Poštnina plačana » gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Diu 1*50.
LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Va leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 1.5 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958.
LETO X.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, 10. februarja 1927.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 16.
Dr. Fran Wdndischer:
Važna izprememba glede državnih dobav.
Vprašanje javnih dobav je gospodarske kroge vedno živo zanimalo. Obrtni in trgovski gospodar sta in-teresirana na tem, da je postopanje pri razpisovanju in oddajanju javnih naročil pravilno in redovito. Hitro se oglase pritožbe, ako se naročila oddajo pod roko in ako se daje prednost gotovim ponudnikom. Jasno je, da je zanimanje za javna naročila tem večje, čim slabše teko kupčije v zasebnih trgovskih poslih. Veliko vlogo igrajo od nekdaj pri oddaji javnih naročil inozemske ponudbe. Načelno pri javnih dobavah n.i mogoče izključiti inozemskih ponudb, ako se hočeš izogniti previsokim cenam. Domači ponudniki, ki nosijo vsa javna bremena, pa od nekdaj po pravici zahtevajo, da se v prvem redu vpoštevajo pri javnih dobavah domačini glede blaga in glede dela. O javnih dobavah se pri nas zadnja leta mnogo piše, in so pritožbe glede postopanja pri oddajah mnogoštevilne. Gospodarska zastopstva so imela po vseh naših pokrajinah dovolj prilike pečati se s tem predmetom in zahtevati odpravo položenih nedostatkov. Interes za pravilno in enakomerno postopanje pri javnih dobavah je posebno živ, odkar je zadnji dve leti naše gospodarstvo naravnost okrenjeno. Zadnja leta so naša gospodarska zastopstva posebno pozornost obračala zahtevi, da se na eni strani določila srbskega zakona o dobavah raztegnejo na celo državo, na drugi strani pa, da se zakonskim potom določi, da imajo prednost pri javnih dobavah domačini, ako niso dražji nego 10% od inozemskih ponudnikov. V tem pogledu je sedaj mogoče konstatirati zadovoljiv preobrat.
Srbski zakon o obratovališčih (>Za-kon o radnjama«) ima v čl. 140. sledeče določilo: »Pri nabavah za državo, okrožja, okraje ali občine se bodo vzele v prvi vrsti v oceno ponudbe obrtnih zadrug, potem pa domačih obrtnikov, industrijalcev in trgovcev; te ponudbe, ako obsegajo domače proizvode pri drugače enakih pogojih dobave, se bodo^ sprejele v prvi vrsti,
ako so cene največ za 5—10% višje od najnižje ponudbe ponudnikov tujih proizvodov po vračunani carini in prevozu. Pri razpisu natečaja se bo pazilo na to, da se omogoči udeležba tudi manjšim industrijalcem in obrtnikom. V inozemstvu se morajo naročiti samo tiste količine dotičnih izdelkov, ki se ne morejo izdelati doma v gotovem roku.« Clen 141. ima pa določilo, ki hoče preprečiti, da nastopajo inozemci pri javnih dobavah pod krinko domačinov.
Dolgo časa so določilo člena 140. izigravali proti prečanskim ponudnikom, češ- da imajo samo srbijanski kraji pravico do prednosti po navedenem določilu. Ustrezajoč vsestranskemu prizadevanju gospodarskih zastopstev je finančni minister sprejel v načrt finančnega zakona za leto 1927/28 v čl. 158. določilo, da se predpisi čl. 140. in 141. »Zakona o radnjama« z dne 29. junija 1910 raztegnejo na celo državo. V seji finančnega odbora dne 2. februarja 1927 pa je bil storjen sledeči sklep: Predpisi člena 140. in 141. »Zakona o radnjama« se razširijo na celo ozemlje kraljevine SHS tako, da morejo biti domači proizvajalci pri državnih nabavah do največ 10% dražji nego inozemci.« '
Po tem sklepu je zaznamovati glede državnih nabav dvojen napredek. Od 1. aprila dalje, ko stopi v veljavo nov finančni zakon, bodo za vse kraje na-še kraljevine jasno in določno veljali predpisi čl. 140. in 141. zakona o obra-tovališčih. To je važna pridobitev, ker s tem preneha izigravanje naših ponudnikov. Na drugi strani je pa s tem določilom ugotovljeno, da imajo domači ponudniki prednost pred inozemci, ako njih ponudbe niso za več nego 10% dražje. Predmetni sklep je našim obrtnim, trgovskim in industri-jalnim gospodarjem ob času zadušnega mrtvila v kupčiji posebno dobrodošel, ker jim nudi dragoceno obrambo proti tuji konkurenci, katera zadnjo dobo ob času trdovratne gospodarske krize nastopa posebno brezobzirno.
ŽENEVA.
Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je naslovila na ministra zunanjih zadev in na ministra za trgovino in industrijo vlogo, s pritožbo, da še sedaj niso imenovani delegati za svetovno gospodarsko konferenco, ki »e prične 4. maja v Ženevi. Druge države so svoje delegate po večini že imenovale; Anglija ua primer je imenovala pet delegatov, med njimi tudi Balfourjo. Avstrijska liga narodov je sporazumno z avstrij-. Narodnim odborom Mednarodne trgovske zbornice začela prirejati v ve-tiki sejm dvorani dunajske trgovske zbornice več predavanj o Svetovno gospodarskih vprašanjih. Ta predavanja naj hi bila nekakšna priprava za konferenco v Ženevi. Govorili bodo Seipel, Sal-ter, Sfifif, Brichta, Prihrani, Brauneis, Riedl, Schiiller itd.
»• * • *
^OLEšKE smernice za SVETOVNA GOSPODARSKO KONF ERENCO.
Anaješki narodni odbor Mednarodne 2bornice je imel v Londonu j i i Pri,provo za svetovno gospodarsko konferenco V Ženevi. Navzoči
so bili zastopniki 50-tih trgovskih podjetij in 50-tih trgovskih Zbornic, predsedoval je Balfour. Trgovski minister Lister je opozarjal, da je nemogoče doseči med vladami sporazum, če ni za vladami volja narodov. Oni, ki delajo v trgovini in industriji, bi morali določiti politiko dogovorov. Sir Francis Joseph je poudarjal, da trgovina ne more vzcveteti v ozračju napetosti; ne moremo tajiti, da je postala Evropa »šepetajoča galerija sumničenja«. Postopanje s tujci v vseh deželah mora biti enotno in prostodušno. Potni lisjii in viza se morajo odpraviti; tujci, ki so v kakšni deželi zakonito dopuščeni, morajo imeti isto pravico gibanja in isto pravico, naselitve kot državljani dotične dežele. Odbor je priznal pravico narodov, da odločajo o svoji lastni carini, čeprav bi bil preveč razširjeni carinski sistem obnovi sveta škodljiv. Zelo koristna bi bila splošna carinska- klasifikacija.
AH si ie pridobil »Trgovskemu Usta« vse] enega novega naročnika?
Proti šušmarstvu v trgovini.
Sušmarstvo v trgovini in obrti je bolezen, ki se pri nas ne da izločiti. Ta pojav se je pri nas že tako udomačil, da nadzorni organi v šušmarju skoro vedno niti ne vidijo kršitelja zakonov. Zobotehnik, ki bi pri zdravljenju zob le za malo posegel v delokrog zobozdravnika, pride takoj pred preiskovalnega sodnika za mazaštvo. In če te zalotijo pri tem, da napraviš par prošenj ali vlog, tudi samo za reveže, te spravijo na zatožno klop kot zakotnega pisača. To je vse prav in v redu. Toda zakaj se isto merilo ne uporablja tudi proti šušmarjem v trgovini in obrti? Mar nimajo predpisi za izvrševanje trgovine ali obrti iste moči in veljavnosti kakor predpisi za izvrševanje advokature i. t. d.? Pričakovati bi bilo, da se bodo spoštovali zakoni povsod enako, vsaj dokler smo še v pravni državi!
