. se Sokolsko društvo v Celju že sedaj pridno pripravlja in zbira v svrho čim večje udeležbe svojega članstva na tem zletu poseben zletni fond s tem, da prireja po zdraviliščih telovadne akademije. Dosedaj so se iste z velikim uspehom vršile v zdraviliščih Laškem, Rimskih Toplicah, Dobrni in kot zadnja je določena na praznik 15. t m. ob 8. zvečer v Rogaški Slatini. Upamo, da bo ta zadnja akademija v Rogaški Slatini našla dovolj razumevanja med našo javnostjo, ki bo s svojo mnogobrojno udeležbo podprla finančne težnje našesra društva in s tem omogočila eim večjo udeležbo celjskih Sokolov v Beogradu. Udeleženci iz Grobelnega in Šmarja imajo ugodno avtobusno zvezo ob pol 23. — Zdravo! Prosvetni odsek JSS je izdal zadnje dni navodila vsem župam, kako naj se v bodoče prirejajo prosvetne šole, ki eo mišljene kot trodnevne. Poleg strogo prosvetnih zadev bi se predavalo v njih tudi nekaj najvažnejših odstavkov iz sokolskega telovadnega sistema in pred pričetkom vsakodnevnega dela bi morali vsi udeleženci predelati tekom ene ure redno vežbanje v vrstah in prostih vajah. Načrt je v splošnem dober in priporočljiv ter je sestavljen po vzorcu prosvetnih šol v ČOS. — Dolžnost žup, okrožij in društev je, da postanejo iz besed sedaj dejanja! Žrebanje t državni razredni loteriji Izžrebane srefilte IL razreda 18. Kola dne 6. avgusta 1929. Din 1000.— 99.856, 115.676. Din 300.— 14.131, 40.580, 53.473, 53.402, 58.361, 66.612, 75.775, 84 545, 84.616, 84.671, 91.730, 99.707, 99.813, 99.828, 99.890, 100.726, 100.729, 103.116, 109.749, 109.833, 115.665, 120.203. Zadružna hranilnica r. z. z o. z„ Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Domače vesti »Življenje in svet" št. 6 Pravkar je rasla št. 6 tedenske revije »Živlienje in svet« z naslednjo vsebino: Zdravljenje tuberkuloze z dijeto (Dr. W. Weisl — s sliko prof. Sauer-brucba) . Moje ponočne pustolovščine (Anrca Forbesova) Muslimanska žena (M. C.-A.) O zajedalcih in njihovih žrtvah (s petimi slikami). Čez morje (Popotno pismo Knuta nam-suna) „ . Moška obleka nekoč bi sedaj (s slako) Štiri slavčeve stopnje (Adolf Koelsch — s sliko) Brazilija z druge strani Črna naočarka, ki bruha 5truj> (z dvema slikama) Čarovniški procesi na Slovenskem (Dr. VI. Travner) Osemdesetletnica madžarskega poraza pri Vilagošu (s sliko) številki, ki jo krasi risba kiparja N. Pirnata »V senci« in lesorezi slikar-ja-grafika E. Justina, je priložena lepa umetniška priloga »Umetno jezero v Završnici« po originalu prof. J. Ravnika. »Življenje in svet« i-zihaja tedensko in satane polletno (zaključena knjiga) Din 40.—, četrtletno Din 20.—, mesečno ,Din 8.—, posamezne številke po Din 2.—. Naroča se pri upravi: Knafljeva ulica 5. * Admiral Priča v Boki Kotorski. V Boko Kotorsko je prispel na jahti »Vila« vrhovni poveljnik naše vojne mornarice admiral Dtagotin Priča, ki, bo prisostvoval mornariškemu dnevu, ki ga priredi Jadranska straža jutri v Gjenoviču. * Z zagrebške univerze. Na predlog fakultetnega sveta je min. prosvete odobril, da se na filozofski fakulteti zagrebške univerze osnuje specijalna katedra za psihologijo. . * Izpremembe v državni službi. V področju pravosodnega ministrstva so premeščeni naslednji pisarniški uradniki: Ivan Soklič od okrajnega sodišča v Kranju k okrajnemu sodišču v Radgoni. Franc Bo-kalič iz Murske Sobote v Kamnik, Ivan Rupnik iz Murske Sobote v St. Lenart, Josip Seligman iz Kranjske gore v Kranj, Fr. Istenič iz Žužemberka v Kranj in Andrej Zebre iz Kostanjevice v Litijo. Imenovani pa so za pisarniške uradnike orožniški naredniki- Ivan Belan na Brdu, Alojzij Hafner v Gornji Radgoni, Anton Jager v Ložu, Štefan Brušaver v Murski Soboti. Ivan Kr-žan v Velikih Laščah, Josip Koren v Murski Soboti, Ivan Remec v Ptuju. Ivan Maj-nik v Kostanjevici in Aleksander Majerič v Žužemberku. * Pravilnik o šolski administraciji za srednje šole. Ker so delegati ministra prosvete pri letošnjih višjih tečajnih izpitih opazili, da se šolska administracija ne vodi po predpisih in ne enotno v vseh srednjih šolah, je minister prosvete odredil, da se sestavi posebna komisija, ki naj izdela pravilnik o šolski administraciji za vse srednje šole v naši kraljevini. Za predsednika te • komisije je določen Dragoslav Ilič, načelnik v ministrstvu prosvete. * Začetek šolskega leta v mariborski oblasti. Namesto dosedanjih predpisov je minister prosvete odredil, da se bo v vseh državnih osnovnih šolah v mariborski oblasti. izvzemši v doJnjelendavskem okraju in okraju Murska Sobota, prihodnje šolsko leto pričelo dne 16. septembra, zaključilo pa na Vidov dan, ko se bo zaključilo šolsko leto tudi v vseh ostalih oblastih naše države. * Sprejem učenk iz mariborske oblasti v babiško šolo v Ljubljani. Na podlagi sklepa seje strokovnih referentov razpisuje komisar oblastne samouprave mariborske natečaj za 10 (deset) mest učenk 18 mesečnega učnega tečaja za babice na babiški šoli v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani. Učenke morajo stanovati v internatu, kjer dobivajo stan in hrano. Stroške za učni tečaj nosi mariborska samoupravna oblast. Podrobni pogoji za sprejem v učni tečaj so razvidni iz zadevnega razpisa komisarja tjubljanske samoupravne oblasti v Ljubljani Tečaj se bo pričel 1. septembra. Prošnje je predložiti najkasneje do 20. t. m. ravnateljstvu babiške šole v Ljubljani. * Sprejem v bolnico za ženske bolezni v Ljubljani. Zaradi popravljanja in snaženja poslopja se od 12. t. m. naprej do preklica sprejemajo v to bolnico samo najnujnejši primeri. Opozarjajo se na to gospodje zdravniki in ostalo občinstvo. * Služba pogodbenega poštarja je razpisana pri pošti Macinec (IV-l) rn pri pošti Mala Subotica (111-3). Prošnje nai se vlagajo na oblastno poštno-telegrafsko upravo v Ljubljani. Priložiti je potrdilo krajevnega oblastva, da ima prosilec zagotovljene primerne prostore za pošto. * Sestanek ZSV na Brezjah. Sestanka in spominske svečanosti se labko udeleži vsakdo. Polovična vožnja velja za vse. Pri odhodu kupite vozne listke naravnost do Otoč, dajte jih žigosati in de-bro jih Shranite za povratek. Na Brezjah pa dobi- te izkaznico za polovično vožnio. Dobro pomnite, da poleg obeh jutranji.! rednih vlakov vozi še en posebni vlak iz Ljubljane ob 7.40 in pride na Otoče 9.10, nakar nadaljuje vožnjo do Jesenic. Ta posebni vlak bo vozil nazaj tudi od Jesenic, iz Otoč bo odhajal ob 15.45. Poslužite se ga zlasti oddaljenejši tovariši, tako da boste za večerne vlake lahko že v Ljubljani. Polovična ugodnost velja od 10. do 14. t cn. — ZSV Ljubljana. * Šest novih avijonov je predvčerajšnjim prispelo na železniško postajo v Splitu. Pošiljka novih hidroavijonov je na račun reparacij iz Nemčije ter je namenjena za Boko Kotorsko. * Španski poslanik v Beogradu okraden. Neznan tat se je v sredo ponoči vtihotapil v stanovanje španskega poslanika v Beogradu, ki stanuje na Knez Mihailovem vencu, ter pri tej priliki iz nekega predala ukradel 10.000 Din v naši valuti ter več tisočakov v španski in francoski veljavi. Tat je neopaženo zopet izginil skozi okno. * Natečaj v šoli za zaščitne sestre v Ljubljani je razpisan do 20. t. m. Sprejme se 25 gojenk, ki se vzgajajo za dečje zaščitne sestre in za potujoče učiteljice otroške higijene. Natančni pogoji so razvidni iz »Uradnega lista od 13. junija 1929. * Za društva in ustanove. Ministrstvo prosvete je določilo, da vsa društva in ustanove prošnje za znižanje takse na vstopnice, za znižanje železniške vožnje itd. pošiljajo le preko sreskega poglavarja, ozir. velikega župana. Direktno poslane prošnje se ne bodo upoštevale. Izvzeta so le oblastna gledališča in subvencijonirane umetniške (glasbene) šole. KINO »IDEAL« Premii jera!! BUČK JONES in naša lepa rojakinja EVA NOVAK v filmu vratolomnih senzacij Dirka skozi oblake Prvič v LjubKami! Ob 4., 148., 9. — Din 2, 4, 6. * Vsem udeležencem vsedržavne strelska tekme v Mariboru. Oni udeleženci vsedr- žavne strelske tekme v Mariboru (6. do 13. septembra), ki reflektirajo na prenočišče, naj javijo to najkasneje do 20. t. m. na naslov ravnatelj Boltavzar, Maribor, Ciril-Metodova ulica 22. * Razstava »Ljubljana v jeseni«. Ko oru-meni listje kostanjevi,! nasadov, ki obkrožajo sejmišče, si nadene Ljubljanski velesejem zopet praznično obleko in otvori na široko svoja vrata, da pokaže desettisoče-rim obiskovalcem iz vseh krajev naše države bogato založeno in pestro kulturno :n gospodarsko razstavo »Ljubljana v jeseni-. Dnevi te prireditve (od 31. t. m. do 9. ser>t) so dnevi veselja in ponosa za vsakoga", ki ljubi našo o iovino, ki ceni delo domi-člh rok, ki se veseli kulturnega in gosocddr-skega napredka našega naroda. Oglejte si razstavo »Ljubljana v jeseni« pohitite ru-tem za dan ali dva v divno okolico med gorske velikane. Slovenija je gosto naseljena, njeno prebivalstvo se mora z velikim naporom boriti za obstanek. Zato je prav, da tekmujejo med seboj vsi producenti, kajti zdrava konkurenca je tista gonilna sila, ki daje človeštvu moč, da neprestano ustvarja. * Vranglovo truplo bo prepeljano v Beograd. Po smrti general Vrangla, bivšega vrhovnega komandanta protiboljševiških čet na jugu Rusije, se je pokrenilo vprašanje, naj bi se njegovo truplo prepeljalo v Beograd, kakor je tudi on sam večkrat izrazil željo, naj bi njegovi smrtni ostanki počivali v ruski cerkvi na starem beograjskem pokopališču. Tej njegovi želji se bo v kratkem ustreglo. Že prihodnji mesec se bo Vranglovo truplo iz Belgije prepeljalo v Beograd. Pokojnemu