GLAS
LETO XX. ŠT. 23 (937) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 11. JUNIJA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Mir je Božji dar
  rav te besede je izrekel papež Frančišek
med svojim enodnevnim obiskom Sara-
jeva, ko je med mašo v soboto, 6. t. m.,
nagovoril okrog 70 tisoč zbranih vernikov.
Ni naključje, da je papež odšel v Sarajevo,
njegovi kratki pastoralni obiski so itak vsi ta-
ki, kot je njegovo poslanstvo, ki ga zahteva
tudi od nas: “Oditi je treba na periferijo, na
obrobje, na mejna področja in tam s svojo
pokončno držo in z Resnico evangelija
pričati o Kristusu. In zato tudi Sarajevo!
“Tudi v našem času sta hrepenenje po miru
in prizadevanje, da bi ga gradili, v nasprotju
z dejstvom, da v svetu potekajo mnogi obo-
roženi spopadi. Gre za neke vrste tretjo sve-
tovno vojno, ki se odvija 'po koščkih'; in v
kontekstu globalne komunikacije zaznava-
mo ozračje vojne. So nekateri, ki želijo na-
menoma ustvariti in netiti to ozračje, še po-
sebej tisti, ki iščejo nasprotovanje med ra-
zličnimi kulturami in civilizacijami, ter tudi
tisti, ki vojne izkoriščajo za prodajo orožja.
Vendar vojna pomeni otroke, žene in osta-
rele v begunskih taboriščih; pomeni prisilna
preseljevanja; pomeni porušene hiše, ceste,
tovarne; pomeni predvsem veliko razbitih
družin. Vi to dobro veste, saj ste to prav tukaj
tudi sami doživeli: koliko trpljenja, koliko
uničenja, koliko bolečine! Danes, dragi brat-
je in sestre, se iz tega mesta ponovno dviga
krik Božjega ljudstva ter vseh mož in žena
dobre volje: Nikoli več vojne”! je bil na olim-
pijskem stadionu Koševo v Sarajevu med
svojo pridigo jasen papež Frančišek. V svoji
odmevni pridigi je sveti oče ponudil vsem
tistim, ki si prizadevamo za mir, krščanski
vzorec odpuščanja in molitve, vsakodnevne-
ga prizadevanja za dobro in lepo, za udejan-
jeno, živeto pravičnost, ki edina gradi mir.
str. 2
P
foto dpd
  rojekt Digitisk-Digispomin predstavlja po-
membno izkušnjo za Zadrugo Goriška Mo-
horjeva, saj se je prvič spopadla z izzivom,
ki ne sodi v njen tradiconalni delokrog. Naša Za-
druga se namreč namreč sledi potrebam in zah-
tevam časa, ki ‘spodbujajo’ ustanove, da širijo
svoja delovna obzorja in kompetence zaposlene-
ga osebja.
Dejansko je projekt Digitisk, ki so ga krstno pred-
stavili v dvorani Tessitori v Trstu v ponedeljek, 8.
junija,  (v kratkem bo sledila še predstavitev v
Gorici) pomemben kulturni korak v smer ohran-
janja lepega dela naše publicistične oziroma me-
dijsko-časopisne dediščine. Kot je uvodoma po-
jasnil predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva Pe-
ter Černic, predstavlja projekt, ki ga je materialno
izvedlo podjetje Mikrografija iz Novega mesta,
tudi velik tehnični podvig za samo ustanovo. V
digitalno obliko je bilo prenesenih 40 tisoč strani
skupine časopisov, ki so od povojnega časa dalje
v našem zamejskem prostoru ob krščanskem eto-
su krojili še demokratični in narodni čut dela
manjšine - to je tistega, ki se ni prepoznaval v
načelih režimske jugoslovanske (in splošno ko-
munistične) opcije: predmet digitalizacije so bili
Slovenski Primorec, ki je od leta 1945 do 1948
P kot tednik katoliško usmerjenih Slovencev izha-jal v Gorici, njegov naslednik Katoliški glas (izha-jal je od 1949 do 1995), tržaški Novi List (1955-
1995) in Demokracija (glasilo Slovenske demo-
kratske zveze). Digitaliziran je bil tudi del arhiva
Novega glasa, časopisa, ki je nastal z združitvijo
Katoliškega glasa in Novega lista.
Sodelovanje z NUK-om
Predsednik Zadruge Peter Černic je pou-
daril, da se je načrt porodil pred dvema
letoma in se je uresničil v sodelovanju
z Narodno in univerzitetno knjižnico v
Ljubljani, točneje z njeno sekcijo Digi-
talna knjižnica Slovenije (dLib. si), ki ponuja di-
gitalizacijo časopisnega, knjižnega in še razno-
vrstnega pisnega materiala. Na svoje namizje lah-
ko sletni uporabnik dobi celotna besedila revij,
časopisov in knjig ter slikovne, zemljevidne in
zvočne vire. Dostop je prost in brez omejitev. Da
je Zadruga Goriška Mohorjeva močno verjela v
ta projekt, zgovorno priča dejstvo, da je začetni
namenski finančni podpori dežele FJK (v višini
34 tisoč evrov) prištela še sredstva iz svojega red-
nega bugeta. “Ponudili smo na voljo širokemu
spektru uporabnikov bogat material, ki bi dru-
gače ostal težko dosegljiv na zaprašenih policah
knjižničnih ustanov”, je dejal Černic. Zahvalil se
je obenem Knjižnici Dušana Černeta iz Trsta, da
je dala na razpolago kopije časopisa Demokracija,
in odborniku Zadruge GM Jožku Fornazariču, ki
je tehnično spremljal celoten projekt.
Mehanizem iskanja
Predsednik Černic je nato obrazložil mehanizem
iskanja dokumentacije, do katere je mogoče priti
preko portala http: //www. dlib. si.
/ str. 16
Igor Gregori
www.noviglas.eu
Prvih 50 let goriških skavtov
Miro Oppelt, Peter Černic in Saša Rudolf (foto IG)
  Projekt Digitisk Zadruge Goriška Mohorjeva
Naš digitalni spomin je dostopen vsem!
TRST 
Svet okrog nas
11. junija 20152
Povejmo na glas
Zakaj tako malo za mlade?
Minister Gorazd Žmavc na obisku v Avstriji pri ministru Ostermayerju
Govor je bil o vprašanjih slovenske
manjšine
  inister Gorazd Žmavc
je bil v torek, 2. junija
2015, na obisku pri
zveznem ministru dr. Josefu
Ostermayerju. Mini-
ster za Slovence v za-
mejstvu in po svetu
Gorazd Žmavc se je
srečal z avstrijskim
zveznim ministrom
za umetnost in kultu-
ro, ustavo in medije
dr. Josefom Osterma-
yerjem. Sogovornika
sta se srečala prvič in
v prijetnem vzdušju
govorila o odprtih
vprašanjih, ki zadeva-
jo slovensko
manjšino v Avstriji.
V uvodu je minister
Žmavc čestital zvez-
nemu ministru dr.
Ostermayerju ob 60.
obletnici podpisa Av-
strijske državne po-
godbe in ob tem pou-
daril njen pomen za
zaščito slovenske manjšine na
Koroškem in Štajerskem. V na-
daljevanju sta se sogovornika
dotaknila dosedanjega kon-
struktivnega sodelovanja pri
reševanju odprtih vprašanj, po-
vezanih s Slovensko glasbeno
M šolo na Koroškem ter financi-ranjem vrtcev.Minister Žmavc je v nadalje-
vanju pogovora opozoril na
potrebo po dvigu finančne
podpore za manjšino, ki se ni
spremenila zadnjih 20 let. V
tem okviru je izpostavil proble-
matiko financiranja manjšin-
skih medijev in še posebej hu-
do finančno stanje tednika No-
vic. Izrazil je željo, da bi avstrij-
ska stran našla ustrezno sistem-
sko rešitev, s katero bi se zago-
tovil njihov nadaljnji obstoj in
delovanje. Minister Oster-
mayer je odgovoril, da se
bo sistemska rešitev po-
skušala najti v okviru no-
vele zakona o podpori ti-
skanim medijem.
Ob koncu pogovora je
minister Žmavc povabil
dr. Ostermayerja na po-
vratni obisk v Republiko
Slovenijo, kar je sogovor-
nik z veseljem sprejel.
Pred srečanjem z zveznim
ministrom se je minister
Gorazd Žmavc na velepo-
slaništvu Republike Slo-
venije srečal s predstavni-
ki dunajskih Slovencev. V
pogovoru so mu predsta-
vili delovanje tam-
kajšnjih slovenskih
društev in iniciativ ter ob
tem izpostavili predvsem
željo po vzpostavitvi slo-
venskega šolskega pouka in
vrtca. Minister je obljubil obli-
kovanje celovitega koncepta
enotnega predstavljanja Slove-
nije na Dunaju, vključno z nu-
denjem podpore tam živeči slo-
venski skupnosti.
Ob upravnih volitvah v Italiji
Renzijeve reforme
  a nami so upravne volitve
v Italiji, ki sicer niso pri-
peljale do velikih spre-
memb v sedanji razdelitvi moči
med političnimi strankami, so
pa vseeno pomemben kazalec
trenutnega stanja v državi. De-
mokratska stranka je več ali
manj ohranila svojo moč, pre-
cej pa se je omajal položaj nje-
nega državnega tajnika in se-
danjega predsednika vlade Ren-
zija. To pa predvsem zaradi
ostrih nasprotovanj v sami nje-
govi stranki. Njegov način vo-
denja in brezkompromisno
obračunavanje z nasprotniki sta
za nekatere nekdanje voditelje
stranke nesprejemljiva. Pri tem
je treba tudi poudariti, da je v
očeh mnogih pripadnikov De-
mokratske stranke sedanji taj-
nik Renzi izraz sredinske kato-
liške struje, ki ji je v obdobju
medvladja in pomanjkanja idej
uspelo popolnoma osvojiti vod-
stvo stranke. Vendar bi rad v
tem zapisu poudaril predvsem
nasprotovanja, ki se pojavljajo
Z v državi zaradi reform, ki jihRenzi uvaja: bistveno je posegelv politiko s predlagano ukinit-
vijo senata in z novim volilnim
zakonom (in ko politikom kdo
skuša onemogočiti, da bi bili
ponovno izvoljeni, se seveda
uprejo). Stopil je na izrazito pot
reform z novo ureditvijo delov-
nih razmerij (Jobs Act). Lotil se
je tudi šolstva itd. Vse to pa je
izzvalo reakcije v tistem večin-
skem delu Italije, ki je še vedno
korporativen in združen v raz-
ne interesne skupine. Dovolj je,
da pogledamo, kako se dvigne-
jo posamezne komponente, ko
gre za njihove interese, ki so de-
setletja zacementirani, in izra-
zito odklanjajo vsako reformo.
Nekateri pravijo, zlasti opazo-
valci iz tujine, da je Italija zaradi
tega pojava tako pokvarjena, da
se ne bo iz tega stanja nikdar
mogla izvleči. V tej državi še
vedno vladajo pravila korupci-
je, medsebojnih uslug, napre-
dovanja zaradi prijateljstev in
ne zaradi zmožnosti in še bi lah-
ko naštevali. To pa državo blo-
kira in jo postavlja v zastarel po-
ložaj v nasprotju s t. i. napred-
nimi državami. Ne naprednimi
v samo deklariranem sociali-
stičnem smislu, ampak v tem,
da se uveljavlja tržno gospodar-
stvo, da se daje možnost voden-
ja zmožnim ljudem, da se lahko
mladi uveljavijo. Renzijeve re-
forme so izzvale reakcije tudi
med našo skupnostjo, saj se nas
nekateri sklepi neposredno
tičejo: reforma krajevnih uprav,
ukinitev pokrajin in še kaj. Tudi
naša manjšinska stvarnost je na
neki način neka korporacija, ki
čuva in brani tiste maloštevilne
dosežke, ki nam jih je uspelo
dobiti v desetletjih od Italije.
Mislim pa, da je naša stvarnost
posebna prav zaradi statusa
manjšinskosti, to se pravi, da
smo zaradi tega ogroženi v svo-
jem obstoju. Tukaj pa bi morala
veljati kot za vse ogrožene
manjšine posebna pravila, ki
edina lahko zagotovijo obstoj.
B. S.
  prejšnji številki smo navedli podatke,
ki govorijo o zagotovo nelahkem
počutju mladih in celo otrok. Strupena
senca depresije se vse bolj širi tudi nanje in
lahko rečemo, da niso mladi skorajda nič
manj obremenjeni s sodobnim življenjem kot
odrasli. Tudi lahko trdimo, da se vsaj v evrop-
skem prostoru nahajamo v območju nekakšne
kolektivne depresije, ki nas hromi in nam
jemlje moč za reševanje sedanjih problemov,
predvsem pa za načrtovanje prihodnosti. Te
kot da v duhovnem smislu ne bi več imeli, ta-
ko zatrjujejo priznani izvedenci, ali pa je ne-
razvidna. Če pa se vrnemo na mlado ali celo
najmlajšo generacijo, bi se veljalo zanjo dosti
bolj zavzeti, če smo zmožni sprejeti resnico o
tem, kako se mladi dandanes počutijo. Bolj bi
se morali zavedati svojega vsakdana, ki je po-
doben vsakdanu odraslih in torej pesti vse.
Obveznosti skozi ves dan, šola ali študij, po-
poldne šport, glasba in še kakšna druga dejav-
nost, potem učenje, pisanje nalog, z eno be-
sedo dirka od jutra do večera. In seveda
pričakovanja staršev in njihova tesnoba, če ne
gre vse tako, kot so si zamislili, in ni uspehov,
ki so si jih želeli. Slej ko prej pa stanja mladih
več kot toliko ne jemljemo v poštev, sicer bi
jih bolj razumeli, jih bili bolj pripravljeni po-
slušati in se vživeti v njihove želje, ki so vendar
drugačne od naših. Da mladi nikakor niso v
lahki situaciji, o tem govori družbeni vidik
problema, ki zanesljivo predstavlja največji de-
lež nelagodja. Družba kot takšna, in to velja
za ves razviti svet, temeljnih težav nove gene-
racije ne rešuje, in to je zelo milo rečeno skraj-
no osupljivo in vsestransko škodljivo. Brezpo-
selnost mladih je najmanj še enkrat večja od
brezposelnosti odraslih, poleg tega pa ni videti
nikakršnih pobud in ukrepov, ki bi prihajajoči
generaciji omogočila dostojen pričetek samo-
stojnega življenja - tega si ni mogoče predsta-
vljati brez po možnosti lastnega bivalnega pro-
stora. Kje so tozadevne investicije, kje so ugod-
ne posojilne ponudbe in kje je v obvladovanju
brezposelnosti mogoče opaziti posebno in to-
liko večjo skrb za mlade? Človek preprosto ne
more verjeti, da vsega naštetega ni, in se
sprašuje, kako je kaj takšnega sploh mogoče.
Seveda se na tem mestu odpirajo še hujša
vprašanja, ki pa zadevajo našo civilizacijo v
celoti. Če naši mladi nimajo primerne prihod-
nosti, potem je nimajo niti starejše generacije
in potem jih nima vsa naša družba in jih nima
naša razvita civilizacija. Kaj se naša prihodnost
ne izničuje, če naši mladi nimajo prihodnosti?
Kaj res nimamo otipljive prihodnosti, pa bi jo
lahko imeli, če bi se družbeno in politično za
svoje potomce zavzeli? Kako je mogoče, da ne-
kako nemočno strmimo v vsa ta dejstva in ne
ukrenemo ničesar prelomnega? Do kdaj bo-
mo na tak način paralizirani, saj bo nadaljnja
negibnost problem le zaostrovala? To, da mla-
di o vsem tem v glavnem molčijo, ni dobro
znamenje. V nobenem primeru nas ne bi sme-
lo še naprej uspavati.
Janez Povše
V
S 1. strani
Mir je Božji ...
   n Nova zaveza nas uči,
da je izpolnitev pra-
vičnosti ljubiti bližnjega
kakor samega sebe”, je dejal sveti
oče in nadaljeval: “Kako se spre-
menijo stvari takrat, kadar se, z
Božjo milostjo, držimo te zapo-
vedi! Zato, ker se spremenimo
mi! Tista oseba, tisti narod, ki
sem ga videl kot sovražnika, ima
isto obličje kakor jaz, ima srce ka-
kor jaz, dušo kakor jaz, saj ima-
mo istega Očeta v nebesih. Re-
snična pravičnost torej pomeni
storiti tisti osebi, tistemu narodu
to, kar želim, da bi oni storili me-
ni, mojemu narodu”.
Svojo pridigo med bogoslužjem,
somaševala sta tudi slovenska
škofa Stanislav Zore in Jurij Biz-
jak, je sveti oče končal z beseda-
mi: “Dragi bratje in sestre, danes
skupaj prosimo Gospoda, na Ma-
rijino priprošnjo, za milost, da bi
imeli preprosto srce, za milost
“I potrpežljivosti, za milost, da bi seborili in delali za pravičnost; dabi bili usmiljeni, da bi delali za
mir, da bi sejali mir in ne vojne
ter razprtije. To je pot, ki osrečuje,
ki vodi k blaženosti”.
Ko je v jutranjih urah sveti oče
prispel na sarajevsko letališče, so
ga pozdravili otroci, papež se ni
oziral na varnostnike in se je z
otroki zadržal več časa, kot so mu
ga odmerili, prav vsakemu je tudi
dal roko.
Zatem je bil uradni sprejem na
trgu pred palačo predsedstva. Sle-
dil je vljudnostni obisk pri pred-
sedstvu države. Nekaj po deseti
uri pa se je začelo srečanje s pred-
stavniki oblasti, med katerim je
imel sveti oče prvi govor, ki ga je
najprej začel z zahvalo za pova-
bilo v Sarajevo.
“Sarajevo ter Bosna in Hercego-
vina imata za Evropo in ves svet
poseben pomen. Že stoletja so na
tem področju prisotne skupnosti,
ki izpovedujejo različne vere ter
pripadajo različnim etnijam in
kulturam, bogate s svojimi po-
sebnimi značilnostmi in pono-
sne na svoja posebna izročila, ki
pa nikakor niso bila dolgo časa
ovira za vzpostavitev medseboj-
nih prijateljskih ter prisrčnih od-
nosov”, je v svojem nagovoru
poudaril papež
Frančišek, ki je Saraje-
vo tudi imenoval “Je-
ruzalem Evrope,
stičišče kultur, naro-
dov in verstev”, in
prav to po mnenju
svetega očeta “zahte-
va nenehno vzposta-
vljanje novih mostov,
skrb in obnovo obsto-
ječih, saj je le tako za-
gotovljena sproščena,
varna in civilizirana
komunikacija”.
Sveti oče se je zausta-
vil pri dialogu: “Po-
treben je potrpežljiv
in zaupen pogovor,
da bodo lahko posa-
mezniki, družine in
skupnosti posredova-
le naprej vrednote lastne kulture
ter sprejemale dobro, ki prihaja
iz izkušnje drugih”.
Sveti Frančišek zna govoriti ja-
sno, saj: “Vsi moramo pri
uspešnem zavračanju zverinstev
tistih, ki vsako različnost upora-
bijo kot priložnost ter povod za
kruto nasilje, priznati temeljne
vrednote, ki so skupne vsemu
človeštvu, vrednote, v imenu ka-
terih lahko in moramo sodelova-
ti, ustvarjati in se pogovarjati, od-
puščati in rasti ter omogočiti, da
različni glasovi skupaj ustvarijo
čudovito ter spevno pesem in ne
fanatičnega krika sovraštva”.
Za noben cenen ekumenizem ne
gre, sporoča papež, ampak za
udejanjeno, pravično in plodno
sožitje različnih!
Tik pred oddajo časnika v tisk smo iz Rima prejeli fotografije s srečanja delegacije slovenske narodne skup-
nosti iz Italije z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello. Senatorka Tamara Blažina, predsednik
SKGZ Rudi Pavšič, deželni svetnik in tajnik SSk Igor Gabrovec, predsednica Upravnega odbora SSG Breda
Pahor, predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila, predsednik SSO Walter Bandelj, odgovorni urednik
Primorskega dnevnika Dušan Udovič ter predsednik izdajatelja Primorskega dnevnika DZP Prae Bojan Bre-
zigar so predsedniku Mattarelli izročili posebno pismo, o katerem bomo poročali več prihodnjič.
Aktualno 11. junija 2015 3
Sklepno praznovanje 50. obletnice slovenskega skavtizma na Goriškem
“Skavtizem pomaga odrasti, vliva 
samozavest in utrjuje v veri”
  dor se je v nedeljo, 7. junija,
udeležil praznovanja go-
riških skavtov v Kulturnem
centru Lojze Bratuž in ob njem, je
gotovo odnesel nepozabne vtise.
Res je pomembna vzgojna raz-
sežnost, dejstvo, da je skavtska or-
ganizacija v zadnjih desetletjih
močno zaznamovala več rodov
mladih Slovencev na Goriškem; da
so številni (nekdanji) skavti dejavni
v naših društvih in organizacijah ter
na javnih mestih; da so iz njih zrasle
številne družine, v katerih se še ved-
no gojijo tri skavtske obljube, itd. Na
jubilejni proslavi pa je bilo poleg
vsega tega posebno lepo videti, ka-
ko je ta dogodek povezal čez 300 lju-
di in kako so se med sabo vsi čutili
brate in sestre. Niso bili številke, to
ni bila parada: to je bil praznik veli-
ke skupnosti, ki jo sestavljajo obrazi
in zgodbe, osebe z izrazitim čutom
pripadnosti, ki jih je nekaj močnega
povezalo, jih povezuje in (upamo)
bo še povezovalo.
Že število 'mladih različnih staro-
sti', ki so se udeležili skavtskih pev-
skih vaj v Močnikovem domu nekaj
dni pred slavjem, in njihovo nav-
dušenje sta presenetili organizator-
je. V nedeljo popoldne je tako mar-
sikdo povlekel iz omare star skavtski
kroj, se pogledal v zrcalo in se poln
pričakovanj odpravil proti Drevore-
du 20. septembra. Kmalu se je zbra-
la množica, ki se je proti večernim
uram številčno še krepila. Pravi
praznik življenja! Prisotni so bi-
li dojenčki, predšolski otroci,
šolarji, študenti, odrasli, pa vse
do staroste in prvega starešine
goriških skavtov, prof. Martina
Krannerja. Marsikdo je lahko
po več letih srečal prijatelja iz
mladosti ali pa odkril, da je ne-
koč bil skavt nekdo, o katerem
bi si nikdar ne mislil, da je to
bil.
Kot smo že pisali, segajo zamet-
ki goriške skavtske organizacije
v prva 60. leta prejšnjega stolet-
ja, ko se je nekaterim mladim
porodila želja, da bi - po zgledu
tržaških rojakov - tudi v mestu
ob Soči postavili na noge iz-
kušnjo, ki bi se navdihovala v
načelih in metodi ustanovitelja sve-
tovnega skavtizma, Roberta Baden-
Powella. V zadnjih mesecih so se že
spomnili 50. obletnice neprekinje-
nega delovanja oziroma 50-letnice
moškega skavtizma na Goriškem, ki
ima izvor na sestanku 7. junija 1964.
Na isti dan - po 51 letih - je zato po-
tekalo glavno - in sklepno - prazno-
vanje okroglega jubileja.
Razstava, film, Planika
O skavtizmu kot gibanju, o poti, ki
jo je prehodila naša organizacija, o
tem, kakšen velikan je bil prvi du-
hovni vodja in pobudnik goriških
skavtov Sivi medved (dr. Kazimir
Humar), pa še marsikaj drugega
lahko do srede avgusta izve, kdor si
ogleda dokumentarno razstavo v
atriju Kulturnega centra Bratuž. Na
uradnem odprtju je Tamara Kosič,
ki jo je uredila (dela je bilo ogrom-
no!), povedala, da so v prvem delu
razstave zbrani tematski panoji, ki
vsebujejo informacije o nastanku
skavtizma pri nas in po svetu, o
skavtizmu na splošno in metodolo-
giji. Nekaj panojev so posvetili jam-
boreejem, reviji Planika, medletnim
dejavnostim. Panoji v drugem delu
razstave predstavljajo nekak spre-
hod po spominih, od 60. let do da-
nes, s fotografijami, članki itd. Tretji
del razstave bogatijo predmeti iz
skavtskega življenja: taborni ogenj,
jambor, skavtski vozli, pesmarice,
priročniki, prvi zapisniki, značke
itd. Na razpolago je tudi prazen pa-
no, na katerega lahko vsak pripne
svojo fotografijo, napiše svoj spo-
min ali anekdoto. Ko bo pano do-
polnjen, ga bodo dodali med druge
spomine, je še povedala Tamara Ko-
sič.
V komorni dvorani Centra Bratuž
je nato bil na ogled dokumentarec,
K
ki si ga je v različnih
trenutkih z zani-
manjem ogledalo
veliko ljudi. Za to pri-
ložnost so namreč
skavti digitalizirali več
video posnetkov s taborov,
jurjevanj, odhodov, športnih
srečanj itd. od leta 1976 dalje in jih
zbrali na več DVD-jih. Zaradi veli-
kega povpraševanja si bodo zainte-
resirani lahko ogledali dokumenta-
rec s filmi s taborov (1976, 1978,
1979, 1980, 1981, 1982, 1984, 1995,
2006) v četrtek, 18. junija, ob 20.30
v Močnikovem domu v Gorici.
Poleg razstave in
videa so skavti
uresničili še en
podvig - poseb-
no številko Pla-
nike, ki na 35
straneh prikazu-
je razvoj organi-
zacije. Pripravili
so jo člani novi-
ciata roverjev in
popotnic pod
vodstvom Sanje
Vogrič in Sare
Soban, ki sta ji-
ma pomagala iz-
kušena starejša
brata Aleš Lojk in Davorin Devetak.
Mladi urednici sta orisali nastanek
in vsebino te posebne številke Pla-
nike ter se zahvalili Davorinu in
hčerki Lari, ki sta poskrbeli za gra-
fično oblikovanje. V delu pa je za-
jetnejša, jubilejna Planika, ki bo
izšla v jesenskem času in ji namera-
vajo posvetiti poseben večer.
Zbor in klici
Na ploščadi pred bližnjo telovadni-
co je nato žvižg načelnika priklical
vse navzoče h glavnemu zboru. Ob
skavtski himni je član skupine iz-
pred 50 let, Bruno Tomsič, dvignil
zastavo na jamboru ob skavtskem
sedežu. Sedanja načelnika David
Bandelj in Alenka Di Battista sta v
krajšem nagovoru izrazila svoje po-
sebno zadovoljstvo ob prisotnosti
tolikšnega števila skavtov različnih
generacij. “Vsi, ki smo danes tukaj
zbrani, vemo, da nas je skavtska iz-
kušnja prav posebej zaznamovala in
obogatila”. Skavtizem postane del
človeka, pomaga odrasti, vliva sa-
mozavest in utrjuje v veri. “Pot je bi-
la zanimiva in raznolika: strmi
vzponi in padci so bili vedno po-
plačani s prečudovitimi razgledi in
sproščenimi spu-
sti spet nazaj v
dolino”. Kdor
skavtizma ni
doživel, to lahko
stori na najbolj
učinkovit in pro-
doren način pre-
ko zgleda, ki ga skavti dajejo “skup-
nosti s svojimi dejanji v vsakdanjem
življenju, saj smo živi pričevalci
skavtskih vrednot. Trudimo se na-
rediti najboljše, kar zmoremo, po-
skušamo biti vedno pripravljeni in
posvetimo del svojega časa služenju
drugim”. Ob koncu skavtskega leta
sta načelnika še poudarila, da se je
potrebno skupno potruditi za ob-
stoj in nadaljevanje skavtizma na
Goriškem. “Številčna prisotnost na
dogodkih in trud, ki so ga mnogi
vložili za njihovo pripravo, so poka-
zatelj tega, da nam skavtizem še ved-
no veliko pomeni in da lahko ra-
zlične generacije dobro sodelujejo”.
Med gosti je prva spregovorila
načelnica Slovenske zamejske skavt-
ske organizacije Metka Šinigoj, ki je
goriškim bratom in sestram čestita-
la za opravljeno delo ter zaželela ve-
liko energije in novega zagona v pri-
hodnje. Barbara Fužir, članica
Združenja slovenskih katoliških
skavtinj in skavtov iz Slovenije, ka-
terega ustanovitelj Peter Lovšin je
pred 30 leti naredil svoje prve
“skavtske korake” v družbi goriških
skavtov, je poudarila veselje, da se
lahko napajajo v tako močnih ko-
reninah. V imenu tržaških bratov
in sester je Ivica Švab povedala, da
je zelo navezana na skavtsko orga-
nizacijo, “ki je goriška in tržaška, de-
kliška in fantovska”. Ona sama spa-
da v generacijo, ki je želela in nato
uresničila enotno zamejsko skavt-
sko družino. 50 let ni kratka doba.