PToti nevarnemu širjenju šušmar-stva v trgovini je izdal veliki župan mariborske oblasti na vse sreake poglavarje okrožnico, ki mora zanimati ne samo naše organizacije, ampak tudi vsakega trgovca. Na vsebino okrožnice naj bi se pri ovadbah šušmarjev opozorilo oblastne organe, ki na take okrožnice kaj radi pozabijo. Okrožnica velikega župana pravi:
»Opaža se v mnogih slučajih, da /osebe, katerim manjka potrebna obrtna sposobnost, nasLanjajoč še na določbo § 11., odst. 2. obrt. reda, z dnevom prijave prostega ali rokodelskega obrta začnejo takoj tudi z izvrševanjem prijavljenega obrta in še naknadno prosijo za izpregled usposob-ljenostnih dokazil ali kot inozemci za formalno pripustitev k obrtovanju v tuzemstvu. Reševanje teh prošenj traja zaradi dolgotrajnih uradnih poizvedb po več mesecev, sosebno če stranke, ki opetovano vlagajo čisto brezupne prošnje, končno rešitev po možnosti zavlačujejo, in tako se dogaja, da. posamezna podjetja obratujejo neovirano, sklicujoč se na nerešeno^ obrtno prijavo, na škodo drugih sličnih, a upravičenih obratov.
Da se taki slučaji v bodoče ne bi ponavljali, naročam podrejenim prvostopnim obrtnim oblastvom, da reševanje obrtnih prijav po možnosti pospešijo, že pri predložitvi prijave, oziroma povodom poizvedb o izključlji-vih razlogih ugotovijo, ali je prosilec že pričel z obratovanjtem, in v danem slučaju takoj odredijo, da se izvrševanje prijavljenega obrta ustavi, če ni razvidno, da so za nastop podani vsi zakoniti predpogoji.
Opozarjam v tem pogledu osobito na to:
1.	da je po § 11. obrt. reda le tista oseba upravičena po predhodni prijavi takoj pričeti z izvrševanjem prijavljenega obrta, katera ni po §§ 2.-6., 8. in 10. leg. cit. od obrtovanja izključena; 2. da je k tem splošnim predpogojem pri prijavi rokodelskih in v § 38., odst. 8. in 4. o. r. navedenih trgovinskih obrtov šteti še dokaz usposobljenosti po predpisih § 14. ozir. 13. a) o. r.; 3. da je izvrševanje rokodelskega obrta v slučajih potrebne dispenze po § 13. c. o. b,; pred podelitvijo slednje nedopustno; 4. da se v obratnih napravah, ža katere je v III. poglavju obrtnega reda predpisano posebno oblastveno odobrenje, vkljub prijavi ne sme pričeti z delom pred doseženim odobren jem.« '
; • .    *
Fr.Zelenik:
Uvoz kave.
Nekaj več ko leto dni je tega, kar je trgovinsko ministrstvo baje razposlalo trgovskim zbornicam in drugim gospodarskim organizacijam posebno okrožnico, s katero je zahtevalo predloge glede trgovinske pogodbe z Brazilijo. Vršile so se tozadevno ankete, toda vprašanje je ostalo še vedno odprto.
Pred kratkim je zagledala dnevno luč novica, da namerava Brazilija to spomlad poslati svojega zastopnika v našo državo, da bi si ogledal položaj in ugotovil, ali bi se lahko uvažala braziljska kava naravnost v našo državo. Razstavil bo baje ta zastopnik Brazilije kavine vzorce na pomladanskem sejmu v Zagrebu in bo informiral naše trgovstvo o pogojih in prilikah glede nakupovanja kave naravnost v Braziliji brez raznih posredovalcev.
Že leta 1921 sem opozarjal naše trgovske kroge na veliki pomen kave, ki bi se naj uvažala v našo državo brez nepotrebnih posredovalcev, ki zaslužijo s posredovalno kupčijo težke milijone. Tudi ob priliki zgoraj omenjene okrožnice sem se oglasil s primernim člankom v »Trgovskem listu« in danes si dovoljujem ponovno opozarjati na važnost naravnostne trgovske zveze z Brazilija.
Kakor je kava važen predmet svetovne trgovine, tako je Brazilija največji proizvajalec kave, saj Brazilija pridela % svetovnega pridelka kave. Za našo trgovino in državo je kava pomemben; predmet, saj se uvozi v našo državo okoli 1000 vagonov ali 10 milijonov kg kave in ta znatna količina gre skoraj vsa skoz roke tržaških posredovalcev. Da si lahko predstavimo, koliko zasluži posredovalna trgovina na račun naše trgovine in našega konzumenta, navajam da je pred vojno znašala razlika med tržaškimi in originalnimi cenami do 28%, katere razlika danes ne bo skromnejša z ozirom valutame in moralne razmere. Približno si lahko vsak pred oči, koliko milijonov izgubimo samo pri tem predmetu vsled neorganiziranosti naše zunanje trgovine.
Res je, da do novejšega časa se skoraj nismo mogli izogniti raznim posredovalcem, ker nismo imeli prave zveze z morjem. Danes je položaj drugačen. Zveza z morjem se je zboljšala in več ali manj vredila, imamo na razpolago primerne luke, svoje paroplovn'e družbe, imamo dovolj predmetov za izvoz v prekomorske zemlje in če krene vendar že tudi naša trgovinska politika na določeno in pravo pot, tedaj pač lahko mislimo na naravnostne zveze z temi zemljami, posebno pa z Brazilijo, ki, kakor se govori, rabi na tisoče vagonov samo cementa.
V naši državi se rabi v prvi vrsti kava Santos.. Po vojni nam je Italija rinila kavo Rio, kakor nam je hotela' obesiti ves svoj pokvarjen riž iz vojaških skladišč in manufaktumi povel. Naš človek se je pač oblekel v italijanske cunje, ker druge robe naša trgovina ni mogla dobivati, ni pa mogel rabiti kave Rio.
Santps je pridelek Brazilije. Glavno proizvajališče je obrežje Rio de Janei-ro z ozadjem Minah Geraes, Bahia in S. Paolo. Glavno izvozno pristanišče je Santos. Tam »o pred vojno obstojale, gotovo obstoje tudi danes, velike izr vozne firme (caricatori). Kako je danes, ne morem reči, ker nimam stikov s to panogo trgovine, Najbrže je organizacija Še danes ista, kakor je bila
pred vojno,- saj v splošnem je ostala organizacija svetovne trgovine nedz-premenjena, le njene zveze so se z ozirom na valutame- prililce nekoliko predrugačile.
Brazi-lijansiki nalriadatolji »o imeli y .evropskih pristaniščih, kakor London, Havre, Hamburg, Trst itd. svoje zastopnike, kateri so prodajali kavo na podlagi tip in po uzancah dotičnega trga.
V Trstu n. pr. so prodajali tako: Partija (los) kave Santos je znašala 250 bal (& 60 kg) ter je po kakovosti bila ali 1.) Fair average, ali 2.) mid-dling, ali 3.) good average in 4.) fine average.
Fair average je morala obstojati iz 'U good, Vd regular, ‘/a ordinary.
Middling je morala obstojati iz V« superior, ’/* good, */« regular in ’/« ordinary.
Good average je morala obstojati iz 'ja superior, V* good, */„ regular.
Fine average je morala obstajati iz 'iz superior, '/2 good.
Dolgo je Trst posredoval tudi kupčijo z Orijentom, toda zadnja leta pred vojno so nastavljale razne brazilijan-ske firme svoje zastopnike tudi v pri- j staniščih Levante in da so olajšavale kupci jeke zveze, so dajale tudi partije z 125 balami.