vrhovnemu poveljniku v južni Rusiji se bodo pri tej priliki izkazale vojaške časti. Pogreba se bodo udeležili zastopniki celokupne naše vojske. * Sem in tja po Sarajevu. V včerajšnjem članku pod tem naslovom nam ie tiskovni škrat pokvaril ime referenta o turistiki Četo oslovakov v Jugoslaviji, ki se mora glasiti pravilno dr. Žižek, kar so čitatelii očividno že sami popravili. * Grozna smrt starca na železniškem tira. Na progi med Indjijo in Mitrovico je predvčerajšnjim beograjski brzovlak povozil 67 letnega delavca Milana Vučkoviča. Nesrečni starec je hotel preko tira, četudi je videl, da se bliža vlak. Po nesreči pa se je Vučkovič spotaknil na tračnici in padel. V bližnjem trenutku ga ie zagrabil stroj in ga grozno raizmesaril. * Drzno sleparstvo. K premožni, že starejši gospe Ivani Eratovi v Trstu je prišel pred mesecem dni neki mlad človek ter se predstavil kot uradnik psihiatrične bolnice pri Sv. Ivanu. Pokazal ji je neke listine, s katerimi zahtevajo njeni sorodniki, naj jo spravi v umobolnico. Gospa Eratova se je seveda prestrašila, »uradnik« pa jo je konično potolažil, češ, če bo plačala v več obrokih 15 tisoč lir, se bo stvar poravnata in bo želja sorodnikov odbita. Eratova je pristala na predlog in plačevala obroke. K nji je prišla stanovat ljubica onega »uradnika«. Ta je gospo okradla in potem izginila s svojim ljubčkom. Eratova je to zadevo šele te dni naznanila policiji. Slepar seveda ni uradnik v umobolnici. Policiia ga išče. SPECIJALNI KIS za vlaganje sočivja dotoSte v drogeriji KANC, Židovska ulica. 10077 POTENJE ROK, NOG itd. zanesljivo odstrani »SUDOR«-mast lekarne »Pri orlu«, Celje. * Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. * Avtomobilska nesreča. Strašna nesreča se je pripetila na cesti proti Vodnjanu pri Puli. Avtomobil, ki ga je vodil podporočnik aeronavtike Hektor Ujčič iz Pazina je treščil iz neznanega vzroka v obcestni brzojavni drog. Ujčičev brat in njegova nevesta sta odletela par metrov daleč in se nista poškodovala, dočim je bil Uičič smrtno ranjen in je v bolnici v Puli podlegel poškodbam. Vsi na sokolsko prireditev v Grosuplje v nedeljo 11. VIIL 1929. lic-.iski direkciji. u— Ljubljanski Sokol vabi svoje članstvo, da se udeleži javnega telovadnega nastopa Sokolskega društva v Domžalan, ki bo v nedeljo 11. t. m. v čim veči-sm številu. Vožnja polovična. Zbirališče člansrva v kroju ob 2. popoldne na glavnem kolodvoru. Iz Celja I Kino Ljubljanski dvor! I _Telefon 2730_| e— Gradba pravoslavne cerkve v Celju. Kakor znano je mestna občina celjska pravoslavni cerkveni občini brezplačno prepustila stavbišče ob Ljubljanski cesti, kjer se je prej nahajala vojaška bolnica. Na tem stavbišču se bo v kratkem pričelo z gradbo pravoslavne cerkve. Temeljni kamen za novo cerkev bo na svečan način položen 1. septembra letos. e— Najstarejši Celjan umri. V četrtek popoldne ie umrl v Klavni ulici 1 v starosti 88 let najstarejši Celjan g. Maks Sima, bivši gostilničar, posestnik in mesar. e— Umrljivost v Celju. V mesecu juliju je umrlo v Celju 18 oseb, od teh 3 v mestu in 15 v javni bolnici. e— Nedeljski izleti v Logarsko dolino. Logarska dolina je zaradi svojih naravnih krasot eno najpriljubljenejših izletišč celjskih meščanov in številnih tujih letoviščar-jev, ki se mude na oddihu v našem mestu in njegovi okolici. Tudi turisti iz Ljubljane in sploh s Kranjskega kaj radi pohite ob nedeljah in praznikih v to romantično planinsko dolino. Za jutrišnji dan so se organizirale večje izletniške družbe, ki bodo pohitele k Piskerniku (Trillerjeva koča) v Logarsko dolino, kjer jih bo med drugim zabavala tudi posebna godba, ki so jo naročili nekateri prijatelji prijetnih izletov. V noči med soboto in nedeljo se bo odpeljala z 2 velikima avtobusoma iz Celja tudi okrog 50 članov broječa skavtska družina, ki bo postavila svoje taborišče v bližini Pi-skernika. e— Izgubljen potni list. Pred dnevi je izgubil v Celju trgovec Žiga Weiss iz Dolnje Lendave svoj potni list. Pošten najditelj naj ga odda na celjski policiji. e— Ukradeno kolo. Trgovec Slavko Šafer stanujoč v Gregorčičevi ulici 3, je v četrtek zvečer prislonil svoje kolo po prihodu domov ob hišni zid, dočim je sam odšel v svoje stanovanje, kjer se le mudil skoro eno uro. Ko se je okrog 21. vrnil pred hišo, ie opazil, da mu ie med tem neznan tat odpeljal kolo, vredno 1200 Din. Kolo je dirkalno in je črno pleskano. Vse dosedanje poizvedovanje je ostalo dosedai brezuspešno. e— Okradena v kopalni kabini. V četrtek proti večeru se je kopala med 17. in 18. v mestnem damskem kopališču na Savinji med drugimi tudi šivilja Štefka Zormanova. Ko se je hotela v kabini po končani kopel ji obleči, je presenečena opazila, da ji je v času kopanja izginila iz aktovke mala ruja-va denarnica z vsebino 10.50 Din. Dasi so preiskali vse sokopalke, ki so uporabljale isto kabino, storilke niso našli. e— Dva poklicna tovariša. V četrtek zvečer je bila aretirana na celjskem kolodvoru 29 letna brezposelna Štefka K., ki se potepa brez vsakih dokumentov in brez vsakih sredstev od mesta do mesta. Štefka le stara znanka celjske policije, ki Jo je že večkrat prenočila v svojem gostoljubnem hotelu zaradi vlačuganja in potepuštva. Izročena je bila sodišču. Včeraj dopoldne so pa prijeli v Gosposki ulici 70 letnega Alojza S, kd je tudi brez posla in brez stalnega Zadniič! Družabna kriminalna drama brivnostnf tujec ■■ Ob 4., četrt na 7., pol 8. hi 9. i bivališča, ker je beračil od trgovine do trgovine. Na policiji pa so ugotovili, da je bil stari Lojze lani izgnan iz Celja za dobo 5 let. Zaradi potepuštva in prepovedanega povratka so tudi njega oddali sodišču. e— V gorenjsko »letovišče« Begunje. Tončka Primožičeva je kljub temu, da je stara šele 17 let, docela pokvarjeno dekle. Izbrati si no« nobenega poštenega poklica in izmakne vsako stvar, ki ji pride pod prste. Dasi že 3 krat kaznovana zaradi tatvine, se je pred nekaj tedni zopet pregrešila zoper sedmo božjo zapoved in je prejela zato pri celjskem sodišču enomesečen strogi zapor. Z odlokom višjega državnega tožilstva v Ljubljani pa bo romala Tončka v lepo žensko »letovišče« Begunje na Gorenjskem kar za dobo 3 let, da bo bolj zaleglo. Iz Maribora a— Poziv javnosti! Ob priliki vsedržav-nega strelskega tekmovanja, ki se bo vršilo letos v času od 6. do 13. septembra ▼ Mariboru, bo zaradi velikega navala občinstva iz vseh krajev naše države brez dvomno nastalo veliko pomanjkanje tujskih sob. Radi tega se naproša celokupna jav^ nost, da odstopi v to svrho vse razpoložljive in primerne sobe. Naslove stanovanj kakor niih cene naj se blagovolijo javiti najkasneje do 20. t. m. upravi »Večernika< (Aleksandrova cesta 13.) ali »Mariborer Zeitung« (Jurčičeva ulica 4). a— Zahvala. Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, skupina Maribor, se prav prisrčno zahvaljuje vsem gospodom tovarnarjem, denarnim zavodom in trgovcem, kateri so nas tako lepo obdarili in pripomogli k našemu lepemu uspehu dobrodelne tombole, katera se je vršila dne 4. avgusta. Zahvaljujemo se prav prisrčno še našemu časopisju, katero nas je prav pridno brezplačno podpiralo v agitaciji. Našemu cenjenemu občinstvu pa posebna zahvala, ker je pridno kupovalo srečke in se mnogobroino udeležilo tombole. — Odbor. a— Prijatelji živali, zlasti golobov se Obračajo na Društvo za varstvo živali s prošnjo, da bi se poskrbelo za napajalnice, oziroma korita z vodo za te naše prijateljčke. Sedaj, ko je zopet pritisnila vročina z vso silo, cepajo naši goiobi po tleh, da se človeku kar trga srce. a— Smrtna kosa. V četrtek je v Mariboru umrla v 69 letu starosti zasebnica gospa Ivana Klabučarjeva. Truplo pokoinice bodo v nedeljo 11. t. %i. ob 3. popoldne blagoslovili v mestni mrtvašnici na Pobrežju in potem prepeljali na Magdalensko pokopališče k večnemu počitku. a_ Nezgoda pri delu, Gregor Germut, 67 letni lesni delavec iz Št. Lovrenca na Pohorju, se je vračal v četrtek zvečer z dela domov. Nakladal je deske in se ie zaradi svoje starosti močno utrudil. Na potu se je z levo nogo, katero si je pred meseci stri pri delu, spodtaknil ob malenkosten kamen. Zaradi bolečine v še napol zacelie-ni nogi je zopet padel in si pri tem izpah-nil ter nalomil desno roko. Boječ se stroškov zdravnika se je pomilovania vredni starec sam poda! v mariborsko bolnico kamor je dospel včeraj okrog 3. zjutraj. a— Podzavestni morilec bolnika Zagažna iz Braslovč identificiran. Grozni primer uboja v mariborski bolnici, o katerem smo svoječasno obširno poročali, je šo vsem v živem spominu. Identiteta -morilca, ki so ga med tem že odposlali v umobolnico na Studencu pri Ljubljani, je bila vse poletje neznana. Na podlagi okrožnice mariborske policije pa je sedaj zagrebško policijsko oblastvo s pomočjo daktiloskopskih odtisov dognalo, da je podzavestni ubijalec identičen s 27 letnim delavcem Antonom Prezl jem iz Sorice pri Škofji Loki. Prežel} ie že dvakrat pobegnil iz umobolnice na Studencu pri Ljubljani, kjer se nanaia tudi sedaj. Iz Tržiča č— Gasilno društvo priredi v nedeljo svojo letno veselico v vseh prostorih Za« družnega doma na trgu. Sodelovala bo do« mača godba. Spored: srečolov z bogatimi dobitki, šaljiva pošta in druga prosta zabava. Čisti dobiček je namenjen nabavi po« trebnega gasilskega orodja, zato je pričakovati velik obisk tudi iz okolice, ki ceni gasilsko delo. 6— Umesten razglas. Na pobudo podružnice SPD je mestno županstvo objavilo meščanom razglas, da je dovoljeno praz>-nenje greznic