V skavtskih vrstah se zbira zdrava in
plemenita mladina, ki veliko daje
in hkrati veliko prejema.
Na slavju so bili med drugimi
uglednimi osebnostmi navzoči
podpredsednik deželnega sveta Igor
Gabrovec, sovodenjska županja
Alenka Florenin in goriška občinska
svetnica Marilka Koršič.
Poseben dogodek so bili klici pri-
sotnih vodov, obstoječih in tudi ta-
kih, ki ne obstajajo več. Prav je, da
jih na tem mestu navedemo, saj tu-
di seznam teh “skavtskih družin”
govori o času, ki je pretekel, in o bo-
gastvu goriške organizacije: bobri,
fazanke, gamsi, grlice, jeleni, kragul-
ji, krti, labodi, leopardi, lisice, med-
vedi, modrasi, mravlje, nosorogi, or-
li, panterji, pume, sokoli, sove, srne,
taščice, tigri, tinke, volkovi, žolne.
Zahvalna maša
Pod košatimi li-
pami ob skavt-
skem sedežu je
nato bila zah-
valna sveta
maša. Daroval
jo je sedanji du-
hovni asistent
msgr. Renato
Podbersič, so-
maševali pa so
nekdanji du-
hovni sprem-
ljevalci oz. sami
člani organiza-
cije, dekan Ka-
rel Bolčina, g. Marijan Markežič, p.
Robin Schweiger in p. David Bre-
sciani. V uvodu v mašo se je Ber-
nard Spazzapan, član prve skupine
in načelnik prvih 13 let organizaci-
je, zahvalil Bogu za prehojeno pot:
šlo je za poseben Božji blagoslov, saj
je skupina rastla in se razvijala. Na
začetku so bili v dvanajstih, po 50
letih sta pred nami več kot dve ge-
neraciji skavtov, “že prihaja tretja”.
Bog naj da še naprej zdrav razvoj, je
dejal. V homiliji je g. Bolčina
“odprl” nedeljsko Božjo besedo in
dejal, da naše življenje ima smisel,
ker nas je Jezus odrešil. Bog je dal
obljubo, ki je ni mogel preklicati.
Tudi skavti smo obljubili. V 50 letih
smo doživeli marsikaj lepega, pa tu-
di nasprotovanja in različne pogle-
de. Po vsem tem času smo še tu, ker
skavtizem ne sloni na človeški po-
dlagi, ampak na treh obljubah: lju-
bezni do Boga, bližnjega in domo-
vine. Organizacijo bomo ohranili
in tudi izboljšali, če bomo imeli ve-
ro in zaupanje v Božjo voljo, je skle-
nil mašnik. Dobro premišljene
prošnje in zahvale ter druge molitve
so brali starejši in mlajši skavti, ob
spremljavi desetih kitaristov pa je
pel zbor pod vodstvom Katerine
Ferletič in Lucrezie Bogaro.
Kot se za skavtski praznik spodobi,
je organizacija ponudila večerjo,
odlično skavtsko “paštošuto”, ki jo
je za vse prisotne pripravil Joško Ko-
goj, še en steber iz prve skupine. Tre-
nutki, ki jih bratje ob takih slavjih
delijo ob obloženih mizah, so ved-
no dragocena priložnost za pogo-
vore, obujanje spominov, smeh, do-
bro voljo in utrjevanje vezi.
Jubilejni taborni ogenj
Ko se je zmračilo, je popoldan, poln
doživetij, kronal še taborni ogenj, ki
ga je na nogometnem igrišču
zrežirala Katerina Ferletič s pomočjo
odličnih sodelavcev Solange De-
genhardt, Marka Brajnika in Jorda-
na Ferletiča. Z nepogrešljivim skavt-
skim petjem se je - prek dovtipnega
pripovedovanja anekdot in skečev,
ki so jih sooblikovali različni rodovi
skavtov - prepletal duhovit prikaz
“časovnega traka goriškega skavtiz-
ma”: v različnih dobah (od kamene
dalje...) so se goriški skavti ustano-
vili, so gradili, so se organizirali, re-
formirali, modernizirali in pristali
v postmoderni dobi, v kateri so sim-
bolično predali vse, kar premorejo,
najmlajšim članom. Pred uradnim
koncem večera je Simon Peter Le-
ban v imenu današnjega vodstva
povedal, da so za naslednje leto raz-
položljivi le štirje voditelji. “Upamo,
da se bo število do septembra po-
večalo”, drugače ne morejo zagoto-
viti delovanja
treh vej. “Stvar-
nost je pač taka”.
Zavedajo se, da
voditelji sami ne
morejo več peljati
naprej organiza-
cije. Zato so poz-
vali starše, stare
skavte in prijatel-
je, naj pristopijo
in jih s sodelo-
vanjem podprejo.
Načelnik David
Bandelj je prisot-
ne povabil k mo-
litvi in tako pripo-
ročil Bogu prete-
klost, sedanjost in pri-
hodnost organizacije
“za tistih 50 let, ki jih še
manjka do 100-
letnice”... Mauro Leban
se je zahvalil vsem za
prisotnost in pomoč,
starejšim pa zlasti za
“dokaz navezanosti na
korenine in na organi-
zacijo, ki jo lahko prepu-
stimo mlajšim. Naj ve-
do, da kljub težavam ni-
so sami, ampak da velik
krog ljudi, ki so šli pred
njimi po isti poti, ima še
pri srcu skavtizem in jim je pripra-
vljen pomagati”. Morda bi se pa le
našel način, da bi se starejši, ki bi to
hoteli, občasno srečevali “ob kitari
ali pizzi” in mogoče ugotovili, da
kdo lahko pomaga pri kakšni dejav-
nosti, je sklenil “zgodovinski načel-
nik” Mauro.
PS. Če je praznik tako lepo uspel in
bo ostal v nepozabnem spominu,
gre zasluga in zahvala članom ko-
ordinacijskega odbora pod vod-
stvom Maura Lebana, ki so dogo-
dek zasnovali in uresničili tako, da
so “garali”, kot je med mašo zatrdil
tudi msgr. Podbersič. V imenu vseh
še ne imenovanih (za vse žal ni pro-
stora!) omenimo vsaj Nikota
Klanjščka: on je februarja 1964 kot
gimnazijec prvi pisal pismo uredni-
ku Pastirčka g. Prešernu, ker “bi rad
postal skavt”. In na nedeljskem
prazniku, ob jubileju organizacije,
ki se je rodila iz njegovega pisemca,
je bil kot zvokovni tehnik glavnino
časa “v zakulisju”.
Nekateri so pa res pravi stebri, ki se
še naprej velikodušno razdajajo.
Vedno pripravljeni!
DG
(več fotografij na www.noviglas.eu)
Med zahvalno mašoOdprtje dokumentarne razstave
Skupina prvih goriških skavtov s prof. Martinom Krannerjem
Katerina F., Solange D., Jordan F., Marko B. 
Po tabornem ognju
Kristjani in družba11. junija 20154
Obisk kardinala Burkea v Trstu
Ostati v Kristusovi Resnici
  a pobudo Coordina-
mento nazionale Sum-
morum Pontificum in
župljanov tržaške župnije Beata
Vergine del Rosario je Trst obi-
skal ameriški kardinal Burke, ki
je bil dolga leta prefekt vrhovne-
ga sodišča Apostolske signature,
zdaj pa je kardinal patron Mal-
teškega reda. V hotelu Savoia je
v soboto, 16. maja, popoldne
imel predavanje z naslovom
Krščanski zakon v nauku in pa-
storali. Med uro in pol trajajočim
predavanjem, ki je bilo po svoji
jasnosti in lepoti že prava kate-
heza zbranih, je osvetlil in pou-
daril vrsto pomembnih in
ključnih pojmov za pravo razu-
mevanje svetega zakona. Govor
je bil tudi o prejšnji in prihajajoči
sinodi o družini, ki bo oktobra v
Rimu. Poseben poudarek je bil
odgovor na sporne, če že ne
zmotne, predloge, ki jih spodbu-
jajo nekateri nemški škofje.
Kardinal je pričel predavanje s
kratko predstavitvijo knjige Osta-
ti v Kristusovi Resnici, ki jo je
skupaj napisalo pet kardinalov in
nekaj drugih pomembnih sode-
lavcev. Knjiga je odgovor na spor-
ne teze nemškega kardinala Wal-
terja Kasperja, ki se ne skladajo s
trajno disciplino in naukom Cer-
kve. Eden od glavnih tovrstnih
predlogov je predstavitev prakse
pravoslavnih Cerkva (te niso v
edinosti z Rimom), ki dovoljuje-
jo drugo “poroko”, kot nekaj do-
brega in evangeljskega. S tem je
kardinal Kasper pravzaprav pre-
dlagal spremembo dosedanjega
nauka Cerkve, kar je nesprejem-
ljivo iz več razlogov. Že osnove
filozofije nas učijo, da ne more
nekaj obstajati in ne obstajati
obenem. V tem primeru imamo
v mislih sveti zakon. Knjiga ni
polemična v ozkem pomenu be-
N sede, ampak izčrpno in jasnopredstavlja večni nauk Cerkve.Predstavil je resnično učenje cer-
kvenih očetov in nicejskega kon-
cila. Kardinal Burke je opozoril,
da je v Cerkev vstopil posvetni
način razmišljanja in je zato naj-
prej potrebna ponovna evange-
lizacija Cerkve od zno-
traj. Knjiga je nastala na
varni podlagi učitel-
jstva, predvsem apostol-
ske spodbude sv. Janeza
Pavla II. Familiaris Con-
sortio. Iz te spodbude so
po njeni točki št. 5 tudi
prevzeli naslov za knji-
go. Izdana je v petih
svetovnih jezikih, sedaj
pa jo prevajajo še v več
tujih jezikov.
V več točkah dolgega
predavanja se je dotak-
nil veliko tem. V prvi
točki je govoril o odno-
su med vero in kulturo. Dejal je,
da mora vodilo kristjanom biti
podajanje Resnice v ljubezni. V
drugi točki je opozoril na nevar-
nost sentimentalizma. Izpostavil
je težavo lažne sočutnosti, ko
bližnjega puščamo v nevednosti
in grehu. Tako bližnji ne vidi Re-
snice in ne škodi le samemu sebi,
ampak tudi vsem bližnjim. Po-
sebno zanimivo je bilo poglavje
o radikalnem predlogu spre-
membe procesa za ugotavljanje
ničnosti zakona. V njem je kot
eden največjih svetovnih stro-
kovnjakov na tem področju izpo-
stavil nevarnosti nepremišljene-
ga poseganja v zahtevno in var-
no prakso Cerkve, ki je plod
večstoletnega nadgrajevanja po-
stopka. Sam ima neposredno iz-
kušnjo s strašanskimi posledica-
mi, ki jih je v njegovi domovini
(ZDA) pustilo olajšanje postopka
z opustitvijo drugega preverjan-
ja. Jasno je dejal, da so pri po-
stopku glavni problem škofje, ki
ne imenujejo na odgovorna me-
sta kvalitetnih kadrov ter na-
sploh ne bedijo nad postopki, ta-
ko se dogajajo lahko hude zlora-
be postopkov, tudi v lastno ma-
terialno korist odgovornih, ni pa
zadoščeno pravici in resnici.
Nadaljeval je s poučno točko o
razliki med “polnostjo oblasti”
(plenitudo potestatis) in “abso-
lutno močjo”. Omenil je doga-
janje na sinodi, kjer so nekateri
šli tako daleč, da so trdili, da ima
papež moč razvezati katerokoli
sklenjeno zakonsko zvezo. Jasno
pa je, da je papež zgolj v službi
Kristusa. Kakor lepo uči 2. vati-
kanski koncil v svoji dogmatični
konstituciji o Cerkvi, Sveti Duh
ni bil obljubljen Petrovim na-
slednikom zato, da bi po njego-
vem razodetju oznanjali neki
nov nauk, temveč zato, da bi z
njegovo pomočjo sveto čuvali in
zvesto podajali razodetje, posre-
dovano po apostolih. Tudi v Za-
koniku cerkvenega prava je jasno
zapisano, da samo smrt prekine
sklenjeno poročno zvezo. Lo-
gična posledica temu je bila raz-
jasnitev pojmov “nauk” in “di-
sciplina”.
V zadnjih točkah je osvetlil po-
gled na novo evangelizacijo in
družino. Dejal je, da ima sinoda
nalogo spodbujati Cerkev, da bi
bila bolj zvesta. Družina ima
moč evangelizacije, ki je
močnejša od sil in moči, ki delu-
jejo za uničenje in deformacijo
družine. Sinoda mora pokazati
na lepoto in prednosti družinske-
ga življenja. V današnjem svetu
so dobre družine kamen spotike.
Cerkev mora vlivati moč in daja-
ti pomoč družinam.
Te so namreč prvi kraj
posredovanja vere. V
njej vsi evangelizirajo,
so evangelizirani in
brez nje ne bo evange-
lizacije. Mnoge težave
so plod nezadovoljno-
sti, neurejene spolno-
sti, medijev, ki propa-
girajo t. i. “teorijo spo-
la”. Zdravilo za to je
zdravo družinsko
življenje. Samo svete
družine lahko pričuje-
jo. Kristus je glede
ločitve jasno povedal,
da od začetka ni bilo tako in da
zakonca postaneta eno meso, ki
ga je Bog združil. Vsi zakonci
prejmejo tudi milost stanu. Zve-
stoba je velika stvar in ljubezen
med zakoncema je velika skriv-
nost. Z neupoštevanjem tega
uničujemo korenine Cerkve.
V zaključnih minutah govora je
povedal, da živimo v času, ko je
sveti zakon pod strašnim napa-
dom. Ločitev, “poroka” za isto-
spolne in obstoj pastirjev, ki so v
imenu usmiljenja in tolerance ti-
ho ter zanikajo, da se v zakonu
dobijo potrebne milosti za vztra-
janje, zelo napadajo družino. Za-
konci pa so poklicani pričevati,
pri obrambi poroke in družine
pa so nam vsem v zgled veliki
svetniki, kot so sv. Janez Krstnik,
sv. Janez Fisher, sv. Tomaž Moo-
re. Moramo se zavedati, da je sa-
tan tisti, ki širi napake in zmote.
SK
  epo sončno vreme je 2. junija
spremljalo skupino družin iz
kraških župnij med obiskom v
Marijinem domu na Bledu pri se-
strah Hčerah Marije Pomočnice. Le-
po vzdušje med otroki, starši in se-
strami je pripomoglo, da smo bili vsi
eno, ena sama velika družina.
Čeprav so nekateri bili prvič na obi-
sku pri sestrah, so takoj začutili to-
plino salezijanske skupnosti.
Po sprehodu ob čudovitem Blejskem
jezeru smo družine kosile s sestrami
v Marijinem domu. Po kosilu so se
otroci igrali, prepevali in spoznali
Don Boskovo življenje in poslanstvo,
starši pa smo se na vrtu pogovarjali
o dialogu v družini. Srečanje je vodi-
la sestra Martina in vsi pari smo ak-
tivno sodelovali. Tema o dialogu je
pritegnila pozornost vseh nas, saj se
vsi zavedamo, kako bistveno vlogo
ima v družini. Srečanju je sledila
maša v veliki kapeli, ki je posvečena
Sveti Družini. Maševal je duhovnik
g. Vinko, otroci pa so spremljali
mašo z Marijinimi pesmimi.
Sestre so nam povedale, da kdor vsto-
pi v salezijansko hišo, ostane vedno
pod Marijinim varstvom in v njiho-
vih molitvah za družine. Z veseljem
odpirajo vrata Marijinega doma otro-
kom, dijakom, študentom, mladim,
zaposlenim, odraslim, družinam in
vsem tistim, ki prihajajo na duhovne
vaje. Poleg tega pa vodijo tudi sveto-
pisemske urice, jezikovne in kuhar-
ske tečaje in druge dejavnosti.
Letos praznuje salezijanska skupnost
dvestoletnico rojstva sv. Janeza Boska
in za to priložnost je pripravila mu-
zikal Za vas živim, ki je že doživel
uspeh po Sloveniji. Jeseni bodo pred-
stave na Primorskem in mogoče tudi
pri nas na Krasu.
dp/aš
L
Srečanje pevskih zborov kraške dekanije 
Lepo uspel praznik
cerkvenega petja
  druženi zbor ZCPZ iz
Trsta je gostoval na
srečanju cerkvenih pev-
skih zborov kraške dekanije, ki
so ga na zadnjo majsko nedeljo
priredili v župnijski cerkvi sv.
Jerneja v Senožečah. Gre za tra-
dicionalno srečanje cerkvenih
pevskih zborov, ki je imelo to-
krat svež pridih zaradi sodelo-
vanja mladih in vključitve mo-
litve po načinu nove evangeli-
zacije. Pevce je spodbudno na-
govoril prodekan Aleksander
Skapin: “V cerkvi imate prvo
besedo, saj s pesmijo naznanite
in slavite Gospodovo vstajen-
je... Hvala vam, pevci, za ljube-
zen do Boga, ki se kaže v lepi
pesmi, na katero se pripravljate
s pevskimi vajami. Bodite steber
vsake liturgije. Bog naj blago-
slovi vašo melodično molitev”.
Zvrstili so se pevci 12 zborov in
zasedb, ki sodelujejo pri nedel-
jskih mašah v cerkvah od Ko-
stanjevice na Krasu do Brezovi-
ce in Rodika, in sicer: CPZ Se-
nožeče, pevci iz Temnice, pom-
lajen zbor pevcev iz Kostanjevi-
Z ce na Krasu, CPZ Rodik, pevci izVelikega dola in Sel, mladinskizbor Antončki iz Divače, ženska
mladinska zasedba iz Senožeč,
CPZ Dutovlje, moška zasedba
pevcev iz Divače, CPZ Komen,
CPZ Brezovica s solističnimi
vložki Andreje Hrvatin in Janje
Konestabo, za sklep gostujoči
združeni zbor ZCPZ. Vsi zbori
so pokazali dovršeno izvajanje
pod vodstvom po večini mla-
dih in šolanih zborovodij. S pri-
sotnostjo so dogodek podprli
domači župniki, in sicer Vid
Premrl, Bogdan Špacapan, Ivan
Bajec, Aleksander Skapin in go-
stitelj Pavel Kodelja, tudi sam
šolan glasbenik. Izpostaviti vel-
ja njegovo pogumno organiza-
cijsko potezo, da je tradicional-
no revijo dopolnil z ritmično iz-
vedeno molitvijo slavljenja Go-
spoda, ki je prinesla določeno
svežino in so jo udeleženci po-
zitivno sprejeli. Sklepni aplavz
je potrdil, da je letošnje srečanje
pevskih zborov kraške dekanije
lepo uspelo.
Jba
  a smo tudi letos prišli na cilj! Šolska
vrata so se zaprla, šola bo zdol-
gočaseno vsa sama ždela na žgočem
poletnem soncu in čakala, da bodo njene
učilnice spet napolnili živahni otroški gla-
sovi. Šolarji so spravili šolsko torbo, zvez-
ke, knjige in druge šolske pripomočke, saj
se je na obzorju vendarle prikazalo sonce
svobode, ki bo veselo sijalo na zadovoljne,
srečne obrazke tja do jeseni, ko se bo treba
spet napotiti “na pot učenosti”. A to je se-
daj še daleč …, namreč: Šolski je odpeljal
vlak, /…/ Zlat je junija obraz. Brž na mor-
je, v svet gora /… / Tako radostno nago-
varja pesmica Klic svobode, ki jo je stkal
V. T. Arhar; simpatičen vlak z navihanimi
očmi pa je ilustrirala Danila Komjanc. Pa-
stirčkov urednik Marijan Markežič želi
vsem bralcem lepe, nepozabne počitnice,
med katerimi sicer naj bralci ne pozabijo
na Pastirčka, ki bo prihodnje leto prazno-
val 70. obletnico neprekinjenega izhajan-
ja. Zato med poletjem ne bo počival, z
urednikom in sodelavci bo “tuhtal”, kako
naj se ob tem mejniku odene s še bolj
svežimi in zanimivimi vsebinami, da bo
še bolj privlačen tudi za tiste, ki do sedaj
še niso segli po njem. Da bo tak, pa lahko
poskrbijo tudi mali Pastirčkovi prijatelji s
čim bolj privlačnimi risbicami, tudi za
novo naslovnico, in z zapisi o tem, kar bo-
do zanimivega doživeli v tem zlatem
počitniškem času, v katerem otroci lahko
tudi kaj pomagajo v domači hiši, da se bo-
do tudi mamica in očka, pa nona in nono
vsaj malce odpočili.
Nerodnega Packa Walterja Grudine ob iz-
tekajočem se šolskem letu izredno skrbi,
da ne bi učiteljice zgrešile napisati njego-
vih ocen v spričevalo!! Drugače morda
ne bi izdelal razreda zaradi njih!! Stric
Maks je Tjašo in Pa-
stirčka že odpeljal na za-
služen izlet ob koncu na-
pornega šolskega leta.
Zapeljali so se v gorsko
tišino čudovitih Krnskih jezer; Marijan
Markežič je natančno opisal pot do njih,
pa tudi namignil, kaj vse je vredno ogleda
v okolici Bovca. Tako je za letos kar na-
jlepše končal rubriko Trije na potepu, ki
je predstavila kar nekaj, tudi zgodovinsko
vabljivih izletniških točk v neposredni
bližini naše prelepe domovine, ki jo še
vedno premalo poznamo.
Na zaslužene počitnice ob morju se od-
pravlja tudi medvedka Metka Danile
Komjanc; še zadnjič vabi male bralce, naj
dopolnijo risbico in naj poimenujejo
narisane predmete, živali …
Kukavica v pesmi Ljubke Šorli v
pesničinem srcu budi spomi-
ne na davne srečne dni …
Kot vselej je njene tople,
iskrene stihe uglasbil
Patrick Quaggiato.
Kakšno neljubo
srečanje je doživel
na svojem izletu
zajček
Uhaček, raz-
kriva zgodbica
Marize Perat,
ki je vse leto
svoje pra-
vljične pri-
povedi tako
nevsilji-
vo bo-
gatila z
drobni-
mi, a zelo
dragocenimi poučnimi iskricami. Kako
naj še sami, predvsem na počitnicah,
skrbimo za čisto okolje, opozarja Neža v
zapisu Narava. Ista avtorica daje napotke,
kako naj se otroci spoštljivo vedejo, če jih
kak prijatelj povabi k sebi na dom. V zad-
nji številki 69. letnika Pastirček ponuja
bralcem kar dve slovenski ljudski pravljici,
Zakaj sovraži pes zajca, Jež in veverica. Ob
njiju bodo otroci lahko spoznali drobca
iz ljudske zakladnice. Tudi v zadnji Pa-
stirčkovi številki je kar nekaj napoja za
dušo in krepitev vere in ljubezni do Boga.
V Zgodbah iz Svetega pisma, ki jih pred-
stavljata Walter Grudina v besedi in Paola
Bertolini Grudina v sliki, je pripoved Hiša
na skali: naše življenje naj bo zgrajeno na
trdnih vrednotah, drugače nas bodo od-
nesli razbesneli valovi … Protagonist ru-
brike Spoznavajmo Sveto pismo – napisa-
no izpod peresa P. Bertolini bodo bralci
še dopolnili - je sv. Peter. Tudi na počitni-
cah naj se kot sončnica vselej
obračamo proti našemu son-
cu - Jezusu. Kolesarji, ki še po-
sebno radi sedejo na kolo v svobo-
de polnih dneh, naj pazljivo pre-
berejo opozorila pod naslovom
Varno na poti. V dolgih dne-
vih oddiha bo gotovo čas za
igre s prijatelji. V. T. Arhar si
je zamisli, kaj vse lahko nare-
dimo s tremi vžigalicami; na-
zorno je prikazana tudi izde-
lava vetrnice iz lepenke. Tat-
jana Ban razlaga, kako pripra-
vimo ribice za prav poseben
ribolov, pa še čepico, ki nas bo
branila pred sončnimi žarki.
Poleg navedenega so v Pa-
stirčku še matematična igrica s
spretnim ježkom, rubrika Kar
lepo po vrsti za preverjanje sve-
topisemskega znanja in verskih re-
snic, strip Antonelle Del Bianco, v kate-
rem je Fof rešil nerodni miški, 39 krasnih
risbic med Pastirčkovo pošto, pa še izpol-
njevanka, blodnjak …
Vesele počitnice in … ne pozabite na Pa-
stirčka!!
IK
P
Deseta številka otroške revije Pastirček
Počitnice so že tu!
Družine kraških župnij
Lep izlet na Bledu
Kristjani in družba 11. junija 2015 5
  enem od bavarskih sa-
natorijev se poslavlja
moja stara znanka,
kočevska Nemka, redovnica,
dolgoletna ravnateljica gim-
nazije, ki jo še vedno imenuje
moja gimnazija – kako to le-
po zveni, ko nekdo svoje
službeno mesto tudi še veliko
let pozneje imenuje moje! Na
to delo je bila ne samo nave-
zana, ampak je svoj ravnatel-
jski poklic opravljala vestno
in predano do osebja in dija-
kov, ki so ji bili zaupani.
Z njenim sorodnikom sva jo
pred leti povabila na Brezje,
zavila pa sva na Kočevsko. Ko
smo tako v avtomobilu kram-
ljali, obšli Ljubljano in je za-
gledala obcestno tablo Kočev-
je, je vzdihnila: “Sem sta me
pripeljala. Rekli smo, da gre-
mo k Mariji na Brezje, in se-
daj smo tu. Če bi bila moja di-
jaka, bi vaju ne pustila k ma-
turi, ker tako krepko lažeta.
Ponavljala bi pa leto, in to
brez pardona …” Midva sva se
nasmehnila, in ko sva
jo samo pustila nekje v ne-
kem gozdu, ob nekem robi-
dovju, kjer je nekoč bila nje-
na rojstna hiša, je sedla na tla
in pred nama se je njeno telo
V na rahlo dotaknilo rodnegrude. V skrušeni drži je tihomolila, kot bi hotela iz zemlje
izsesati vsaj delček mlado-
stnih spominov. … Pred
odhodom si je v žepni robček
zavila še nekaj zemlje, polju-
bila tla in rekla: “Zbogom
moj dom, to prgišče zemlje
pa mi bodo dali v krsto, da bo
z menoj odšlo v večni pokoj
…
Kočevska! - Znanec, dolgolet-
ni kočevski dušni pasir, ki se-
daj dnevno gleda gorenjski
Stol in duhovno skrbi za tisti
del Gorenjske, ki nam je dala
največ “uglednih mož”, to je
Breznica, mi je tik pred Veliko
nočjo 2015 poklonil knjigo z
naslovom Dežela odstranje-
nih razpel, avtorja Staneta
Mlakarja. Knjiga je nekakšna
pesniška zbirka o Kočevski in
njegovih spominih nanjo.
Pretresel me je verz: “VOJNE
JE KONEC: “Moja Kočevska, /
Kočevska v oblasti apokalipse
zasužnjena, / meni zemlja je
vzeta, / vedrina dela na njivi,
/ ozemlje zaprto, / zatrta ose-
ba izgnana. / Človek nevre-
den, / zaprta dežela, / dežela
last Zla, / zaprta, stražarji apo-
kalipse, mrtve straže …”
Iz te knjige izve-
mo, da so se po-
litični poboji
nadaljevali še
po letu 1990,
ko je nastala samostojna
država Slovenija. Pa o tem se
ne piše, ker …
Neodgovorjeno pa je ostalo
vprašanje, kaj se je leta 1990
zgodilo s političnimi zapor-
niki, ki so bili po drugi sve-
tovni vojni obsojeni na smrt,
a ne usmrčeni, pač pa poslani
kot kaznjenci v Gotenico.
Bogdan Štefančič, ki je bil ve-
lik prijatelj prvega predsedni-
ka sloveske vlade Lojzeta Pe-
terleta, je povedal to: “ Mini-
ster Igor Bavčar mi je po svo-
jem prvem obisku Gotenice
kot notranji
minister osu-
pel rekel:
'Našli smo ne-
kaj preživeli-
h'!  (poli-
tičnih zapor-
nikov) Leta
1990 je bilo to-
rej v Gotenici
živih še nekaj
političnih za-
pornikov, ka-
terih izginotje
je ostalo vse
do danes ne-
pojasnjeno.
Nekaj let za-
tem so v
Kočevju imeli
v gosteh mini-
stra za evrop-
ske zadeve
Igorja Bavčar-
ja, nekdanjega
notranjega mi-
nistra Sloveni-
je. Tedanji
kočevski župnik mu je zasta-
vil vprašanje, kaj je leta 1990
mislil z besedami: “Našli smo
Poslanica papeža Frančiška za 49. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja
Sporočati družino: Prednostno okolje
srečanja v zastonjskosti ljubezni
  ružina je predmet temel-
jitega razmisleka Cerkve
in sinodalnega procesa,
ki obsega dve sinodi: nedavni
izredni zbor in redni zbor,
načrtovan za oktober, zato se mi
je zdelo primerno, da se téma le-
tošnjega dneva sredstev družbe-
nega obveščanja dotika družine.