V Trstu se je osredotočila vsa trgovina s kavo Avstrije, saj je Avstrija jaiko podpirala Trst z carinsko politiko. Ker posameznik ni zmogel ne glavnice in tudi ne obsega trgovine, zato je obstojala pred vojno v Trstu iGesellschaft der am Handel mit Kaf-fee beteiligten Firmen«. Ta družba je nakupovala kavo za svoje člane in ti so jo potem sortirali in pripravljali za svoje odjemalce.
Tudi pri nas po mojem mnenju ne bo šlo drugače, kakor je šlo in gre v Trstu. Z uvozom se bo morala pečati večja družba veletrgovcev, ker posameznik ne bo zmogel ne glavnice in ne obsega trgovine. Med družabniki te družbe bi marali biti tudi zastopniki slovenskih trgovcev. Zanimati se morajo pravočasno, da ne bodo ostali ob strani, kakor je to v izvozni trgovini, v kateri slovenska trgovina po sili razmer ne zavzema pravega mesta.
Do direktnih zvez z Brazilijo bo prišlo prej ali slej, ker srbska in hrvat-ska trgovina je jako spekulativna in naši Dalmatinci imajo znaten plovni park, pa se bodo trudili na vse načine za bruto v naših pristaniščih in za naša pristanišča. Sodeč po vesteh, se Brazilija sama zanima za naravnostne trgovske stike z našo državo.
Dolžnost in korist naše trgovine je, da stremi za naravnostnimi kupčijakimi zvezami in poskuša izločiti tuje posredovalce. Sedaj gredo skoraj vsi naši pridelki in izdelki v svet pod tujo firmo in s posredovanjem tuje trgovine. Ravnotako dobivamo tuje izdelke in pridelke skoz roke tuje posredovalne trgovine. Naši brodolastnrki morajo
iskati tovor v tujih pristaniščih in nimajo v domačih kaj mara nakladati, Otresti se moramo predvojnih nazorov in poslovnih zvez, ko sta nam Trst in Dunaj bila vse. Srbi na te centre niso bili tako navezani in potem je skrbela Madžarska za to, da Dunaj ni bil priljubljen Srbiji.
Olivno olja 1926.
Mednarodni poljedelski zavod priobčuje cenitve v svetovni produkciji olivnega olja 1925 in 1926; v milijonih stotov:
1925
8275*8
700
573'9
3845
1928 2320'1 80’0 1050‘0 1600
4304*2	3610*1
97*4	140*0
2501	1100
100*0	45‘0
3401)	4001)
690*1	555*0
Španska Francija Grška Portugalska
Krropa
Sirija ittLiAmiuodi (Siiija)
A. Iger i ja
Francoski Maroko
Tuneaija
A trika
Skupaj	50917	4305*1
Ti podatki se nanašajo na tri četrtine olje pridelujočih dežel. Manjkajo še podatki iz Italije, kjer pričakujejo več kot povprečni pridelek; dalje podatki iz Jugoslavije, koje pridelek bo manjši kot leta 1925, in podatki iz Turčije, kjer je pridelek slab. Splošno je letošnja produkcija manjša kot povprečna, razen Grčije, ki je dvignila produkcijo za ca 43 milijonov stotov, ali za ca 83% ; drugo je malenkostno. Vsa produkcija se je zmanjšala od 1925 do 1926 za 786-6 milijonov stotov, nekaj več kot za 15 odstotkov.
UVOZNA CARINA NA APNO.
Zadnje čaše je po različnih časopisih krožila vest, da je pričakovati v najbližji bodočnosti odpravo carine na uvoz apna iz Madžarske, s katero državo se naj glasom teh vesti že del j časa vrše trgovinsko- politična pogajanja. To vprašanje je znatne gospodarske važnosti za našo državo v obče, csobito pa tudi za Slovenijo, kjer je produkcija apna že lepo zastopana in daje ta industrija številnemu krogu delo in zaslužek. Razti-me se, da bi odprava carine odločilno vplivala ha domač trg. Kakor izvemo, so vesti o ukinjenju carine na apno ob uvozu iz Madžarske netočne in se z Madžari glasom potrdila Centrale industrijskih korporacij ne vrše ni kaki trgovinski razgovori.
* * *
RAZSTAVA NAČRTOV STAVBENIH ZADRUG.
Zveza stavbenih zadrug namerava ob priliki svojega rednega občnega zbora v mesecu marcu 1927 prirediti v Ljubljani razstavo načrtov stanovanjskih in družinskih hiš. Razstava ima namen pokazati javnosti predvsem dosedanje uspehe zadružnega stavbenega gibanja in načrte, ki jih imajo posamezne stavbene zadruge pripravljene za bodočnost. Obenem pa hoče Zveza stavbe-.j nih zadrug nuditi tudi priliko našim
arhitektom in stavbenikom, da razstavijo v medsebojni tekmi svoje načrte za vzorne družinske in stanovanjske hiše bodisi, da so že zgrajene ali so šele v osnutku. Zveza vabi vse stavbene zadruge kakor tudi naše arhitekte in stavbenike, da prijavijo najkasneje do 1. marca t. 1. svojo udeležbo in približni obseg za razstavo namenjenih načrtov na naslov: Zveza stavbenih zadrug v Ljubljani, v roke t. č. tajnika dr. Frana Spiller-Muysa v Ljubljani, Turjaški Irg št. 3/II,- Dobrodošli so tudi modeli.
• * *
HOOVER O AMERIŠKI KREDITNI POLITIKI.
Hoover se je izjavil o vprašanju, kakšno višino bodo najbrž dosegli ameriški kredih v tekočem lelu. Po njegovem mnenju bo obseg ameriških inozemskih kreditov letos ravno tako velik kol ie bil v preteklem lelu. Hoover ne vidi nobenega vzroka, zakaj ne bi bile ameriške naložbe kapdala v inozemstvu še nadalje redni pojav v gospodarskem življenju U. S. A. Ne more deliti pesimističnega naziranja nekaterih krogov, da bodo postali ameriški inozemski kredih preobširni. Mora poudarjali, da so znašale angleške naložbe kapitala v inozemstvu pred vojno okoii 24 milijard dolarjev, pa ni to prav nič neugodno vplivalo na svetovno gospodarstvo. Treba je opozoriti, da ameriške naložbe kapitala v inozemstvu še niso dosegle te višine. Dalje tudi ne smemo pozabiti, da računi svet danes s prav izdalno večjimi številkami kol pred vojno.
Bančna ekspozitura ln centrala.
(Iz sodne prakse.)
Menico je trasirala Privredma banka d. d. ekspozitura Bled in sta to besedilo podpisala dva njena uradnika na Bledu. Akceptanta sta se branila proti plačilu med drugim tudi z nastopnim prigovorom.
Ekspozitura Bled, Privredne banke d. d. ni vpisana v trgovinski register, zato tudi ni samostojna juridična oseba, in ne more nastopati kot stranka. Pod firmo Privredne banke d. d. ekspoziture Bled na menici sta podpisa uradnikov ekspoziture A.-ja in B.-ja. Ta dva pa nista upravičena pod-pisavati tudi za iprivredno banko in je zato menica neveljavna. Tožnica ni aktivno legitimirana za tožbo, ker se je dogovor med strankama sklenil tf Privredno banko d. d., centralo v Ljubljani.
Temu nasiproti trdi tožeča stranka, da nastopa kot tožnica Privredna banka d. d. v Ljubljani in je s pristavkom »ekspozitura na Bledu« označeno zgolj, da se nanaša stvar, ki je predmet sporu, na okoliš ekspoziture Bled. Zato se naslov tožnice popolni tako, da se glasi: Privredna banka d. d. v Ljubljani, ekspozitura Bled. Tožnica ttrdi nadalje, da ima centrala v Ljubljani na Bledu le svoj
lokal, kjer sta dva uradnika, ki imata poblastilo, da podpisujeta tudi menice za centralo ter smeta pooblaščata tudi pravdne zastopnike.