samo v nočnem času, to je od 9. zvečer do 4. zjutraj. Odvažanje se mora vršiti v popolnoma zaprtih vozovih, ki ne propuščajo ne smradu in ne gnoj« niče. V zadnjem času se je bila namreč silno razpasla navada, da so hišni posest« niki izpraznjevali svoje greznice ob vsakem dnevnem času, tako da so domačini in še bolj tujci, ki jih je letos t Tržiču izredno mnogo, prav upravičeno godrnjali nad vaškimi navadami pri odvažanju feka« lij. Vsak prestopek se bo strogo kaznoval. č— Kegljanje na dobitke. Tržiško sokolsko društvo je priredilo drugo kegljanje na dobitke z izredno lepimi dobitki. Prva nagrada je bankovec za 1000 Din, druga vreča moke »00«. tretja izredno lep jarc, potem ženska žepna ura, ura budilka in cigaretna doza. Keglanje se vrši vsako nedeljo dopoldne, vsak torek in vsako sredo zvečer v zaprtem kegljišču pri Šteru. Za* nimanje za. kegljanje je zelo veliko. g_ Tihotapstvo v tržiškem rajonu ne cvete posebno bujno, pač pa ima prav znatne poganjke. Zadnji primer, ko sta fi« nančna paznika zasačila štiri nadebudne' tihotapce, ki so imeli sladkega saharina za 35 kg, dokazuje marsikaj. Vse niti tihotapljenja vodijo t tržiško okolico tja proti Golniku. Domneva se celo, da mora biti | kje tiha trgovska družba, ki je na izredno navihan 'način organizirala tihotapljenje saharina Zanimivo je vprašanje, kje se utihotapljeni saharin vnovčuje, saj je na dlani, da so tihotapci, ki sta jih stražnika prijela, samo orodje za nečedne namene , drugih. Ali bo preiskava dognala tudi sedež tihotapske organizacije, je seveda veliko vprašanje. Iz Kranja t— Sokolsko društvo v Stražišču priprav« Ija z mrzlično hitrostjo pod vodstvom tesarskega mojstra g. Antona Betona na Pan«, tah vse potrebne mize in stole kakor tudi paviljone, tako da bo vsak udeleženec lahko nemoteno zasledoval tombolo. Sestre Sokolice že pridno pripravljajo razna okrep-čila. Tudi za raznovrstno pijačo je že preskrbljeno. V nedeljo dopoldne bodo kras« ni dobitki razstavljeni na Pantah. Med raz« nimi dobitki je krasna kuhinjska oprava z jedilno in kuhinjsko posodo, poleg tega krasni šivalni stroj, lepo moško kolo, dve vreči moke, 50 kg sladkorja, več koštru-nov itd. Nabranih je že do sedaj preko 200 dobitkov. To pot je število tablic omeje« oo, zaradi tega opozarjamo občinstvo, da si jih pravočasno preskrbi. Stanejo samo po 3 Din komad. Z Jesenic 9— Nov lekarnar. Te dni se je preselil S Jesenic v Ljubljano mag. phar. g. Ciril Maver, dosedanji lekarnar na Jesenicah, ki je bil stalen podpornik raznih tukajšnjih narodnih društev. Za njim pa je prevzel lekarno v najem mag. pharm. g. Jožef Žab-kar. dosedaj lekarnar v Ljubljani. s— Kolodvorsko restavracijo je prevzel te dni za gospodom Ozvaldom g. Božidar Malešič, ki je došel iz Novske ter je dobil restavracijo v najem kot najvišji ponudnik. Iz Kamnika ka— TI. občni zbor Okrajne blagajne za »rez Kamnik se je vršil 30. julija v dvorani Kamniškega doma. Glavna točka občnega zbora je bil proračun, ki ga je odbor se« stavil in predložil občnemu zboru v odobritev.' Podpisalo se je pet delnic Privile« girane agrarne banke v znesku 5000 Din. Poročila predsednika, tajnika in blagajni« ka so bila soglasno sprejeta. Za nabavo inventarja se je votiral znesek 2000 Din. 1'kinejo se dnevnice posameznim odbornikom, ki so hodili iz drugih krajev na seje in občne zbore. Sklenilo se je, da dobe člani le še kilometrino v znesku 3 Din za km, odnosno dobe povrnjeno vožnjo po železnici ali pa plačilo avtomobilske vožnje tam, kjer obstoja avtobusna zveza. Raz« pravljalo se je o povzdigi kmetijstva. Živahna debata se je razvila o postavki za cepljenje svinj, ki je zelo visoka. Storjen je bil sklep, da imajo vsi lastniki svinj te prijaviti vsako leto do meseca maja, ker se za cepljenje pozneje prijavljenih svinj ne bo priznalo plačilo polovice stroškov. Za obrtne nadaljevalne šole v Kamniku, Domžalah in Mengšu se votira po 6000 Din. okrajni šolski knjižnici se izplača znesek 614 Din, vsi drugi prispevki pa se odklo« nijo. Regulira se prejem letnih nagrad ba« bičam, ki so prejemale v brdskem okraju za 1000 Din več kakor one v kamniškem okraju. Normira se 1000 Din za oba okraja enako. Na glasovanje je bil dan proračun, ki znaša dohodkov 34.866.59, izdatkov pa 259.065 Din; primanjkljaj znaša torej 234.198.41 Din. Za kritje tega primanjkljaja je sklenil odbor uvesti za leto 1929. na« slednje davščine: 25 odst. doklado na hišno najmarino, 25 odst. doklado na poseb« rs® pridobnino in 14 odst. doklado na osta* 1« direktne davke razen onih, ki so po zakonu prosti samoupravnih deklad, ter rasen davka od telesnih delavcev in usluž-benskega davka. Vsota teh davščin bi zna« šala 234.118.60 Din in bi bil primanjkljaj 179.81 Din. Izvolil se je nov enoten živinorejski odsek. Občni zbor, ki je trajal do« bre tri ure, ie potekel v popolnem soglasju. ka— Odlikovanje dekana L Lavrenčiča. Koncem julija je bil izročen dekanu g. Ivanu Lavrenčiču v navzočnosti sreskega poglavarja in mestnega župana red sv. Save IV. razreda. Iz Trbovelj t— Poizkusni alarm. Gasilno društvo Tr« bovlje-trg bo napravilo v nedeljo 11. t. m. ob 9. zvečer poizkusni alarm. O tem ob« veščamo prebivalstvo, da se ne bi po nepotrebnem razburjalo. t— Krajevni šolski odbor Trbovlje-Vode je z izvolitvijo g. Radeja Dragotina kom-pletiran. Prva naloga novega krajevnega šolskega odbora bo, da se loti vprašanja vodenske šole, ki postaja z vsakim letom bolj pereče m se ne da več odlagati. Ta« kih šolskih razmer kakor so na Vodi, ni menda nikjer v državi. Ker primanjkuje polovico učnih sob, mora imeti polovica otrok pouk predpoldne, druga polovica pa popoldne. Zaradi teh razmer ne more imeti noben razred polnovrednega pouka, ker odpade posebno v zimskem času vsakemu razredu po več tedenskih ur. Da bijejo te razmere v obraz vsakim higijenskim pred« pisom, je jasno. Trpijo učenci, pa tudi učiteljstvo, ker je, posebno po zimi, skoro nemogoče temeljito zračenje sob. Rešitev šolskega vprašanja na Vodi se zavlačuje že leta in leta. TPD je z reverzom zavezana, da mora graditi novo poslopje. Najti bo treba način, da se poslopje na vsak način zgradi, na čigave stroške, pa naj odloči pravda Iz Laškega 1— Sokolsko društvo v Laškem bo proslavilo v nedeljo 11. t. m. desetletnico svojega obstoja s telovadnim nastopom in veselico v zdraviliškem» parku. Pričakujemo obilne udeležbe. Iz Murske Sobote' mr— Madžarska agitacija. Iz Sombatelja je odposlala madžarska propaganda po pošti na naše gostilničarje in tudi druge privatne osebe neke umazane propagandne letake, v katerih se poziva prebivalstvo, da se otrese tujega jarma in duhovnikov izven Prekmurja, češ, da mu ti jemljejo pra« vo vero. mr— Evangeličani so imeli v ponedeljek krasno slavje v Bodoncih. Bil je zanje praz nik, ker se je vršila konferenca vseh evangeličanskih župnikov v Prekmurju z dr. Poppom na čelu. Cerkev je bila vsa okra« šena in ljudstva se je kar trlo. Banket je bil takšen, kakor bi ga človek ne pri« čakoval na vasi. mr— Občinski odbor v Murski Soboti je imel v ponedeljek 5. t. m. popoldne redno sejo. Tretjina odbornikov ni bila navzoča. Debata se je več ur vlekla zaradi raznih stvari. Ko je bil dnevni red izčrpan, je sta- vi! sodnik dr. FarkaS predlog, da prosi odbor velikega župana, naj razreši občinske svetnike njih dolžnosti in imenuje novo upravo, ker sedanji odbor ni bil zmožen kaj koristnega storiti za občino. Predlog je bil soglasno sprejet. Občinski odbor je bil izvoljen L 1927. pri prvih občinskih volit« vah, ki so se v Prekmurju vršile. Pristašev bivše demokratske stranke v njem ni bilo, ker je bila lista razveljavljena. Občinstvo je sklep z zadoščenjem vzelo na znanje in si želi tako delaven gerentski sosvet, kakor je bil pred sedanjim občinskim odborom. mr— Beg iz življenja. Včeraj zjutraj se je v Murski Soboti ustrelil z dvema streloma v srce Pavel Slisar, lastnik mehanične delavnice. Vzrok samomora je bila pre« zadolženost. Šport Razpis jubilejne medklubske kolesarske dirke Motokolesarski klub Ilirija v Ljubljani razpisuje na nedeljo 18. t. m. Jubilejno medkhibsko kolesarsko dirko ma 170 km. Obvezna preddirka bo v nedeljo lil. t. m. na proigi Ljubljana—Grosuplje — Krtka — SrtšSna — Višnja! gora — Ljubljana tom 75. Start točno ob 7. zjutraj pri km 2, Dolenjska cesta, cilj pri tom 3 pred restavracijo g. JeiPačnjnau Zaključek prijav za obe diirlki nepreklicno v soboto 10. t. ni. zvečer ob 20. v klubskih prostorih restavracije Novd svett. Obenem se bo vršil istotam sestanek vseh prijavljenih dirkačev in vodstva dirke. Zmagovalec Jubilejne dirke prejme srebrno kolajno ter' tovarniško novo dirkalno kolo »Aig-lon«, katero je podarila tukajšnja tvrdika Viktor Bohinec, zastopnik tovarne ContikienitaL Drugo darilo srebrna kolajna in nov kovček-gra>mofo«, darilo tvrdke A. Raizberger, tovarniške zaloge gramofonov in gramofomskh plošč. Nadaljnji trije dirkači prejmejo kolajne in darila. Po dosedanjih prijavah sodeč, utegne biti borba za zmago zelo intenzivna, razen znanih ljubljanskih dirkačev Ilirije, ASK Primorja in Save jt je prijavilo tudi večje število mariborskih in celjskih dirkačev ter Joco Šolar, tako da je pričakovati najostrejše borbe. Točnj razpis za Jubilejno dirko se razpošlje vsem pododborom in kolesarskim klubom Slovenije. Juniorske nogometne tekme za pokal SK Ilirije Jutri se bodo vršile tri tekme za utešno darilo. Medklubski odbor za izvedbo juniorskih tekem za prehodni pokal SK Ilirije je na seji 7. t. m. verificiral 3 tekme II- kola in to Ilirija : Jadran 4:0, Primo-rje : Svoboda 5:2 in Hermes : Celje 4:0. Odločitev glede verifikacije četrte tekme I. kola Mars : Slavija 1:0, proti koje verifikaciji je bil z obeh strani vložen protest, je pridržana načelniku mediklubskega odbora, ker je treba nekaterih poizvedb. Za naslednje kolo so ®e kvalificirali torej Ilirija, Primorje i.n Hermes Pravda« objavila na uvodnem mestu. Dimič pravi v tem članku, da se je pred leti sam boril proti famozni banski uredbi o poravnavi izven konkurza, toda istočasno je propagiral, da bi eim prej dobili modern zakon o izvenkonk. poravnavi, ki bi trgovcu v težkih dneh krize omogočil oddih ,'n ga rešil, da povsem ne propade. Njegovi napori i.iso imeli uspeha. Nasprotno njegovi tovariši, ki ga niso razumeli, so ga celo napadali zaradi nadosle.