Navsezadnje je prav družina prvi
kraj, kjer se učimo komunicirati.
Če bomo posvetili pozornost te-
mu prvotnemu dejstvu, nam bo
to pomagalo k pristnejši in bolj
človeški komunikaciji, saj bomo
družino videli z novega zornega
kota.
Navdih lahko črpamo iz evangel-
jskega odlomka, ki opisuje Mari-
jin obisk pri Elizabeti (Lk 1,39–
56). “Ko je Elizabeta zaslišala Ma-
rijin pozdrav, se je dete veselo
zganilo v njenem telesu. Elizabe-
ta je postala polna Svetega Duha
in je na ves glas vzkliknila in re-
kla: 'Blagoslovljena ti med žena-
mi, in blagoslovljen sad tvojega
telesa! '” (v. 41–42)
Ta dogodek nam kaže, da je ko-
munikacija dialog, prepleten z
govorico telesa. Najprej se na Ma-
rijin pozdrav odzove otrok, ki se
v Elizabetinem telesu zgane od
veselja. Veselje nad srečanjem, ki
se ga učimo že pred rojstvom, je
v nekem smislu arhetip in sim-
bol vseh drugih oblik komunika-
cije. Materino naročje, ki nas go-
sti, je prva “šola” komunikacije,
kraj poslušanja in telesnega stika,
kjer v varnem okolju ob pomir-
jujočem zvoku materinega srca
vzpostavimo prvi stik z zunanjim
svetom. Srečanje dveh oseb, ki
sta tesno povezani, a vseeno
ločeni, srečanje, ki je polno obe-
tov, je naša prva izkušnja komu-
nikacije, ki nam je vsem skupna,
saj nas je vse rodila mati.
Ko se rodimo na svet, v do-
ločenem smislu še vedno ostaja-
mo v materinem “naročju”, ki je
družina. To naročje sestavljajo ra-
D zlične, med seboj povezane ose-be: družina je “prostor, kjer seučimo živeti skupaj v različnosti”
(papež Frančišek, Apostolska
spodbuda Veselje evangelija, 66).
Kljub razlikam v spolu in starosti
se člani družine sprejemajo, ker
je med njimi močna vez. Bolj ko
so odnosi obsežni in večje ko so
starostne razlike, boga-
tejše je naše življenjsko
okolje. Vez je temelj
besede, beseda pa to
vez krepi. Besed si ne
izmišljamo, temveč jih
le uporabljamo, ker
smo jih prejeli. V
družini se učimo “ma-
ternega jezika”, jezika
svojih prednikov
(prim. 2 Mak 7,25;27).
V družini spoznamo,
da imamo prednike, ki
so nam omogočili, da
živimo in tudi sami
ustvarjamo življenje
ter se trudimo za do-
bro in lepo. Podarja-
mo lahko, ker smo
prejeli. Ta krog krepo-
sti je v samem osrčju
družine in njene zmožnosti spo-
ročanja svojim članom in dru-
gim ljudem, zato je model
vsakršne komunikacije.
Izkušnja tega odnosa, ki je bil
“pred nami”, družini omogoča,
da postane prizorišče, v katerem
se posreduje najosnovnejša obli-
ka komunikacije, ki je molitev.
Ko oče in mati novorojence po-
ložita v posteljo, jih pogosto
izročita Bogu v varstvo. Ko so
otroci nekoliko starejši, skupaj z
njimi molita preproste molitve,
s katerimi se ljubeče spomnijo ra-
zličnih ljudi, kot so stari starši,
drugi sorodniki, bolni in trpeči
ter vsi tisti, ki potrebujejo božjo
pomoč. V družinah se nas je
večina naučila verske razsežnosti
komunikacije, ki je v krščanstvu
prežeta z ljubeznijo, ki nam jo
najprej naklanja Bog in ki jo mi
podarjamo drugim.
V družini se učimo objemati in
podpirati drug drugega, ra-
zločevati pomen izrazov na obra-
zu in trenutkov tišine, se smejati
in jokati z ljudmi, ki so nam zelo
pomembni, čeprav si jih nismo
izbrali sami. Ob tem lahko bolje
vidimo, da je komunikacija od-
krivanje in ustvarjanje bližine.
Ko z zbliževanjem in s spreje-
manjem drugega zmanjšujemo
razdaljo med seboj, izkušamo
hvaležnost in veselje. Marijin
pozdrav in odziv njenega otroka
sta za Elizabeto velik blagoslov.
Sledi jima čudovita hvalnica Mo-
ja duša poveličuje Gospoda, v ka-
teri Marija poveličuje ljubeči
božji načrt zanjo in za druge.
“Da”, ki ga izrekamo v veri, ima
lahko posledice, ki sežejo daleč
onkraj nas samih in se širijo v
svet. “Obiskati” pomeni odpirati
vrata in se ne zapirati v svoj mali
svet, temveč pristopati k drugim.
Tako tudi družina zaživi, ko se
odpre navzven; družine, ki to sto-
rijo, posredujejo svoje sporočilo
življenja in občestva, tolažijo in
dajejo upanje krhkejšim
družinam ter tako gradijo Cerkev,
ki je družina vseh družin.
Vsak dan v krogu družine bolj
kot drugje izkušamo svoje ome-
jitve in omejitve drugih, velike in
majhne težave, ki jih s sabo pri-
naša sobivanje in iskanje razu-
mevanja. Popolne družine ni. Ne
smemo se bati nepopolnosti, šib-
kosti niti konfliktov, temveč se
moramo učiti, kako se lahko z
njimi konstruktivno spoprime-
mo. Družina, v kateri se imamo
radi kljub svojim omejitvam in
grehom, tako postane šola od-
puščanja. Tudi odpuščanje je po
svoji naravi proces komunikacije.
Ko izrazimo obžalovanje in ga
nekdo sprejme, lahko obnovimo
in ponovno vzpostavimo komu-
nikacijo, ki se je pretrgala. Otrok,
ki se v družini nauči poslušati
druge, spoštljivo govoriti in
izražati svoje poglede, ne da bi
pri tem zanikal poglede drugih,
bo postal gonilna sila dialoga in
sprave v družbi.
Kar zadeva omejitve v komuni-
kaciji, nas lahko veliko naučijo
družine z enim ali več prizadeti-
mi otroki. Zaradi telesne, slušne
ali duševne prizadetosti se lahko
ljudje zaprejo vase, lahko pa jih
to, ob ljubezni staršev, bratov in
sester ter prijateljev, spodbudi k
odprtosti, deljenju in pripravlje-
nosti za komunikacijo z vsemi.
Prav tako lahko pripomorejo k te-
mu, da šole, župnije in združenja
postanejo gostoljubnejše in od-
prte za vse ljudi.
V svetu, kjer ljudje pogosto pre-
klinjajo, prostaško govorijo, kri-
tizirajo druge, med ljudmi pov-
zročajo razdore in zastrupljajo
človeško okolje z opravljanjem,
nas družina lahko nauči, da je ko-
munikacija blagoslov. V situaci-
jah, ki jih dozdevno obvladujeta
sovraštvo in nasilje, kjer se
družinski člani zapirajo drug
pred drugim ali pa so polni pred-
sodkov in zamer, kjer so dobri ra-
zlogi za to, da bi rekli “dovolj je”,
lahko le z blagoslavljanjem na-
mesto s preklinjanjem, z obisko-
vanjem namesto z zavračanjem
in s sprejemanjem namesto s pre-
piranjem razbijemo spiralo zla,
pokažemo, da je dobrota vedno
mogoča in svoje otroke vzgojimo
v bratskem duhu.
Sodobni mediji, ki so še zlasti po-
memben del življenja mladih, so
lahko spodbuda ali ovira komu-
nikaciji v družinah in med
družinami. Mediji so lahko ovira,
če se zaradi njih mladi izogibajo
poslušanju drugih, konkretnemu
druženju in z njimi zapolnijo
vsak trenutek tišine in počitka,
tako da pozabijo, da je tišina “bi-
stven element komunikacije in
brez nje ne pride do vsebinsko
bogatih besed” (Poslanica pa-
peža Benedikta XVI. za 49. dan
sredstev družbenega obveščanja).
Mediji so lahko komunikaciji v
spodbudo, ko ljudem omo-
gočajo, da delijo svoje zgodbe, da
ohranijo stik s prijatelji, ki živijo
daleč, da se ljudem zahvaljujejo
ali pa jih prosijo za odpuščanje,
in odpirajo vrata novim poznan-
stvom. Če se vse bolj zavedamo
ključnega pomena srečevanja z
drugimi, te “nove priložnosti”,
bomo tehnologijo uporabljali
modro, namesto da ji dovolimo,
da ona obvladuje nas. Tudi v tem
so starši kot prvi vzgojitelji, ven-
dar jih ne moremo prepustiti nji-
hovi iznajdljivosti. Krščanska
skupnost je poklicana k temu, da
jim pomaga pri učenju otrok, ka-
ko živeti v okolju sredstev
družbenega obveščanja v skladu
z dostojanstvom človeške osebe
in v službi skupnega dobrega.
Velik izziv, ki ga ima današnji člo-
vek pred sabo, je znova se učiti,
kako se pogovarjati s sočlove-
kom, ne le proizvajati in upora-
bljati informacije. V to smer nas
potiskajo močna in dragocena
sredstva obveščanja. Informacije
so pomembne, vendar ne za-
doščajo, ker so preveč pogosto
poenostavljene, ustvarjajo na-
sprotja med razlikami in različni-
mi pogledi in nagibajo k temu,
da bi zavzeli eno od stališč, na-
mesto da bi skušali videti celotno
sliko.
Poleg tega družina ni predmet
razprav ali ideoloških polemik,
temveč je okolje, v katerem se
učimo bližnjega sporazumevan-
ja, subjekt, ki komunicira,
“občestvo, ki se sporazumeva”.
Družina je skupnost, ki nudi po-
moč, ki se veseli življenja in obro-
di sadove. Ko to spoznamo, bo-
mo ponovno lahko videli, da je
družina še vedno bogat vir in ne
problem ali ustanova v krizi. Me-
diji družino včasih predstavljajo
kot nekakšen abstrakten model,
ki ga je treba sprejeti ali zavrniti,
braniti ali napadati, ne pa kot
konkretno resničnost življenja.
Družino predstavljajo tudi kot te-
melj za ideološke spore in ne kot
prizorišče, kjer se lahko vsi
naučimo, kaj pomeni komunici-
rati v sprejemanju in vračanju
ljubezni. Pripovedovati pomeni
spoznavati, da je življenje vseh
nas spleteno v eno resničnost, da
so glasovi raznovrstni in da je
vsak med njimi nenadomestljiv.
Najlepša družina – pobudnica in
ne problem – je tista, ki zna ko-
municirati, najprej tako, da
pričuje o lepoti in bogastvu od-
nosov med moškim in žensko,
med starši in otroki. Naš boj ni v
zagovarjanju preteklosti, temveč
v potrpežljivem in zaupnem pri-
zadevanju za gradnjo prihodno-
sti v vseh okoljih, v katerih vsa-
kodnevno živimo.
V Vatikanu, 23. januarja 2015
Na predvečer praznika svetega
Frančiška Saleškega
Frančišek
nekaj preživelih” (političnih
zapornikov) ”. Odgovoril je,
da ne ve, o čem govorim, da
se ne spominja tega, da izgu-
ba spomina je doletela mno-
ge nekdanje komuniste, pre-
novitelje, pa tudi osamosvo-
jitelje, žal. Resnica terja odgo-
vor tudi na to vprašanje, kaj
se je z njimi zgodilo, po dvaj-
setih letih, ki so bili živi v Go-
tenici, saj so delali na za-
prtem ozemlju, kot hlapci.
Med drugimi je bil tam tudi
dragatuški župnik Alfonz
Jarc. Po trditvi Bogomirja Šte-
faniča je kot mlad ministrant
gospodu župniku Jarcu mini-
striral pri maši tudi njegov
znanec, ki je bil pozneje vete-
rinar. Leta 1949 so Jarca ob-
sodili na smrt, leta 1963 pa ga
je v Gotenici srečal Štefaničev
kolega, veterinar. Župnik Al-
fonz Jarc naj bi mu pomagal
rezati parklje pri govedu. Do
danes ni poznano, da bi kdo
od zapornikov pobegnil, saj
so bile povsod mrtve straže,
ki so bile nadvse učinkovite.
Vse do leta 1990 so kočevski
policisti stražili okolico mo-
rišč pod Krenom v Kočev-
skem Rogu, da bi preprečili
obiskovalcem prižiganje sveč
na grobiščih po vojni pomor-
jenih …
Malokdo ve, da je slovenska
Cerkev edina, ki ne molči o
ženskem in moškem tabo-
rišču Verdreng – približno 20
km od Kočevja proti Staremu
Trgu ob Kolpi. Komunistični
vodniki so leta 1946 pripeljali
tja okrog 800 žena in deklet
ter jih namestili v tamkajšnje
hleve. Ti hlevi so služili kot
žensko koncentracijsko tabo-
rišče do konca oktobra 1949.
V teh mesecih so bile tabo-
riščnice mučene, mnoge tudi
posiljene. Hodile pa so podi-
rat porušene cerkve po
Kočevskem. Med njimi je bilo
kar nekaj redovnic, predvsem
pa so to bile verne slovenske
žene. Večino zapornic so ko-
munisti pozneje odpeljali v
Škofjo Loko, taborišče pa je
po koncu leta 1949 služilo za
moške zapornike, do leta
1953, ko so ga spremenili v
hleve. Kraj Verdreng se danes
imenuje Podlesje.
Mlakarjeva knjiga izžareva:
VERO v večno Resnico,
UPANJE, da bo nekoč
razčiščena tudi ta zamolčana
slovenska zgodovina, in LUČ,
da bi naš narod čim prej izšel
iz tragične teme diktature ko-
munizma. Na to troje bi mo-
rali vedno pomisliti, preden
karkoli izgovorimo ali na-
pišemo o naši slovenski pol-
pretekli zgodovini, še zlasti o
njenih povojnih dogodkih,
pa tudi, ko govorimo o slo-
venski narodni spravi.
Ambrož Kodelja
Tudi to je naša slovenska nečastna zgodovina 
Žvrgolenje
Goriška11. junija 20156
Olympia U19 na sedmem mestu!
Na jutranji pofinalni
tekmi za 7. oziroma 8.
mesto so v nedeljo, 7.
junija, mladinci AŠZ
Olympie s 3:2 premagali
ekipo KIO ENE iz Padove
in zasedli 7. mesto na
državnem
odbojkarskem finalu v
kategoriji U19, ki je
potekalo od 4. do 7.
junija v kraju Abano
Terme (PD). Mladi
odbojkarji Olympie so v bistvu ponovili lanski rezultat, ko so zasedli
šesto mesto, a z bistveno močnejšo ekipo. Državni finale je ekipa
Olympie začela v četrtek, 4. junija, ko je s 3:1 in 3:0 premagala
ekipi iz Kalabrije in Toskane, s 3:2 pa je klonila proti ekipi iz Rima.
Zaradi zelo dobro razlike v setih je Olympia zasedla odlično šesto
mesto po prvem delu prvenstva in si pridobila pravico igranja v
osminah finala.
V osmini finala se je zopet pomerila z ekipo iz Kalabrije in jo spet
premagala s 3:2. Naslednja tekma pa je že odločala za sam vrh.
Tekmec Olympie je bila odlična ekipa Volley Treviso (nekdanja
Sisley), ki je goriške fante premagala s 3:0. Volley Treviso je bila
nato finalist za prvo mesto, ki pa je pripadlo ekipi Diatec Trentino.
Po porazu z ekipo iz Trevisa je Olympio čakala tekma s
predstavnikom iz Piemonta, z ekipo Sporting Libertas Parella.
Goričani so morali priznati premoč nasprotnikov, ki so slavili s 3:0,
in se pripraviti na tekmo za 7. ali 8. mesto proti domačinom KIO
ENE iz Padove. Noč med soboto in nedeljo je našim fantom očitno
prinesla potreben počitek, da so po petih setih zasluženo osvojili
7. mesto v Italiji, kar predstavlja izvrsten uspeh, če pomislimo, da
je Olympia amatersko društvo, ostale ekipe pa imajo svoje članske
postave v profesionalni prvi italijanski odbojkarski ligi.
Čestitke gredo seveda vsem fantom za požrtvovalnost skozi celo
leto in seveda trenerjema Fabriziju Marchesiniju in Walterju
Princiju. Posebno zahvalo in čestitke pa si zasluži tehnični vodja
AŠZ Olympije Andrej Vogrič, ki fante spremlja od vsega začetka in
je poskrbel za tehnično ter logistično organizacijo. / JČ
Postava Olympie U19: Jernej Terpin, Simon Komjanc, Davide
Cobello, Matija Corsi, Filippo Bossi, Manuel Manfreda, Andrej
Čavdek (L2), Štefan Čavdek (L1), Mitja Pahor, Andrea Waschl,
Samuel Princi, Mattia Russian, Daniele Franzot, Manuel Lupoli.
14. junija planinsko srečanje na Vrhu
Slovensko planinsko društvo Gorica bo v nedeljo, 14. junija, v
sodelovanju s ŠKD Danica, Zadrugo Brajda-Vrh in Kraškimi krti
gostilo že 44. srečanje članov planinskih društev iz Koroške, FJK
in Slovenije.
Dopoldne sta v načrtu dva vodena izleta, in sicer na Debelo grižo
in Brestovec. V zgodnjih popoldanskih urah pa v KŠC Danica uradni
del srečanja s krajšim kulturnim sporedom, v katerem bo nastopila
vokalna skupina Sraka. Popoldne se bo sklenilo z druženjem.
Na Vrhu pričakujejo okrog 200 članov planinskih društev iz
Celovca, Benečije, Trsta, Gorice in z jeseniškega območja ter
bližnjih krajev ob slovensko-italijanski meji.
Kratke Srečanje pod lipami
Dr. Jože Dežman o titoizmu
in porazu nasilja
  četrtek, 4. junija 20215, je
bila komorna dvorana
centra Bratuž v večernih
urah spet nabito polna, saj sta
Kulturni center Lojze Bratuž in
Krožek za družbena vprašanja An-
ton Gregorčič, ki prirejata Srečan-
ja pod lipami, povabila v goste
znanega zgodovinarja dr. Jožeta
Dežmana, s katerim se je o njego-
vi zadnji knjigi pogovarjal mag.
Renato Podbersič.
Povod za ponovni goriški
obisk dr. Jožeta Dežmana je
bil nedavni izid njegove
knjige pri celovški Mohor-
jevi družbi, in sicer zajetne,
466 strani obsežne mono-
grafije z naslovom Ni bilo
lahko, a smo obstali in sto-
jimo s podnaslovom Titoi-
zem, poraz nasilja. V bese-
dilu v različnih vlogah na-
stopa skoraj deset tisoč oseb,
več kot petsto usod pa je ilu-
striranih s pripovedmi in
dokumenti.
Prireditelji so večer z dr. Dežma-
nom pripravili v poklon vsem
žrtvam ob 70. obletnici konca
druge svetovne vojne, ki pa se na
Slovenskem ni končala takrat, saj
so se po koncu vojne zgodili zve-
rinski izvensodni poboji vsepov-
sod po današnji Sloveniji, kot se
po besedah dr. Jožeta Dežmana
ni končala niti danes, saj gre pri
današnji slovenski družbi za na-
daljevanje državljanske vojne, kot
je bilo na predavanju večkrat
poudarjeno.
Zelo težko je strniti predavanje -
pogovor mag. Renata Podbersiča
z dr. Jožetom Dežmanom v ome-
jenem prostoru, saj ni šlo za golo
predstavitev že itak obsežne pu-
V blikacije, predvsem zato, ker dr.Dežman govori zelo gosto, pre-cizno, jasno, mestoma zelo
drzno, a vedno slikovito in
odločno. Na izrecno vprašanje,
zakaj je življenje namenil odkri-
vanju žrtev povojnih pobojev, ki
so jih zakrivili vsepovsod po Slo-
veniji komunisti, je dr. Dežman
dejal, da je nekega dne izpil svoje
zadnje pivo, se streznil in se ozrl
okrog sebe, skušal razumeti, kje
in kako pravzaprav sam živi, in je
začel raziskave, ki so bile grozljive
predvsem zanj, a tudi za ves slo-
venski narod, saj nihče od nas ne
more in ne sme ostati ravno-
dušen pred odkritjem grobišč po-
vojnih pobojev in pa seveda Bar-
barinega rova, Hude Jame, ki še
kako označuje naše sedanje bi-
vanje.
“Ko sem 3. decembra 2014 zago-
varjal svojo doktorsko nalogo, je
bilo to ob spominu na dvajsetlet-
nico abstinence, ki sem jo začel
27. novembra 1994. Za alkoholike
je pomembno, da javno izpovedo
svojo odvisnost. Potem je zdra-
vljenje lažje. Nič drugače ni z
družbo, ki je okužena z zločinsko
dediščino nasilja in laži", je zapi-
sal dr. Jože Dežman v uvod svoji
novi knjigi, ki je polna pričevanj,
nasilja, imen žrtev, popisa
zločinov in vsega, kar še kako
obremenjuje današnjo slovensko
družbo, ki se kar ne more izviti iz
pogubnega klinča, v katerega je
ujeta od pobojev dalje. Sam dr.
Dežman je vstop v svet nasilja in
laži, ki ga je na Slovenskem ustva-
ril titoizem, primerjal s težavno-
stjo vstopa v rov sv. Barbare v Hu-
di Jami. Gre za bolečo rano, veza-
no predvsem na dejstvo, da več
tisoč Slovencev, ki so bili po vojni
izvensodno pobiti, nima svojega
groba in leži neznano kje. In prav
dejstvo, da velika večina pobitih,
zverinsko umorjenih, največkrat
tudi pred usmrtitvijo nečloveško
mučenih, iznakaženih ljudi, še
danes nima dostojnega pokopa,
je tisti veliki Damoklejev meč,
pravzaprav civilizacijski manko,
ki onemogoča zdravo družbo, v
kateri bi veljala normalna demo-
kratična načela. Dr. Jože Dežman
ima prav, ko trdi, da še danes ni-
smo Slovenci dovolj prisluhnili
pripovedi pričevanju žrtev, kaj
šele, da bi v slovenski javnosti
našli odgovore zanj.
Pa vendar dr. Jože Dežman trdi,
da nismo Slovenci nič drugačni
od drugih narodov, kjer se je tudi
pobijalo, saj je prepričan, da je ve-
liko dela postorjenega, žrtve se-
veda še čakajo na dostojne poko-
pe, število grobišč povojnih po-
bojev je naraslo na 700, a nihče
ne ve, če niso kje še neodkrita
grobišča.
“Le spust do dna hudih jam nas
bo osvobodil, da se bomo iz hu-
dih jam rešili”, trdi dr. Dežman
in pomembno opozarja, kako zla-
gano, zmotno in naravnost
zločinsko je bilo verjeti, da bo
“nič nismo vedeli”, ki je bil žaljiv
za žrtve, njihove svojce in tudi za
krvnike same, saj so tudi ti imeli
vest in so, vsaj nekateri, sprego-
vorili, ta “nič nismo vedeli”, ka-
terega bi nekateri radi nadaljevali
tudi danes. Prav ta pogubni “nič
nismo vedeli”, s katerim je titoi-
zem skušal ubiti resnico, sočutje,
je po mnenju dr. Dežmana tisti,
ki še danes nekaterim omogoča,
da nadaljujejo državljansko voj-
no, na drugačen način, seveda, z
drugimi sredstvi, a v bistvu gre
vedno za izkrivljanje, potvarjanje
resnice, ki državi in slovenskemu
narodu onemogoča normalni
razvoj.
“Če se je včasih mislilo, da je bilo
46 tisoč mrtvih, danes lahko go-
vorimo o 98 tisočih, ki so umrli v
drugi svetovni vojni”, je bil jasen
dr. Dežman, ki je sam nečak na-
rodnega heroja in je samega sebe
imenoval tudi za človeka z rdečo
genetiko, dovolj “politično težke-
ga”, da je lahko na začetku svojih
raziskovanj začel postavljati
vprašanja. Zatrdil je, da je sloven-
ska raziskovalna ekipa na po-
dročju povojnih pobojev vzposta-
vila svetovni referenčni model, in
je zanj jasno, da je
to živ dokaz poraza
nasilja, kljub vsa-
kodnevnim lažem
raznih vrhuncev in
drugih. Pri oziranju
na skupno zgodovi-
no ni treba nobene
sentimentalnosti
ne do komunistov
in ne do fašistov, saj
gre za iskanje resni-
ce in prepotrebnega
človeškega sočutja,
na Slovenskem pa
bi bil že skrajni čas,
da bi dosegli vsaj
minimalni skupni
konsenz, da gre za veliko, tra-
gično, a skupno zgodbo; rabimo
pa seveda vsi spreobrnitev, da bi
bili sposobni prevzeti vsi skupaj
polno odgovornost za slovensko
državo.
“Nobeden od teh mrtvih ne bo
pobegnil, vsi nas čakajo”! je po-
svaril dr. Jože Dežman, ki je pre-
pričan, da se bo vse uredilo, saj se
je Huda Jama vseh dotaknila, ve-
lika ovira pri današnji normaliza-
ciji slovenske družbe pa so “po-
raženi zmagovalci”.
Pozorna in zgovorna tišina števil-
nih prisotnih v dvorani centra
Bratuž je dala dr. Jožetu Dežmanu
prav.
Jurij Paljk
  udi letos je osnovna šola
Josipa Abrama iz Pevme
sodelovala pri projektu
prometne vzgoje, ki ga vsako leto
organizirajo mestni redarji go-
riške občine Educhiamoci: l'edu-
cazione stradale a scuola. Redarji
obiskujejo med letom sodelujoče
šole in izvedejo nekaj učnih ur v
razredu, ker želijo ukrepati pre-
ventivno, prispevati k vzgoji
otrok, jim posredovati znanje in
vzorce pravilnega vedenja na ce-
sti in v prometu. Učenci so spoz-
nali cestnoprometno signalizaci-
jo in pomembnost upoštevanja
prometnih pravil, da se bodo
znali pravilno in samostojno
vključiti v prometni vsakdan.
Projekt se je končal z 49. na-
tečajem G. Gruden. Letošnja te-
matika je bila PEŠEC:
mestne pešpoti - otro-
kom primerne. Prva tri
enakovredna mesta so
dosegle po abecednem
vrstnem redu naslednje
osnovne šole: OŠ
ABRAM, OŠ GALILEI IN
OŠ RISMONDO. Nagra-
jevanje je bilo pred krat-
kim v prostorih zavoda
Lenassi. Učenci vseh treh
šol so se najprej zbrali na
dvorišču zavoda, kjer so
jih pričakali poleg me-
stnih redarjev tudi
orožniki, policisti, fi-
nančna straža,
vozniki rešilcev, ki
so jim razkazali
svoja vozila. Priso-
ten je bil tudi du-
hovnik, ki je sim-
bolično blagoslo-
vil vsa ta vozila in
s tem vse, ki se iz dneva v dan tru-
dijo za nas, da nam zagotovijo
javni red, mir, varnost in pomoč.
V notranjih prostorih pa je bilo
nagrajevanje. Najprej so otrokom
spregovorili občinski svetnik,
Stefano Ceretta, občinska odbor-
nica Silvana Romano in vodja lo-
kalne policije Marko Muzzatti, za
tem pa so besedo prevzeli učenci
sami, saj je predstavnik vsake
šole na kratko obrazložil svoj pla-
kat. Navdušenje
je vidno naraslo
ob nagrajevanju,
saj je vsaka zma-
govalna šola pre-
jela digitalni fo-
toaparat znane
znamke, vsak
posamezen
učenec pa
ključek USB. Ob
prigrizku so si iz-
menjali še nekaj
besed in se nato
zares presrečni
vrnili v šolo.
SG
T
Foto JMP
Foto JMP
Natečaj G. Gruden v projektu goriške policije
S plakatom PEŠEC so zmagali
učenci OŠ J. Abram
Goriška 11. junija 2015 7
Števerjan / Likof 2015
Praznik je lepo uspel
  čarobnem objemu Brd se
je v nedeljo, 7. maja,
končala letošnja jubilejna
deseta prireditev Likof, ki ga prire-
ja društvo Vinoteka Števerjanski
griči. Tridnevni program je ponu-
jal vrsto enoloških sugestij in gla-
sbeno-kulturnih dogodkov, ki so
v Števerjan privabili lepo število
obiskovalcev. Poleg tega gre
podčrtati tudi soudeležbo krajev-
nih gostinskih dejavnikov, ki so
bogatemu programu dodali tudi
kakovostno gastronomsko noto.