Pravdno sodišče je izreklo, da nobeden izmed prigovorov ni utemeljen.
Predvsem velja to za ugovor, da tožeča stranka nima pravne sposobnosti. — Res je sicer, da se je glasil naslov tožeče stranke prvotno: Privredna banka d. d., ekspozitura Bled, in da ekspozitura na Bledu ni juridična oseba, ker ni v trgovinski register vpisana podružnica centrale. Je pa po navedbi tožeče stranke tožba mišljena tako, da nastopa kot tožnica Privredna banka d. d. v Ljubljani, d očim se s pristaovkom »ekspozitura Bled« označuje le, da so se vršili posli, ki so temelj vtoževani terjatvi, po poslovalnici na Bledu. Pristavek »ekspozitura Bled« je torej brez pravdnega učinka, se more izpustili in estano kot tožeča stranka le Privredna banka d. d. v Ljubljani. Njen naslov se je smel ne glede na ugovor tožene stran -ke izpopolniti, kjer se je pristavil samo kraj, 'kjer iima tožeča stranka svoj sedež.
Priči R. in S. potrjujeta, da sta pri ekspozituri tožeče banke na Bledu uslužbena njena uradnika A. in B. pooblaščena, da izdajata za tožnico menice in terjata povračilo danih kreditov tudi po pravnih zsatopnikih, ki jih smeta v ta namen pooblaščati. Vse to pa smeta izvrševati le za področje ekspoziture. Spora o tem nii, da ne bi bilo pravno opravilo, ki je podlaga tožbi, sklenjeno s posredovanjem blejske ekspoziture tožeče banke. Zato je gotovo, da je menica pravilno izstavljena in veljavna. Veljavno je pa tudi zastopniku tožeče stranke dano pravdno pooblastilo. Kar se tiče veljavnosti menic je pa še reči, da temelji menična obveznost obeh tožencev na njih podpisih. Ta obveznost pa ni razveljavljena, če bi tudi podpis izstavtitelja menice ne bil oddan na način, ki je zanj obvezen.
Prizivno sodišče prizivu ni ugodilo. — Prizivna razlaga napačne do kaesne in pravne ocene opirata toženca na to, da Pnivredna banka d. d, ekspozitura na Bledu ni vpisana v trgovinski register, da torej ni podružnica, ampak le kraj, kjer posluje centrala v Ljubljani, iz česar sklepata, da ni juridična oseba.
Nesporno pa je centrala vpisana v trgovinski register, je torej pravni subjekt. Zato pa in pa ker po gornjih trditvah ekspozitura nima samostojne pravne eksistence, ni nobenega dvoma, da je tožnica ljubljanska centrala, to pa zlasti z ozirom na to, kar sta toženca sama v prvosodnem postopanju navajala glede medsebojnih poslov.
Napačna so tudi izvajanja glede pooblastila. — Ne gre za to, če sta uradnika, ki sta podpisala menico in dala zastopniku pravdno pooblastilo, po
LISTEK.
Dragan Miličevič:
Vpliv vasi na gospodarsko življenje mest v Južni Srbiji.
~	(Konec.)
Na drugi strani je zopet pritok selja-ikega prebivalstva v mestih dvojno zadel priseljeno in preje obstoječe mestno obrtništvo. Trgovina je izgubila producente, ki so s poljskimi deli tvorili naj-* močnejše agrarne donose, na drugi strani pa je izgubila trgovina kakor tudi obrt precejšnje konsumente. Poleg tega ti novopečeni meščani s producentskimi in; konzumentskimi zmožnostmi v omejeni začasni krizi niso zmožni, da bi nadomestili odseljene pridobitnike in Muslimane v pogledu državnih in občinskih davčnih dolžnosti. Tako tvorijo priseljenci po osvobojenju postopno in neizbežno okrog dednih meščanov, v kolikor se niso odselili, obroč, ki postaja ožji'ih ožji in jih utegne uničiti.
Če se vprašamo, kaj se je storilo od strani državne iniciative — privatna iniciativa ne more mnogo storiti —r, da se
ta nevarnost, če že ne odvrne, pa vsaj nekoliko zadrži, iščemo zaman vsakega dokaza premišljenega in organiziranega i nastopa. Razen gimnazij, ki so bile otvorjene po volji partijskih ljudi Ln v ta namen, da se zadovolji neugnane nagone posnemanja, ni vladala nikjer pozornost za ustvarjanje predpogojev, brez katerih mladi mestni živelj ni v stanu brzo odložiti prej pridobljene navade in prilagoditi svoje ekonomsko delo novemu miljeju. Če ne bi bilo tujcev, posebno Zidov v večjih mestih Južne Srbije, ki so s svojo delavnostjo ustvarjali višjo stopnjo ekonomskega življenja, bi mesta in mesteca po naši plemenski trgovini in obrti preje sličili naselbinam med mestom in vasjo.
Potemtakem se pride na koncu cele te razprave o vplivu sela na gospodarsko življenje današnjih južnosrbskih mest do naslednjih zaključkov.
1. Od osvobojen ja do danes se je izraze val vpliv sela na gospodarsko življenje me3t najbolj v .naglem pritoku Seljakov v mesta. Ta pokret je omogočen z zmanjšanjem gospodarskega stale ža radi poslovne krize in z izselitvijo Muslimanov iz mest in vasi.
2. Seljaki, priseljeni v mesta, so pridržali v glavnem način ekonomskega
dela, ki so bili nanj prej navajeni. Vsled tega dajo oni mestnemu gospodarskemu življenju pečat vaško - mestne produkcije in dela.
3. Seljaki, ki so zapuščali vasi in 9e preselili v mesta, ne najdejo v njih kakor preje dednih meščanov, ki bi jih postopoma uvajali v način dela in izkušeno mestno pridobitnost. Navezani sami nase, sprejemajoč navade mestnega življenja, povečajo svoje potrebe, ne da bi. mogli istočasno pojačiti v odgovarjajočem razmerju svojo produkcijsko silo. Na ta način postanejo oni sami nevarnost za socialno blagostanje komunalnih mestnih edinic.
4 Mestna pridobitnost je izgubila vsled izumiranja uglednih pridobitnikov iz. izselitve Muslimanov, vsled priselitve seljakov dvojno: izgubila je naslon na faktorje prejšnje proizvodnje, to je seljar k#, ki so pred priselitvijo živeli v vaseh in ^ipgiili s kmetijskimi proizvodi mesto, v katerem so si nakupovali vse potrebno, torej bili tudi konzumenti. Na drugi strani povzroča pojava seljakov v mestih s pomanjšano produkcijsko in konsumno silo kot posledica agrarne krize, da tlačijo davčne in občinske doli-nosti dedne meščane vedno huje, nego je to bilo preje.
B. Bodočnost mest kot kulturnih in in materielno-naprednih središč postaja vsled naglega izumiranja prebivalcev vse temnejSa v pogledu plemenskega premoženja narodno - zavednega življa Pod takimi pogoji izhajajo najb®1!© bij-ci, katerim ne manjka izkušenj v mestni pridobitnosti in katerim zlasti ne manjka kreditnih sredstev, cd katerih je dandanes odvisen v največji meri uspeh v trgovini-	__
Sprejme se
popolnoma vešč Usn* poleg slovenskega '“dI italijanskega, nemškega. **• francoskega Jezika s primerno trflovsko Uo-braabo ln prakso - v večlo lesno industrijo s pisarno j Ljubljani. Ponudbe z natančnim popisom Izobraibe, dosedanje skus-.