-i-ii'-iti, češ, prej je govoril proti banski uredbi potem pa jo je propagiral. V resnici pa se je boril samo proti poravnalnemu postopanju, ki je ri!i široko odpiralo v.ata zlc-r.bam in ne;:cštuiiu in delal na tem, da dobimo nov dober zakon, ki nam je rujno potreben, kar sedaj javno priznavajo tudi njegovi bivši protivniki. Zato obžaluje, da mu niso že svoj čas pomagali ustvariti nekaj koristnega, kar bi morda obvarovalo gospodarstvo pred težkim potresom. ' Sedaj je to treba popraviti. V svojih na-daljniih izvajanjih govori gosp. Dimič o pogojih, pod katerimi naj bi se v novem zakonu dovolila izvenkonkurzna poravnava. Po njegovem mnenju bi morala poravnalna kvota znašati najmanj 70 %, rok izplačila pa 1 leta brez garancije in leta z garancijo. Za poravnavo bi moralo glasovati 80 % skuone vsote terjatev. Trgovec, ki ni naimanj 3 leta protokoliran in ki nima vsaj 3 leta v redu svojih trgovskih knjig, se ne bi smel posluži ti ugodnosti tega zakona. Za denarne zavode zahteva še strožje predpise. Preokret v mišljenju beograjskih gospodarskih krogov bodo gotovo pozdravili tudi vsi naši gospodarski krogi, predvsem pa Jugoslovensko društvo za zaščito upnikov, ki se v interesu upnikov že nekaj let bori za uvedbo takega zakona na moderni podlagi. Dejstvo je, da obstoja prisilna poravnava že skoro v vseh evropskih državah, kar dokazuje, da je njena pravilna uporaba koristna za gospodarstvo. Številke, ki jih je nedavno objavilo Jugoslovensko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu, nam najbolj ilustrirajo, kakšno ogromno škodo utrpijo upniki v konkurzih. Od 113 konkurzov, ki so bili otvorjeni leta 1927. in so bili preteklo leto likvidirani, je v 10. primerih prišlo do poravnave, v 17 primerih je bila za upnike dosežena kvota 0.28 do 36 %, v 84 primerih pa upniki niso dobili niti pare. Nasprotno pa je bila lani pri 74 izvensodnih poravnavah, pri katerih je interveniralo društvo, dosežena povprečna kvota od 42.6 %. — Izdajanje pooblastil in legitimacij za nakup inozemskih plačilnih sredstev. Finančni minister ie odredil, da smejo v bodoče pole? generalnega inšpektorata tudi vse finančne direkcije na svojem teritoriju izdajati našim državljanom in naseljenim ino-zencem pooblastila in legitimacije za nakup inozemskih plačilnih sredstev za vzdrževanje dijakov in bolnikov v inozemstvu ter za osebne potrebe na potovanju, in sicer pooblastila do 10.000 Din, legitimacije pa do 4000 Din za dijake, do 6000 Din za bolnike i in do 3000 Din za osebne potrebe. = Državna hipotekama banka je vpisala j za 50 milijonov Din delnic Privilegirane i agrarne banke. Državna hipotekama bar.ka je, kakor znano, prvotno vpisala za 20 milijonov Din delnic Privilegirane agrarne VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani, 9. avgusta 1929. Višina barometra 308.8 m Kraj Čas Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skopije SpUt 8. 7 Baroan. 759 7582 759-3 759-6 760-2 760-0 75'r-l Temiper. 18 20 21 24 '20 24 24 % ^ > "o CK 60 70 80 8 60 50 70 Smer vetra in brzina v m. in sek. mirno mirno SSE 2 mirno E 2 NW 2 N 1 l2 - 1 7 2 6 Padavine Vrsta v mm do 7. ure Nežno lice in fine, mehke roke so posebnost odlične dam«. Z dnevno uporabo naše »ALEM« kreme bo ostala svežost vašega telesa za dolgo dobo nespremenjena. Vse nečistoče v kratkem izginejo, ker »ALEM« globoko prodre v pore in daje s tem koži zdravje in lepoto. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 30.3 C, najnižja 15.3 C. Solnce vzhaja ob 4.54, zahaja ob 19.14, luna vzhaja ob 11.4, zahaja ob 21.55. Dunajska vremenska napoved za soboto: Menjajoče se oblačno, lokalne nevihte, kasneje poslabšanje. banke. Sedaj pa poročajo iz Beograda, da je naknadno vpisala še za 30 milijonov Din delnic, tako da bo njena udeležba na delniški glavnici Privilegirane agrarne banke znašala 50 milijonov Din ali okrog 8 % vse delniške glavnice. = Nenadno povišanje diskonta v Newyor-ku. V četrtek je bila v Newyorku nepričakovano povišana diskontna mera, in sicer kar od 5 na 6 %. Šestodstotni diskont v Newyorku je pač znak velike napetosti, ki vlada na mednarodnih denarnih trgih. Povod za povišanje pa je divja špekulacija na nevvvoršlci efektni borzi, ki je povzročila, da so borzni krediti dosegli že ogromno vsoto 7.5 milijarde dolarjev. Obrestna mera za dnevni denar se je zaradi tega koncem preteklega tedna dvignila že na 10 %. Kakor kažejo vsi znaki, napetost na mednarodnem denarnem trgu še ni dosegla svojega vrhunca in bo morda v kratkem sledil tudi London z višjim diskontom. = Owen Young in nemško gospodarstvo. Predsednik komisije strokovnjakov, ki je sestavila znani reparacijski načrt, je, kakor znano, odlična osebnost iz ameriškega gospodarskega živlienja. Kot predsednik družbe General - Electric Comp., največjega koncerna elektrotehniške industrije v Ameriki, je bil že prej dobro znan evropskim gospodarskim krogom. Ker je Young eden izmed redkih gospodarjev velikega svetovnega formata, ki se je do podrobnosti poglobil v nemški reparacijski problem, zato je tem bolj zanimivo, da se je baš on po končanih pogajanjih v komisiji strokovnjakov pričel takoj aktivno udeleževati v nemški industriji. Š tem je dokumentiral svoje globoko prepričanje, da reparacijske obveznosti Nemčije v obsegu, ki jih predvideva po njemu imenovan reparacijski načrt, ne bodo škodovale razvoju nemške industrije. Pred kratkim je namreč vzbudila pozornost vest, da je imenovana General - Electric Cemp. po daljših pogajanjih prevzela znaten paket delnic nemške Ailgemeine Elek-trizitats Gesellschaft (A. E. G.), največjega nemškega koncema elektrotehniške in-oustrije, tako da ima sedaj eno tretimo del-nii te družbe. Istočasno je z nakupom tele žev nemške Os ram - Werke, G m. b. H. fkupno z A. E. G. dobila odloeuloč vpliv tudi pri tej največji nemški tvornici za električne žarnice. Te dni je Vouns vstopil tudi eoebno v upravni svet družb« Osram, v kratkem pa bo tudi s štirimi drugimi predstavniki General - Electric vstopil v upravni svet A. E. G. O zvezi med reparacijskimi pogajanji in najnovejšo udeležbo Yv unga v nemškem gospodarstvu se čujejo sedaj v nemški javnosti prav zanimivi komentarji. = Mani ugodna letina v Avstriji. Avstrijsko kmetijsko ministrstvo je pravkar objavilo prvo cenitev letošnjega pridelka žita, ki kaže slabši rezultat kakor lani. Pridelek ozimne pšenice znaša 3.15 milijona stotov (lani 3 38), pridelek ozimne rži 4.72 (4.85) in pridelek jarega ječmena 2.49 (2.66) milijona stotov. = Tudi Švica povišuje agrarne carine. Švicarski zvezni svet je sklenil, da se s takojšnjo veljavnostjo poviša carina na sirovo maslo za 50 frankov, carina na svinjsko mast pa za 20 frankov pri 100 kg. Za povišanje se navaja kot vzrok naraščanje uvoza masla in masti, dočim istočasno nazaduje izvoz sira. kar grozi povzročiti krizo v švicarski živinoreji. = Velesejm v Libercu. V času od 17. do 23. t m. 6e bo vršil v Libercu jubilejni velesejm, ki je, kakor znano, važen za nakup prvovrstnega češkoslovaškega tekstilnega blaga. Iz vseh evropskih in tudi iz preko-morskih držav prihajajo na ta velesejm trgovci manufakturne stroke, da nakupijo za zimsko Rezijo potrebno blago. Na *im vele-sejmu razstavljajo samo producenti- Poset-niici imajo na češkoslovaških železnicah 33% popust, na avstrijskih 25%, na jugoslovenskih železnicah pa pri povratku 50% popust Za potovanje ni potreben vizum češkoslovaškega konzulata. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 15. t. m. ponudbe za dobavo 250 kg lanenega firneža, 500 kg dina-mo-olia in 5fO kg bencina. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16 t. m. ponudbe za pleskanje železniškega mostu čez Soro pri Medvodah (špecijalni pogoji glede obsega dela se dobe pri depozitni blagajni ljubljanske železniške direkcije); strojni oddelek pa do 17. t. m. ponudbe z?, dobavo 800 kg jedrnatega mila, 50 kg mazilnega mila in 30 kg voščenih sveč. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. Borze 9. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Več potrebe je bilo v devizah na London, Curih in Prago. Deviza na London je popustila na 276.22, istočasno tudi deviza na Pariz na 222.90, dočim se je deviza na Newyork okrepila na 56.87o. Zagrebško tržišče državnih papirjev je pokazalo danes nenadno oživljenje. Navzlic izostali intervenciji Poštne hranilnice so se tečaji Vojne škode in investicijskega posojila dvignili ter je za promptno blago kakor tudi v terminih prišlo do večjega prometa. Vojna škoda se je za aranžma trgovala po 407, za kaso po 406.5, za avgust po 407.5, za november po 418 in za december po 421. Zanimanje je bilo tudi m investicijsko posojilo, ki se je j>onovno dvignilo in trgovalo po 88, za agrarne obveznice pa se je nudil denar po 52.25 brez blaga. V zasebnih vrednotah pa ni bilo skoro nikakega prometa. Edin zaključek je bil v Slaveksu po 100. Trboveljska je notirala 455 — 458, Vevče pa 128 denar. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.7875 — 22.8475 (22.8175), Berlin 12.5575—13.5875 (13.5775), Bruselj 7.9211, Budimpešta 9.9479, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 8.0113 — 8.413 (8.263), London 275.82 — 276.62 (276.22), Newyork 56.775 — 56.975 (56.875). Pariz 222.90, Praga 168.20 — 169 (168.60), Trst 296.81 — 298.81 (297.81). Zagreb. London 275.82 _ 276.62, Newvork 56.775 — 56.975, Pariz 22190 — 223.90. Milan 296.789 — 298.789 Curih 1094.4—1097.4, Amsterdam 22.7875—22.8475, Berlin 13.5625 do 13.5925, Dunaj 8.0113 — 8.0413, Praga 168.20 — 169, Budimpešta 9.9329 — 9,9629. Curih. Zagreb 9.1275, London 25.215, New-york 519.975, Pariz 20-3425, Milan 27.18, Berlin 123.90, Dunaj 73.25. Praga 15.38, Bukarešta 3.0825, Budimpešta 90.725, Sofija 3.75, Varšava 58.30. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 denar, Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona 850 d., Kreditni 170 d., Vevče 130 d., Ruše 275 —• 285, Stavbna 50 d., Šešir 105 d. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma 407 — 408, kasa 407 — 406, za avgust 407.5 — 408.5, za november 418 do 418.5, za december 421.5 — 423, investicijsko 87.75 — 88.50, agrarne 52.25; bančne vrednote: Praštediona 853 — 859, Union 202 — 203. Srpska 153 den., Jugo 80.75 d«i 81.25, Narodna 8200 _ 8400, Zemaljeka 127 dfn., Ljubljanska kreditna 123 den.; industrijske vrednote: Narodna šuinska 40-50. Gutmann 20fl — 2C5, Slaveks 98 — 100, Slavonija 130 bi., Drava 395 _ 410, Šeče-rana 402 — 437, Narodna mlinska 20 den.,. union mlin 165 den., Vevče 128 den., Trbovlje 455 — 459, Isis 15 blago, Jadranska 570 blago. Blagovna tržišča + Ljubljanska blagovna boraa (9. t m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vag. drv. Dež. pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post., mlev. tar. plač. 30 dni): baška stara po 275 do 277.50, baška nova, uzančno blago po £75—27 .50: meka: >0«, fco. Ljubljana, plač. po prejemu po 400 do 402.5: koruza: baška. zdrava, rešetana, plač- 30 dni, mlevska tarifa po 260 — 262.5, navadna tarifa po 267-5 — 270; ječmen: baški ozimni po 270 — 275: oves: baški, rt» vadna tarifa po 265 — 275. + Novosadska blagovna borsa (9. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 24 vagonov pšenice, 6 vagonov moke, 7 vagonov koruze, 3 vag. ječmena in 2 vag. ov6a. Pš®' niča: baška in sremska 205—210; potiska 215 — 220; banaška 205 — 207.5. men: baški 160 _ 165. Oves: baški in srem-ski 185 — 190; banaški 180 _ 185. Koruza: baška in sremska 205 — 210; banaška 202.5 — 207.5. Moka: baška J>0g< 315 do 320; >2« 295 — 300; »5-- 275 — 280; »6< 260 — 265: »7< 220 — 225: >8< 140 — 145. Otrobi: baški in banaški 120 — 125 4- Dunajska borza ta kmetijske prouvode (8. i m.) Navzlic višjim ameriškim tečajem je situacija na dunajskem žitnem trgu ostala v glavnem nespremenjena. Promet se je gibal v ozkih mejah. Nominelno eo se : cene sicer nekoliko dvignile, vendar so J kupci ostali rezervirani. Tudi uradni tečaji so ostali nespremenjeni. *JUIFO« 51 165 Sobota, 10. V®L T929 Iz življenja in sveta , i >;* s w me '-t, < v ■ i % ■'•*« v«. * * 1 - % f. 'f f t ^'-vr I. 1? V ->v v ^ -v,' -V " V -; - v * '^M % % t t,..« - t - * v ■ * A i ^ * * , 4y gjp I: lipi.: ^ : : ' W F •V. ji Mr.- * r Sk. Ob otvoritvi reparacijske konference v Haagu nam kaže ogromno eBptično mizo, okofl kater« sede glavni delegati, med aad (X) in Stresemama (XX)- V ozadja strokavnjafkl io novinarji. njimi Bri. Amerlkana Hudič v mokri postelji Jožef Ewaszkiewicz iz Milwaukeeja se hoče ločiti od svoje žene, ker ne more spati v mokri postelji. Da ne boste mislili na kaj drugega, nekoliko pojasnila: Njegova žena namreč trdi — in morda ne brez vzroka — da ima nje Jože hudiča v telesu in da bi ga pregnala, mu naškropi vsak večer po« steljo izdatno z blagoslovljeno vodo. Ker pa je ta voda prav tako mokra kakor vsaka navadna voda, ni baš pri« jetno prebiti noč med naškropljenimi rjuhami. To bi sčasoma vsakega hudi« ča, pa ne samo Jožetovega, spravilo iz kože. Rekord Neverjetno, da je lOletni William Humpal iz Bridgeporta še tako mlad bi tako nedolžen, pa vendar že nosilec svetovnega rekorda! In vendar je res« niča. Našel je namreč žabo, tako zva« no volovsko žabo, ki meri v dolžino celega pol metra. Kdo je že ujel tak« šno kvako? Še bolj čudno pa je, da navajajo tudi dolžino njenega obsega s pol metra. Ta žaba bi torej pomeni« la tudi geometrični rekord, kakršne« ga ne bi bil sposoben noben živ krst na svetu, Dika moških Končno so si zmislili v Eugeneu (Oregon), da bi bilo treba prirediti tu« di lepotno tekmo za moške. Ali naj bodo večno le ženske lepe? In sicer zadostuje moškim samo košček lepo« te. V Eugeneu so nagradili moškega, ki se je izkazal z najlepšimi brki. Tat tornado Ko je razsajal zadnji tornado ▼ Ameryju (Wisconsin), je dvignil stre« ho s hiše Bena Fogartyja in mu zvr« tinčil vse premičnine v zrak. Toda ubo gi Ben je rešil vsaj delček svojega imetja. Nekoliko dni pozneje mu je namreč dostavila pošta iz 150 km od« dalj enega Spring«Brooka pismo in v pismu je našel svoj ček, ki ga je bil vihar odnesel na takšno daljavo s se« boj. Čigava je gos Gospa Adamsova trdi, da je njena, in gospa Brownova trdi, da je njena. Kako naj razsodi sodnik? Ni treba, da bi on razsodil, razsodila bo gos. Odredil je ogled na licu mesta in uka« zal, naj spuste gos na dvorišče gospe Adamsove. Gos se je počutila na tem dvorišču nekam zbegano, nerodno in obotavljajoče se — kakor tele pred novimi vrati. Ukazal je, naj jo spuste na dvorišče ge. Brownove in gos je od radosti zagagala, zakrilila s peruti in se spustila naravnost v kot, kjer so stale skledice s pičo. »Gos je gospe Brownove,« je sklenil novi Salomon. Modri dijamant kazaškega atamana V enem izmed najbolj aristokrat« skih klubov v Varšavi sta se večkrat srečala grof P. in bivši ruski častnik, kozaški ataman. Ataman je imel pr« stan z izredno lepim modrim dijaman« tom, ki mu ga je po njegovem pripo« vedovanju daroval nekoč neki indij« ski maharadža, ki mu je rešil življe« nje. Grof je bil v ta dragulj ves za« ljubljen in nekega dne se ni mogel vzdržati, da ne bi predlagal lastniku, naj mu ga proda. Častnik mu je mirno odvrnil, da je kamen nepristen, ven« dar da ga rad nosi kot spomin. Grof pa se ni dal prepričati, da gre samo za imitacijo in je bil pripravljen, da bi ga dal preiskati po kakšnem dra« guljarju. Ataman je izjavil, da ne gre Osem cesarskih princev in princesinj kaže zadnji posnetek dece bivše avst rijske cesarice Zite. Na čelu najstarejši sta, princ Oton, ki U sa madžarski legi tirni sti tako radi ustoličili kot kralja. k draguljarju, pač pa to lahko stori grof sam. In kakor da bi nič ne bilo, je potegnil prstan z roke in ga izročil grofu. Ta mu je hotel ponuditi kot jamstvo ček za 200.000 zlotov, čast* nik pa je to ponudbo zavrnil, češ: saj se razume samo po sebi, da mi ga pri* nesete nazaj. Grof je torej stopil s prstanom k draguljarju in je zvedel, kar je itak vedel: kamen je pristen in vreden 250.000 zlotov. S to vestjo je vrnil atamanu prstan. Ta pa se je sa* mo smejal, rekoč, da se je draguljar temeljito zmotil. Tedaj mu je ponu« dil grof 100.000 zlotov, če mu ga pro« da. »Če že hočete,« je odvrnil ataman, »vam ga dam. Toda izjavljam tu pred pričami, da kupujete od mene potvor« jen dragulj.« S temi besedami ga je snel in izročil grofu pred vsemi ljud« mi, ta mu je pa plačal dogovorjeno ceno. Drugega dne je pokazal dija« mant znanemu varšavskemu zbiratelju in ta ga je brez odloga označil za po« tvorbo. Grof je planil k draguljarju in tudi tu je zvedel isto. Ni bilo dvo« ma, da mu je ataman namesto prave« ga dijamanta spretno podtaknil nepra« vega. In vendar mu ni mogel nič — saj je bil ta izjavil pred pričami, da oddaja potvorjen dragulj. Edino kar se je premetenemu goljufu zgodilo, je bilo to, da so ga črtali kot člana ari« stokratskega kluba. Nov seksualni umor na Češkem Med tem ko se češkoslovaška poli« cija in žandarmerija zastonj trudita, da bi razjasnili sadistični umor pri Všenorju, poročajo, da so potegnili iz nekega ribnika pri Kolinu popolnoma golo truplo 18 — 20 letnega dekleta. Preiskava je dognala, da je morilec svojo žrtev najprvo zadavil in potem vrgel v vodo. Umor je bil izvršen na podoben način kakor pri Všenorju in v dveh prejšnjih slučajih umorjenih prostitutk. Iz tega sklepajo, da gre v vseh štirih slučajih za isto sadistično zverino v človeški podobi. Sledu za morilcem nimajo seveda nobenega. Doktorica načelnica indijanskega plemena Pred kratkim je umrl načelnik indijanskega plemena Henomirov, po imenu Neopit Oshkosh, Njegova 17-letna hčerka je baš napravila izpite na gimnaziji v Oliiu. Zadnja želja indijanskega poglavarja je bila, da bi po njegovi smrti rodu Henomirov načelovala njegova hči. Indijanci so bili s predlogom zadovoljni in so poslali deiputacijo v mesto k poglavarjevi hčeri. Vsa vesela je sprejela ponudbo, ali kot načelnica se vrne k svojemu rodu potem, ko postane zdravnica. Indijanci so se ponosno vrnili domov, ker bodo imeli tako učeno pogtlavarico. Radiouniverza v Ameriki Ameriški prosvetni minister name« rava skupno s Federalno radiokomisi« jo in oddajnimi družbami osnovati vseučilišče za radio v Newyorku. Kdaj bodo pričeli z gradnjo, še ni znano. Vroči poklici Med največjimi neprijetnostmi, ki se jim mora izpostavljati filmski igra« lec pri svojem delu, je vročina v ate« ljeju med snemanjem. Ta neprijet« nost se je z izumom govorečega fil« ma še povečala, a najhujša je pri sne« manju barvnih filmov. Barvni filmi izpodrivajo črno«bele čim dalje bolj, a med snemanjem porabijo povprep« no trikrat več svetlobe in oddajajo Železničarski lofan v jako fini kvaliteti Din 90.