Čeprav je bilo uradno odprtje Li-
kofa v soboto, je soj žarometov ob-
sijal Števerjan že v petek, ko je bil
V
na sporedu uvodni aperitiv. Na-
slednji dan pa je zaživel vodnjak
vina Golf Hotela, ki je tik ob trgu:
zaradi okrogle obletnice je iz njega
tokrat namesto vode priteklo belo
vino. Prisotne sta najprej pozdra-
vila domača županja Franka Pado-
van in deželni svetnik Igor Gabro-
vec, zatem je občinstvo nagovoril
še predsednik Vinoteke Fabjan
Korsič in praznik uradno odprl z
zdravico. Pestro je bilo tudi na ne-
deljo, ko je bil na sporedu bogat
program pokušenj tipičnih jedi
krajevnih gostincev, degustacij v
vinogradih, show cookingov, eko
večerij prav tako med trtami, kar
je bila letošnja novost, animacij za
otroke in predstavitev knjig. V
Brdih je v nedeljo zabrnel tudi mo-
tor vesp, ki so se peljale po Vinski
cesti v odkrivanje dragocene,
žlahtne briške kapljice.
Izlet upokojencev
Spoznali so Prlekijo 
in Varaždin
  lani Društva goriških
upokojencev so se 30.
maja udeležili izleta v
Prlekijo in baročni Varaždin. Že
v jutranjih urah jih je pozdra-
vilo lepo sončno vreme. Prele-
pa Slovenija, zelena, v pomla-
danskem razmahu cvetja jih je
spremljala vse do hrvaške me-
je. Izkušeni vodnik jim je pri-
jetno in izčrpno opisoval vse
znamenitosti številnih nasel-
kov. Pot jih je vodila skozi Slo-
venske gorice, ob Murskem in
Ptujskem polju do Središča ob
Dravi, kjer so v znani Oljarni
Središče spoznali kulinarične
posebnosti vzhodne Slovenije,
posebej znano bučno olje,
proizvedeno na popolnoma
naraven način, brez kakršnih
koli dodatkov. Tam so ob degu-
staciji jedi iz bučnega olja pri-
sluhnili razlagi o zdravilnih la-
stnostih buč. Pot jih je nato
peljala v najlepše baročno
hrvaško mesto Varaždin, nek-
danje glavno mesto Kraljevine
Č Hrvaške, Slavonije in Dalmaci-je, kjer so si ogledali katedralo,korzo, “Kot angelov”, baročne
stavbe in znamenito pokopa-
lišče, ki velja za pravi biser
vrtne baročne arhitekture, med
najlepšimi v Evropi, ter ostale
zanimivosti. Hud požar je leta
1776 povzročil, da je velik del
prebivalcev in plemstva zapu-
stil mesto; vlada in vse po-
membne državne ustanove so
bile premeščene v Zagreb, ki je
postal glavno hrvaško mesto. V
prijetni restavraciji so izletni-
kom postregli z domačimi do-
brotami. Sledila je vožnja med
slikovite vinogradne griče jeru-
zalemskih goric, kjer pogledi
na čudovito pokrajino kar jem-
ljejo dih. V priznani zidanici
Malek so okusili 4 vzorce vina,
kruh in sir. Izvedeli so marsikaj
o vinogradništvu v tej pokraji-
ni. Na poti proti domu so zavili
na Trojane, kjer so v veselem in
prijetnem vzdušju še pospravili
dobre sočne briške češnje.  (IN)
Praznik špargljev v Štandrežu  
Prijetno in zabavno 
ob koncu praznovanja
  nedeljo, 31. maja, je bilo
v župnijskem parku pod
lipami v Štandrežu še
zadnje dejanje Praznika špar-
gljev, ki se je začel 22. maja v or-
ganizaciji Prosvetnega društva
Štandrež. V nedeljo je bil kultur-
ni program zelo obsežen in raz-
nolik. Navdušeno mu je sledila
številna publika. Začel se je s ko-
medijo Karla Valentina Gremo v
teater, ki jo je zrežiral Janez Sta-
rina, igrala pa sta Majda Zava-
dlav in Božidar Tabaj. Ker letos
praznuje dramski odsek Prosvet-
nega društva Štandrež 50-letni-
co uspešnega delovanja, sta se
nastopajoča odločila, da pono-
vita enodejanko Gremo v teater,
saj predstava spada med njune
uspešnice in so jo že odigrali v
številnih krajih. Tudi ponovna
izvedba na Prazniku špargljev je
med številnimi gledalci požela
veliko smeha in zabave.
Sledilo je nagrajevanje slikarske-
ga ekstempora na temo igrače,
ki je bil na sporedu prvi dan
Praznika špargljev. Sodelovali so
malčki iz vrtcev in učenci iz
osnovnih šol. Po mnenju komi-
sije, ki so jo sestavljali učitelj in
umetnik Silvan Bevčar, vzgoji-
teljica Miriam Paulin in organi-
zatorka Viviana Faggiani, je na-
jlepšo risbico izdelal Maj Ma-
kuc, ki obiskuje drugi letnik
vrtca Pika Nogavička v Štan-
drežu. V skupini prvih in drugih
razredov pa se je izkazala Nina
Turel iz prvega razreda OŠ Fran
V Erjavec iz Štandreža. Sara Peršič,ki obiskuje 4. razred OŠ IvanaRoba v Šempetru, pa je najlepše
delo narisala v skupini učencev
tretjih, četrtih in petih razredov
osnovnih šol. Posebno nagrado
je dobil tudi prvi razred osnov-
ne šole iz Štandreža, ki se je ude-
ležil likovnega natečaja v naj-
večjem številu. Vsi prvi trije v
vsaki skupini so prejeli barvice
in lepe pokale, ki so jih darovali
razna podjetja in ustanove.
Prizorišče so nato osvojili plesal-
ci društva Vipava s Peči, ki so se
predstavili z raznimi razgibani-
mi plesi. Seveda so bili gledalci
posebno navdušeni nad malimi
miškami, ki so poskakovale po
ploščadi.
Pravo presenečenje je predsta-
vljal nastop društva žena iz
Vrtojbe, ki so zaigrale na zelo
originalne instrumente, ki so jih
našle na kaščah, kot so same po-
vedale. Ob vodeči vlogi harmo-
nike so zapele nekaj ljudskih.
Program je suvereno povezovala
in predstavljala nastopajoče sku-
pine Andreja Bizjak.
Da so bili šparglji in druge jedi
odlično pripravljeni, so po-
skrbeli izkušeni kuharji in kuha-
rice. Prav lepo pa je bilo videti
za “šanki” tudi veliko mladih, ki
so stregli gostom. Lahko za-
pišemo, da je letošnji Praznik
špargljev zelo lepo uspel v
splošno zadovoljstvo številnih
obiskovalcev.
DP
Obvestila
V Hiši kulture v Šmartnem bo v
soboto, 13. junija 2015, ob 20.45
večer poezije in glasbe. Svoje
pesmi bodo prebirali Michele
Obit, Jurij Paljk, Alenka Jovanovski
in Giovanni Fierro, za glasbene
trenutke pa bosta poskrbela
Pierpaolo Gregorig, saksofon, in
Giampaolo Mrach, harmonika.
V sklopu festivala PelinGOvac,
ki bo ta konec tedna v Gorici, bo
nagradni brezplačni fotonatečaj z
naslovom Odprte perspektive /
Prospettive aperte. Dogodek bo v
nedeljo 14. junija, od 11. do 17.
ure. Prijava bo mogoča med 9. in
11. uro istega dne na Travniku
pred tunelom. Tema natečaja so
podobe, ki gradijo, predstavljajo
in promovirajo enotnost goriškega
območja, ki se razteza od Gorice
do Nove Gorice. Vsi sodelujoči
bodo prejeli številko in bon za
obrok po koncu dogodka. Več
informacij na http:
//prospettiveaper te. wix.
com/prospettiveaperte
Občina Sovodnje ob Soči v
okviru Junijskih večerov, ki jih
prireja ob občinskem prazniku in
v sodelovanju s krajevnimi
društvi, vabi na literarni večer s
pesnikom in novinarjem Jurijem
Paljkom, ki bo v torek, 16. junija,
ob 20.00, na Frnaži v Rupi (v
primeru slabega vremena na
sedežu društva Rupa-Peč).
Mladinski dom vabi otroke od
10. do 14. leta na “POLETNOSTI
2015”: POLETNI IZZIVI (12. - 24.
junij z videodelavnico, izleti,
kopanjem, adrenalinskimi
pustolovščinami); ZELENI TEDEN
v koči v Žabnicah (24. - 30. junij);
- PRIPRAVA NA ŠOLO: ŠOLA ZA
ŠALO (1. - 11. september), UVOD
V SREDNJO (7. - 11. september).
Informacije na tel. 0481-280857,
366-6861441, e-mail:
mladinskidom@libero. it
MEDNARODNI POLETNI
JEZIKOVNI KAMP 2015: DC Hiša
pravlj ic v sodelovanju z
Jezikovnim centrom Poliglot iz
Nove Gorice in Rogosom vabi na
jezikovne počitnice v Doberdob od
29. junija do 4. septembra.
Otrokom od 4. do 13. leta
ponujamo veliko zabave ter
kvaliteten in pester program:
jezikovne delavnice in tečaje,
tematske in ustvarjalne
delavnice, sproščanje v naravi,
športne aktivnosti vseh vrst,
glasbo in ples. INFO:
hisapravljic@gmail. com ali 334-
1243766 od 18.30 do 20.30
(Martina Šolc).
Kulturni center Lojze Bratuž in
Krožek za družbena vprašanja
Anton Gregorčič iz Gorice sta v
okviru Srečanj pod lipami
poskrbela za avtobus, ki bo v
nedeljo, 14. junija, peljal na
vsakoletno spominsko svečanost
v Kočevki rog. Avtobus bo odpeljal
izpred Kulturnega centra Lojze
Bratuž v Gorici ob 7.00 uri,
postanek pri Fernetičih bo za
tržaške udeležence ob 7.45. Na
avtobusu bosta spregovorila
zgodovinar Renato Podbersič ter
umetnostni zgodovinar Saša
Quinzi. Spominska svečanost
pred kapelo Božjega usmiljenja
ob grobišču pod Krenom v
Kočevskem rogu bo ob 11. uri.
Predvidoma ob 13.30 bo
udeležence avtobus peljal na
kosilo v gostilno Tušek v Gornje
Ložine, ob 15.30 pa je predviden
voden obisk samostana in Muzeja
krščanstva na Slovenskem v
Stični. Informacije so možne v
uradu Kulturnega centra Lojze
Bratuž od ponedeljka do petka
med 8.30 in 12.30, na telefonski
številki 0039 - 0481 – 531455
ali po elektronski pošti
info@centerbratuz. org. Cena za
avtobusni prevoz, kosilo in ogled
muzeja v Stični znaša 30 evrov.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja od 5. do 10.
oktobra potovanje v Rim.
Vpisovanje za en sam avtobus bo
na društvenem sedežu na korzu
Verdi 51/int. samo ob sredah od
10. do 11. ure. Udeleženci morajo
imeti s seboj veljaven osebni
dokument. Na račun 200 evrov.
Pisarna svetovalcev za delo išče
vestnega kandidata/ko za
upravljanje osebja in vodenje
plač. Zaželena je najmanj
dvoletna izkušnja v tem sektorju.
Zahteva se znanje slovenskega in
angleškega jezika ter uporabe
računalnika. Življenjepis pošljite
na mail: info@consulenzelavoro.
it
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana
lahko nakažete na bančni tekoči
račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2,
Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402
003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s
pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVA-
NA. Informacije na tajništvu SCGV
Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali
0481 547569.
Gospa z večletno izkušnjo nudi
nego in pomoč starejšim osebam
za 24 ur na dan. Tel. št. 00386
40 432304.
Ostale male oglase bomo objavili
prihodnjič.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 12.6.2015 do 18.6.2015)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
od 20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 12. junija (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 13. junija (vodi I laria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v slovenščini ter v benečanskem
in rezijanskem narečju.
Nedelja, 14. junija (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v benečanskem in rezijanskem
narečju.
Ponedeljek, 15. junija (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-
zabavna in zabavna glasba -
Zborovski kotiček - Iz krščanskega
sveta - Novice iz naših krajev -
Obvestila.
Torek, 16. junija (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 17. junija (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Vojni
dnevnik Karla Jurca II. del - Izbor
melodij.
Četrtek, 18. junija (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti in obvestila.
PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ
prireja 
večer s pesnikom in novinarjem Jurijem Paljkom
“O KNJIGI IN NAŠIH STVAREH”
v torek, 16. junija ob 20. uri 
na frnaži (pri vodnjaku) v Rupi
v primeru slabega vremena na sedežu društva 
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV – GORICA
v sodelovanju z ŽUPNIJO SV. ANDREJA APOSTOLA – ŠTANDREŽ
vabi na
KONCERT CERKVENIH PESMI
ODRASLIH, OTROŠKIH IN MLADINSKIH 
ZBOROV
nastopajo:
Cerkveni pevski zbor Štandrež
Moški pevski zbor Mirko Filej – Gorica
Otroški in mešani pevski zbor Rupa – Peč
Mešani pevski zbor Mirko Špacapan – Podgora
Mladinski pevski zbor Štmaver
Mešani pevski zbor Lojze Bratuž – Gorica
petek, 12. junija 2015 ob 20.30
cerkev sv. Andreja ap. – Štandrež
MEŠANI PEVSKI ZBOR LOJZE BRATUŽ
vabi na
KONCERT OB KONCU SEZONE
zborovodja: David Bandelj, sopran: Polona Kante Pavlin
sodeloval bo Goriški komorni zbor - zborovodkinja Mateja Černic
ponedeljek, 15. junija 2015, ob 20.30
cerkev sv. Ane v Pevmi
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Foto DP
Kultura11. junija 20158
  književnostjo in časnikarskim
delom, torej javnim udejstvovan-
jem, se ukvarjam okrog deset let,
vse skupaj pa se je začelo bolj slučajno
kakor načrtno. Ko sem bil še dodi-
plomski študent, so se mi ponudile ra-
zlične priložnosti sodelovanja z medi-
ji, tiskanimi in elektronskimi, seveda
na kulturnem področju, ki je meni
najbliže in ki ga naša javnost zelo ceni
ter nanj oziroma vanj polaga veli-
ko pozornosti in upov. Moja uni-
verzitetna izobrazba bi me po vsej
logiki morala voditi v drugo smer,
na zgodovinsko področje. Svet
kulture in književnosti je najbrž
za tistega, ki ga ne pozna od zno-
traj (tak je bil tudi zame, saj sem
bil takšen tedaj tudi sam), navz-
ven videti precej enoličen in veli-
kokrat tudi nezanimiv. Ko pa se
kdo z njim ukvarja dovolj časa,
predvsem pa pobliže spozna tudi
marsikaterega njegovega akterja,
se mu odstre pajčolan ter se pred
njim prikaže malodane nesluteno
obzorje.
Nove tehnologije, predvsem pa
izum družbenih omrežij, danes
omogočajo hitro in zelo učinko-
vito komunikacijo. Zase lahko
rečem, da se za večino besedil, ki
jih objavim, z uredniki dogovo-
rim skorajda izključno po elek-
tronski pošti ali že omenjenih
družbenih omrežjih. Živahna iz-
menjava mnenj, pa tudi vsakdanjega
čveka, redno poteka med menoj in od-
govornim urednikom Novega glasa Ju-
rijem Paljkom, ki vedno rad gosti moje
zapise in kateremu sem zelo hvaležen,
da mi daje možnost rednega objavljan-
ja na straneh tednika, ki ga ureja.
Književnost in seveda kultura nasploh
kot sredstvo samopotrjevanja, predv-
sem za narodno skupnost, ki ne živi v
matici. Pred polovico desetletja sem
svoje bivališče premaknil približno de-
set kilometrov čez mejo, v vasico v
osrčju sežanskega Krasa, od koder je
veliko stvari videti na različen način.
Pogled se človeku spremeni tedaj, ko
se začenja vživljati v formo mentis
okolja, v katerega je prišel. Zakon pri-
lagajanja oziroma preživetja, po Dar-
winu. A o tem sem že pisal v eni od
prejšnjih številk tednika, zato ne bom
nadaljeval. Obravnavana književnost
oziroma kultura pa imata tu različno
veljavo. Vzeti slovensko knjigo ali
časopis v roke v Trstu ali Gorici, kjer je
naš človek utopljen v tuje okolje, je se-
veda različno, kot se z njima soočiti v
matici, kjer na ulici soseda pozdraviš
v domačem jeziku, kjer v materinščini
s teboj posluje javna uprava, ko nič kaj
romantično oziroma čustveno preje-
maš (in plačuješ) položnice v jeziku,
ki ti je bil dan v zibel, in še bi lahko
naštevali... Kultura pa je seveda pri-
boljšek, saj se ni treba nujno zbrati v
dvorani vaške skupnosti, da se med se-
boj srečaš ali pogovoriš. Svojo prvin-
skost (za tiste, ki se v njem prepozna-
vamo) ohranja morda le verski oziro-
ma religiozni element.
Naše zamejstvo je gosto prepredeno z
založbami in društvi, ki se tako ali dru-
gače ukvarjajo s književnostjo, njihova
gostota je od matice zagotovo nekaj-
krat večja. Založbe in društva lahko
načrtujejo svoje delovanje, ker imajo
na razpolago finančna sredstva, s ka-
terimi matična domovina pomaga
svojim rojakom po svetu. Financiranja
pa so deležne malodane vse založbe in
literarne revije, ki delujejo v matici,
največ jih je seveda v njenem središču,
Ljubljani. Za prejšnje čase, ki jih neka-
teri še naprej vztrajno kujejo v zvezde,
drugi pa zanje pravijo, da tedaj ni bilo
prave svobode izražanja, sam pa jih re-
snici na ljubo nisem doživel, je veljalo,
da je oblast podpirala (njej naklonje-
ne) umetnike in izobražence. V Slove-
niji poznamo tako še danes status sa-
mostojnega kulturnega delavca oziro-
ma samozaposlenega v kulturi, kate-
remu država plačuje prispevke zdrav-
stvenega in pokojninskega zavarovan-
ja.
Tudi sam sem se večkrat vprašal, ali je
vredno iti v to smer ter se poklicno za-
vezati kulturi oziroma književnosti.
Živeti od honorarjev je seveda riziko,
saj ti – razen v redkih in častnih izje-
mah – ravno ne izstopajo po svoji
točnosti, velikokrat se dogajajo zamu-
de pri izplačevanju ipd. Zelo težavno
pa je v današnjih časih priti do službe,
ki bi bila redna in stalna ter bi dajala
posamezniku neko gotovost za načrto-
vanje prihodnosti, predvsem za tiste,
ki smo si izbrali izobrazbo na huma-
nističnem področju. Pomagati si je to-
rej treba, kot človek ve in zna, po reklu
'pomagaj si in Bog ti bo pomagal'.
Zapisal sem, da sem s svojim delom v
tej smeri začel nenačrtno. Moj odnos
do njega pa se je v zadnjih letih tako
spremenil, da sem ga začel doživljati
kot poslanstvo. Tudi v obdobjih, ko
sem bil tako ali drugače zaposlen (naj-
večkrat v šolstvu, torej še enem stebru
naše narodne skupnosti), sem nadal-
jeval svoje delo na tem področju. Ob
tej priložnosti bom najbrž prvič javno
citiral svojega pokojnega deda Ivana
Artača, ki je (sicer zaradi drugačnih ra-
zlogov) veliko desetletij doživljal tisto,
čemur danes pravimo prekerno delo
in ki ga žal pozna marsikdo izmed nas.
Spominjam se, kako mi je pripovedo-
val, da je v času, ko še ni bil gotov, da
bo tudi naslednje leto poučeval (ne-
verjetno, kako hitro se stvari ponavlja-
jo), z veliko drugimi sebi podobnimi
poleti delal kot pomožni časnikar ter
v slovenskem uredništvu RAI na ulici
Fabio Severo nadomeščal dopustnike.
V duhu 'pomagaj si in Bog ti bo po-
magal' sem tudi sam velikokrat pristal
na honorarjih. Že sem nakazal
vprašanje, ali si je mogoče tako delo
omisliti kot sredstvo za življen-
jsko preživetje, saj o kakem la-
godnem življenju ali celo obo-
gatitvi na račun tega nikakor
ni mogoče razmišljati. Člove-
ku postane pomembno le to,
da je prehranjen in oblečen,
da ima v avtomobilu vedno
dovolj goriva, s katerim se lah-
ko premika po vsakdanjih
opravkih, in da redno plačuje
položnice, ki jih od njega v za-
meno za nudenje storitev zah-
teva to in ono podjetje. Ne
more pa v tem sklopu biti go-
vora o kakem daljšem dopustu
oziroma počitnicah, kosilih ali
večerjah v restavracijah in po-
dobno (če seveda kdaj ne pri-
skočijo na pomoč 'sponzorji'
oziroma 'donatorji', naj-
večkrat družinski člani ali so-
rodniki).
Upam si trditi, da zadnja leta
živim veliko bolj v harmoniji
z naravo kot nekoč. Najbrž za-
radi vaškega, torej podeželskega okolja,
v katerem prebivam. Tu zdrav človek
zdrave (kmečke) pameti dela pet ali
šest dni tedensko, zjutraj vstane, zvečer
gre spat. Ničkoliko pa je naokrog –
najbrž v mestih, pa ne nujno – hono-
rarcev, ki jim je kultura ne samo sred-
stvo za (golo) preživetje, ampak tudi
in predvsem poslanstvo, da so zanjo
pripravljeni delati tudi ob koncih ted-
na ter za računalniki preživeti cele
noči. Še več, skačejo levo in desno, v
rekordnem času popravljajo krtačne
odtise, zadnji trenutek jim naložijo
lekturo in podobno.
Razmišljanje pa me vodi tudi drugam,
in sicer k vprašanju, ki se bo na prvi
pogled zdelo malce neumestno, a ni.
Glasi se namreč: ali sta kultura in
književnost nekaj elitnega? Velikokrat
sem slišal, da mora imeti vsaka skup-
nost neko elito, ki jo vodi in ji nastavlja
smernice za nadaljnji razvoj. V času
vse manjšega zaupanja ljudi v politiko
in vodilni sloj pa besedi elita in z njo
povezana elitarnost nevzdržno zado-
bivata skoraj slabšalen pomen. Seveda
se je lepo - še posebno za našo narod-
no skupnost, ki je številčno majhna in
se venomer čuti tako ali drugače
ogroženo - prepoznavati v tem ali dru-
gem avtorju, predvsem ko ga počastijo
tudi izven naših (miselnih) meja, torej
v kulturnih sredinah matice, države
gostiteljice ali drugod na celini. Po na-
vadi se to zgodi tistim, ki imajo za se-
boj dolgo kilometrino in ki bi spričo
tedanje zaostalosti medicine pred sto
ali več leti težko dočakali tako visoko
starost. Ali niso bili vsi vidnejši
književniki (razen redkih izjem) v času
svojega življenja zapostavljeni, niso jih
upoštevali, marsikdo je živel na obrob-
ju družbe, malo je bilo takih, ki bi bili
uveljavljeni in preskrbljeni ter katerih
sloves bi se nato tudi ohranil v času...
Miselno in intelektualno sem se obli-
koval v krogu oziroma kot potomec ti-
stih, ki so se po drugi svetovni vojni
odločili za emigracijo in opozicijo te-
danjemu režimu v matici. Ti so svoja
prepričanja udejanjali predvsem na
kulturnem področju. Razmere, v kate-
rih so delovali, niso bile naklonjene,
in tudi njihove usode so se izoblikova-
le kot posledica takih okoliščin. Njiho-
ve sadove je nato požela naslednja ge-
neracija. Kultura, ki jo je ta krog obli-
koval, je bila zagotovo žlahtna in pri-
stna, vsekakor pa ne elitna ali elitarna,
predvsem če pomislimo na to, koliko
njenih tvorcev se je soočalo z negoto-
vim vsakdanom, ki je od njih zahteval,
da so ohranili pokončno in neopo-
rečno držo, saj bi se v nasprotnem pri-
meru takoj “delegitimirali”.
Ti časi so seveda že zdavnaj mimo, ne
potrebujemo več kulturnopolitične
opozicije, meje so na široko odprte, pa-
dajo narodne in jezikovne pregrade.
Vedno več naših ljudi, predvsem mla-
dih se (ponovno) razpršuje po svetu,
zaznavati pa je tudi pojav, ki nujno sle-
di postopni asimilaciji in vedno
slabšemu znanju slovenskega jezika.
Tako je tudi med nami v zamejstvu vse
več ustvarjalcev, ki so slovenskega ro-
du in ki so se izobraževali v ustanovah
s slovenskim učnim jezikom; ti za ob-
javljanje uporabljajo jezik večine. Spa-
dajo ti še vedno med 'naše'? Spadamo
obnje morda tudi tisti, ki smo se pre-
maknili iz zamejstva, čeprav skušamo
z njim ohranjati vsakdanje stike, ker
ga navsezadnje cenimo in ker bi brez
njega prav gotovo ne bili tisto, kar
smo?
Na Brjah pri Koprivi nekega sončnega
majskega popoldneva letos
Primož Sturman
S
  ulturno društvo
Stanko Vuk Miren -
Orehovlje je letos
pripravilo že kar nekaj
odmevnih srečanj. V maju je
to že druga prireditev v
Mirnu.
Tokrat so povabili avtorja
Vlada Klemšeta, da je
predstavil svojo knjigo o 1.
svetovni vojni. Pogovor je
vodil Peter Černic. Knjigo
Odšli so brez slave in brez
spomina je izdala Mohorjeva
družba v Gorici.
Vlado Klemše se je leta 1946
rodil v Mirnu, vendar je meja
po 2. svetovni vojni njihovo
domačijo dodelila Italiji.
Tako se je šolal najprej v
Gorici in nato v Trstu. Po
poklicu je novinar, kar se
močno odraža v njegovem
raziskovalnem delu. Zanima
ga mnogo stvari, med
drugim tudi ledinska imena,
o čemer piše v kar treh
knjigah. Želim si, da bi o tej
K tematiki spregovoril mordaže to jesen ali zimo.Tokrat je predstavil knjigo, ki
govori o 1. svetovni
vojni – o veliki vojni.
O tej mračni dobi je
že marsikaj
napisanega. In letos,
ko poteka 100 let od
začetka te človeške
zablode, se veliko
govori, razkazujejo se
ostaline, kot so jarki,
kaverne, orožje. Malo,
premalokrat pa se
govori o tistih, ki so
bili v vojsko
vpoklicani in so se je
morali udeležiti,
čeprav jih ni prav nič
mikala. Avtor se je
spotaknil ob
poimenovanju
“padli” v vojni, saj
pravi, da je to le
olepšava za kruto besedo
umrli v vojni.
Pri iskanju podatkov o
umrlih je naletel
na mnoge
nedoslednosti in
druge težave.
Največ podatkov
je dobil v
cerkvenih
knjigah o rojstvih
in smrtih, ki jih vodi
vsaka župnija. Vendar
tudi te knjige niso
natančne, saj ni nujno, da so
vsi župniki redno vnašali
podatke v omenjene knjige.
Tudi sami so se selili s
civilnim prebivalstvom s
knjigami vred. Upoštevati je
treba, da niso imeli podatkov
o smrti in pogrešanih svojih
faranov ali pa jih iz kdo ve
katerega vzroka niso mogli
vseh vpisati. Drugi vir
podatkov so bili časopisi iz
tistega časa, v katerih je bilo
mogoče najti vesti o ljudeh
tiste dobe. Tretji vir je bilo
ustno izročilo svojcev, ki so
po spominu pripovedovali o
svojih prednikih ali celo
ponudili pisna
sporočila svojcev
iz vojne.
Veliko
slovenskih
vojakov je
izgubilo
življenje v
Galiciji (delček
Poljske in
Ukrajine) in v
Srbiji, manjši
delež pa na soški
fronti. Živo je
predstavil
njihovo
trpljenje, lakoto,
širjenje bolezni
(kolera),
ujetništvo in
pregnanstvo.
Mnogi preživeli so se dolgo
vračali domov (tudi leto ali
več). Avtor ni ostal le pri
mrtvih vojakih. Omenjal je
tudi civiliste, ki so se morali
na hitro odseliti iz svojih
domov. Obolevali so za
kolero in veliko jih je umrlo
prav zaradi nesmiselne
vojne.
Knjiga je opremljena s
številnimi fotografijami. Na
njih so prikazani ljudje iz
naših krajev – ne gre za
fotografije o grozotah fronte.
Zato toliko bolj sežejo v srce.