„ic in zaposlitve t i'Prl$fva navedbo referenc in službenih zahtevkov, na upravo tega lista. Nastop člmpreje. .
Ti j i i 1111111111
pravilih za to upravičena; 'kajti dokazovanje na prvi stopnji je jasno dognalo, da sta bila uradnika za to izrečno pooblaščena. Da bi pa tako po-oblaščenje ne ustrezalo pravilom centrale, tega tožena stranka ni niti trdila. — Ne more se torej resno trditi, da bi centrala ne smela pooblaščati za določena dejanja drugega nego samo odvetnika, tem manj, ker ne gre za prevzem dolžnosti, marveč za pridobitev pravic.
Revizijsko sodišče reviziji ni ugodila Pravd, da uveljavlja revizija revizijski razlog napačne pravne presoje. Toda v svojih izvajanjih ne izhaja iz dejanskega položaja, 'ki sta ga ugotovili spodnji sodbi. Ti sta ugotovili, da nastopa kot tožnica Privredna banka d. d. v Ljubljani, ekspozitura Bled. Da bi ta banka ne imela sposobnosti biti pravni subjekt, tega revizija ne trdi, marveč odreka to svojstvo le njeni ekspozituri Bled. To vprašanje pa ni odločilno, ko stoji,, da toži privredna banka d. d. v Ljubljani in da je ona izdala pravdno 'pooblastilo in podpisala menico, da pa je dostavek »ekspozitura Blede pravno brez pomena. V tej smeri revizija torej ni pravilno izvedena.
R. St.
Trgovina.
Velesejem v Solunu se vrsi od 18. septembra do 3. oktobra 1927. Informacije daje grški konzulat v Zagrebu, more se pa tudi pisati neposredno na upravo sejma: »Direction de la Foire Internationale a Salonique.
111. Mednarodni semenj v Poznanju. V Poznanju (Poljska) se vrši od 1. do 8. maja 1927 III. mednarodni sejem. Rok is prijavo udeležbe se zaključi s 15. marcem t. I.
Velesejem v Parizu se vrši letos od
14.	do 29. maja.
Izpremembe v stanju trgovskih in drugih podjetij v času od 1. oktobra do 31. decembra 1926. — Po statističnih podatkih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo so se izvršile v času od 1. oktobra do 31. decembra 1926 v stanju trgovskih in drugih obratov naslednje izpremem-be (-f pomeni novo prijavo, — pa odjavo): Trgovina s konji, govejo živino, prašiči in drobnico -f 1; s konji in rogato živino -f 1; z govejo živino -f 6,
— 2; živino + 2, — 2; z živino in prašiči + 2, — 5; z govejo živino in drobnico -j- 1; s prašiči + 2, — 5; s prašiči
in teleti + 1; * K™ in zaklano avino 4- 1- z živimi in zaklanimi prašiči + 2; h prašiči in teleti v živem in zaklanem •stanju 1; z železnino in elektrotehničnim materijalom + 1; z gasilnim orodjem 4- 1; z avtomobili -+- 1, — 1; z električnimi potrebščinami — 1; z galvamč-nimi elementi in elektrotehničnim mar-terijalom — 1; z radioaparati in njih deli f 1; s šivalnimi stroji, dvokolesi in njih deli -f- 1; z apnom — 1; s cementom
— 1; s cementom in železom -j- 1; s cinkovo in svinčeno rudo, odpadki kovin ter s kovinami in pločevinami + 1; 8 •stavbnim materi jalom + 1; z lesom -j- 22, — 27; z lesom in ogljem 1; a drvi — 2; z drvi in ogljem — 1» s kurivom + 4, — 3; * manufaktumim blagom + 9, — 5; z manufaktumim in konfekcijskim blagom na debelo + 1; k čipkami + 1) — 1; s čipkami in raznimi vezeninami 4-1; s pleteninami
1; s slamniki -j- 1; 2 usnjem -f- 3,
— 3; z usnjem in usnjarskimi potrebščinami -f 3; z usnjem, usnjenimi izdelki ter čevlji -f- 1, — 1; s čevlji 4" 1» —
fe deželnimi pridelki -f 15, — 11; s čre-»lom — 1; s črevami -f 1; s kožami 4" 1»
— 1; trgovina s špecerijskim blagom
— 1; t delikatesami 4* 4; z mesnimi izdelki + 1, — l; z ribami -f- 1; z mlekom 4" 2,	2; « suhimi slivami in pomaran-
čami 4* 1; a moko 4- 4; z mešanim blagom 4"	~ 51; branjarstvo 4~ 29,
— 15; kramarija — 3; trgovina z galanterijskim blagom + 10, — 7; e knjigami
— 1; s šolskimi knjigami, molitveniki in šolskimi potrebščinami + 1; s papir-J«m, pisarniškimi, risalnimi ter šolskimi P°trefošČmami, razglednicami in poslov-
knjigami 4- 1; s pisalnimi potrebščinam* -f- l, — 1; « pisalnimi in kadilnimi potrebščinami — 1; s smodnikom
+	1;	s	smodnikom, dinamitom ter
mumcijo 4. 1; f buJniTn oljem 4. i; 6
kisom 1; x vinom — 1; z vinom na debelo 4' 4, — 2; z vinom v zaprtih
steklenicah — 2; z vinom in pivom v zaprtih steklenicah — 3; s pivom v zaprtih steklenicah — 3; zaloga piva -f- 1; trgovina z vinom in pivom v zaprtih steklenicah ter žganjem — 1; z žganjem 41, — 1; z žganjem v zaprtih steklenicah — 2; z zlatnino in srebrnino — 1;
7t zlatnino, srebrnino in urami -f- 1; z zlatnino, srebrnino in optičnimi, predmeti 4- 1; z zlatnino, srebrnino, kolesi in električnimi potrebščinami -j- 1; z zlatom v listih, papirjem in platnom za knjigoveški obrt 4~ 1; komisijska trgovina + 7, — 4; trgovska agentura -f- 6,
— 7; mešetar za živino -f 1; javna mostna tehtnica 4- 1; javna tehtnica -f- 2; zasebna tehtnica -f- 1; anončaa pisarna 4- 1, — 2; informacijska pisarna + 1; reklamno podjetje 4* 1» — 1} posredovanje služb — 3; posredovalnice (trgovske) 4-3; izposoje vanje mlatilnic -f- 1>
— 3; sejmarstvo 4- 21, — 19; godbeniki 4- 8, — 2; kinematograf 4- 3; masaža
— 1; razno + 41, — 42; skupaj torej prijav 331, odjav pa 263.
Konkurzni oklic. Razglašen je kon-kurz o imovini Josipa Satrana, trgovca v Ljubljani, Stari trg št. 15/1. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 124 dne 12, februarja 1927 ob desetih. Oglasitveni rok do dne 20. marca 1927.
Industrija.
Položaj francoske industrije. Komer-cielni izvedenec britanskega poslaništva v Parizu Cahill objavlja poročilo o gospodarskem položaju Francije in ugotavlja razvoj v moderniziranju francoske industrije po vojski. Število plavžov se je napram predvojni dobi pomnožilo za več kot 25 odstotkov, število izdeloval-nic koksa za 45%. V decembru in januarju je kupčija nekoliko ponehala, sedaj pa pravijo poročila iz važnih industrijskih središč, na primer iz Lyona, da postaja kupčija zopet bolj živahna.