— meter, kroj Din 580.—, v boljših kvalitetah meter Din 110, kroj Din 650.— in meter Din 260.—, kroj Din 1100.—, Ta izredno ugoden nakup nudi samo tvrdka .3 DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. Kadar se zemlja trese Pred kratkim smo poročali o grozovitem potresu, Id je obiskal Novo Zelandijo. Naša sffka Je med prvimi, ld so dospele v Evropo in Id podajajo posamezne prizore po tej katastrofi. Zidovje gare-ujega skladišča v mestu Murchisomu se je po izjavah očividcev med potresom opetovano nagnrto do tal in se končno znašlo v naslikanem položaja. trikrat več toplote nego navadni fil« mi. Poklic filmskega igralca in ladij« skega kurjača spadata torej med naj« bolj vroča na svetu. Znamenito plesalko išče policija Dva pariška draguljarja sta ovadila znano mednarodno plesno zvezdo Ro« sie Dollyjevo radi sleparstva. Pred le« tom dni je kupila Dollyjeva dve biser« ni ogrlici v vrednosti 7 milijonov fran« kov. Njen mož je izdal draguljarjema več menic, ki jih pa ob roku ni izpla« čal. Ker sta vrhu tega plesalka in nje mož neznano kam izginila, sta se oško« dovanca obrnila na oblasti. Kakor zna« no, je Dollyjin mož Mortimer Daviš sin kanadskega milijarderja. Zapisnik razgovora z gdč. Leibbrandovo Pisca tega dopisa je pozvala gospodična Leibbrandova na razgovor glede določitve priprav za preplavanje Ženevskega jezera od Lausanne do Ženeve. Žal, od Švicarske plavalske zveze "lede kontrole še ni dospel definitiven odgovor. Odgovor bo pa tu gotovo tekom prihodnjega tedna. Gospodična Leibbrandova je popolnoma uverjena, da se ji bo posrečilo "-»plavanje. Enaki ugovori, da je to skoro nemogoče, so se slišali tudi spočetka pri preplavan ju Zuidskega jezera. Gospod Ooms, eden naj-zamenitejših nizozemskih *>lavačev, je se« demkrat ooskušal preplavati jezero, toda vedno brez uspeha. Gospodična Leibbran« dova treni-a vsak dan in naj bo voda še tako mrzla, ne opusti treninga. Poskusno prenlavanje Lausanne-Ženeva se bo vršilo v dr* -polovici avgusta. Kakor se zatrjuje so v tem času vetrovne in vodne razmere najpovoljnejše. Pred svojim sta-rtanjem se bo -ospodična Leibbrandova še nodvrgla za teden dni treningu v Švici, da se navadi na klimatične razmere. Ona namreč še ni bila nikdar v Švici, pa ni izključeno. da se v početku prehladi. Na naše vprašanje, kako je gospodična Leibbrandova nrišla do tega, da uporablja Ovomaltine, nam Leibbrandova izjavila naslednje: Ko sem usnešno preplavala Zuidsko jezero, sem se počutila nekoliko slabo, a že po dveh tedn.ii sem se morala udeležiti tekme v Zutphenu. Ker so struje povzročale izredne ovire in so mi bile ta-moš^:- razmere popolnoma neznane, sem prišla v nepovolino strujo, kar ie bilo raz« log, da sem kot četTta prispela na cilj. Svoj n«-"^voljni us^eh sem pripisovala do go« tove mere tudi svojemu fizičnemu stanju ter sem zaradi tega iskala krepilno sredstvo, s katerim bi z gotovostjo mogla okrepiti telo. V znanem športnem časopisu »Šport in Beeld« sem slučajno opazila oglas, ki se je nanašal na švicarskega prvaka v plavanju Roberta Wvssa, a pozneje sem čitala neki članek od Johanna Lin« derja. Pri svojih prijateljih sem se infor« mirala glede Ovomaltine in sem dognala, da že mnogo tukaišnjih športnikov uporablja ta preparat. Takoj sem napravila poskus z Ovomaltine in zagotavljam vas, da sem ugotovila dober učinek. Z znanim tekačem Janom Seegersom sem prav tako večkrat fovorila o Ovomaltine. Tudi ta gospod se je izrazil zelo ugodno o preparatu. Tekom preplavanja Zuidskega jezera v Enkhuizen ni gospodična Leibbrandova sploh ničesar zaužila, ker ni utegnila. Start je sledil malo prehitro, pa zaradi tega tudi prihod v Enkhuizen. Struie so bile nepo* voljne na vseh mestih. Gospodična Leib« bran dova se je morala boriti 1 in pol irre, da je preplavala dolžino do največ 400 m. Zadnjih 75 m je v vodi prehodila, ker je bilo absolutno izključeno, da bi mogla to progo še preplavati. Vse, kar je zaužila* je bilo nekaj biskvitov. Gospodična Leibbrandova nam še sporoča, da ji Ovomaltine prav dobro služi in da bo za čas treninga vedno uživala ta preparat. Tudi s svojimi tovariši govori e Ovomaltine in da ima ta dama velik vpliv, ni treba posebej povdarjati. Ko sva se ločila, je ponovila gospodična Leibbrandova, da je popolnoma prepričana, da se ji bo posrečilo preplavati jezero od Lausanns do Ženeve. Gospodična Leibbrandova je stara šela 21 let, vendar je že sposobna in ugledna športnica, ki vsak dan trenira po nekoliko ur. 1049 Eu*) /|m® sicer ne ho jarejet odgovora t "" p ait CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. iei m Več pomočnikov felsMunarjer sprejmem. — Ponudbe na oglu. oddelek ^1'ittK pod Ufro »Poštea Ja priden«. 26310 Dateristom, cirkuia-ristom in kurjaču ki &o brezposelni, preskr-btm brezplačno dobro stalno službo. Reflektira se ramo sa dobra ia prkine delavce, ki so neoženjeai. Ponudbe na naslov: Zvonimir Vrečko, Ušoe - Kraijevo, Srbija. 26802 Trg. vajenca ■b lastni oskrbi sprejmem t trgovino mešanega blaga » Ljabljarri. — Ponudbe na ogla*. oddelek »JutTa« pod »Vajenec 66«. 26766 Varuhinjo ■bata, zmožno nemšSne ter vajeno otrok, s-prejmem takoj k dvema otrokoma (2 in 6 let). PTednost imajo «moine malo šivanja. Po-■udbe * navedbo plače pod Efro »Pridna 20«. SG761 Gospodično M bi opravljala vsa hišna d»ia in o prostem časn pomagala v trgovini, bi sprejela t službo takoj pod do-fcriuri pogoji trg. obitelj. Trgovsko na-obraže-ne ima-jo pTednost, Se jim to uga-j*. Nasto^riti je Jakoj. Plaža po dogovoru. Ponudbe e sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rajheaiburg«. Slika se vrae. 26748 strojepisko Iti obvlada slov. in nemško stenografijo ter nemščino v povoru in pisavi, sprejme r* takojšen nastop Oblačil-uica Ilirija, Mestni trg 17. 2690S Zdravnika event. tndi vpokojenca — sposobnega in ma.rljivega »prejme večji rudnik v Srbiji. Ponndbe pod značko »Dobra sreča 456« na Rudolf Moese, Beograd, Tera-»je 25. 26705 Postrežnico mlajšo dekle, pridno in za-*es!jiv0 iščem za doDoldan-ske ure. Naslov v oglas, oddelku >Joww. 26668 Trgovsko učenko r primemo šolsko izobrazbo. pridno in pošteno sprejme takoj v trgovino z ae-šanim blagom Josip Sesam«, Loka pri 2usmn. Mesarski pomočnik vešč v izdelavi vsakovrstnih salam in klobas, samo dobra moč, dobi elužbo. — Ponudbe pod »Mesar« na ogl. odd. »Jutra«. 26504 2 kroj. pomočnika izurjena v boljši konfekciji dobita stalno dele pri Ot-marju Bukovnik, Stožice it. 46. pošta Jezica. Hrana in stanovnaje v hiši. 26502 Postrežnico pridno in pošteno sprejinem za dopoldanske ure. Naslov .pove oglasni oddelek »Jutra«. 26869 Tapetniškega pomočnika in vajenca snrejme takoj Osredkar & Dolničar, tapetništvo, Ljubljana^ Igriška ulica št. 10. 26874 3 dobre zidarje za nno-tranji omet, v Kočevju sprejme Ing. Rudolf Treo, Gospo6vefcska c. 13. 26880 Dobrega vrtnarja za park in vrt, popolnoma samostojnega sprejmem s 15. t. m. Stanovanje m hrana v hiši. Ponudbe z navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen vrtnar«. 26844 Vajenca mo5i»ega in zdravega, z dežele, ki bi imel po možnosti dve ali tri meščanske šole, ali 2 gimnaziji, sprejme v trgovino z mešanim blagom Ludvik Boltin, Logatec. 26840 Pridno deklico sprejme takoj potpukovnik Ožegovič, Metelkova ul. i — ofic. paviljon. 26914 Vajenca pod ugodnimi pogoji sprejme takoj parna pekama Josip Lavtižar v Kranji-ki gori. 26809 6—8 tesačev pridnih in dobrih delavcev sprejme takoj tvrdka Ivo C a t e r, lesna industrija v Celju. 26726 Čevljar, pomočnika in vajenca z veo oskrbo sprejme Jožef Močnik, Tržič 194. 26876 Pomočnika in učenca sprejme ta(koč t- trajno dni-bo Babin, Celje, Gosp. 24. 26723 Učenca in učenko za papirno in galanterijsko trgovino sprejmem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina 7«. 26912-a Mizar, pomočnike dobr* v izdelovanja finega po*r*Štva sprejme v stalno službo tovarna pohištva Fr. Vehovar, Celje. 26731 Pošteno dekle 20—30 let staro, ki že sna nekaj kuhati, sprejme Marija Sfiligoj, gostilna in mesarija, St. Iij t Slovenskih goricah. 26742 Več pomočnikov in dva vajenca za pleskar. In ličarsko obrt sprejme Lojze Malgaj, spe-cijalno ličarje avtomobilov in kol »s v ognju, stavbno in pohištveno pleskarstvo, Ljubljana VH, Aleševčera ulica 10. 26757 Slaščičarskega pomočnika sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26637 Žagarja Ka venecijanko — ve?čega točnega in spešnega rezanja, kakor potrebnih popravil sorejme v stalno službo Skala, Brežice. 36729 2 čevljarska pomočnika izurjena v zbit-cm tn šava-nem deln, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Andrej Gradiš ar. Križe na Gorenjskem. 26925 2 mizar, pomočnika dobro izurjena v stavbnem delu. eprejme Franc MiknŠ, Notranje Gorice, pošta Brezovica pri Ljubljani. 26896 Kuharico porfektno in z večletnimi spričevali, ki tudi perilo T«re in obavlja druge hiš-rr posle g sobarico, sprejmem 6 15. avgustom za 7;agT"b. k slovenski obite-Antloga, Rimska cesta «*■■ 18,'H. 2«S19 Trg. hlapca samskega, ki bi imel opravljati tudi sadni vrt. poštenega in treznega sprejmem v Ljubljani, v hišo brez živine. Na^.ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2694S Natakarico dobro izurjeno, z osebno pravico sprejmem takoj v boljšo gostilno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26635 Trg. nčenko pridno in pošteno iščem za trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena 19« £6919 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil ČMm UmirOvlJen uradnik srednje starosti, v Ljubljani stanujoč, s prikupljivim vedenjem za poslovanje s strankami, marljivega in treznega značaja, si more pridobiti 5 do 6000 Din mesečnega zaslužka e tedensko 20-nrnim pisarniškim in 20-urr.im zunanjim netežavnim poslom. Pismene ponudbe s fotosliko na ogl. oddelek »Jutra« pod »Agilen in vesten«. 26490 Potovalnega zastopnika za prodajo brezkonkurenč-nega konsumnega predmeta po Sloveniji, z dnevnim zaslužkom po 500 Din. ozir. mesečno 10—12.000 Din — sprejmemo. Prednost imajo izurjeni trgovski potniki in inteligentni mlajši trgovski pomočniki mešane stroke. Ponudbe s popolnim opisom dosedanjega poslovanja, prepisi spričeval in fotosliko sprejme oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Marljiv, vesten in natančen 500«. 26489 Modistinja starejša, samostojna, išče stalno nameščenje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Modistinja«. 26894 r Brusnice na drobno in debelo po najnižji dnevni ceni se dobi v trgovini Vlado Turk, Strelišča ulica. Dobava sukcesivna koncem meseca. 26165 Množinski predmet potreben za vsako gospodinjstvo, patentiran v 17 državah. — Prospekt pošlje brezplačno Samuel Leopold — Konta (Bačka). 171 Zastopnika za Maribor ter za druge •kraje Slovenije išče večja zavarovalnica. Ponu-dbe na Oglasni oddelek »Jutra« pod »Zastopnik«. 2G228 Šivilja sprejme delo na dom in gre po hišah. Nizke cene. Hrenova št. 19 — pritličie. 26867 Šivilja se priporoči cenj. damam po nizki ceni. Gre tudi. na dom. Rimska cesta-it.' 291. 26640 Dve pletilji dobit-a delo na dom za navadni »troj. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 26910 Prva oblast, koncesijonirana šoferska šola čaraernlk, Ljubljana (Jugo-avto), Dunajska cesta 36. Telefon 2236. Strokovnjaški teoretični pouk in praiktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, e pričet-kom vsakega prvega 254 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. potem čisti beli puh po Din 300 kg. L Brozovič. ke-mička čisticna perja. Za greb, Ilica 32. 183 Prodam: PARNI STROJ na hpuh, ca. 100—120 k. s.; PARNI KOTF.L £8.86 ms kurilne ploskve; DINAMO STROJ za enakomerni tole, 46 Kff in 20 KW 115 Volt.; ČRPALKE za zrak (Komor esorji); ČRPALKE za vodo; KOMPRESOR na amonjak, ca. 40.000 Kal. urno; KOMPRESOR na ogljikovo kislino, ca 40.000 Kal. na uro; RAZNE TR A VERZE: RAZNO 7.ELEZO, lito in navadno. Na ogled v bivši pivovarni Laško pri Celju. 26796 Pozor! Damsko in posteljno perilo, čipke, vezenine dobite najceneje pri tvrdki A. Zorčič, Ljubljana, Kongresni trg 3 Sprejema se tudi entlanje in ažuriranje po najnižji ceni. 26904 Peči in dimnikarska vratca naprodaj v hotelu Štrukelj. 269-29 Štedilnik naprodaj v Florijanski ul. št. 911. 26951 Radioaparat štiricevni, za 1200 Din proda Hešik, Ljubljana, Medvedova 36. 86849 Radio-aparat štiricevni, kompleten, z zvočnikom poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26695 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite — Ljubljana. Bleiweisova e. št 52 Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Poučujem tudi privatno. 26881 »Das Blatt der Hausfrau« in magacine »Leben« — »Ulm« itd., stare izvode kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Cena«. • 26857 108. Zd&jei pa je Srček izpustil dežnik ia se taletel proti progastim spalnim hlačam gospoda Kozamurnika. Gospod Kozamurnik, t Bočni obleki in bos, jo Je v dirjem begu ocvrl skozi vrtna vrata na trg! Takega pri-«ora vrli Volarci še niso pomnili. Miha je dirjal za njima, trudeč se, da bi dohitel psa. Več knjig Valvasorja v 2. izdaji, več letnikov Ljubi jan. Zvona, Slovana, Dom in Sveta, Weitall und Menschheit itd radi selitve ugodno prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Valvasor«. 26924 mthtA AtA Plačilni natakar dobro verziran v poslu — išče nameščenja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačilni«. 36865 Visokošolka išče s 1. oktobrom dnevno par ur zaposlitve v kaki pisarni (advokatski al trgovski). Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26836 Natakarica poštena in pridna, stara 22 let. po potrebi tudi zmožna kavcije, želi službo plačilne v Ljnbliani. Naslov v ogl. oddelku" »JutTa«. 26764 Inteligentna gdč. kavcije zmožna, iš?e_ primerno mesto — najraje kot blagajničarka. Cenjene do-oiee pod Šifro »66« »» ogl. oddelek »Jutra«. 06641 Bubi štucer želi spremeniti službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. ~ Tovorni avto s prikolico tak o j prodam. Dopise na naslov: Ludbre-žanka, Ludbreg, zagrebška oblast. 26256 Rudge Whitworth s športno prikolico, elektr. opremo, r izvrstnem stanju naprodaj v Domžalah, Osolinova pristava. 26041 Motor A. J. S. 350 ccm, voženo 2000 km poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26791 Avto dvosedežen, v dobrem stanju ugodno naiprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Športni avto«. 26881 Avto Fiat 509 z nastavkom, davka prost, 12.000 km vožen. prodamo proti primerni garanciji "tudi na obroke. Triumpf-Auto. Maribor. Frančiškanska ulica. 26845 Motorno kolo po ugodni ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26906 Družabnika ki bi vložil 150.000 Din proti dogovoru za povečanje obrata, iSče poročen trgovec. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »J. F.« 26409 KUfilrn, Skladiščne sode velike od 40—50 lil kupim. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 2o778 2 kovčega sredujevelikega in manjšega kupim. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Kovčeg«. 26851 Bioskop-aparat ki ni v rabi. z 20 metri daljine, z vsemi deli razen toka. kupim. Zahtevam po-skušujo. Navedite ceno. — R3disav Matijevič, pošta Ravna Reka, Cuprija. 26921 Sadni mlin rabljen, kupim v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26947 Vogalno hišo dvonadstropno, lepo in moderno, pripravno za sana-torij itd., prodam. Predplačilo 500.000 Din, ostanek po dogovoru brez obresti. — Brejška, Celje, Gregorčičeva ulica 3. 26725 Trgovsko hišo na zelo prometnem kraju kuinim ali vza-mem v najem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Premožen 04< 26604 Stavbno parcelo na etavbišču Strojnih tovarn in livarn prodam. — Poizve 6e od torka 13. t. m. dalje v pisarni tvrdke Bolaffio & sinova, Sipodnja Šiška. 26810 Lepo, novo vHo solidno ograjeno, z vsem komfortom, najlepša mirna solnčna lega Ljubljane, 6 minut od centra prodam. — Štiri lepe sobe z vsemi pritiklinami takoj na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26871 Zidano hišo z opeko krito, z vrtom, 10 minut od Kranja prodam. Pojasnila v trgovini Senič Kranj. 26834 Lepa hiša (veliko posestvo) z gofffovi ter veliko množino lesa je poceni naprodaj v Nieder-mosel 2 pri Kočevju. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26011 Krasno posestvo obstoječe iz 32 oralov njiv, travnikov, gozda, hiše, gospodarskega poslopja in mlina s stalno vodno močjo prodam za 335.000 Din. Lega v ravnini, četrt ure oddaljeno od železn. pestaje Dravograd. — Posebno pripravno za živinorejo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26942 Garnitura zofa in 4 fotelji naprodaj v Florijanski ulici 31 [U — med 12. in 14. uro. 26477 Spalnico 2 osebi, dobro ohranjeno prodam za 2000 Din v Tavčarjevi ulici 3/IV, vrata 10. 26882 Razno pohištvo poceni naprodaj. Naslov v podružnici »Jutia« v Celju. 26932 10.000 Din posojila išče samostojen obrtnik za dobo 6 mesecev. Vrnem 12.000 Din. — Ponudbe na oglas. Oddelek »Jutra« pod »Polna garancija«. 26856 30.000 Din posojila želi dobro stoječi trgovec za 6 mesecev, proti garanciji; drugo po dogovoru. Cenjene dopise prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod »Garancija 30.000«. 26846 Kdor mi posodi za nakup posestva 20.000 Din »li pa nrietopi kot družabnik, dobi tekom 3 n^ese-cev 5000 Din provizije — iproti polni garancifi. Ponudbe pod »Provizija« na podružnico »Jutra« v Celin. 98727 Družabnika s primernim kar.ita.lom iščem proti sigurnosti za sadno sezijc. Ponudbe pod šifro »Iz-oz« na podružnico Jutra v Cel j«. Hrastove plohe neobrobljene, I. in II.. debeline 60—130 mm, 2 % m dolžine naprej in 23 cm širine kupi vsako množino Parna žaga v Brežicah. 26728 Bukove hlode na debelo 8—10 mm kupujem vsako količino, poč en-šf od 20 cm na tankem kraju rn od 2.50 m do'žine naprej, ab vagon nakladalne postaje. — Dobaviti od 15. septembra naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Hlodi«. Trgovski lokal primeren tudi za pisarno, skladišče ali delavnico, na Krakovskem nasipu St. 10 oddam. Ponudbe na naslov Navinšek. Selenburgova ul. 26690 Vogalni loka! trgovsko-pisarniški. na Miklošičevi cesiti oddam. — Poizve se v pisarni advokata dr. Frlana Frana na Miklošičevi cesii štev. 4. 96644 Lokal pripraven za delavnico — event. tudi za stanovanje, na prometni cesti oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26875 Svetel prostor za fotografsko obrt iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prostor 28'. 26938 Gostilno ali vinotoč vzamem v najem ali na račun. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilna«. 20864 Pekarijo vzamem v najem v Ljubljani ali okolici. Za odstop plačam 20.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam odstop«. 26756 Gostilno v Litiji (pri Loizki) oddam v najem zmožnemu paru, ali dvema gospodičnama. Pogoj dobra kuharica in 20.000 Din kapitala za prevzem vina. — Reflekti-ra se le na zmožno in solidno osebo. Pojasnila daje Maks Lajovic v Litiji. 26704 Dobra kuharica z osebno pravico išče gostilno ali bnfet-vinotoč na račun. Ponudbe na oglasni oldelek »Jutra« pod šifro »Zmožna«. 26922 V Celju sprejme uradniška družina v popolno oskrbo dijaka ali dijakinjo — nižješolca. Pomoč pri učenju. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Strogo nadzorstvo 63«. 26763 2 mlajši dijakinji (dijaka) boljši sprejmem na hrano in stanovanje. Klavir na razpolago. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod značko »Inženjer«. 26877 2—3 dijake v Mariboru h boljše hiše, do 16 let stare sprejmem v vso oskrbo. Francoska in nemška konverzacija. vrt — blizu kolodvora. Naslov t oglas, oddelku »Jutrac. 26941 Lepo sobo e separatnim vhodom oddam solidnemu gospodu na Bleiweisovi cesti št. 991. 26854 Dve sobi 1 opremljeno z 2 posteljama. drugo prazno, z električno razsvetljavo, so meni in čisti, z vhodi e stopnic, oddam 1 ali 2 boljšima osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26896 Sobo s klavirjem išče gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Solnčna«. 2G892 1 ali 2 gospodični sprejmem po zmerni ceni na stanovanje v lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom iz stopnišča in elektr. razsvetljavo. Gorupova 16, visoko pritličje. 26756 Prazno sobo event. z uporabo kuhinje oddam v sredini mesfa. — N»=lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26909 Prazno sobo pripravno za pisarno, oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26915 Letoviščarji! Pension Razen Ivan, Boh. Jezero, razpolaga z 20 posteljami. Hrar.a s celodnevno oskrbo 70 Din. 26746 Gas. društvo Rudnik priredi xeliko vrtno veselico dne 11. avgusta pri K. Jerinu v Rudniku. 26711 V nedeljo vsi v Šiško na domačo plesno veselico v restavracijo Gorenjski kolodvor — Postrežba točna. 26858 Žegnanje! V nedeljo 11. avgusta vsi v gostilno »Na Brdenski trati« na Brdu, na žegnanje. Z gorkimi in mrzlimi jedili kakor tudi z žegnan-skimi krofi ter izborno kapljico preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča Jakob Zadnikar, gostilničar. 26862 Ww*M Stanovanje -4 praznih sob. v centru mesta iščem s 1. septembrom ali oktobrom. — Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »2000/79«. 26879 Stanovanje 2—3 sob, za tričlansko rodbino iščem s 1. novembrom. Anglo-jugosl. petro-lejska d. d., Miklošičeva cesta 14. 26847 Stanovanje sobe in pritiklin, vieoko-pritlično oddam s t. oktobrom. Ponudbe na og as. oddelek »Jutra« pod »111«. 26S53 Stanovanje 2 sob. kuhinje, kopalnice in ostalih orifiklin iščeta 2 starejši učiteljici v mestu — ako mogoče v centru, za takoj aH pozneje. Ponudbe na oglasni" oddelek »Jutra« pod šifro »Zdrava lega 07«. 26907 Stanovanje 6 soli. kopalnice in posel-ske sobe, ves komfort, v f. nadstr. v centru mesta, ra 2500 Din mesečno odda za september »Posest«, Miklošičeva 4. 26SS7 Stanovanje •8 sob, z vsemi pritiklinami, v novi hiši oddam z novembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 26919 Sobo in kuhinjo oddam v Novem Vodm;itii mirni stranki hrez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod znaSko »Brez posredovanja«. 96916 Mirna družina 4 _ članov išče sobo s kuhinjo proti primerni najemnini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »4-čl. družina«. 26931 <7 ti Veliko prazno sobo event. s souporabo kuhinje in elektriko oddam ni Celovški cesti s 15. avgustom »li 1. septembrom. Nas'ov v oglasnem oddelku Jutra. 26684 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. Katera Ptujčanka mlada, luškana in navihana, bi hotela v ostri a di-s k r e t n i kore**pondentni ofenzivi nastopiti proti bogatemu, mlademu rojain v tujini? Diskrecija častna! Neanonimne dopise na ogl. oddplek »Jutra« pod šifro »Veseli Mkar«. 26839 »Pohorje 30« Blagovolite dvigniti pismo v oglas, oddelku »Jutra«. 26101 Trgovec star 29 let, čiste preteklosti. zdrav in agilen, lastnik lepega in velikega posestva v vrednos-ti 500.000 Din — želi znanja z gospodično, po mogočnosti trg. naobra-ženo, kar pa ni pogoj, za takojšnjo ali poznejšo že-nitev. s primerno doto. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stroga tajnost«. 26885 Velika avtogaraža in veliki prostori, pripravni za skladišča v večjem mestu Slovenije, se oddajo v najem. Ponudbe pod »Avto« na podružnico »Jutra«, Ma-ribor. 10091 451etni uradnik z večjim kapitalom in lepo plačo, želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo od 40—50 let staro, s primernim premoženjem. Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo življenje«. 26920 Antihaemoroidno sredstvo proti haemo-mhoi-dom, — ozdravi haemorrho-ide skorajšnje (akutne) za 7 dni zastarele (chronične) za 15 dni in to brez vseh posledic. Pisati: Aleksa Milu-tinovič, Kruševac, Srbija. 26518 Overlock stroj z motorjem, kompleten — znamke Kohler. 1 leto rabljen, kakor tndi 76 vretenic za volno poceni prodam — ali zamenjam za pleteno bla"9. Trgovina B. Tkalec. Zagreb. Ilica 72. £6918 Parno lokomobilo ca. 15—20 HP. v dobrem stanju kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26741 Valjčni mlin na vodni in motorni pogon ter 3 pare kamnov, zraven spadajoče gospodarsko poslopje in žago venecijanko oddam v na.iem, odnosno prodam. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« nod šifro. »Dober promet 86«. 26886 Motor 12 HP, na upojni pUn in žago venecijanko proda ali zamenja za smrekov. oziroma hrastov le« Skala. Brežice. 26730 Foto Ho!ynski Ljubljana, Dunajska c. 6. Solidno delo! Nizke cene! 25453 Avtokaroserije izdeluje solidno po zmerni ceni Ferdo Laznik, strojno kolarstvo, Radeče. 160 Izjava. Izjavljam s tem. da ne pri-poznavamo nikakih plačil, ki bi jih sprejemal za naš račun na zavarovalne ponudbe zastopnik Maks Gantar, ker imenovani za te ni pooblaščen. — »Vardar« zavarovalna družba, podružnica Ljubljana. 26866 Šop ključev je bil izgubljen v četrtei zvečer na potu Domobranska (drevored), Streližka do Marijinega trga. Najditelj se naproša, da jih odda na Domobranski cesti štev. 7. .Zalivala. Vsem, ki ste z nami scSus+voivaE oib prebridki ra prerani izgubi našega ljubljenega očeta oz. sina, brata in svaka, gospoda jtfartina Zagradnika poslovodje drž. železnice izrekamo tem potoni najsrčnejšo zahvalo. Nepreglednemu številu spremstva na njegovi zadnji poti, ka!ko zanj določeno, sta seveda mislila, da je najtežje opravljeno in da se vitez poslej ne bo mogel več ustavljati izkušnjavam, ki so se nakopičile pred njim. Ne da bi se ustavljala ob njegovih trdih in nezasluženih besedah, sta mu jela streči in srci sta jima kar prekipevali od pogoltnih nad. Z neskončno opreznostjo in nežno spoštljivostjo sta vzela vsak po eno izmed steklenic in sta mu nalila. Ko sta bila kozarca polna, sta prijela pobožno vsak svojega za podstavek, vzdignila ga io mu ga pomolila. »To je žamet!« je blago dejal Baptist in mežiknil z očmi. »Žida!« se je pohvalil Caharija. ^Častita očeta,« je mirno odvrnil Pardaillan, »verjemita mi, da je bolje, če prestaneta s to grdo komedijo.« »Komedijo?« se je uprl Baptist. »Ne, gospod vitez, to ni komedija.« »Ukaz je tak, kakor pravi brat Caharija — je lit a ? Nu, Če res mora biti, me le trpinčita po mili volji... Toda rekel sem vama: karkoli bi mi ponujala, dotaknil se ne bom ničesar.« »Oh, saj ni treba!« je živahno vzkliknil Baptist, ki mu ni manjkalo prisotnosti duha. »Kar sami si izberite.« To rekši je rahlo postavil kozarec na mizo in s široko kretnjo pokazal na razpostavljene steklenke. »Smrti mi božje!« je nestrpno dejal Pardaillan, »pijta svojo klslico sama, meni je zanjo škoda časa.« »Kislico!« je ogorčeno vzrojil menih. »Kislico!...« Iznova je prijel za kozarec, ga dvignil počasi do o S, se Tin-beče in pobožno zagledal vanj, nato pa pogledal Pardaillana, k a« kor bi ga hotel izobčiti in prekleti, ter zagrmel: KHASANA-PU DER ne služi samo lepoti, ampak tudi zdravju kože, kajti fini sloj pudra čuva občutljivo kožo pred vplivi vremenskih neprilik. KHASANA-PUDER obstane najbolje po predhodnem drgnenju sa"Kha-sana-kremom" in prevleče kožo z motno nežnim bleskom. KHASANA-PUDER COMPACT očuva dami tekom dneva tehtečo svežino teinta. V trdi obliki daje možnost za lagodno in v oči ne vpadajočo uporabo i ne sme manjkati po svoji elegantni opremi v nobeni damski torbici. Skladišče za SHS JusopfiarmacfJa & Zagreb oddetelk za kozmetiko. Dr. M. Albersheim, Frankfurt a.m.-London Dobiva se pcvsod! Sprejme se pisarni s (ca mcc, možka ali ženska, samska, perfektna v strojepisju, dvojnem knjigovodstvu, slovenskem, srbohrvatskem in nemškem dopisovanju. Podrobne ponudbe s sliko in plačilnimi zahtevami je poslati na JUGOSLOVENSKO TVORNICO VOZLANIH PREPROC 10 si Sv. Pavel pri Preboldu. 11 Znarri najugodnejši nakupiti trg Jehoslo vaške ga ekspertnega blaga, predvsem svetovnoz-nanih tekstilnih i«i steklenih izdelkov. &i(serl(ki veCe&ejem (jubilejni sejem) — 17. do 23. avgusta 1929. Splošni vzorčni sejem (18 blagovnih skupin.) - Znamenit tekstilni sejem. - Tehniški sejem - Sejem tekstilnih strojev itd. Vozne olajšave: Jugoslavija 50% za po