Na naslovni strani platnic je
fotografija pokrajine z višine,
kjer prepoznamo Peč, Rupo,
Miren - naše kraje. Na zadnji
strani platnic so tri
fotografije: na prvi je
propagandno besedilo, na
drugi je besedilo, ki ga je
ujetnik pisal svoji ženi v
Jugoslavijo (ki pa je še ni
bilo), na tretji pa zadnji
pozdrav staršem (vojak je
umrl v bitki pri Doberdobu).
Italijani so po vojni poskrbeli
za svoje vojake, jim postavili
spomenike, jih na neki način
počastili. Prekop avstrijskih
vojakov je potekal mnogo
kasneje in manj pompozno.
Toda na obeh straneh so
zagotovo bili možje in fantje,
ki so morali v krvavo vojno
zaradi svojih voditeljev.
Zagotovo bi prav vsi raje
živeli mirno življenje v krogu
svojih domačih. Ob
spominjanju na dogodke iz
velike vojne so prav ti vojaki
tisti, ki so ostali brez
spomina in brez slave. Ostale
so le boleče rane domačih, ki
so jih čakali - a nikoli
dočakali njihovega prihoda
domov.
Marta Pavlin
Miren / Predstavitev knjige Vlada Klemšeta
Odšli so brez slave 
in brez spomina
Foto dpd
Razmišljanje
Kultura in njena veljava
Kultura 11. junija 2015 9
Boris Pahor o romanu La citta' nel golfo
Poklon dostojanstvu in
neuklonljivosti naših ljudi
  ljub današnjim prijatel-
jskim odnosom Italija še
vedno ni obžalovala gorja,
ki ga je prizadela Slovencem. To
temeljno misel je v četrtek, 4. ju-
nija, med drugim poudaril Boris
Pahor na literarnem večeru v pa-
lači Attems Petzenstein v Gorici,
na katerem so predstavili italijan-
ski prevod romana Mesto v zali-
vu. Neutrudni pisatelj je povedal,
da je roman dokument časa, ki ne
zahteva pozornosti zaradi avtorja,
ampak zaradi vsebine. “Zaradi
preprostih ljudi”, ki so bili res po-
gumni. V prejšnjih dneh so se na
Proseku spomnili desetih
obešenih, “danes je skoraj nekaj
normalnega slišati o obešencih”.
Po koncentracijskih taboriščih ni
več potrebnega števila za to, da
žrtve postanejo znane... “Pred
vsemi žrtvami moramo spoštljivo
stopiti pokonci”! Mussolini je
Slovence primerjal s stenicami,
žuželkami, ki so prišle v mesto in
K ga umazale. “Preden so fašisti raz-glasili rasistične zakone proti Ju-dom, so izvajali rasizem proti Slo-
vencem”. To bi morali učiti v
šolah, to morajo vedeti mladi! V
šolah učijo o ezulih in fojbah, nič
pa o 23 letih fašizma, okupaciji
Ljubljane, italijanskem imperia-
lizmu, nedolžnih ustreljenih itd.
Šlo je za bitko za svobodo in našo
istovetnost. Na italijanskih praz-
novanjih danes žal vedno za-
molčijo, kar se je resnično zgodi-
lo. Borili smo se na zemlji, kjer se
je govorilo slovensko. Nihče ni
dejal, da mu je za to žal. “Te bese-
de niso bile izrečene. To manjka,
ljudstvo si to zasluži”. Italijansko-
slovenska zgodovinska komisija
je razpravljala šest let, “rezultati
pa so ostali v predalu”. Če
hočemo res biti prijatelji, objavi-
mo, kar je izjavila komisija, je de-
jal Pahor in to tudi jasno zapisal
v reviji Micromega. “Tudi Francija
in Nemčija sta se v preteklosti bo-
rili, danes pa sta prija-
teljici”.
Večer v italijanskem
jeziku so organizirali
pokrajinska uprava,
Državna knjižnica ter
združenji Dante Ali-
ghieri in Ponte rosso.
Pozdrav predsednika pokrajinske-
ga odbora Enrica Gherghette je
prinesla Marjeta Kranner, pred-
sednica goriškega odbora
združenja Dante Alighieri Anto-
nia Blasina pa je poudarila, da je
glavna naloga združenja ovred-
notiti krajevne jezike in kulture.
Tržaški literat Walter Chiereghin,
ki je srečanje povezoval, je o Pa-
horju dejal, da gre za izrednega
pričevalca preteklega stoletja. Nje-
govo pisanje je osebno, pono-
tranjeno in psihološko, hkrati pa
tudi močno povezano z družbe-
nim in zgodovinskim dogajan-
jem, s Trstom, ki je žal doživel pri-
tisk ideoloških mistifikacij, kate-
rih rane se še niso zacelile. Prof.
Tatjana Rojc je povedala, da je ro-
man Mesto v zalivu izšel leta
1955, zato je “skoraj neverjetno,
da je tako tipično tržaška zgodba
izšla v italijanskem prevodu šele
60 let po prvi slovenski izdaji”. Iz-
dala jo je založba Bompiani z na-
slovom La citta nel golfo, potem
ko je že izšla v Franciji, ki ima -
kot znano - največ zaslug za Pa-
horjev mednarodni prodor. To je
knjiga, so zapisali Francozi, ki
zahteva tiho in spoštljivo pozor-
nost. Za objavo se je zavzela sama
direktorica italijanske založbe Eli-
sabetta Sgarbi, ki - kot je razvidno
iz pisma avtorju - globoko spoštu-
Predstavitev spominov dr. Karla Bonuttija v Ljubljani in Gorici
Narod naj preseže preteklost in se zazre v prihodnost
V Ljubljani
Knjigarna Celjske Mohorjeve družbe je
bila v ponedeljek, 1. junija 2015, prizo-
rišče prve predstavitve slovenski javno-
sti imenitne knjige dr. Karla Bonuttija,
univerzitetnega profesorja in veleposla-
nika Republike Slovenije pri Svetem se-
dežu, ki nosi naslov Med izbiro in zgo-
dovino - Spomini goriškega Slovenca
in je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi.
Po uvodnem pozdravu predsednika
GMD msgr. Renata Podbersiča, ki je na-
glasil pomen te 25. izdaje iz zbirke Naše
korenine, so si sledila pričevanja. Dr.
Bonutti je na kratko poudaril, da je bil
glavni namen njegovega pisanja želja,
da bi prispeval k spravi, ker narod mora
preseči preteklost in se zazreti v prihod-
nost. Dragoceno je bilo pričevanje go-
spe Kamile Bonutti Hajdinjak, ki je po-
vedala, kako se je lotila stričevih spo-
minov in kako ji je bilo pri usklajevanju
besedila predvsem pomembno, da je
skušala ohraniti iskrenost in neposred-
nost spominov. Prav tako sta bili dra-
goceni pričevanje prof. Petra Vodopiv-
ca, ki je knjigi napisal spremno besedo,
in dr. Rozine Šventove, ki je kot
knjižničarka obiskala Cleveland in bila
gostja pri Bonuttijevih, ker je tam lahko
spoznala zvestobo te slovenske enklave
v Ameriki. Prof. Marija Češčut pa je kot
urednica knjige izpostavila dragoce-
nost spominov, ki ob osvetljevanju po-
membnih zgodovinskih dogodkov ne
pozabijo na vlogo družine, kar se
odraža v pozornosti, ki jo avtor, dr. Bo-
nutti, izkazuje do vseh svojih domačih
in zlasti žene Hermine. Lepo pričevanje
je o Bonuttijevem veleposlaniškem de-
lu v Vatikanu podal akademik, dr. Ka-
jetan Gantar.
Doživeta predstavitev knjige je lepo iz-
postavila širino goriškega pogleda
osebnosti, ki je zmogla v zgodovinskih
okoliščinah zrelo in odgovorno izbirati
in tako uspešno opraviti pomembno
delo za slovensko skupnost v Ameriki
in za domovino, ne nazadnje pa tudi
Goričane, saj je bil med tistimi, ki so
odločilno pomagali pri gradnji Kato-
liškega doma.
Karl Bonutti z nečakinjo Kamilo Bonutti Hajdinjak
V Gorici
Prefinjen izobraženec in ple-
menit domoljub, človek jasne
misli, širokega duha in trdne
vere, dr. Karl Bonutti je bil v
ponedeljek, 8. junija, gost
prvega izmed poletnih
“srečanj pod lipami” na dvo-
rišču Kulturnega centra Lojze
Bratuž v Gorici. Na srečanju,
ki sta ga organizirala kulturni
hram in Krožek Anton Gre-
gorčič, je bil govor o knjigi
Med izbiro in zgodovino, ki je
izšla pri GMD, pa tudi o Kato-
liškem domu, nadškofu
Rožmanu in sedanjem utripu
v Sloveniji.
Tiste lipe so katoliški in de-
mokratični Slovenci posadili
v 50. letih, ko so kupili zemljišče, kjer
je kasneje zrastel Katoliški dom, je uvo-
doma dejala časnikarka Erika Jazbar.
“Doma ne bi bilo, ko dr. Bonuttija ne
bi bilo”, saj je on odigral bistveno vlogo
za to, da so goriški Slovenci kupili zem-
ljišče in nato zgradili center, kjer so
odraščale, se formirale in delovale ra-
zlične generacije goriških Slovencev.
Predsednik GMD msgr. Renato Podber-
sič je povedal, da krščanstvo pojmuje
zgodovino kot drevo, ki raste iz močnih
korenin preteklosti, ima dobro deblo,
močne veje, listje, potem cveti in obro-
di sad, ki gre v večnost. “Ko gledamo
našo zgodovino, se ustavljamo zgolj pri
deblih in debelih vejah, večkrat nam
manjka droben pogled na vejice, listje
in čudovite sadove”: to je drobna zgo-
dovina posameznikov. Na to zgodovino
bi rada opozarjala založba z zbirko Naše
korenine, v katero spada tudi knjiga dr.
Bonuttija, pisana v prijetnem slogu. Na
večeru, ki ga je povezoval tajnik GMD
Marko Tavčar, je avtor najprej poudaril
vlogo nadškofa Gregorija Rožmana v
zvezi s finančno pomočjo ameriških
Slovencev v času gradnje goriškega Ka-
toliškega doma. Sočustvoval je z usodo
goriških Slovencev pod Italijo. Njegov
največji finančni prispevek pa se je iz-
kazal po končani akciji, ko je za odpra-
vo obstoječega posojila več mesecev
oskrboval z velikim številom mašnih
intencij, ki jih je dr. Bonutti nato pošil-
jal dr. Humarju; ta jih je po dogovoru
razdeljeval goriškim duhovnikom za
maševanje brez honorarja. “Denar od
naših intencij pa smo pošiljali v Vati-
kan pok. msgr. Jezerniku, ki je vse
usmerjal goriškemu odboru”. Izjemno
pomemben pa je že pred 60 leti škofov
poziv, menda prvi poziv k narodni spra-
vi: “Te škofove vizije še danes nismo po-
polnoma dojeli”. In vendar je to pre-
roški “poziv k pomiritvi razklanih vezi
slovenskega naroda”. Govoril je, da se
moramo spominjati vseh padlih. Tega
niso vsi sprejemali. Presenetil je tudi z
izjavo: “Ne moremo soditi. To prepu-
stimo Bogu”. In vendar so te besede
izražale globok pomen, katarzo za slo-
venski narod. “Ne moremo soditi”... Te
besede se ujemajo s Kristusovo zavrnit-
vijo judovskega načela 'oko za oko'.
“Kdor v srcu goji sovraštvo in
maščevanje, ne more biti pravi kri-
stjan”, tudi če je krščen, ker je takšno
mišljenje v popolnem nasprotju s Kri-
stusovim evangelijem. Le Stvarnik
našega življenja ima neokrnjeno sliko
človeškega vedenja; v kakšnem psi-
hičnem stanju so se znašli krvniki, to
samo Bog ve. V nepopolnem svetu, v
katerem živimo, je edina modra pot na-
rodovega očiščenja v spoštovanju dru-
gače mislečih in v dialogu. Nekdanji
nadškof Stres je poudarjal nujnost dia-
loga kot tudi ločitve partizanskega gi-
banja od komunističnega revolucionar-
nega prevzema tega gibanja. “S sedan-
jimi izjavami predstavnikov vlade in
države, kot tudi cerkvenih voditeljev,
morda se nam obeta novo poglavje na-
rodne zgodovine”.
Želja, da bi se nadškof Rožman vrnil po
smrti v Ljubljano, v svojo stolnico, je
bila njegova osebna, toda “ni pričako-
val, da se bo to zgodilo”. Dr. Bonutti si
je dalj časa prizadeval, da bi do tega
prišlo; a to mu je uspelo šele v času, ko
je bil nadškof Stres. “Danes je v stolnici,
v kapeli, kjer so Grozdetove relikvije,
pokopan tudi mučeniški škof Gregorij
Rožman. Vsa leta je bil zaničevan, nje-
govo ime so prikazovali v negativni
luči. Skoraj povsod so bili prepričani,
da je zapustil Slovenijo, to pa ni nič
res”, kot dr. Bonutti utemeljuje tudi v
knjigi.
O podvigu ameriških Slovencev, ki so
podprli goriške rojake, je avtor še pove-
dal, da je imel pomembno vlogo ured-
nik časnika Ameriška domovina, prof.
Vinko Lipovec. “Z njegovo pomočjo
nam je uspelo organizirati močan od-
bor ameriških državljanov, ki so se zav-
zeli za to akcijo, čeprav velika večina
Slovencev ni vedela, da v Italiji obstaja
slovenska manjšina. Razumeli so po-
men tega in so se res žrtvovali za uspeh
akcije”. Od beguncev niso mogli
pričakovati velike pomoči, saj so komaj
prišli v Ameriko in imeli druge skrbi;
“v glavnem so pošiljali eden ali dva do-
larja; če jih je bilo pet, je to bilo veliko”.
K sreči je bilo v clevelandski skupnosti
nekaj zelo uspešnih in premožnih po-
slovnežev, ki so prihiteli s svojimi večji-
mi vsotami. “Še zmeraj je med nami
neka vez slovenskega duha”.
Otroška leta dr. Bonuttija so bila pove-
zana s slovenskimi duhovniki, “veliki-
mi narodnjaki, ki so se žrtvovali za ob-
stoj slovenskega jezika in kulture v kra-
ju, ki so ga hoteli Italijani popolnoma
uničiti”. Imel je srečo, da je sodeloval z
msgr. Juvančičem, Humarjem in dru-
gimi, vse do časa, ko je odhajal iz Gori-
ce, “takrat mi je bil zadnji vzor delovan-
ja škofijski kancler, ki je v Gorici še ved-
no zelo priljubljen, msgr. Klinec”. / DD
/ dalje na str. 14
je zgodovino primorskih Sloven-
cev. V knjigi so prisotna raz-
mišljanja o zgodovini, politiki,
svobodni volji, eksistencialni eti-
ki itd. Izredni so ženski liki. Na-
ravnost ganljiva je npr. želja juna-
kove matere, da bi se sin pridružil
partizanom v gozdu, ker bi ga
gozdovi lahko varovali in mu
rešili življenje. Nekatere strani so
prežete z metaforičnimi opisi in
60 let po izidu se zdi, da so bile
komaj napisane, za nas, da ne bi
pozabili, je dejala prof. Rojčeva.
Prof. Marija Kacin, ki je prevedla
roman, je podčrtala, da se zgodba
razvija v tipičnem, zelo osebnem
Pahorjevem slogu: umirjeno in
odločno od-
klanja nasilje in
zatiranje, hkrati
ostaja tesno na-
vezan na svoje
ljudi in kraje. V
romanu se poja-
vljajo tudi drugi
njegovi tipični
motivi, močna
vez s Trstom,
človeška solidar-
nost, ženski lik,
mojstrski opisi
krajin itd.
Kraševci in Pri-
morci so ponosni ljudje z
močnim značajem. Številni so
ženski liki v Pahorjevem opusu,
mojstrsko dodelani, “nekateri
sončni, vsi nepozabni”. Majda je
lepa in ponosna partizanska akti-
vistka, ki je nič ne more upogniti.
Pomenljiva je navzočnost (lepe)
Vide. Avtor je tesno povezan s
svojim mestom: “Obstaja Pahor-
jev Trst, kot obstaja Svevov Trst ali
Balzacov Pariz”. Knjiga ima viso-
ko literarno vrednost, je poklon
dostojanstvu in neuklonljivosti
naših ljudi, umirjeno zgodovin-
sko pričevanje, v katerem ni za-
mer do tistih, ki so povzročili to-
liko zla. / DD
Marko Tavčar, dr. Karl Bonutti in msgr. Renato Podbersič (foto dpd)
M. Kacin, B. Pahor, T. Rojc, W. Chiereghin, A. Blasina (foto dpd)
Tržaška11. junija 201510
Srečanje članov Slovenskega zdravniškega
društva Trst - Gorica
V petek, 22. maja 2015, je bilo v prostorih restavracije “Sonja” pri
Domju v dolinski občini 176. strokovno - družabno srečanje
Slovenskega zdrav -
niškega društva Trst
– Gorica.
Onkolog prof. dr.
Matjaž Zwitter iz
Ljubljane je predaval
o medicinski etiki.
Kako je ta po -
membna, je skušal
prikazati tudi iz svoje
zdravniške prakse.
Pri dilemah si
postavljen pred odločitev. Tu ti pridejo na pomoč pravne in etične
norme.
Predavatelj se je dotaknil tudi problema diagnoze in prognoze ter
odnosov do pacientov, do družbe in do kolegov ter zdravstvenih
delavcev.
Dobrodelne tisočinke
V času davčnih prijav različna društva in ustanove opozarjajo občane,
da lahko namenijo 5 tisočink svojega davka od dohodkov (IRPEF) za
njihovo delovanje. Pri tem davkoplačevalci ne utrpijo nobene škode,
saj le določijo namembnost delčka davka, ki ga morajo tako in tako
izplačati državi. Tudi ne oškodujejo katoliške Cerkve ali drugih verskih
skupnosti, ki jim lahko podobno, a na drugem mestu v prijavi,
namenijo še drugih 8 tisočink davka.
Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta opozarja, da je tudi samo ena
izmed slovenskih ustanov, ki so na seznamu možnih prejemnikov 5
tisočink. Kdor bi se odločil, da svojih 5 tisočink nameni Slovenskemu
dobrodelnemu društvu, bi tako pomagal njegovemu človekoljubnemu
delu, zlasti v korist študirajoče mladine.
Na davčni prijavi (ali na obrazcu za izbiro namembe 5 tisočink, če ne
predstavimo prijave) se je treba na 3. strani podpisati v temu
namenjeni pravokotnik, ki govori o podpiranju prostovoljnega dela (v
italijanščini: “sostegno del volontariato”). Spodaj pa je treba zapisati
še davčno številko Slovenskega dobrodelnega društva, in sicer:
80011090323.
Socerb / Praznovanje Vnebohoda
Toplo vreme na praznik Gospodovega Vnebohoda je prav vabilo v
notranjost starodavne cerkve na Socerbu z vklesano letnico nad
vhodom 1648. Lepo obnovljena zunanjost tega božjega hrama je
pravo nasprotje notranjosti z golim tramovjem in neometanim
zidovjem, ki pričakuje dobrotljivih človeških rok, da obnovijo in
olepšajo še notranjost tega svetišča. Praznično popoldansko sv. mašo
je daroval rodiški župnik g. Iztok Mozetič. Lepo je zazvenela Slovenska
maša Venturinija in še druge mašne pesmi, ki jih je pod vodstvom
Edija Raceta ob orgelski spremljavi Alenke Cergol pel združeni zbor
ZCPZ iz Trsta. V pridigi je g. Mozetič poleg drugega izpostavil šibkost
zavesti, da bo vsak od nas dajal odgovor za svoje življenje po smrti.
In je nadaljeval, da se te dni tudi spominjamo prvega obiska sv.
papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. “Nedelja sredstev javnega
obveščanja pa nas vabi, da bi znali razločevati ustrezne novice od
neustreznih in da bi molili za tiste, ki delajo z mediji: da bi vedno
posredovali resnične novice”. Maša se je sklenila s pesmijo Ignacija
Hladnika, Marija skoz življenje. Po obredu in “ofru” je bilo pred cerkvijo
prijetno družabno srečanje, za kar gre zahvala pridnim rokam
domačink. / P. V.
Nagrada Zlato zrno 2015
Dvoletna nagrada za mlado slovensko ustvarjalnost v Deželi Furlaniji
- Julijski krajini Zlato zrno, ki ga podeljuje Sklad Sergij Tončič, bo letos
podeljena šestič. O predlaganih imenih in umetniških dosežkih v letih
2013 - 2015 je presojala žirija v sestavi Aleš Doktorič, Poljanka Dolhar,
Marjan Kravos, Katja Kralj in Marko Kravos. Po obravnavi in sklepu
Upravnega odbora Sklada Sergij Tončič so med izbrance –
nominirance za nagrado uvrstili, zborovodkinjo in skladateljico Petro
Grassi, gledališkega igralca Jureta Kopušarja, režiserja in pisatelja
Igorja Pisona ter skladatelja in tolkalca Patricka Quaggiata.
Nagrada Zlato zrno je namenjena umetnikom do 35. leta starosti.
Nominiranci prejmejo diplomo in nagrado 500 evrov, eden izmed
njih pa veliko Zlato zrno, ki ob listini in nagradni kocki (izdelala jo je
beneška likovna ustvarjalka Luisa Tomasetig), prejme 2000 evrov.
Dosedanji prejemniki velike nagrade so bili režiser Martin Turk,
likovnik Ivan Žerjal, glasbenik Igor Zobin, zborovodkinja Mateja Černic
in hornistka Jasna Komar, ki bo nastopila na letošnji podelitvi Zlatega
zrna, ki bo v Narodnem domu v ponedeljek, 22. junija, ob 17. uri.
Kratke
  sklopu proslavljanja
zadnjega leta škofijske
sinode, sinode vere, je
tržaški škof, nadškof Giampao-
lo Crepaldi, predlagal lep du-
hovni in pastoralni dogodek,
to je Peregrinatio Mariae, se
pravi Marijino romanje v ško-
fiji. Romanje Matere Božje se je
začelo januarja letos v cerkvi
Marije Velike, končalo pa se je
v nedeljo, 31. maja, na zadnji
dan šmarnic v svetišču na Vej-
ni. Po župnijah naše škofije je
tako romala podoba Matere
Marije, kopija kipa, ki krasi de-
sni oltar ob vhodu v cerkev Ma-
rije Velike: škofova zamisel je
osrečila tudi slovenske vernike
iz župnij Mačkolje, Dolina, Bol-
junec, Boršt, Ricmanje, Katina-
ra, Bazovica, Pesek, Trebče, Sv.
Križ, Prosek, Kontovel, Opčine
in Repentabor. Prav na cerkvi
na Tabru se je končalo romanje
Marijinega kipa, kjer je bila v
petek, 29. maja, šmarniška po-
božnost s sveto mašo. Podobo
Matere Božje
so nato v ne-
deljo prene-
sli do sve-
tišča na Vej-
ni, kjer je
sprevod z Re-
pentabra po
postaji na
spodnji plo -
ščadi pri ča -
kal tržaški
škof Crepal-
di pred
osrednjim
vhodom na
gornji etaži. Na
Vejni je Marijo
častila tudi slo-
venska moli-
tev, saj je bila
ob prošnjah,
enem berilu in
evangeliju ena
desetka rožne-
ga venca v
našem jeziku,
med slove-
snim bogoslužjem pa sta zado-
neli tudi slovenski Marijini pe-
smi, ki ju je ob orglah spremljal
Tomaž Simčič. Nadškof Crepal-
di je v homiliji poudaril globok
duhovni pomen romanja Ma-
rijinega kipa, ki je lepo združil
obe duši tržaške škofije – slo-
vensko in italijansko -, zaustavil
se je tudi ob prazniku Sv. Troji-
ce, ki ga je Cerkev častila ravno
na nedeljo, 31. maja, in ki je po
njegovem mnenju najgloblje
znamenje Božje ljubezni.
V
Društvo slovenskih izobražencev
O ženski toponomastiki
  ravice žensk niso nujno
nekaj, kar bi bilo upošteva-
no. Tako je dejala prof. Ma-
rija Pirjevec v slovesnem govoru
na rednem ponedeljkovem
večeru Društva slovenskih izo-
bražencev ob odprtju razstave o
ženski toponomastiki, ki jo je
omogočil Sklad Libero in Zora
Polojaz pod pokroviteljstvom
tržaške občine. Čeprav sestavljajo
ženske pol svetovnega prebival-
stva in celo nekaj več, njihov
ogromni ustvarjalni kapital veli-
kokrat odrivamo.
Na “ženskem” večeru je prof. Pir-
jevec predstavila razstavo in
obrazložila, kako se je sploh po-
rodila zamisel zanjo. Prof. Maria
Pia Ercolini je leta 2012 ustano-
vila stran “Toponomastica fem-
minile” na Facebooku, da bi
spodbudila poimenovanje ulic
in trgov po zaslužnih ženskah,
nato pa je ta prerasla v vsedržav-
no društvo s svojo spletno stran-
jo. Njen glavni cilj je popraviti
dosedanje napake na celotnem
italijanskem ozemlju. Pobudnica
večera, prof. Elena Cerkvenič,
članica vsedržavnega društva To-
ponomastica femminile – Žen-
ska toponomastika s sedežem v
Rimu, si prizadeva za njeno šir-
jenje še v Sloveniji. V Peterlinovi
dvorani je tako izobešenih triin-
trideset fotografij ulic iz šestih
večjih občin (Ljubljane, Maribo-
ra, Kopra, Nove Gorice, Novega
P mesta in Krškega) s kratko dvo-jezično biografijo zaslužnihžensk. Iz tega je razvidno, da je
od 4.590 ulic samo 96 poimeno-
vanih po ženskah. V Trstu imajo
moški kar 729 krajevnih
imen, ženskih pa je le 42. Uli-
ce, poimenovane po sloven-
skih zaslužnih ženskah, bi
podprle tudi zgodovinsko dej-
stvo, da živita v Trstu od sred-
njega veka dalje dve avtohtoni
narodni skupnosti.
V Sloveniji prevladujejo na
uličnih napisih ženske, aktiv-
ne na zgodovinskem, kultur-
nem in političnem področju,
medtem ko le-teh v Italiji sko-
rajda ni. O tem, kako so si žen-
ske hotele priboriti svoje me-
sto in vpliv in so začele stopati
v ospredje javnega življenja,
nam priča prva slovenska žen-
ska revija Slovenka. V Sloveniji
so ulice poimenovane po borkah
v NOB, narodnih herojkah, po-
litičnih aktivistkah, književni-
cah, slikarkah in igralkah, v Ita-
liji pa po svetnicah, dobrotnicah,
redko pa pesnicah, pisateljicah
in zgodovinskih osebnostih.
Uvodno so prisotne pozdravili
odbornica Antonella Grim, ki je
prebrala pozdrav tržaške
podžupanje in odbornice za to-
ponomastiko v tržaški občini Fa-
biane Martini v italijanščini, član
občinskega sveta Igor Švab, ki je
prebral slovenski prevod. Večer
je bil v celoti dvojezičen.
Podžupanja je mnenja, da bi mo-
rali someščani spoznati, kako
vsaka skupnost nastane, se razvi-
je in raste s pomočjo žensk, kar
ni razvidno iz poimenovanja ulic
in trgov v našem mestu. Razstava
nas obenem opozarja, da je ena
izmed duš tržaškega mesta slo-
venska in je končno nastopil čas,
da to priznamo in pokažemo tu-
di z uličnim poimenovanjem.
Predsednik občinskega sveta Iz-
tok Furlanič je pohvalil Eleno
Cerkvenič in poudaril pomen to-
vrstnih pobud.
Pred mikrofonom so se zvrstile
še: Vlasta Polojaz v imenu Skla-
da, ki je podprl razstavo -
podčrtala je pomen Slovencev
kot enakovredne družbene kom-
ponente v Trstu in ženske kot no-
silni družbeni steber -, Michela
Novel je prebrala pozdrav Ornel-
le Urpis, predsednice Komisije za
enake možnosti, Ester Pacor pa
je pozdravila v imenu Ekspanzi-
je, mednarodnega pregleda so-
dobne umetnosti po sledeh žen-
ske ustvarjalnosti. Ob koncu je
svoj pozdrav prinesla še Rosalba
Trevisani iz tržaškega centra Une-
sco.
Prof. Cerkvenič, pobudnica raz-
stave, se je zahvalila Skladu Libe-
ro in Zora Polojaz, ki je omogočil
uresničitev razstave, vsem sode-
lavkam in sodelavcem, strokov-
njakinjam in strokovnjakom, po-
kroviteljstvu Občine Trst ter
Društvu slovenskih izobražen-
cev. Dejala je, da želi Društvo
spodbujati raziskovanje sloven-
skih ženskih biografij, ki so zgled
za mlade generacije, in se javno
zahvaliti ženskam, ki so pripo-
mogle k družbeni in kulturni ra-
sti, a nimajo še zapisane biogra-
fije.