NomSko premogarstvo. V Poruhurju so nakopali leta 1926 112,108.000 ton črnega premoga, leta 1925 104,059.000, I. 1924 94,072.000,1. 1919 70,946.000,1. 1913
114.550.000, Torej se je lansko leto prav na blizu približalo zadnjemu predvojnemu letu. Na delavni dan je prišlo lani 370.450 ton, leta 1925 344.140 ton, 1. 1921 309.7C00 ton, 1. 1919 235.700 ton, 1. 1913 pa 379.840 ton; torej velja isto kot pri splošni produkciji. — Koksa so napravili v odnosnih letih 22,187.000 ton (na dan 60.785), 22,599.000 (61.200), 20 milijonov 710.000	(56.600),	17,226.000
(47.200) in 24,958.000 (68.380). — Briketov: 3,780.000 (na delovni dan 12.490),
3.545.000 t (11.720), 2,786.000 (9170),
2.800.000 (9300) in 4,954.000 (16.440). Tu pa do predvojne produkcije še veliko manjka. — Skupno število zaposlenih delavcev je znašalo na koncu decembra 1926 411.214; 31. XJI. 1925 jih je bilo
396.000, 31. XII. 1919 pa 471.360. Po-vprečno je bilo zaposlenih 1. 1926
385.000 delavcev, 1. 1925 433.000, 1. 1919
432.000, 1. 1913 pa 426.000 delavcev.
Denarstvo.
Delavske banke v Zedinjenih državah.
Oddelek za delavska vprašanja na univerzi Princeton je izdal v decembru poročilo o razvoju delavskih bank v Zedinjenih državah. Od poletja 1920, torej od ustanovitve prvega tovrstnega podjetja, je nastalo 86 delavskih bank; 1. aprila 1926 jih je bilo 34, torej sta samo dve prenehali. Teh 34 bank je razpolagalo z lastnimi in tujimi sredstvi v znesku 122 miljonov dolarjev, depoziti so zi^šati 105 milijonov, lastna glavnica in prihranki dobička 12 milijonov. Prenehali sta banki »Brotherhood of Locomo-tive Engineers Trust Co.< v Newyorku in > »Brotherhood Savings and Trust Co« v Pittsbourghu. Brotherhood je bratovščina, zadruga; save — hraniti, varčevati; trust ■ = zaupati (kakšnemu zavodu denar). Nasprotno pa ustanavljajo dve novi delavski banki v Buffalo in San Francisco, tako da bo prišlo število spet na 36.
Turški državni dolg. Pariška pogajanja med delegati turške vlade in med turškimi upniki so dovedla do kompromisa. Turška vlada bo stavila na razpolago najprvo dva milijona turških funtov za obratovanje in amortizacijo predvojnega dolga. Ta znesek bodo vsakih pet let za pol milijona funtov zvišali. Samo o vprašanju roka, kdaj bo začela Tur-, čija plačevati, se doslej Še niso domenili.
Iz naših organizacij.
Zveza trgovskih gromi je v in zadrug za Slovenijo je preselila svoje uradne in poslovne prostore v palačo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo Bethovnova ulica 10, pritličje, levo. — Istotam se nahaja tudi G r e m i j trgovcev za Ljubljano in okolico.
RAZNO.
Gospodarsko predavanje o Mehiki. Trgovski ataše pri mehikanskem poslaništvu v Rimu namerava prirediti informativno potovanje v Jugoslavijo, koja spada tudi v okoliš njenega delovanja. Ataše g. Salvadore Prijeto je stopil tozadevno že v stik z našimi oblastmi in zbornicami. V večjih centrih, tako tudi v Ljubljani, bo imel predavanje o gospodarskih razmerah v Mehiki ter o možnostih ojačanja gospodarskih stikov med Mehiko in našo državo. Dan predavanja še ni določen.
Svetovna zveza ruskih upnikov. Berlinski ruski emigrantski Časopis »Rull« poroča o potovanju Talbota v Pariz; Tal-bot je predsednik angleške zveze ruskih upnikov in se hoče dogovoriti s francoskimi upniki glede svetovne zveze vseh upnikov, ki jim je Rusija dolžna. Hoče stopiti v stik tudi z vsemi onimi državami, ki so imele svoj čas vlogo pri dovoljevanju ruskih posojil. Neodločeno je še vprašanje, če bodo sprejeli v Svetovno zvezo tudi Ruse, ki so izgubili svoja posestva v Rusiji ali pa, ki so na kakšen drug način trpeli materielno škodo vsled boljševiškega preobrata v Rusiji. Ta akcija je člen v vrsti imednarod-nih stremljenj zadnjega časa, ki so se začela v posameznih deželah zmeraj bolj odločno javljati. Dolgo časa so bili oškodovanci navezani sami nase, preden so posegle vlade vmes in so se zavzele za zahteve svojih državljanov. Zadnji korak pred novo akcijo so napravili francoski upniki, ki so zahtevali od vlade, naj kaj ukrene, da bodo dobili konfi-scirano imetje nazaj ali pa primerno odškodnino. Beremo, da vodi vso sivar Sir flenry. Peterdina, predsednik Standard, Oil Go. ..........„	.... .......
Tiskarski fot »grafični stavni stroj. Ze
davno so se pojavili poskusi zgraditi stavni stroj, pri katerem bi uporaba fotografije nadomestovala kovinaste črke. Navidezno nepremostljive ovire so se upirale udejstvitvi tega tehničnega problema, dokler se pred kratkim ni angleškima inženerjema T. R. C. August in C. Kenneth Hunter posrečilo priti rešitvi te velepomembne iznajdbe do živega. Stroj, ki je že v praktični porabi, izvršuje vsa stavna opravila z absolutno točnostjo in brezhibno preciznostjo. S pomočjo modemih sredstev fotografične in električne tehnike se prihrani več ko polovico stavčevega dela. Bistveni del naprave je takozvani ključni film, z ne-broj raznimi črkami in znaki, ki se prozorno svetijo na temnem ozadju. Ta film je navit na dva navpična vretena s skupno podlago; in ta podlaga se-po potrebi gor in dol premika. Stroj funkcijonira na 'šestvrstno tastaturo, ki je 1.20 m dolga in 60 cm široka, s tipkami, ki odgovarjajo raznovrstnim-črkam in znakom. — Trak, ki je podoben običajnemu brzojavnemu traku, omogoči, da stavec vsakokratno stavljen znak bere ter si delo kontrolira, če stavec opazi napako, potiplje ■na poseben »popravilni gumb«, pritisne še enkrat napačen znak, ki se s tem zbriše, in nato postavi pravilno črko v prostor. — Ko se bliža konec vrste, zapoje zvonček, nakar je prostora še za 8 znakov. Ko je zadnja vrstna črka stavljena, se stavek na poseben pritisk premakne za vrsto naprej ter nastanejo na ta način popolnoma enakomerne vrste. Ko se stavi prihodnja vrsta, se pravkar stavljena avtomatično fotografira Za izbiro črkovnega materijala služijo posebni ročaji, ki so na strani tastatune. Vsak ročaj odgovarja drugačnemu alfabetu; ter upostavi na pritisk autoonatično dotične črke. Različnost v velikosti 2rkt je odvisna od stališča fotografske leče* in njene odprtine, kar se oboje da’ poljubno spreminjati, tako da se ena in ista vrsta na film-traku napravljenih znakov v različnih velikostih fotografira. V neposredni zvezi z brzojavno ali radio - postajo je mogoče porodila direktno.
prenesti na stavek. Obsvetljeni film se vzame po izvršenem stavku iz stroja in se takoj porabi za tisk Posebno težišče tega izuma leži v okolnosti, da se je danes takozvani ofeet-tisk že precej udomačil ter pomeni ta novost samo izpopolnitev te grafične stroke. Novi sistem dopušča, da se stavek in slika pri tisku obenem lahko porabi, ker se te brez potrate prostora in brez posebnega truda med besedilo lahko uvrstijo. Foto-grafični stavni stroj sestoji iz 70 angleških in drugih patentov. Strokovnjaki iznajdbi prisojajo izvanredno gospodarsko in kulturno važnost, ter v splošnem poudarjajo, da je precejšnjega pomena za javno liigijeno ker odstranjuje marsikatere nevarnosti poklicnih bolezni. — (K. Tiefengruber.)