Šin
  . Bogomir Jakob Srebot se je
rodil julija 1930 v Gornji Košani
v revni družini kot zadnji od
petih otrok. Ljudsko šolo je obiskoval
v domačem kraju. Septembra 1941 je
vstopil v malo semenišče v Svetem
Križu pri Ajdovščini. Po kapitulaciji
Italije so ga poslali v Rovigo, po
končani drugi svetovni vojni je
šolanje nadaljeval v Veroni. Leta 1950
je vstopil h kapucinom, kjer je dobil
redovno ime Bogomir. V mašnika ga
je 20. junija 1957 v Benetkah posvetil
beneški patriarh Roncalli, ki je bil
naslednje leto izvoljen za papeža z
imenom Janez XXIII. Prvo redovniško
službo je dobil v samostanu v Bellunu
v Italiji. Pomagal je po raznih
župnijah v Benečiji, tri leta pa je bil
tudi bolniški duhovnik. Leta 1964 je
dušnopastirsko skrbel za cerkvico sv.
Martina in vernike v kraju Schio, nato
pa je bil štiri leta bolniški duhovnik v
bolnišnici v Benetkah. V letih od
1969 do 1971 je skrbel za romarje in
druge obiskovalce Marijinega
romarskega
svetišča na Stari
Gori pri Čedadu
in v malem
semenišču
poučeval
francoščino. Od
leta 1971 je
dušnopastirsko
deloval v
samostanu v
Trstu. Poučeval je verouk po
slovenskih šolah, oskrboval cerkvico
“pri Korošcih” oziroma
pri Sv. Barbari in
pomagal v Žavljah. Ko je
obnemogel, se je preseli
v samostan v Conegliano
Veneto, kjer je umrl 3.
junija letos, na dan smrti
papeža Janeza XXIII.,
kakor da bi ga on
poklical k nebeškemu
Očetu. Mislim, da se želi
od nas posloviti z
besedami, ki jih je
napisal ob zlati maši:
Hvala Bogu, Mariji in
vsem, ki ste me
spremljali.
Pogrebno sv. mašo je vodil njegov
nekdanji sošolec kapucin, upokojeni
veronski škof Carraro, spregovoril pa
je krajevni predstojnik, ki je v
homiliji poudaril predvsem dobroto
p. Bogomirja. Bogu je služil predvsem
s tem, da je Božjo dobroto izkazoval
tistim, ki so se k njemu zatekali, da bi
v zakramentu sprave bili deležni
Božjega odpuščanja in usmiljenja. Na
Tržaškem je deloval 29 let, kjer je bil
vedno na razpolago tako za slovenske
kot italijanske vernike in je bil vez
edinosti in bratstva. Duhovsko zvezo
iz Trsta je na pogrebu zastopal g.
Klemen Zalar, ki se je tudi zahvalil za
to, kar je pokojni pater storil med
nami.
F. V.
P
Ob koncu vsakoletnih šmarnic
Marijin kip je romal do Vejne
In memoriam
Zapustil nas je p. Bogomir Srebot
Sergij Pahor, Antonella Grim, Marija Pirjevec
in Elena Cerkvenič (foto Damj@n)
G. Pohajač in g. Bedenčič z Marijinim
kipom na Tabru (foto Peter Cvelbar)
Svečanost na Vejni (foto Peter Cvelbar)
Tržaška 11. junija 2015 11
Obvestila
Klub prijateljstva –
Vincencijeva konferenca vabita
na avtobusni izlet v Labin (ogled
mesteca in njegovega
zanimivega muzeja, kosilo, nato
spust do morja v Rabac z
možnostjo sprehoda po
obmorski promenadi), v petek,
12. junija, info 040 225468
zvečer (Vera).
Darovi
Misijonski krožek Rojan je
prejel: za slovenske misijonarje:
Marjana Babnik 20, družina
Pregarc 15, Dragica Morenčič 5,
Vinko Milič 50, nabirka v Rojanu
ob koncu šmarnic 125 evrov; za
mleko dojenčkom patra Janeza
Krmelja – Madagaskar: N. N. v
spomin na g. Dušana Jakomina
50 evrov; za riž otrokom patra
Pedra Opeke - Madagaskar: N.
N. 30 evrov; za sestro Jožico
Sterle – Ukrajina: N. N. iz Boršta
10 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
Žalna seja v spomin na odv. Jožeta Skerka
‘Bolje slabo odločiti kot
ostati brez odločitve’
   pominjal se ga bom
kot očaka, ki je trdno
verjel v načrte, ki si jih
je postavljal in jih razvijal v starih
letih z isto vnemo bojevitega
mladostnika. Če ne drugo, zaradi
tega naj bo vsem nam vzornik
vsakič, ko nas življenjske, po-
klicne, osebne težave znova in
znova spravljajo na kolena.
Vedno znova vstanimo in glej-
mo pred sabo. Tak je bil naš
Pepi iz Bajte pri Trnovci”.
S temi besedami je novi dežel-
ni tajnik stranke Slovenska
skupnost in podpredsednik
deželnega parlamenta Igor Ga-
brovec sklenil svoje raz-
mišljanje na žalni seji v spo-
min na odv. Jožeta Škerka, ki
je bilo v Vilfanovi dvorani na
sedežu stranke v Trstu v
četrtek, 4. junija.
Eden od utemeljiteljev sloven-
skega demokratičnega tabora
v povojnih letih je v 92. letu
starosti preminil v soboto, 29.
maja, za posledicami navidez-
no manjše prometne nesreče.
Za govorniško mizo so poleg Ga-
brovca sedeli tudi Rafko Dolhar,
Peter Močnik in Saša Rudolf.
Vsak se je pokojnikovega lika
spomnil s svojega zornega kota,
vsi pa so si bili edini v potrditvi
ene lastnosti, ki je odlikovala odv.
Skerka: to je izjemna ‘operativi-
zacija’ na političnem področju in
sposobnost odločanja v kriznih
trenutkih. “Njegov moto je bil: v
kočljivih trenutkih, ko ni časa za
razpravljanje, je treba odločati,
hitro odločati. Bolje slabo
odločiti kot ostati brez odločit-
ve”. Tako se ga je spomnil Saša
Rudolf, ki je v svojem posegu ob-
novil genezo slovenske etnične
stranke Slovenska skupnost. Spre-
govoril je o težavnih, sicer tvor-
nih pogajanj, pri katerih so bili
soudeleženi Matej Poštovan za
SKS, Dušan Černe za krščanske
“S socialce, Branko Agneletto zaSDZ in Jože Skerk za Neodvisne:na sejah poleti leta 1962 je Rudolf
večkrat nadomeščal Branka
Agneletta. Poudaril je volilne
podvige SSk s Teofilom
Simčičem, Rafkom Dolharjem in
samim Skerkom, ki je bil izvoljen
na prvih volitvah za deželni svet;
omenil pa je tudi afere glede ra-
zlaščanj v občini Dolina. Sklepni
del svojega posega je Rudolf na-
menil umetnostni galeriji, ki jo
je Skerk odprl na domačiji v
Trnovci, in njeni kakovostni li-
kovni in kulturni ponudbi. Tudi
Rafko Dolhar je spregovoril o
času, ko je ožja skupina zanesen-
jakov krojila stranko lipove veji-
ce. Skerkova politična spretnost
je njemu omogočila, da je presto-
pil prag tržaškega občinskega sve-
ta. Dolhar se je spomnil, kako
težavna so bila pogajanja z itali-
janskimi sogovorniki (“a tedaj
smo imeli še komuniste, nastro-
jene proti nam”), da bi spreme-
nili imena treh kraških vasi, Ba-
zovice, Trebč in Križa. Takrat je
bilo treba “barantati za vsako vas
posebej, da ne govorimo o poi-
menovanju treh cest po sloven-
skih pesnikih in pisateljih. In ko-
likor vem, je še danes pri tem
ostalo. /…/ Za vsako podrobnost
se je bilo treba boriti in v tem si
bil pravi mojster”. V imenu go-
riških ‘prijateljev’ Jožeta Skerka je
spregovoril nekdanji števerjanski
župan Hadrijan Corsi, ki je obu-
dil spomin na pomembno delo-
vanje, ki ga je pokojni opravljal v
sodelovanju z dr. Sfiligojem in dr.
Kacinom prav v vidiku prvih
deželnih volitev. To je bil čas, ko
so se Slovenci istega političnega
nazora začeli formalno povezo-
vati na deželni ravni.
Spomin Petra Močnika na Jožeta
Skerka sega v obdobje, ko je pre-
stopil prag njegove pisarne, da bi
pod njegovim mentorstvom
opravil pripravniško obdobje ko-
nec 80. let prejšnjega stoletja.
“Prinesel mi je na mizo nekaj
sodnih spisov, zakonikov in knjig
in mi povedal, da odvetnik mora
imeti dobre noge in dobro zad-
njico, ker mora po eni strani ve-
liko hoditi po sodišču in uradih,
po drugi pa sedeti za mizo in
preštudirati primere”, je dejal
Močnik. Bila je to “stara šola, a
vedno učinkovita, ker je slonela
na trdnih delovnih navadah in
na nekaj osnovnih logičnih
načelih – skrivnostih – poklica”.
V tem obdobju se je pri Jožetu
Skerku veliko naučil, predvsem
pa temeljno psihološko ugotovi-
tev, brez katere v odvetniškem
poklicu ne gre: to je pogum v od-
nosu do kogarkoli. “Si odvetnik,
poznaš pravila igre in zato mo-
raš vedno priti do odgovorne-
ga, ker je to tvoja pravica in po-
klicna dolžnost, saj se v Italiji
tako razmišlja. In bilo je res ta-
ko. Brez občutka podrejenosti
državi in večinskemu narodu,
čeprav je vedno ponavljal, da
je treba pravila spoštovati, a se
jim tudi upreti, če so krivična.
Zato je treba poprijeti za vsak
primer, ki ti ga uspe spoznati
in obvladati, pripravljen na
bitko do konca”. Pri Skerku se
je naučil tudi prav tako drago-
cene 'politične sintakse', saj
sta bila nekaj let sočasno sku-
paj dejavna pri tržaški SSk.
Močnik je prisotnim tudi zau-
pal, da je Skerka zadnja leta po-
litika razočarala, saj ni bila
sposobna več sklepati kompro-
mise: “Ugotavljal pa je, da te v da-
našnjih časih bodisi prijatelji kot
nasprotniki povozijo in amen, ti
ne dajo niti kosti pod mizo. Tega
ni odobraval, ker je trdil, da je to
proti človeku in da povzroči
splošen odpor. Ugotovil je tako
tudi današnjo politično sliko”.
Igor Gabrovec, ki je prebral tudi
pisno sporočilo ministra za Slo-
vence v zamejstvu in po svetu
Gorazda Žmavca, v katerem se je
predstavnik slovenske vlade po-
klonil spominu pokojnega, je v
svojem posegu začrtal ključne
življenjske, politične in kulturne
mejnike v življenju Jožeta Skerka.
V Vilfanovi dvorani je bila prisot-
na Generalna konzulka RS v
Trstu Ingrid Sergaš.
Življenjepis odv. Skerka objavlja-
mo na spletni strani našega časo-
pisa.
IG
  risati portret osebe in
umetnika, ki živi polno
življenje, v katerem so-
bivajo različni talenti, umetni-
ka, ki je deloval na svetovno
znanih odrih in je prijateljeval
z znamenitimi osebnostmi, je
zagotovo velika odgovornost,
saj predstavlja trajen zapis, ki bo
seznanil tudi širše, nestrokovno
občinstvo s čim popolnejšo sli-
O ko bogate in večstransko zani-mive zgodbe. Zborovodja inskladatelj Adi Danev si je s po-
sebnim zadovoljstvom ogledal
dokumentarec, ki mu ga je na-
menil Slovenski televizijski pro-
gram deželnega sedeža RAI, saj
je režiserka Tamara Stanese
našla pot do sporočilnega in ko-
herentno povezanega mozaika
pripovedi, izjav, fotografij, vi-
deo posnetkov; dokumentarec
ne zanemarja niti posebnosti,
kot je na primer Danevova na-
darjenost za risanje, od karika-
tur profesorjev na šoli do dnev-
nika, ki je vedno poln humori-
stičnih ilustracij.
Dokumentarec posta-
vlja zgodbe v izvirno
okolje, od dnevne sobe
s klavirjem, ob katerem
priznani solopevci pri-
pravljajo pod njegovim
mentorstvom operne
vloge, do domačega ko-
tička, kjer na starih fo-
tografijah živijo mnogi
spomini, a tudi dvorane
gledališča Fenice v Be-
netkah, kjer je deloval
za najdaljše obdobje, ali
do tribun veronske Are-
ne, ki ohranjajo čar ve-
ličastnih uprizoritev.
Pripovedi so opremlje-
ne s fotografijami in po-
snetki, v katerih se Da-
nevova kariera prepleta z oseb-
nostmi, kraji in dogodki zlate
operne dobe, ko je na svetovnih
odrih blestela Maria Callas, ka-
sneje pa tudi prijatelj, kriški te-
norist Carlo Cossutta.
“Duša, telo in srce” so ga
spremljali na profesionalni poti
kot življenjski moto (ki je postal
podnaslov dokumentarca), sku-
paj z drugimi dragocenimi na-
sveti mentorjev, ki so mu sledili
v času šolanja, kot je bil na pri-
mer Giulio Viozzi. O njegovi
večstranski nadarjenosti, obvla-
danju skrivnosti vokalne tehni-
ke, skladateljski žilici, odnosu
do pevcev opernih zborov v
Evropi in Ameriki, ne nazadnje
o večkrat poudarjeni, globoki
humanosti umetnika so v do-
kumentarcu spregovorili števil-
ni prijatelji, sodelavci in kolegi.
Med njimi so nekateri izposta-
vili tudi dejstvo, da domače
okolje pogosto ni najbolj prijaz-
no s tistimi, ki so v življenju na-
brali veliko izkušenj in bi imeli
veliko povedati. Prav gotovo je
Danev vedno pokazal veliko
pripravljenost za sodelovanje
tudi z amaterskimi skupinami,
saj, kot je povedal Janko Ban, je
pravi profesionalec vedno in
povsod sposoben vrhunsko
opravljati svoje delo. Po ogledu
dokumentarca v avditoriju RAI
je Danev pripomnil, da “se mla-
di veliko gibljejo, starejše osebe
pa imajo več časa za razmišljan-
je”, in prav tako je njegova se-
danja dejavnost bolj usmerjena
v kompozicijo, z vedno novimi
naročili.
PAL
  Založba Mladika
Lep večer z Miroslavom
Košuto
MAVHINJE 
  opel poletni večer in ru-
stikalna stavba Fabčeve
osmice v Mavihnjah sta
bila prijeten okvir srečanja z
dvema odličnima ustvarjalce-
ma, besednim in likovnim, ki
ga je v sredo, 3. junija, prire-
dila založba Mladika. Pri-
ložnost za ta dogodek je bila
predstavitev knjig Dnevnik o
lastovičjem gnezdu in Zapisi
na orošeno okno tržaškega
pesnika in pisatelja Miroslava
Košute, katerima je grafično
podobo dal
Marjan Kravos.
Pogovor, ki ga je
vodila časnikar-
ka Poljanka Dol-
har, je zbranim
poslušalcem od-
kril marsikateri
vidik iz življenja
in dela teh dveh
eminentnih
tržaških umet-
nikov. Plodno
sodelovanje
med Mirosla-
vom Košuto in
Marjanom Kravosom se je
začelo pred desetletji v Slo-
venskem stalnem gledališču v
Trstu, ko je Košuta povabil
mladega grafika in scenogra-
fa v SSG, čeprav se mu je zdel
“prefin človek za gledališče”.
Dnevnik o lastovičjem gnez-
du in Zapisi na orošeno okno,
je povedal Košuta, sta žanrsko
in vsebinsko različni knjgi,
vendar jima je skupen odnos
T do življenja, in to pomeni od-nos do družbenih pojavov,družinske skupnosti in slo-
venskega jezika.
Košuta se je spomnil pomena
sodelovanja z grafikom pri
vseh svojih knjigah, predv-
sem pri tistih, namenjenih
otrokom, in je pridal, da mu
je bil ilustrator Klavdij Palčič
zelo blizu v interpretaciji
otroštva. Marjan Kravos je po-
vedal, da je bila ilustracija
Dnevnika o lastovičjem gnez-
du zanj izziv:
slogovno je
namreč
zgodba poe-
zija v prozi,
zato se ji je
moral pri-
bližati s sim-
bolističnim
pristopom –
jo razumeti
in “jo preba-
viti”.
Pogovor je s
knjige prešel
na druge te-
me, oplazil je tudi kulturno
in socialno življenje sloven-
ske manjšine v Italiji: Miro-
slav Košuta je spregovoril o
preživeli razdrobljenosti na
desne in leve, o potrebi po
večji strpnosti, ki jo je treba
posredovati predvsem mla-
dim, ker vsi mi imamo pred
sabo en sam cilj in skupni
imenovalec, in to je slovenski
jezik.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ
vabi na 
koncert zbora arhitektov Slovenije
arhiVOX
zbor vodi Jelena Susnick
sobota, 13. junija 2015, ob 20.30
cerkev sv. Ivana
Deželni sedež RAI
Duša, telo, srce - Dokumentarec 
o Adiju Danevu
Foto Damj@n
Saša Rudolf, Peter Močnik, Rafko Dolhar in Igor Gabrovec (foto IG)
Foto Damj@n
Foto Damj@n
Beneška / Aktualno11. junija 201512
  d 4. junija vozi vlak iz
Vidma tudi v “Čedad”. V
sklopu projekta Il tren
des Lenghis-Il treno delle
Lingue- Der Zug der Sprachen-
Vlak Jezikov -The Train of
Languages”, ki
so ga pripravili
Dežela Furlanija
Julijska krajina,
družba FUC, ki
upravlja
železnico iz
Vidma v Čedad,
in agencija
ARLEF, ki skrbi
za promocijo
furlanskega
jezika, so na
železniško
postajo postavili
trijezičen napis
“Cividale del
Friuli – Cividât
– Čedad”.
Gre za prvo
uradno
slovensko tablo v mestu, četudi
je Čedad v seznamu občin, kjer
se izvaja zaščita. Cestne table so
namreč le dvojezične “Cividale
del Friuli – Cividât“.
Trijezičen napis na postaji je
odkrila predsednica Dežele FJK
Debora Serracchiani. “Vlak
jezikov je odlična priložnost za
medsebojno povezovanje:
omogoča namreč realizacijo dela
našega projekta jezikovnih
politik, pa tudi deželnih
resurzov, kot je železnica Videm-
Čedad. Izkoristili smo priložnost
za ovrednotenje petih jezikov, ki
se uporabljajo v Furlaniji Julijski
krajini, in hvala večjezičnemu
bogastvu za naše kulturno
bogatenje” je izjavila
Serracchianijeva na predstavitvi
projekta. Na čedajski postaji so v
ta namen podpisali sporazum
med ARLEF-Agjenzie regjonâl pe
lenghe furlane in družbo FUC-
Societa' Ferrovie Udine.
Večjezični projekt je pozdravil
tudi čedajski župan Stefano
Balloch (starši so Benečani).
Poudaril je, da je prisotnost
različnih jezikov na tem
območju velik zaklad, ki ga je
treba ohraniti in ovrednotiti.
Balloh je bil sicer z ogromno
večino glasov potrjen na čelu
mestne uprave z desnosredinsko
koalicijo na volitvah, ki so
potekale 31. maja. Med volilno
kampanjo je obljubil, da bo,
takoj ko bo Dežela doledila
občini potrebna sredstva, zaživel
urad za slovenski jezik, ki ga
določa zaščitni zakon. V 8. členu
je namreč napisano, da v
Čedadu, kakor v središčih Trsta
in Gorice, “posamezne uprave
ustanovijo, tudi v obliki
konzorcija, urad, namenjen
državljanom, ki se želijo
posluževati pravic iz 1., 2., in 3.
odstavka” (raba
slovenskega
jezika v javni
upravi, op. ur.).
Za zdaj v
Čedadu dela
zgolj jezikovno
okence, in to
samo ob
ponedeljkih
med 10.30 in
12.30 in med
15. in 17. uro, ki
ga je občinska
uprava zaupala
društvu Ivan
Trinko.
Odprtje
“uradnega”
urada pa je zelo
pomembno, saj
je po zaščitnem zakonu,
namenjem Slovencem, “tudi če
ne živijo na ozemlju, ki ga
določa 4. člen”, se pravi
območje 32 občin, kjer se izvaja
zaščita. Dejstvo je, da se je
pretežni del Slovencev iz
Benečije in Rezije preselil v
Furlansko nižino. Po nekaterih
ocenah naj bi bilo v samem
Vidmu kar deset odstotkov
prebivalstva (okgor 10.000 ljudi)
slovenskega izvora.
U. D.
O
  Spomin na odhod v begunstvo 
Noč brez sna
BOVEC 
  ? Bovcu so se večer
pred binkoštnimi praz-
niki spomnili, kako so
pred 100 leti, 24. maja 1915,
na hitro pakirali in odšli v be-
gunstvo. Takratni dekan Vid-
mar je pri maši v Bovcu pre-
bral odlok avstrijskih oblasti,
da morajo prebivalci nekate-
rih krajev na Bovškem zapu-
stiti domove. To je bila naj-
večja tragedija tega prebival-
stva v prvi svetovni vojni.
Z besedami dekana Vidmarja
o takojšnjem pakiranju naj-
nujnejšega za odhod v begun-
stvo se je začela spominska
prireditev v bovškem Kultur-
nem domu. Z njo so počastili
spomin, trpljenje vsega prebi-
valstva pa tudi smrt številnih
civilnih oseb iz Bovca, Dvora,
Plužen, Čezsoče, Loga Čez-
soškega, Kal - Koritnice in Ja-
blanc, ki so morali na hitro
oditi v izgnanstvo in med nji-
mi so nalezljive bolezni zde-
setkale zlasti otroke in ostare-
le.
Najprej so se obotavljali in
odšli do vasi Soča, Bavšica in
proti Logu pod Mangartom,
V toda približevanje življenjunevarnih frontnih spopadovjih je pregnalo na Kranjsko,
Koroško, Štajersko … Le redki
so se lahko zatekli k sorodni-
kom in znancem v teh
deželah, večini je ostala edina
možnost nastanitve v oddalje-
nih begunskih taboriščih Av-
strije. Ljudje iz Žage in Srpeni-
ce, ki jih je zasedla italijanska
vojska, so šli najprej v začasno
zbirno taborišče pri Ažli, po-
tem pa naprej v italijanska be-
gunska taborišča.
S kulturno-umetniško upodo-
bitvijo Noč brez sna so se
spomnili prve noči nepričako-
vanega pakiranja in odhoda,
grozot, ki so jih ljudje z
Bovškega doživljali v begun-
stvu. Upodobili so posamezne
zgodovinske fragmente na po-
dlagi pričevanj in zapisov v vi-
deo projekcijah, umetniških
vložkov, fotografij, skic in slik.
Posrečeno so se prepletali na-
stopi Ženskega komornega
pevskega zbora Iskra, Moških
pevskih zborov Golobar Bovec
in Triglav Trenta, igralcev gle-
daliških skupin BC in Vrtinec,
članov Literarnega kluba,
pevk Buške čeče, članic Fol-
klorne skupine BC in še koga.
Skladatelj Ambrož Čopi je za
to priložnost pripravil skladbo
Dan se nagiba v večer, ki so jo
skupaj zapeli vsi nastopajoči
zbori.
Bovška občina namerava jese-
ni postaviti še spominsko obe-
ležje vsem žrtvam prve svetov-
ne vojne na Bovškem. Po za-
slugi prvega župana novousta-
novljene bovške občine An-
dreja Stergulca so v nekdan-
jem avstrijskem taborišču
Most na Litvi, blizu tromeje
med Slovaško, Madžarsko in
Avstrijo, postavili spominsko
obeležje umrlim in preživelim
beguncem iz cele
Soške doline.
Prav za to prireditev
je domačin, sklada-
telj Ambrož Čopi,
napisal posebno
skladbo Dan se na-
giba v večer, ki jo je
ob koncu prireditve
izvedel združeni
zbor.
Po nekaterih podat-
kih naj bi v obdob-
ju te vojne na
Bovškem izgubili več kot deset
odstotkov sedanjega prebival-
stva bovške občine.
Ko so se begunci vrnili do-
mov, jih je čakalo več ra-
zočaranj in gorja – dni brez
sonca, noči brez miru in sna:
porušeni in izropani domovi,
opustošena polja, polna kosov
granat, in namesto njiv strel-
ski jarki in luknje od bombnih
eksplozij …; okupacija Italije,
ki je takoj začela kršiti osnov-
ne človekove pravice, kar so
poglobili še trije totalitarni si-
stemi.
Miran Mihelič
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (100) Mariza Perat
Cerkev Device Marije v
Obršljanu
Romarska cerkev Device Marije Obršljanske pri
Komnu stoji na prijaznem, s hrasti in z borovci
poraslem griču med Komnom in
Tomačevico in je podružnica žup-
nijske cerkve sv. Jurija v Komnu.
Vas Komen je glavno središče spod-
njega oziroma komenskega Krasa in
slovi po svoji bogati zgodovini. Tu
je že v 2. polovici 10. stol. stala cer-
kev, uradno pa se komenska župnija
prvič omenja leta 1247. Župnija je
bila zelo obsežna, saj je mejila z Vi-
pavo, Tomajem, Devinom in Ri-
hemberkom (danes Branikom). Pod
komensko župnijo so poleg drugih
spadale tudi vasi Štanjel, Gabrovica,
Tomačevica, Gorjansko, Ivanji Grad,
Volčji Grad.
Prve sledove krščanstva najdemo tu že v rimski
dobi, saj se je le-to sem razširilo iz Ogleja.
Krščanstvo so v teh krajih, kot drugod pri nas,
širili tudi misijonarji-benediktinci iz slovitega
štivanskega samostana. V naše kraje
jih je pošiljal predvsem oglejski pa-
triarh sv. Pavlin II.  (787-802), ki ima
za pokristjanjenje Slovencev južno
od reke Drave največ zaslug. Krščan-
stvo so tako sprejeli tudi Slovenci, ki
so se na Krasu naselili v 6. in 7. stol.
Tudi tu so, tako kot v drugih krajih,
občutili posledice vdorov različnih
divjih ljudstev: Madžarov, ki so na
svojih vojnih pohodih uničili vse,
kar so našli. Pozneje so tod plenili in
požigali Turki, v 16. stol. se je pojavilo
luteranstvo in med ljudstvo vneslo
zmedo in razrvanost, pa tudi beneške
vojne so pustile posledice.
Prav v 16. stol. srečamo na Krasu tri
znamenite osebnosti, tri škofe do-
mačine, rojene v Komnu oziroma v
njegovi neposredni bližini, ki so z močno roko
posegli v boj proti Lutrovim naukom in s tem
odločino prispevali h katoliški verski obnovi
v slovenskih deželah. To so bili Urban Textor
(Tekstor, Tkalčič)  (1481-1558), Konrad Adam
Glušič (1527-1578) in Janez Tavčar (1544-
1597).
Oglejmo si na kratko njihovo življenjsko pot!
Urban Tekstor je bil rojen v Lipi pri Komnu v
preprosti kmečki družini. Slovel je kot učen
teolog, humanist in odličen pridigar. Cesar Fer-
dinand I. ga je zato leta 1540 poklical na svoj
dvor in ga tu postavil za dvornega kaplana in
kraljevega miloščinarja, kar je bila zelo
odgovorna služba, saj je moral mi-
loščinar skrbeti za bogoslužje ter za raz-
deljevanje miloščine za različne potrebe.
Po smrti ljubljanskega škofa Frančiška
Kacijanarja je cesar Ferdinand leta 1543
Urbana Tekstorja imenoval za njegovega
naslednika, kar je papež Pavel III. še isto
leto potrdil.
Kot škof se jeTekstor z vso odločnostjo
boril proti Lutrovim naukom. Da bi šir-
jenje protestantizma čim bolj zajezil, se
je zavzel, da bi v deželo prišli jezuiti in
tu ustanovili svoje kolegije, v katerih bi
v katoliškem duhu poučevali in vzgajali
mladeniče, prihodnje voditelje naroda.
Prvi jezuiti so tako dospeli na Dunaj leta
1551. Ustanovili so kolegij, kateremu so
kmalu sledili kolegiji tudi v drugih me-
stih. V Ljubljani srečamo jezuite leta 1597, v
Gorici leta 1615, v Trstu pa leta 1619.
/ dalje
Kanalska dolina
V Žabnicah so dvignili
majo
  soboto, 30.
maja, so v
Žabnicah
domači naborniki,
tokrat tisti, rojeni v
letu 1997, po stari
navadi dvignili “majo”.
Maja nato ostane na
svojem mestu do
praznika vaškega
zavetnika svetega
Egidija. Letos bo to do
prve septembrske
sobote.
Maja je zelo visoka
smreka ali jelka, ki so ji
odstranili lubje in veje
razen na vršičku; ta je
okrašen z velikim
vencem iz smrekovih
vej in s papirnatimi
rožami. Ta navada je
verjetno keltskega
izvora in sega zelo
daleč v stoletja.
V Kanalski dolini so to
navado skoraj
neprekinjeno ohranili
samo v Žabnicah. V dneh pred
dviganjem pripravljajo žabniški
naborniki “kranceljne” – tj. vence iz
skupaj vezanih smrekovih vej in
papirnatih rož – in v gozdu skrbno
izbirajo drevo. V petek zvečer se
naborniki zberejo na kraju, kjer bodo
naslednji dan postavili majo, in
izkopljejo globoko luknjo, ki jo
potem nadzorujejo do zore. V soboto
zjutraj gredo naborniki do drevesa,
ga posečejo in odstranijo lubje in
veje razen na vršičku. Nato gredo z
njim v sprevodu po Žabnicah, da si
ga lahko vsi ogledajo.
Med sprevodom se ustavijo pri vsaki
gostilni, kjer jim ponudijo pijačo.
Potem ko so na vršiček pritrdili
“kranceljne” in okraske, proti večeru
majo dvignejo. Pri tem uporabljajo
starodavno tehniko, pri kateri
sodeluje veliko ljudi: jamo med
dviganjem napolnijo s kamenjem in
z zemljo. Delo je opravljeno, ko stoji
maja navpično.
Luciano Lister
V
Komen
Škof Urban Tekstor
Na železniško postajo so postavili trijezičen napis
Po novem vlak vozi
tudi v “Čedad”
Slovenija 11. junija 2015 13
Štrekljeva nagrada Pavlu Medveščku
Odbor za Štrekljevo nagrado vabi na svečano podelitev 15.
Štrekljeve nagrade, ki bo v nedeljo, 14. junija, ob 17. uri na
Štrekljevem borjaču v Gorjanskem (v primeru slabega vremena
v kulturnem domu). Nagrado bo prejel Pavel Medvešček za
izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja
slovenskega ljudskega blaga v pesmi in besedi. Na programu
so glasbena točka, ki jo bo poklonil Tomaž Rauch, pozdravni
nagovor župana občine Komen Marka Bandellija, nagovor
direktorja JSKD mag. Igorja Teršarja, in slavnostni govor mag.
Darje Skrt.
Komenski občinski praznik Gušt in Žluk
Na parkirišču pred občinsko
stavbo v Komnu se bo začel v
soboto, 20. junija 2015, ob 16.
uri komenski občinski praznik
Gušt in Žluk. Program: ob 16. uri
“Doživi enogastronomijo v
Komnu: predstavitev in pokušina
hrane in vina domačih in drugih
ponudnikov”, S kolesom čez
komenski Kras. Ob 17. uri kulturni in športni program, ob 19.
uri lokalna glasbena skupina The t kap, ob 21.30 Petar Grašo
s skupino, ob 24. uri DJ Nick Karsten. Informacije: www. komen.
si, www. stanjel. eu.
Kratke
  Sloveniji se nadaljuje ne-
skladje med življenjem
navadnih ljudi in delo-
vanjem politike, ki v različnih
vlogah in načinih vodi in usmer-
ja državo. Za poslanstvo, ki ga
opravlja, je bila izbrana in poo-
blaščena na volitvah, na način in
po postopkih, predpisanih za
države s parlamentarno demo-
kracijo. Glede na formalna in
pravna določila se politika prav-
zaprav ne bi bila dolžna odzivati
na vse tisto, kar se po mnenju vo-
livcev slabega dogaja v državi. Ta-
ko pa je le v teoriji, saj odgovorna
politika vselej poskuša ure-
sničevati program, s katerim je
bila uspešna na volitvah.
Omenjena razmišljanja so lahko
izhodišče in povod tudi za vse
mnoge razprave o polpretekli
zgodovini v Sloveniji, torej pre-
težno o revoluciji, protirevoluciji,
naročnikih, spodbujevalcih in iz-
vajalcih pobojev, datumih do-
godkov v kritičnih časih, pa o
marsičem drugem, o čemer se pri
nas soočajo mnenja in trditve.
Dosedanje razprave so se po pra-
vilu sprevrgle v polemike, nobe-
na pa ni privedla do skupnega
imenovalca ali sporazuma akter-
jev iz dveh različnih taborov, de-
jali bi kar iz dveh svetov. Javnost
je postala utrujena zaradi vseh
razprav o preteklosti, ki niso pri-
vedle k cilju, ta pa je narodna po-
miritev s spravo, zaradi česar se
širi krog ljudi, ki menijo, da naj
v državi prenehamo razpravljati
o preteklosti in prepustimo času,
V da s prizorišča na naraven načinodstrani ljudi, ki se zdaj “prepi-rajo” in se o pomiritvi in spravi
nikoli ne bodo mogli dogovoriti.
Zlasti so ogorčeni mladi, ki si
želijo urejenih razmer, v katerih
bi si lahko omislili in uredili
življenje. Toda zgodovina zahte-
va svoje, saj bodo novi rodovi
Slovencev zahtevali pojasnila o
tem, kaj se je pri nas dogajalo v
preteklosti. Celovito obrazložitev
o vsem. Odgo-
vorni urednik
slovenskega ka-
toliškega tednika
Družina Franci
Petrič je v ko-
mentarju, obja-
vljenem v novi
številki tega ted-
nika pod naslo-
vom Slovenska
maj in junij in s
podnaslovom
Tragična zazna-
movanost slo-
venskega naro-
da, zapisal, “da
se zavedamo, da
ne bomo dožive-
li notranjega
očiščenja, sprave in niti svobode,
dokler se bomo izmikali dej-
stvom. Resnica je nad vsem. Pra-
va pot iz začaranega kroga, v ka-
terem se vrtita naša država in naš
narod, je v tem, da je treba priz-
nati zločin in ga iskreno obžalo-
vati. To je pot ozdravitve naše za-
vesti. To je pot k virom narodo-
vega zdravja”.
Toda prof. dr. Janez Juhant, teo-
log in filozof, je v nekem članku
o bremenih naše preteklosti opo-
zoril še na neko novo po njego-
vem prepričanju in utemeljitvi
nujno rehabilitacijo. Gre za po-
vrnitev časti in dostojanstva slo-
venskih četnikov, umorjenih je-
seni leta 1943 na območju
Kočevja, pri čemer so s partizani
sodelovale enote italijanskih top-
ničarjev. Preostali privrženci čet-
niškega gibanja so bili pobiti po
vojni. Rehabilitacija slovenskih
četnikov naj bi bila aktualna tudi
zaradi politične povezanosti tega
primera z Dražem Mihajlovićem,
voditeljem jugoslovanskega čet-
niškega gibanja, ki je nedavno v
Beogradu doživel sodno in poli-
tično rehabilitacijo.
Nasploh pa je bilo slovensko
družbeno, politično in
drugo dogajanje tudi v
preteklih dneh aktualno
in raznoliko. Vodilna
vladna in koalicijska
stranka Modernega cen-
tra predsednika Mira Ce-
rarja je z nekaj prireditva-
mi in zborovanji zazna-
movala prvo leto svojega
obstoja. Poudarjali so, da stranka
Modernega centra postaja zane-
sljiva usmerjevalka slovenske de-
mokracije in garant zanjo. Dejan-
sko pa ta stranka, ki je na parla-
mentarnih volitvah 13. julija lani
“povozila” vso politično konku-
renco in s 36 poslanskimi man-
dati postavila rekord uspešnosti
v zgodovini slovenske parlamen-
tarne demokracije, ni več tako
prepričljiva in priljubljena. V jav-
nomnenjskih
raziskavah je
namreč stranko
Modernega cen-
tra v zadnjem
času že nekaj-
krat prehitela
SDS Janeza
Janše.
Še vedno se na-
daljujejo ugi-
banja o tem, ali
bo država pro-
dala družbo Te-
lekom Sloveni-
ja. Odgovornost
za prodajo pre-
našajo z enega
organa na dru-
gega, zavlačuje-
jo z roki in postopki, saj je očitno,
da prodaji slovenskega Telekoma
nasprotujeta znatna dela politike
in javnosti. Če se bo vlada
odločila za prodajo, bo sicer iz-
gubila del ugleda in verodostoj-
nosti, toda primer Telekoma ne
bo povzročil razpada oziroma se-
sutja vlade, kot so nemara
pričakovali v opozicijski SDS.
Največji slovenski dnevnik zamenjal lastnika
“To je tisk, dečko!”
   hat's the press baby,
the press! And the-
re's nothing you can
do about it. Nothing”.  (To je
tisk, dečko, tisk. In glede tega ne
moreš ničesar storiti. Ničesar) ,
je Humphrey Bogart v enem od
bolj znanih filmskih citatov po-
jasnjeval moč tiska lokalnemu
mafijcu, ki ga je Bogartov lik –
novinar Ed Hutcherson - raz-
krinkal in “nasadil” v svojem
časopisu. Odjavna špica, za-
ključna glasba in luči v dvorani.
To je konec filma Deadline –
USA, filma o junaškem novinar-
stvu in družbeni moči tiskane
besede.
95 milijonov za tiskano besedo
Film, ki ga novinarji gledajo gan-
jeno, kot verniki, ki berejo Sveto
pismo. “To je tisk, dečko”, legen-
darne besede, ki dobivajo danes
v svojem sarkazmu in cinizmu
nekoliko drugačno preobleko.
“T Tisk ni več to, kar je bil. Ohranilpa je še vedno svojo moč. “To jetisk, dečko”, je stavek, ki smo ga
večkrat slišali tudi v Sloveniji v
zadnjih letih. A v tistem sarka-
stičnem tonu. Stavka niso izre-
kali novinarji, temveč predvsem
lastniki, ki so malo za šalo, malo
zares z velikimi krediti nabavljali
največje časopise, da bi imeli
svoj mikrofon. Zgodba z Delom,
ki ga je prejšnji teden prevzela
firma FMR (pred tem pa Pivovar-
na Laško), je ena od teh.
Pivovarna Laško je za Delo pred
dvanajstimi leti plačala reci in
piši 95 milijonov evrov. Šla je v
nakup največjega slovenskega
dnevnika, kljub temu da sta pi-
vovarstvo in založništvo dva zelo
oddaljena posla. 95 milijonov
evrov so zelo mikavne vsote,
hkrati pa je bil takrat zelo mika-
ven tudi paket Dela, ki je Pivo-
varni Laško prinašal tudi Sloven-
ske novice. Skratka, dve muhi na
en mah: Pivovarna Laško je do-
bila največji “resni” in največji
“tračarski” dnevnik. Razlog za
tako potezo ni bil najbolj jasen,
vsaj v začetku ne.
Podreditev nacionalnemu inte-
resu
Kasneje je zadeva postala neko-
liko bolj jasna. Pivovarna Laško
je potrebovala medije “za svoj
boj”: leta 2003 je bila v polnem
teku t. i. pivovarska vojna. Pivo-
varna Laško je bila v ostrem boju
z belgijskim Interbrewom za
prevzem pivovarne Union. Šlo je
za boj, ki ga je javnost takrat
začela dojemati v manihejskih
obrisih in v navijaških tonih. Pi-
vovarna Laško je predstavljala
“dobro” plat, belgijski tujci pa
“temno stran sile”. V tej bitki na
vse ali nič je lastništvo medijev
za Pivovarno Laško bilo nadvse
dobrodošlo. Le nekaj let kasneje
se je Boško Šrot zelo mirno in
brez večjih medijskih pretresov
lotil menedžerskega prevzema
Pivovarne Laško. Takratni pred-
sednik uprave Šrot je brez ved-
nosti javnosti (in ob neporočan-
ju medijev) poskušal prevzeti ce-
lotno skupino Pivovarne Laško.
Menedžerski prevzemi takrat si-
cer niso bili nekaj negativnega,
vsaj javnost jih ni tako dojemala.
Nasprotno, Pivovarna Laško je
bila s prevzemom Uniona, Dela,
Radenske in s pomembnim de-
ležem v Mercatorju zastavonoša
tega “gibanja”, ki ga medijska
krajina večinoma ni problema-
tizirala. Kvarne posledice take
gospodarske politike so se poka-
zale šele po letu 2008, ko se je
gnojna bula razpočila. Če spet
parafraziramo Humphreyja Bo-
garta... da, tudi to je tisk!
Zgodba Dela v lasti Pivovarne
Laško ima tudi svojo finančno
plat, ki je bila za časopisno hišo
malodane pogubna. Laški pivo-
var je pod Šrotom na veliko
izčrpaval svoje hčerinske firme,
da bi si tako zagotovil sredstva za
poplačevanje najetih kreditov.
Bolj preprosto povedano: denar-
ni tok iz vseh že omenjenih pod-
jetij (Union, Radenska, Fructal,
Delo) je preusmerjal v matico in
s tem skušal pokriti finančno
brezno, ki je nastalo zaradi me-
nedžerskega prevzemanja brez
repa in glave. Iz Dela je tako Šrot
kanaliziral dobrih 14 milijonov
evrov v blagajno tistih podjetij,
po katerih je načrtoval izpeljati
prevzem Pivovarne Laško. To sta
finančni obračun in ekonomska
zgodba največjega slovenskega
dnevnika v zadnjih letih.
Politično spletkarjenje
Šrotov prevzem Dela pa je imel
še drugo plat – politično. Tudi s
tega vidika je bil takratni nakup
ob vrtoglavi ceni 95 milijonov
evrov zelo dobro premišljen.
Šrot je uporabljal največji slo-
venski dnevnik kot pogajalski
vzvod pri bolj ali manj odkritem
dogovarjanju s politiko. Skratka,
vladajoči politiki je “začasno”
odstopal vajeti prvega slovenske-
ga dnevnika v zameno za nev-
mešavanje v njegove posle. Šrot
je tako sam razlagal, da se je leta
2005 dogovoril s takratnim pre-
mierom Janezom Janšo, da mu
“odstopi” Delo v zameno za
državni delež v Mercatorju.
Janša je to rekonstrukcijo doga-
janja sicer vseskozi zanikal. Ko je
med Janšo in Šrotom nastal raz-
dor (leta 2007), se je naenkrat v
celoti spremenila vodilna struk-
tura Dela (od direktorskih do
uredniških stolčkov), takrat je bi-
la tudi uničena revija Mag, Janša
pa je postal bolj ali manj glavna
tarča in osrednji negativec Delo-
Med novimi dogodki veliko po-
zornost in komentarje vzbuja tu-
di prodaja dnevnega časnika De-
lo. Tega je skupaj z najbolj bra-
nim dnevnikom Slovenske novi-
ce in tiskarno v Ljubljani dose-
danji lastnik, Pivovarna Laško,
prodal družbi FMR-Financiranje
in upravljanje naložb, v Idriji.
Kupnina je bila majhna, nekateri
ji pravijo bedna, saj je znašala le
7.300.000 evrov, kar je vsega 8%
vrednosti, ki jo je za osrednji slo-
venski časopis nekoč plačala Pi-
vovarna Laško. V Delu so se na
na lastniško spremembo odzvali
z naslovom na prvi strani, ki se
je glasil Za dobiček in neodvisno
novinarstvo. V rubriki Tema dne-
va, objavljeni tudi na prvi strani,
pa je Mateja Babič-Stermecki v
naslovu ugotovila, da je glede la-
stništva konec negotovosti, nato
pa se ji je zapisalo, “da morajo tu-
di pod novim lastnikom zaveza
do javnosti in visoki profesional-
ni standardi Delovega novinar-
stva ostati nedotaknjeni”. Nobe-
ne besede pa o morda bolj objek-
tivnem poročanju, pisanju, opu-
stitvi prakse politične in vsebin-
ske pristranosti, zaradi česar naj
bi Delo izgubljalo ugled, bralce
in povečevalo izgubo. Sicer naj
bi novo vsebinsko usmeritev
časnika določal predvsem nek-
danji prvi mož idrijske družbe
Kolektor in zdajšnji predsednik
nadzornega sveta FMR Stojan Pe-
trič. On pa takšne namige in
pričakovanja zavrača, saj naj bi
dejal, “da njega v kakršnikoli
funkciji, povezani z Delom, ne
bo mogoče najti”. Med zaposle-
nimi pri Delu si je nekoliko kri-
tičen upal biti samo Brane Piano,
predsednik njihovega Sveta de-
lavcev. V izjavi ob prodaji Dela je
tudi dejal, “da se ni mogoče izo-
gniti vtisu, da smo bili prodani
kakor vreča krompirja”.
V Sloveniji pa nastaja nov javni
medij tudi po navdihu SDS, pred-
sednika Janeza Janše. Vključeval
bo Televizijo za predvajanje no-
vic, radijsko postajo, ki naj bi po-
stopoma pokrivala celotno Slo-
venijo in spletni portal. Ta naj bi
postal pomemben vir informacij,
še posebej za mlajšo populacijo.
Predsednik SDS je potrebo po no-
vem mediju na srečanju s sta-
rejšimi članicami in člani stranke
na Koroškem utemeljil “z nujno-
stjo normalne strukture medijev
v Sloveniji”. Nova medijska hiša
išče partnerja tudi pri močnih
evropskih medijih. Janez Janša
poskuša biti jasen in prepričljiv,
ko zatrjuje: “Mi v SDS ne potre-
bujemo nobenih monopolov,
nobenih medijskih ali drugačnih
prednosti, nobenih privilegijev,
potrebujemo samo okolje, kjer
lahko pošteno tekmujemo s svo-
jo programsko in kadrovsko po-
nudbo in izkušnjami. V Sloveniji
pa je tudi ogromno novinarjev,
ki nimajo dela, ker jih ne zapo-
slijo, ali pa so bili zaposleni, pa
so jih vrgli na cesto, brez kakšne
velike afere, novinarjev, ki znajo
poročati tako, da je to profesio-
nalno in resnično”.
Kljub verjetni resničnosti mar-
sičesa od tistega, kar se dogaja,
politika pogosto deluje hladno in
boleče. So pa zagotovo sprejete s
toplino, srcem in hvaležnostjo
besede najstarejšega slovenskega
pesnika Cirila Zlobca. Ob svoji
90-letnici in izidu nove pesniške
zbirke pri založbi Mladinska knji-
ga z naslovom Ljubezen-čudež
duše in telesa jih je izrekel v in-
tervjuju za revijo Vzajemnost.
Dejal je namreč, “da je poezija
najbolj nepotvorjen poskus razu-
meti človeka kot posameznika.
Ne le poezija, celotna kultura ima
to funkcijo, da prebudi dialog in
potrebo po lastnem pogledu na
svet in sebe v njem”.
Marijan Drobež
ve uredniške politike. V tako ne-
jasno strukturirani politični lini-
ji Dela se je v le nekaj letih zvrsti-
lo več glavnih in odgovornih
urednikov, kar je za časopise
nedvomno anomalija: pogosto
spreminjanje vodilnih kadrov še
bolj ošibi uredniško linijo časo-
pisa. In to se je pri Delu še kako
poznalo. Tudi v nakladi.
Da ne bo pomote, padec naklade
je tudi posledica spreminjanja
bralnih navad in vse večje vloge,
ki jo pri povprečnih bralcih igra
lahka dostopnost spletnih novic,
twitterja in drugih zastonjskih
kanalov informiranja. Delo pa je
to mešanico kvarnega vpliva la-
stništva iz Laškega in novih di-
namik močno občutilo. Sredi le-
ta 2005 je bila po podatkih Slo-
venske oglaševalske zbornice
povprečna prodana naklada
dnevnika Delo 82 tisoč izvodov,
v prvem trimesečju letošnjega le-
ta je bila samo še 32 tisoč izvo-
dov. Slovenske novice so se leta
2005 prodajale v 89 tisoč izvo-
dih, danes v nakladi 63 tisoč.
Kaj bo zdaj?
Nov kupec Dela je podjetje FMR.
Gre za idrijsko podjetje, ki si ga
lastita dva slovenska velikana.
Doma sta v Idriji: prvi je Kolek-
tor, drugi (manjšinski delničar)
je Hidria.
/ str. 15
Andrej Černic
Novi lastniki dnevnika Delo
Govorijo o dobičkonosnosti,
nič pa o njegovi neodvisnosti!
Stojan Petrič
Aktualno11. junija 201514
NATUROPATSKI NASVETI (69)Erika Brajnik
SINUZITIS
Veliko ljudi trpi zaradi kronično zaprtega nosa
in skoraj toliko se jih poslužuje zdravil, pršila,
antibiotikov, protibolečinskih tablet. Koliko
ljudi gre na operacijo zaradi polipov v sinu-
snem delu, ker boli! Vendar se temu da v 90%
primerov izogniti! Najprej moramo pomisliti,
kako se ti polipi in sluz nabirajo v našem tele-
su. Nabirati se začnejo plasti sluzi, in sicer sloj
za slojem, pri tem pa je
vsak spodnji sloj trši in
gostejši. Na ta način na-
stanejo tudi najtrši deli
sluzi, kot so polipi, ciste
in druge tvorbe fibroe-
matozne sestave.
Kako lahko mi ukrepa-
mo? Kako lahko svoje
telo obvladamo?
Najprej se moramo
vprašati, kje živimo; če
živimo v vlažnem prostoru, bo vlaga iz same-
ga prostora samo še krepila vlago v našem no-
snem predelu. Zato moramo prostor razvlažiti
ali si kupiti peč na drva, ki odlično razvlaži
prostor. Vlaga je namreč bolezen!
Naslednje navodilo, ki ga moramo upoštevati,
je, da iz jedilnika odstranimo vso hrano, ki
povzroča nastanek nove sluzi v našem telesu –
da iz večernega jedilnika odstranimo vse
mlečne izdelke in kruh ter žita za obdobje vsaj
dveh mesecev.
Če se omejitev držimo, naše telo nove sluzi ne
bo več proizvajalo. Starih sluzi oziroma tistih,
ki so že v našem telesu, pa se lahko znebimo z
inhalacijami: vzamemo posodo vrele vode,
dodamo veliko žlico soli, glavo pokrijemo z
brisačo in inhaliramo 20 minut vsak dan.
Pred spanjem priporočam še moxa (mokša)
terapijo na predelu tretjega očesa za 20 minut.
Ti dve tehniki sta neinvazivni in odlično sto-
pita sluz v predelu čela, sinusov, ušes in grla.
Ta terapija je zelo prak-
tična, saj jo lahko izva-
jamo doma ob kateri-
koli uri. Prednost moxa
terapije je še, da do-
ločen del energetsko
krepi, saj so zelišča v
moxi zdravilna. Kdor
pa nima moxe, lahko
mirno in uspešno izva-
ja inhalacije.
Opisani pristop je na-
turopatski, tj. celosten, saj k težavi pristopimo
in jo odpravljamo z več zornih kotov. Na
takšen način si je več kot en otročiček odpra-
vil nadlogo operacije, tako se je gospa iz Lju-
bljane izognila operaciji v samo enem mese-
cu, tako da je pridno izvajala vse zgoraj nave-
deno.
Akterji svojega življenja, svojega zdravja ste vi
sami. Vsak dan se lahko odločamo, ali bomo
hranili zdravje ali bolezen.
Iščimo zdravje!
www. saeka. si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 9. junija, ob 14. uri.
Javni sklad RS / Vizije 2015  
Radostni žar mladih
ljubiteljskih ustvarjalcev
  vodni del letošnjega Ted-
na ljubiteljske kulture, ki
je pod geslom Na svetlo
drugo leto zapored potekal po
vsej Sloveniji in tudi zamejstvu do
nedelje, 24. maja 2015, je bil trid-
nevni festival mladinske ustvar-
jalnosti Vizije 2015; osmo leto ga
je priredil Javni sklad Republike
Slovenije za kulturne dejavnosti
(JSKD), da bi predstavil, izbral in
nagradil najboljše mlade ustvar-
jalce s področja gledališke umet-
nosti, tudi lutkovne, rock glasbe
in letos še fotografije. Na festival
so se uvrstili naj-
boljši mladi gle-
dališčniki, lutkar-
ji, glasbeniki in
fotografi, ki so
prestali strogo iz-
biro letošnjih se-
lektorjev Ane Ru-
ter (gledališče),
Matevža Grego-
riča (lutke), Dani-
jela Leskovica
(rock glasba) in
Toneta Račkega
ter Sonje Lebedi-
nec (fotografija).
V Tednu ljubitel-
jske kulture, kate-
rega častni pokrovitelj je bil letos
predsednik RS Borut Pahor, lahko
širša javnost spozna, kako po-
membna je ljubiteljska kultura, s
katero se presenetljivo ukvarja tu-
di veliko mladine, kar se je jasno
izkazalo tudi na letošnjem festi-
valu Vizije 2015. Škoda, da se nanj
ni prijavila nobena skupina iz
našega zamejstva, v katerem sicer
delujeje vrsta ustvarjalnih nav-
dušencev na različnih kulturnih
področjih.
V petek, 15., in soboto, 16. maja,
se je na odrih SNG Nova Gorica,
Kulturnega doma Nova Gorica,
Gimnazije Nova Gorica in Kultur-
nega centra Mostovna zvrstilo se-
dem gledaliških (Amaterski mla-
dinski oder Nova Gorica, Gleda-
lišče ggNeNi, KD Teater Grosu-
plje, Teater Pozitiv Ljubljana, Mla-
dinska gledališka šola KD Svobo-
da osvobaja in Gimnazija
Slovenske Konjice, Hiša otrok in
umetnosti - Gledališka skupina
Artizani, Gledališka šola Prve
gimnazije Maribor) in tri lutkov-
ne predstave,  (Gledališka šola
Prve gimnazije Maribor, Gleda-
lišče Gnosis, II. gimnazija Mari-
bor, Lutke mladje - Koroška di-
jaška zveza, Celovec, Avstrija).
Svojo glasbo je predstavilo pet
mladih rock skupin (Žled, Kungo-
ta, Teenagers, Šmarje pri Kopru,
U The Spankakes, Višnja Gora,Night Flight, Velenje, Ice on fire,Novo mesto) in devet mladih fo-
tografov (Manca Borštnar, Mo-
ravče, Lana Bregar, Grosuplje, Ele-
na Leban, Idrija pri Bači, Anja
Ličen, Ajdovščina, Mia Medved,
Dole pri Litiji, Erazem Simon Pa-
ravinja, Škofja Loka, Saša Ribič,
Cerklje na Gorenjskem, Miha
Skrt, Kal nad Kanalom, in Janina
Ulbl, Maribor) je razstavilo svoje
fotografije na dveh razstavah.
Mladih ustvarjalcev je bilo letos
okoli 150, njihove nastope oz. de-
la pa je ocenila strokovna žirija, ki
so jo sestavljali dramaturg, scena-
rist, režiser in umetniški vodja gle-
dališča Glej Marko Bratuš (pred-
sednik), glasbenik in kantavtor
Zoran Predin, raper, igralec in lut-
kar Jose in gegsta raper primorske
regije Smaal Tok. Najboljši so v
nedeljo, 17. maja 2015, stopili na
oder SNG Nova Gorica, kjer so
prejeli vizionarje. Med mladimi
gledališčniki se je na sam vrh
uvrstilo Gledališče ggNeNi, KD
Teater Grosuplje s predstavo Pro-
račun obcestne svetilke, ugleda-
liščena poezija Srečka Kosovela, ki
si je tako pridobilo pravico nasto-
piti v spremljevalnem programu
54. Linhartovega srečanja, festiva-
la gledaliških skupin Slovenije, ki
bo potekal konec septembra v Po-
stojni. “Obcestna svetilka je s svo-
jo uravnoteženo zmesjo govora,
giba in predvsem mladostniške
interpretacije uspela ujeti duha
poezije Srečka Kosovela /…/”, je
med drugim zapisano v utemel-
jitvi. Vizionar za skupinsko igro je
prejela Gledališka šola Prve gim-
nazije Maribor za predstavo Jaz ali
kdo drug; skupina je “brez večjih
težav obvladala gledališko igro na
dveh ravneh; na ravni navidezne
zasebnosti in na ravni gledališke
igre”, je zapisala žirija. Vizionarja
za glavno žensko in glavno
moško vlogo sta dobila Alja
Osman in Lovro Zafred za lika iz
predstave Rešeni v izvedbi Gleda-
lišča Gnosis Druge gimnazije iz
Maribora. “Igralca sta doživeto,
natančno in brez kakršnega koli
pretiravanja odigrala paleto nape-
tih, a potlačenih čustvenih stanj
in tako uspešno opravila svojo
igralsko vlogo”, je menila žirija.