Po sjetu. Dobro poučeni krogi trdijo, da se približuje srednjeevropski kartel pivovaren; dogovarjajo se Dunaj, Gradec, Budejovice, Plzen itd. — Avstrijska banka je znižala obrestno mero na 6, Banque de France pa na 5 in pol odstotka ; to je od decembra že drugo znižanje na Francoskem. — Obilica denarja na Ogrskem je še zmeraj zelo velika; kljub prav velikemu povpraševanju je bila ponudba v zadnjih dneh vendarle še ve&ja in je ostala obrestna mera nespremenjena, čeprav so v gospodarskih krogih ra-čunili z znižanjem zasebne obrestne mere. — V kampanji 1925 so napravili na Ogrskem 1,660.00 met stotov sladkorja, v kampanji 1926 pa 1,800.000 stotov. — V Munchenu bo zborovala 11. t. m. konferenca srednjeevropskih eks-porterjev surovih kož v svrho odstranitve omejitev za izvoz kož. — Dogovori v Diiseldorfu med nemškimi, avstrijskimi češkimi in ogrskini železnimi tovarnami na eni strani ter poljskimi tovarnami na drugi strani glede obmejitve prodajnih trgov so se končali brez uspeha; vprašanje cene in pristopa Poljske ni bilo na razgovoru. Pogajanja se bodo v tem tednu nadaljevala. — V Luksemburgu je pa zboroval upravni odbor mednarodnega jeklenega kartela in je z ozirom na majhno sprejemno možnost svetovnega trga sklenil nadaljno redukcijo produkcije. Da to Nemcem nikakor ni všeč, pišemo posebej v »Kovinskem trgu«. — Za 10. t. m. na Semmering sklicana tarifna konferenca glede Ham-bruga in Trsta je preložena na 16. in 17. t. m. — Pod vplivom obrestnih razmer se je prisilno ogrsko posojilo tekom pol leta zboljšalo za 25% in notira sedaj 75 odstotkov. — Sovjetska uprava za preskrbo s kurivom naznanja, da vsled dobre domače premogovne produkcije potreba uvoza premoga ne pride več v poštev in se bo zalaganje severozahodnega dela Sovjetskih republik vršilo odslej z domačim premogom. Konsumenti severozahoda so dobili v prvem polletju 37 milijonov pudov premoga, v drugem polletju ga dobijo lahko 60 milijonov pudov. — Ostrovski premogovni okra) je produciral lani 10,560.000 ton premoga, 1,940.000 ton koksa in 116.750 ton briketov. Zaposlenih je bilo povprečno
40.000	rudarjev. — Na Češkem pričakujejo za pomlad nadaljni nakup malih pivovarn po velikih, v svrho zmanjšanja konkurence na- domačem trgu. — Mednarodni vzorčni velesejm v Poananjv (Poljska) se bo vršil letos od 1. do 8. maja — V Rum uniji so vpeljali nove ; skladiščne takse; za blago, ki se mora !, za cariniti, sta prva dva dneva po nazna- J nitvi prosta pristojbin, nato moraš pa : plačati dvojno takso. — Rumuni se prav pridno pripravljajo za novo trgovsko pa- • godbo z Italijo. Sedaj zbirajo statistični i materija!. Ko bo vse zbrano, bo odšla k0- • misija v Italijo. — Turška vlada gradi : nove tovarne; zgradila bo v r varno, papirnico in tovarno barv po najmodernejšem vzorcu. — Čehi in Avstrijci so podaljšali dosedanji trgovski provizorij do
15.	aprila. — 0 »eniškem 500-milijon-skem posojilu beremo, da bo imelo kljub nizkim obrestim petih odstotkov dober uspeh. — Vereinigte Glanzstoff • A. ‘ G.
bo razdelila l&-odstotno dividendo. ?V
januarju se je obtok bankovcev pjri Nemški državni banki dvignil za 43®i9 na 3409 milijonov mark.	*■	■	|
Drobne ves*. Dunajska Bodenkeedii bo kupila' dve palači Depožitrte banke za 122.000 šilingov. - Na Češkem se te Narodna banka pogodila s finančtio upravo o pogojih amortizacije državnega notnega dolga,, ki znaša 4'fi mflijair-
de čeških kron in ki bi moral biti krit i oddajo premoženja. Poročali bomo o tem zanimivem dogovoru v posebnem članku. — Od kla 1922 naprej se vrši likvidacija Avstro-ogrske banke, ki jo vodijo po naročilu reparacijske komisije trrje likvidatorji. Po izmeri likvidacijskih zneskov, ki postanejo prosti, se po gotovem ključu vršijo nakazila na posamezne države. — Slovaški trgovski mlini se bodo združili v delniško družbo s sedežem v bralislavi. — Delniške družbe na Nemškem so zvišale v januarju glavnico za 135‘57 milijonov mark: 21 družb s kapitalom 12‘43 milijonov mark so nanovo ustanovili. — 20. t. m. bo odpotoval s hidroplanom uruguajski avijatik Larreborges iz Genove in bo šel preko Atlantika v Montevideo v Uruguaj. — Bolgarsko sobranje je sprejelo zakon, ličoč se uslanovilve tovarne za izdelovanje telefonskih in brzojavnih aparatov. Družba bo imela glavnico pet milijonov levov; dva in pol milijona bo dala bolgarska država, dva in pol milijona pa praška d. d. Telegra-phia. — Holandska banka je dvignila obreslno mero za domače efekte na 4%%, za inozemske na 5%, za predujme v tekočem računu na 5 lA%. — Avstrijci in Čehi niso hoteli nič slišati o mednarodni usnjarski konferenci, ki bi se bila morala vršili na Dunaju. Sedaj so se pa Čehi s to mislijo že sprijaznili in so poslali delegate na konferenco v Mlinchenu, ki se vrši .11. t. m. — Češkoslovaški induslrijski krogi, zlasti zastopniki srednje induslrije, zahtevajo revizijo trgovske pogodbe z Jugoslavijo. Naša zaščitna cirina jim ni všeč. Češkoslovaški trgovski krogi zahtevajo ostrejših odredb pri dovoljevanju razprodaj, ker njih število stalno narašča. — Svet Zveze narodov se bo sestal v 2enevi dne 7. marca. Na dnevnem redu je zaenkrat 28 točk, med njimi tudi veliko gospodarskega značaja. — Trgovska pogajanja med Nemci in Poljaki so pred prelomom. Nemci so zahtevali naj-prvo rešitev naselitvenega vprašanja, in smatrajo Poljaki to zahtevo za nepremagljivo oviro za nadaljnja pogajanja. — Gomjeavstrijska trgovska in obrtna
banka v Linzu je zašla v plačilne tež-koče in je zaprla izplačevalnice. — Vodja zdravstvenega urada v New-Yorku poudarja v svojem poročilu na newyorškega župana, da je uživanje alkoholnih pijač v U. S. A. danes najmanj tako razširjeno, kot je bilo pred prohibicijo, samo da je danes v večini pijač več strupa kot prej. število zastrupljeni z alkoholom izkazuje v letu 1911. v New-Yorku 11 slučajev, v letu 1926. pa 7990. — »Daily Mail« priobčuje pogovor s Schwabom, ustanoviteljem Betlehem Steel Corporation (Amerika), kjer priporoča Schwab Angliji vstop v evropski jekleni kartel. Za U. S. A. je pa pač nemogoče, da vstopijo v mednarodni kartel, tudi če bi hotele, jim Shermanovi antitrustni zakoni tega ne dovolijo. — Ogrska Narodna banka je imela pod predsedstvom dr. Popovicsa tretji letni občni zbor. Čisti dobiček je izkazan z 9,713.000 zlatimi kronami; poleg običajnih 5% so nakazali penzij-skemu zakladu še posebej 3,453.000 zlatih kron, rezervnemu zakladu 971.000 zlatih kron; ostali dobičpk bodo porabili za izplačanje 'desetodstotne dividende.
TRŽNA POROČILA.
Mariborsko sejemsko poročilo. Na
svinjski sejem dne 4. februarja t. I. sc je pripeljalo 78 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, komad 125; 7 do 9 tednov 150 do 200; 3 do 4 mesece 250 do 350; 5 do 7 mesecev 400 do 450; 8 do 10 mesecev 500 do 550; 1 leto 1200 do 1400; 1 kg žive teže 9.50 do 10; mrtve teže 15 do 16 Din. Prodalo se je 26 komadov.
Dunajska borza za kmetijske produkte (7. t. m.). Koncem minulega tedna so bili tečaji na ameriških borzah nespremenjeni. Tudi iz Budimpešte poročajo o nespremenjenih cenah. Dunajsko tržišče brez kupčije. V pšenici slaba ponudba, prijazno razpoloženje. Rž se drži. Turščica mirna. Oves je tendiral čvrsto, ker so bile ponudbe nezadostne. Uradne notice so ostale nespremenjene.
Dunajski goveji sejem (7. t. m.). Do-gon 2853 glav; od tega 447 iz Jugoslavije. Najprvovrstnejše blago se je por dražilo za 5 grošev, biki pa od 5 do 10 grošev pri kg. Drugo nespremenjeno. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.50 do 1.85 (izjemno 1.90-2.10), II. 1.15 do 1.45, lil. 0.90 do 1.10, biki 1 do 1.45, krave 0.75 do 1.30 (1.50), slaba živina 0.50 do 0.70 šilinga.
Žitni trg. Po poročilu novosadske blagovne borze je bila tendenca na žitnem trgu pretekli teden mirnejša. Ponudbe naraščajo, cene so ostale v glavnem neizpremenjene. Pri koruzi so cene nekoliko popustile. Promet je znašal 180 vagonov. Pšenice je bilo prodane 30 vagonov, koruze okrog 100, moke 48, otrobov 6 in ovsa 2 vagona. Pšenica je padla od 307.50 na 305, koruza bačka 160, sremska 160 do 162.50, banatska
157.50. Moka Ogg 460 do 465, Og 455 do
462.50, št. 2 412.50 do 415, št. 5 365 do 370, št. 6 305 do 310, št. 7 povpraševanje 220. otrobi 132.50 do 133, oves ab Novi Sad 180.
TRIKO PEIILO {
; M motke, Sene In otroke, 2 -volna t raznih barvah, rokavice, j : iumoi!«. dokolenlce, nahrbt- Z ; nlkl la Solarje In lotce, deinlkl, ♦ i, klotl, iifoiti, i«pol robci, police, vilcc, noži. Z ; ikarj«. potrebščine za Šivilje, ♦ , kroJaCe, Čevljarje, brivce 1 edino Ic pri tvrdki J
Josip Peteline!
Ljubljana !
blUu Prelernoveo« »po- I menika.	?
■ Nijnlijt cm!	Ha	veliko	In	nalal	♦
DOBAVA, PRODAJA.
Dobavo. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. lebruaTja 1.1. ponudbe ta dobavo raznega okroglega in kvadratnega železa. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 21., 22., 23., 24. in 26. februarja t. 1. pri Savski divizijski oblasti v Zagrebu, pri komandah vojnega okruga v Varaždinu in Karlovcu in pri
komandah mosta v Čakovcu, Sušaku,. Mureki Soboti in Dolnji Lendavi glede dobave mesa za čas od 1. aprila do 30 septembra t. 1. — Dne 23. februarja 11 pri kraljevem redaratvenem ravnateljstvu v Zagrebu glede dobave 300 samokresov (si9tam Browning), 7000 nabojev itd. — Dne 28. februarja t. 1. pri upravi državnih monopolov v ’ Beogradu glede dobave 19.000 kg petroleja, 1100 kg bencina, 800 kg strojnega olja, 300 kg ciltu-der- in autoolja, 100 kg volne za anaženje in 60 kg denaturiranega špirita. — Dne 27. februarja t. 1. pri Centralni h vil arak i upravi v Novem Sadu glede dobave 800 tisoč do 1,000.000 pol ovojnega papirja. — Dne 28. februarja t 1. pri glavnem sa-nitetskem* slagaliStu v Zemunu glede do-bave raznih odej. — Dne 1. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega stavbenega lesa. — Dne 2. marca t 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave telefonskega materijala; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 60 steklenic za disu-plin ter glede dobave steklenih obločni«; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 5100 ms desk in letev. — Dne
3.	marca t 1. pri komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave 25 tisoč kubičnih metrov drv; pri intend&n-turi Vrbaske divizijske oblasti v Banji Luki glede dobave 8.550 m* drv; |»n direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave cokelj (Bremsschuhe). — Dne 5. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 2 centrifugalnih sesalk in 1 motorja za strugamo; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave voznih redov (stenski in knjižice) in grafikonov. Dne 7. marca t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 18 tisoč 400 kg cilinder, strojnega, dinamo in gostega olja, 920 kg konsistentne masti, 31.300 kg petroleja, 3800 kg bencina, 200 litrov trihloretilena, 1000 kg nafte ter 380 litrov štirita. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
v '
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Obreatovanje vlog, naknp la prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devii in valut, borgna naročila, predujmi la krediti vsake
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem po*slopju) vrste, eskompt in inkaso menie ter
Braojavkoi Kredit Ljubljana
Telefon Ste*. 40, 467, 548, 805, 80« nakazila v tn- ln Inozemstvo, šale.
1 Feterson International Banking Code
depo siti itd, itd.
Veletrgovina
kotoniialne in ipecerilske robe
Ivan Jelačin
Uubliana
Zaloga sveie pražene kave, mletih dišav In rudninske vode
Tota« In solidna poitndbal
Zal
miki
tovarna
vinskega kisa, d. z o. zM Ljubljana
nudi
naifineiši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina.
Zahtevajte ponudbo i
Tehnilno in higijenižno naimoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna i Ljubljana, Dunajska cesta la, U.nadstr.
Najboljši šivalni stroj In kolo
J« adlno 1«
mk dom. obrt ln lndustrtlo ▼ ▼••h opremah.
Is to tam pletilni strel DUelSO
H* « WH|i krdfMa.
Večletna garancija
Dalmki u HprnM.
Veletrgovina ||
Josip Peteline
o Ljubllana
fta pnteramH imunih.
v Ljubljani
priporo*«
špecerijsko
blago
raznovrstno Iganja, moko In daZelna pri* delka. - Rasno«**«0
rudninsko vodo.
Laatna pcalama za ka* «o M mUn za diiava a alektrlčnlm obratom* Ceniki na raspoMflo!
Se priporoma sa tlak vseh trgovskih, obrtnih,industrijskih im uradnih tiskovin.
Lastna knjlgovesniea
TELEFON ST. »61
TISKARNA MERKUR
TROOVSKO - IHDUSTRIJSKA D. D.
UUBUANA, Simon Gregorčičeva ulica 13.
Tiska 6asopl«Sknjr-
fe, broior®. cenike, tabele, Matute, var bila, letake, lepake, posetnloe 1.1, d.
TELEFON ŠT- M*
UmJ. dr. IVAN PLBSS. - Za Tigovsfco-totastpadto d. d >MERKUB> kot iatajatv* in tktarjs: A. SEVER, Ljubljana