Med glasbeniki je slavila skupina
Teenagers iz Šmarja pri Kopru in
si je z nagrado zagotovila brez-
plačno snemanje videospota, za
kar bo poskrbela Visoka šola za
umetnost Univerze v
Novi Gorici. Nagrada
za avtorski pristop je
šla v roke rock skupi-
ni Ice on fire iz Nove-
ga mesta, vizionarja
za najboljšega instru-
mentalista je bil de-
ležen bobnar skupine
Spankakes Aljaž
Omejec.
Osrednja prireditev
ob začetku Tedna lju-
biteljske kulture in fe-
stivala Vizije 2015 je
bila ob prisotnosti
množice gledalcev,
predvsem mladih, na
velikem odru Slovenskega narod-
nega gledališča Nova Gorica v pe-
tek, 15. maja 2015, in sicer avtor-
ska odrska uprizoritev Vizija sve-
tlobe režiserja in direktorja festi-
vala Vizije Matjaža Šmalca. Svoje-
vrstno “neklasično” odrsko posta-
vitev je Šmalc stkal iz premišljeno
izbranih pesmi slovenskih avtor-
jev. Sooblikovalo jo je več kot
šestdeset mladih igralcev, plesal-
cev in glasbenikov iz primorskih
ljubiteljskih skupin. Mladi so s
svojim navdušenim in zagnanim
nastopom, z radoživostjo in
svežino, ki je lastna le njim, učin-
kovito posredovali lepo sporočilo
o svetlem pogledu v prihodnost
kljub vsem sodobnim viharjem.
V uvodu je iz čistih grl skupine
mladih pevk ubrano zazvenela
ljudska pesem Sijaj, sijaj, sončece,
najprej v spevni melodiji, kot jo
vsi poznamo, potem pa v sodobni
inačici ob spremljavi glasbene
skupine. Ta posrečena, spročilno
jasna pesniška “vezenina” se je
končala z radostno mislijo, da
moramo vsi biti posredniki sve-
tlobe, z verzi Toneta Pavčka Na
svetu si, da gledaš sonce. / na sve-
tu si, da greš za / soncem. Na svetu
si, da sam si sonce in da s sveta
odganjaš – sence.
/ dalje
Iva Koršič
Prizor iz predstave Proračun obcestne
svetilke (Foto: Matej Maček)
  Knjiga dr. Karla Bonuttija
Narod naj preseže ...
Z 9. STRANI 
  kofijski kancler je bil tudi
msgr. Franc Setničar, ki je bil
dr. Bonuttiju vzor in “je vpli-
val na moje doraščanje”. Bil je ze-
lo veren in zaveden človek. “Učil
me je hoditi v gore poleti in tudi
v najhujši zimi”.
Kot veleposlanik RS pri Sv. sedežu
je dr. Bonutti povedal, da je bil
največji dosežek v tistem času
sporazum, za katerega so se “naši
slovenski politiki in škofje mučili
kar nekaj let”. Do uspešnega raz-
pleta je prišlo v veliki meri zato,
ker se je za to zavzel tudi tedanji
predsednik vlade Drnovšek. “Nje-
mu gotovo dolgujemo veliko za
tisto dejanje”. Drugi dosežki so
“bolj skromni”. Papežev drugi
prihod v Maribor “za blaženega
Antona Martina Slomška je bil de-
loma moj dosežek, toda sam pa-
pež je odločil, da se vrne v Slove-
nijo, ki jo je ljubil. Dobro je vedel,
da je Slovenija najmanjši slovan-
ski narod”. Papež Wojtyla “je bil
pravi svetnik. Kjerkoli se je prika-
zal, je nastalo posebno navdušen-
je”. Čeprav je bil “hrom in je tre-
petal, mladina v njem ni videla
starega človeka, ampak neko iz-
jemno osebnost, ki jo je Bog po-
slal ob pravem času za vesoljni
svet. Vsak trenutek Herminkine-
ga (ženinega; op. p.) in mojega
Š življenja v Rimu je bil pravi bla-goslov, ki bo ostal vedno v spomi-nu”.
V pogovoru z občinstvom je dr.
Bonutti o obisku predsednika vla-
de RS Cerarja v Vatikanu in pove-
zanih polemikah povedal, da
“duhovniki imajo svoje mišljenje,
ki se gotovo ne ujema s tem, kar
misli velika večina ljudi”. Po nje-
govem mnenju je bil obisk “pozi-
tiven dosežek. Izkazal se je za
umirjenega politika. Mislim, da
bo s časom postal dober predstav-
nik in voditelj Slovenije. Je razme-
roma mlad, človek, ki je zrastel v
čisto drugačem okolju. Spremenil
je svoje poglede, na prihodnost
gleda zelo umirjeno. To je bil pra-
vi trenutek za obisk pri papežu”.
O slovenski skupnosti v Ameriki
je dr. Karl Bonutti dejal, da “počasi
se bo drobila, to moramo pričako-
vati. Dokler so prihajali novi va-
lovi naseljencev, so prinašali nov
zagon; kot so prinesli clevelan-
dskim Slovencem nov zagon po-
vojni begunci. Toda to je mrtva
veja. Danes, hvala Bogu, nimamo
nujnega problema izseljevanja, da
bi si služili vsakdanji kruh. Čeprav
imamo ekonomsko krizo, pa le ni
tako huda, da bi bili prisiljeni se
izseliti”. Stanje v Ameriki “se bo
stalno spreminjalo. Amerika je
narod narodov, Evropa je celina
narodov. V Ameriki ni nobene
večine; največja manjšina pred-
stavlja kakih 14% celotnega pre-
bivalstva. Ta manjšina se stalno
spreminja. Ko sem jaz prišel v
Ameriko, je bila največja
manjšina nemška, potem so to
postali temnopolti. Danes so naj-
večja manjšina Španci iz Južne
Amerike. Nedvomno bo čez ka-
kih 30-40 let največja manjšina iz
azijskih držav”.
Dr. Bonutti je na clevelandski uni-
verzi pripravil posebne programe
z ljubljansko univerzo. Tam-
kajšnje študente so pošiljali v Lju-
bljano, iz Ljubljane pa asistente in
profesorje v Ameriko. “Lepo šte-
vilo profesorjev z ljubljanske uni-
verze poznam, ker so bili tudi v
Clevelandu. Med njimi je tudi da-
našnji minister za finance Mra-
mor”. Ta program je bil povezan
z ekonomsko fakulteto. Organizi-
rali so drugega, da bi se študentje
clevelandske univerze zanimali za
evropska vprašanja. Iz Ljubljane
naj bi prišli profesorji, ki govorijo
angleško, “med temi je bil prvi na
seznamu tudi prof. Dimitri Rupel,
ker je končal doktorat na Brandeis
University blizu Bostona”.
Ob koncu res prijetnega “srečanja
pod lipami” je do mize z gostom
prišel svetovno priznani obliko-
valec in umetnik Oskar Kogoj.
“Lipa pomeni božje drevo. In pod
božjim drevesom rastejo lipican-
ci”, je dejal. Kot nagrado za
življenjsko delo je dr. Bonuttiju
podaril zlatega lipicanca.
Dr. Karl Bonutti in Oskar Kogoj
Aktualno 11. junija 2015 15
Lepota, a tudi krutost našega življenja
Prepletanja
  jutraj zarana prijatelji niko-
li ne telefonirajo. Naj-
večkrat kličejo zvečer, me-
ne, ki živim daleč, najraje preko
skypa. Ko telefon zazvoni ob sed-
mih zjutraj, veš, da nihče ne kliče
za klepet, niti zoprn glas kakega
neznanega uradnika te ob tej uri
ne more doseči. Ko imaš nekoga,
ki je že več kot mesec dni v komi,
te dobesedno strese, ko telefon
zazvoni ob sedmih zjutraj. Ker
točno veš, kdo se bo oglasil. Ker
točno veš, za kaj gre. In te je celo
sram, da začutiš neke vrste
olajšanja, da začutiš upanje, pa
čeprav ne bi ga smel. Ker končno
vidiš pot iz nečloveškega trpljenja.
In vidiš konec bolečini, ki je ne
prenašaš več.
Potem tisto prepletanje besed, ker
ste daleč, pred niti pol ure, bo
ostala tu na oddelku še nekaj ur,
moje sožalje, vem, kako je trpela,
sedaj ji je bolje, držite se... in na
koncu moj hvala in dolga tišina.
Neskončna.
Zunaj se dela jutro, veter je in son-
Z ce in čudovit junijski dan. Kakotežko mora biti, ko umreš na takdan. A vendar vem, da je moja
mama odhajala že dolgo in da ji
je bilo samo v olajšanje, ko je za-
pustila tisto razbolelo, nemočno
telo, v katerega je bila ujeta. Sedaj
je v vetru... sedaj je v soncu. To
vem.
Mož me tudi ne vpraša, kdo je te-
lefoniral, samo oddahne si, kot bi
mesec dni voženj iz Benečije v
Trst ubilo še njegove zadnje moči.
Res je bilo preveč za naju. Saj vem,
da človek lahko prevozi veliko ki-
lometrov, ko gre na delo, na do-
pust. A ko greš neizmernemu
trpljenju naproti, ko bi najrajši za-
vrtel volan in vozil nazaj domov,
tedaj so kilometri daljši in te pot
ubija.
Sedaj je vsega konec. In na dnu
srca vem, da bo bolečino in utru-
jenost nadomestila praznina, ki jo
sicer že čutim na vsakem koraku.
Ko grem v trgovino in vidim na
polici mamine najljubše piškote,
njen kruh z oljkami, kuhan pršut
in cedevito. Brez cedevite ni šlo,
tako rada jo je pila, predvsem v ta-
kih vročih dneh, kot so tile, ki jih
ravno preživljamo.
Praznino čutim vsak večer, ko
zrem v telefon in me ima, da bi
segla po njem in telefonirala, da
jo vprašam, kako je, kako se ima.
In ji zaželela lahko noč. Ko je šla
v dom, sem ji še nekajkrat telefo-
nirala. A ko sem na drugi strani
začutila tišino, sem razumela, da
me ne posluša, da je že nekje
drugje. Da ne bo nikoli več odgo-
vorov, na katere sem bila tako na-
vajena.
Iz jutra se je naredil dan in na mo-
jem zidu, na Facebooku, kamor
sem nalepila eno izmed zadnjih
maminih fotografij, se je nabralo
na desetine komentarjev. Sožalje
in bližina. Grem od enega do dru-
gega, pravzaprav grem skozi svoje
lastno življenje. Koliko ljudi je za-
sledilo mojo objavo... Sošolci. Ti-
sti, ki jih še videvam, in tisti, ki
živijo daleč. Razkropljeni po Italiji
in tudi v tujini. Zdaj so tu,
začutim jih kot nekoč. Danilo,
njega je imela moja mama poseb-
no rada. Ausonie, Sonje, ni poz-
nala, jaz pa se je spominjam, sa-
mozavestne in lepe, s kredo v ro-
ki, pred tablo. Sedaj je nekje v tu-
jini, baje v Nemčiji. Sledim ji pre-
ko Fbja. S Sergijem sva dolga leta
gulila isto klop. Nekaj je ostalo od
tega, toplina. In Lidija, moja zve-
sta prijateljica iz mladih let. Lidija
zares ve, kaj je prijateljstvo. Z
miško se sprehajam po komentar-
jih. Nekaj jih je iz poznejših let.
Nada, Anamarija in sedaj Jurij, z
njimi sem delala in delam. Tesna
vez, ki se ne bo nikoli pretrgala.
Toplo mi je pri srcu, ko pomislim,
da so me imeli radi, da so cenili
moje delo in še več. Bili smo pri-
jatelji, kljub razliki v letih. Nada
mi sedaj ponuja pomoč. Z Jure-
tom sva še danes tesna prijatelja.
Izrazov sožalja je preko sto. Na-
smehnem se, ko med imeni
srečam tista, ki so me spremljala
na liceju. Suzana, Tatjana, Duško,
Roži... koliko sanj, koliko ne-
doživetih ljubezni, koliko razpra-
vljanja pozno v noč. Mladost in
zagon. Lepo mi je, da so še sedaj z
menoj, ko mi zagona zmanjkuje.
Ne morem si kaj, da bi se ob vsa-
kem imenu ne ustavila. Čutim jih
blizu, prijatelje. Take, kot so bili
pred toliko leti. Obenem si jih
skušam zamisliti sedaj, z gubami,
ki jih je zarisal čas med nasmeh
in iskrivost.
Berem naprej in počasi listam po
svojem življenju. Lucia, njeni
hčerki sem pomagala, da je opra-
vila malo maturo. Beata, pred de-
vetimi leti sem pri njej na Češkem
kupila terierko Lučko. Nikoli ni
pozabila name, kljub temu da se
težko pogovarjava zaradi jezika.
Sorodniki po psu, rečem včasih v
hecu, a mi je vendar prijetno, ker
smo si tako blizu. Veliko je še so-
vaščanov iz Kostanjevice, njihove
bodreče besede se prepletajo s ti-
stimi, ki mi jih pišejo novi prija-
telji iz Benečije. Margherita, San-
dro, Lucia. Komaj smo se srečali,
že si delimo žalostne trenutke. Ko
berem teh sto in nekaj izrazov
sožalja, grem po svoji življenjski
poti. Kolikokrat sem se selila. In
vsakič pustila nekje del sebe. Kot
bi me preganjali nemir, želja po
potovanju, nenehno iskanje. Kot
bi hotela polno zaživeti ta leta, ki
so itak prekratka in bežijo, ne da
bi nam uspelo ujeti le nekaj tre-
nutkov sreče. Tako kot so za ved-
no ušla moji mami, ki je bila za-
dovoljna s svojim malim balko-
nom in muco za družbo. Samo
eno leto je minilo, odkar je bila
še nekako srečna. Sedaj je njeno
telo le odraz velike muke. In
trpljenja. Ah, to življenje... lepo na
trenutke in tako pogostokrat kru-
to.
Suzi Pertot
  rvi mož tega podjetja je
Stojan Petrič, eden od
bolj poznanih slovenskih
gospodarstvenikov. Do upoko-
jitve je bil prvi človek Kolektor-
ja, danes je kot upokojenec
nadzornik v FMR, ki ni samo
prevzemnik Dela, temveč tudi
največji posamični lastnik Ko-
lektorja, ta pa proizvaja avto-
mobilske dele za izvoz. Podjetje
je v letu 2013 (zadnji razpo-
ložljivi podatki) imelo pre-
cejšen promet, ki je presegal 30
milijonov evrov. Zaradi močne-
ga razvrednotenja industrije ti-
skanih časopisov je FMR Delo
odkupil za “samo” 7,3 milijona
evrov, to je manj od desetine
vrednosti, ki jo je zanj odštela
Pivovarna Laško. Vprašanje, ki
se ponovno postavlja, pa je: za-
kaj je FMR šel v odkup Dela? Pe-
trič se z mediji ni nikoli ukvar-
jal v prvi osebi. Proizvodnja av-
tomobilskih delov in časopisno
založništvo sta panogi, ki sta
svetlobna leta narazen. Tako
kot pivovarska industrija in
časopisno založništvo.
Obstaja torej bojazen, kaj bi
P
lahko počel še en ne-
poučeni lastnik na me-
dijskem trgu in ali bi
lahko bilo Delo spet iz-
koriščeno v politične
namene? No, bojazen obstaja,
seveda. Petrič ni samo gospo-
darstvenik. Je precej več. Je na
primer član Foruma 21, intere-
snega združenja, ki ga je usta-
novil Milan Kučan ravno v ob-
dobju širjenja “ideologije” na-
cionalnega interesa. Bil je tudi
v nadzornih svetih Abanke
(2005-2008) in NLB (2009-
2012): gre za obdobje, ko so
banke delile največje število
“kreditov na lepe oči”. Petrič je
bil dalje v obdobju takoj po
padcu druge Janševe vlade tudi
v igri za prevzem t. i. “tehnične-
ga mandatarstva”. Predlog je ta-
krat predstavila Alenka Bra-
tušek v imenu Pozitivne Slove-
nije, ki je le slab mesec kasneje
sama prevzela premiersko fun-
kcijo. Nazadnje je bilo Petričevo
ime aktualno ob nedavnih
spremembah v t. i. slabi banki
oz. DUTB. Bil je namreč glavni
kandidat za prevzem mesta
neizvršnega direktorja, od kan-
didature je kasneje odstopil za-
radi očitkov o navzkrižnih in-
teresih (Kolektor se namreč za-
nima za odkup nekaterih terja-
tev od DUTB). Skratka, gre za
podjetnika, ki je (že spet)
močno “omrežen” s širšimi po-
litično-gospodarskimi interesi.
Zaradi tega spleta vseh omenje-
nih okoliščin je torej še zelo ne-
jasno, kakšen bo v naslednjih
letih prizvok tistega znanega:
“To je tisk, dečko”! In to je da-
nes (še vedno) skrb vzbujajoče.
TAKO PAČ JE!
Malokateri zapis iz te rubrike je izzval toliko ocen
in mnenj, kot je tisti, ki sem ga namenil v prejšnji
številki dejstvu, da pred prebežniki, begunci iz
Afrike in od drugod iz revnega sveta, ki prihajajo
k nam, ne pomaga noben brezbrižni vzklik: “Ta-
ko pač je”!.
Na družbenem omrežju Facebook, na svetovnem
spletu, ga je prebralo več kot 1350 oseb, kar je za
naš tednik, ki izhaja v Italiji, zavidljivo visoka
številka. Ker navadno ne komentiram opazk, pa
najsi gre za dobronamerne ali pa za znane in ti-
pične kranjsko zajedljive pripombe, si razlagam
tako zanimanje za omenjeni zapis tudi in predv-
sem s tem, da so usode prebežnikov, ki se nas
vseh posredno ali neposredno še kako (do) tika-
jo, danes predmet tako slovensko značilnega
dnevno političnega obračunovanja. Da pa ne bi
kdo mislil, da so prebežniki tarča obračunavanj
samo na Slovenskem, je dovolj, če pogledamo v
Italijo in na kroniko minule nedelje, ko so itali-
janske in druge vojaške ladje dobesedno iz morja
potegnile okrog 4 tisoč ubežnikov iz črne Afrike.
Opozicijska desnica, v Italiji je zares to desnica,
za razliko od Slovenije, kjer so ti politični pojmi
povsem zgrešeni, je takoj izrabila priložnost in
seveda na preprogo političnega nabiranja točk
takoj potegnila vsa sovražna čustva do tujcev, do
Evropske unije, ki nima posluha za Italijo, in tako
naprej, guverner Lombardije je celo zagrozil
občinskim upravam svoje dežele, da jim bo
zmanjšal denarne prispevke, če bodo sprejemale
begunce na svoje območje. Italija namreč skuša
vedno več priseljencev z vojnih območij in iz
Afrike enakomerno porazdeliti po vseh deželah
od Alp do Sicilije, ki je itak že zaradi bližine Črni
celini prva na udaru.
Kot časnikarja in človeka, ki vse bolj spremlja po-
ročanje ter dogajanje na svetovnem spletu, tele-
vizije namreč skorajda ne gledam več, me pa s
televizijskimi novicami redno seznanja devetde-
setletna, a izjemno bistra in modra tašča Mela-
nia, kam uvrščajo novice o revežih iz Afrike na
spletnih portalih tako časopisi kot drugi elek-
tronski mediji. Navadno in vedno bolj nekam na
dno. Tašča Melania, ki je iz izjemno številne, rev-
ne, a trdne furlanske družine in je začela delati
pri gospodi v Turinu pred svojim 14. letom, ima
tisto modrost starejših ljudi, ki ti jo prinese trdo
in neizprosno življenje. Daleč od tega, da bi bila
Melania zagrenjena, a z velikim posluhom za so-
cialne krivice, ki niso lastne danes večini, mi Me-
lania skoraj vsak dan poroča, kaj se je v svetu zgo-
dilo, a vedno tudi doda še kako umesten komen-
tar, ki govori o tem, da se je v trdem in revnem
otroštvu brez očeta, v svetu in potem v rodni Tor-
viscosi, kakor so njeno vas Torre del Zuino prei-
movali fašistični lastniki, naučila ločiti plevel in
ljuljko od pšenice in zato ne nasede temu, kar
danes rečemo “imidž”, kot tudi ne leporečju in
praznemu gostobesedju politikov. In njen vzdih,
ki mi ga pove vedno v furlanščini, ker je to njen
edini jezik, v katerem se čuti in je zares doma,
ko reče bolj sebi kot meni: “Le kam bodo dali vse
te reveže iz Afrike, ki pridejo preko morja, če pa
je v Italiji že več kot 40 odstotkov mladih brez-
poselnih”?, mi pove o težavah s prebežniki v Ita-
liji veliko več kot pa vsakodnevno nakladanje
raznih izvedencev, ki na široko razlagajo "feno-
men beguncev".
Furlani so do sebe in do drugih trdi ljudje, govo-
rim o tistih, ki so Furlani, in ne tistih, ki nekaj še
blebetajo v furlanščini, podobni spakedranščini,
a ne vedo, kaj je zares biti Furlan in imeti rad
svoj jezik, in niti ne, kaj je živeti v nekem prosto-
ru in se pri tem niti ne zavedati, kaj sploh si. In
tako je tudi Melania po svoje trmasta, kar je do-
kazala, ne samo ona, ampak vsa njena družina,
že takoj po končani drugi svetovni vojni, ko je
šla na občino zahtevat, da so ji in so jim vsem
vrnili prvotni priimek Tushar iz poitalijančenega
Tussero. “Naš praded je prišel iz stare Avstrije”,
je veljalo pri njih doma, ker niso vedeli, da je
prišel iz Dol nad Idrijo, kjer so Tušarji doma. In
tako je Melania dokazala svojo trmo tudi te dni,
ko je ob vzkliku enega teh prenapetih desničar-
jev v televizijsko kamero, da je treba bombardi-
rati ladje beguncev, onemela in mi zvečer po-
ročala, da je tega kriv nekdanji premier in televi-
zijski mogotec in vsi, ki so prišli za njim, ker so
iz televizije naredili svinjak, ker samo govorijo
in lažejo, predvsem pa da so vsi po vrsti: “Laris e
di gnuf laris! Roparji in znova kradljivci”! In za
sedanjega premierja, ki veliko govori in malo sto-
ri, mi je že prvi dan rekla, da ji ni všeč: “Parce'
che al cjacare masse! Ker preveč govori! ” In je
zraven še dodala, da je podoben tistemu, ki jo je
spominjal na s strani fašizma nastavljenega to-
varnarja, ki je iz furlanske vasi Torre di Zuino na-
redil današnjo Torviscoso in je bil falot: “Ob-
našata se pa obadva enako: arogantneža sta in
lažnivca”!
Ko mi je devetdesetletna Melania, ki je za moje
otroke kot stara mama mit tudi zato, ker jih še
danes imenuje “puars fruts - ubogi otroci”,
zgrožena pripovedovala tudi o tem, kako je neki
desničarski nedostojnež po televiziji zahteval, naj
se podrejo in asfaltirajo vsa ciganska naselja v
Italiji, sem pomolčal, kar je sama razumela, da
pričakujem razlago, in mi je zato v avtu sredi Fur-
lanske nižine rekla: “Tako se ne sme obnašati!
Kam pa pridemo! Bili smo vzgojeni, da je treba
revnim pomagati. Če je prišel revež prosit vbo-
gajme, nas je mama vedno učila, tako kot vas
vaše stare mame, da je treba revežu dati in je ved-
no lepše dati kot pa prositi”!
In Melania, za katero nihče od teh italijanskih
in ne slovenskih izvedencev, ki na dolgo in širo-
ko tvezijo neumnosti o beguncih preko televizije,
radia, časnikov in na svetovnem spletu, ne ve,
vedno konča svojo pripoved s furlanskim vzkli-
kom: “Ce robis! - Kakšne stvari”!
Ko sem zvečer na neki slovenski spletni strani
prebral izjavo nekega slovenskega kretena, ki je
razlagal, kakšen velik problem bo kvota 700 pri-
seljencev, ki naj bi jih po evropskih direktivah
sprejela Slovenija, sem pomislil na Melanio, ki
ob takih primerih odreže na kratko: “Stupideç! -
Neumnosti”!
JURIJ PALJK 12
Ob smrti drage mame 
MARIJE KOCIJAN vd. PERTOT
izrekamo naši cenjeni sodelavki Suzi 
globoko občuteno sožalje
UREDNIŠTVO IN UPRAVA NOVEGA GLASA
Center za socialno delo v Novi Gorici 
Na Goriškem si želijo
več rejnikov
  a Centru za socialno de-
lo Nova Gorica si želijo
več rejniških družin. Tre-
nutno je v reji osem otrok, od te-
ga so trije nameščeni pri rejnikih
izven njihovega območja. Meni-
jo, da je rejništvo na tem ob-
močju še dokaj nepoznano, zato
tudi ni večjega zanimanja zanj,
so na nedavni novinarski
konferenci povedali
predstavniki centra.
“Potreb po rejniških
družinah imamo v
našem centru kar nekaj.
Pripravljajo se namreč
postopki, s katerimi bo-
mo nekaj otrok odvzeli
biološkim staršem”, je
sedanje stanje opisal stro-
kovni sodelavec novogo-
N riškega centra Matjaž Strnad.Najbolj optimalno bi bilo, da biimeli več rejniških družin, med
katerimi bi lahko izbirali, h kateri
bodo namestili otroka. Vsak po-
sameznik namreč potrebuje ra-
zlično pomoč in vsaka družina
otroku ne ustreza, je opozoril.
Naraščanje potrebe po rejniških
družinah je po oceni predstavni-
kov centra nedvomno odraz tre-
nutne gospodarske situacije, saj
največkrat biološki starši za otro-
ke ne morejo skrbeti zaradi po-
manjkanja denarja.
Rejništvo naj bi bilo kratkotrajna
rešitev, vendar otroci pri rejnikih
v Sloveniji povprečno ostajajo od
sedem do osem let. Ko otrok po-
stane polnoleten, se lahko sam
odloči, kje bo bival. Če se šola,
lahko rejniki s centrom za social-
no delo podaljšajo pogodbo do
otrokovega dopolnjenega 26 le-
ta.
Na Goriškem prevladujejo sorod-
niške rejniške družine. Osta-
lih je bolj malo, po njiho-
vem mnenju predvsem za-
to, ker ljudje o rejništvu ne
vedo veliko.
Za krizne namestitve imajo
sicer v Novi Gorici krizni
center, kjer imajo osem raz-
položljivih mest. Sedaj je v
njem nameščenih sedem
otrok. Najbližji zavod za
otroke pa je v Ljubljani.
S 13. strani
“To je tisk, ...”
Aktualno11. junija 201516
  etošnji koncertni večer
Solo&Orkester v sklopu Sno-
vanj 2015, ki jih prireja SCGV
E. Komel iz Gorice v sodelovanju z
združenjem ArsAtelier, je s pokrovi-
teljstvom in ob podpori Goriške pre-
fekture, Občine Gorica, Pokrajine Go-
rica, Dežele Furlanije - Julijske krajine,
Fundacije Crup, Funda-
cije Goriške hranilnice
in Zadružene banke Do-
berdob in Sovodnje ter
Nove Salus, imel poseb-
no svečan prizvok. Bil je
v veliki dvorani Gleda-
lišča Verdi v Gorici prav
2. junija 2015, na dan
69-letnice proglasitve
italijanske republike, in
je sklepal praznovanja,
ki so se zvrstila tistega
dne v Gorici. Zato je bi-
lo v dvorani kar precej
predstavnikov poli-
tičnih, pa tudi vojaških
oblasti - med drugimi
goriški prefekt Vittorio
Zappalorto in goriški
župan Ettore Romoli, iz slovenskih
vrst pa tudi Franka Padovan, štever-
janska županja in predsednica SSO za
Goriško, občinska svetnica SSk Maril-
ka Koršič). Slovesnost, ki se je v duhu
bratstva in sodelovanja med narodi
začela najprej z evropsko himno, Bee-
thovnovo Odo radosti – šele za njo je
bila na vrsti italijanska -, je bila tudi
priložnost obeležitve 100. obletnice
začetka prve svetovne vojne, ki je v
naših krajih zahtevala brezmejno šte-
vilo človeških žrtev, predvsem mla-
dih vojakov vseh narodnosti. Prav
krutost in nesmiselnost vojne je bila
središčna misel, ki se je pretakala v
posebnem foto-video Without Guilt
– Brez krivde 2015, ki je premierno
projekcijo doživel prav ta dan in ga je
cela tri leta uresničeval novoimeno-
vani vitez italijanske republike Paul
David Redfern, kot je sam povedal v
kratki predstavitvi. Za realizacijo je
poskrbelo kulturno združenje Gra-
phiti iz Gorice; Giuseppina Mastrovi-
to je izbrala fotografije in verze. Od
uvodnega radoživega pogleda na t. i.
“belle epoque”, ki ga spremlja Can
Can Jacquesa Offenbacha in že naka-
zuje, da se brezskrbna doba končuje,
prehaja ta svojevrstni “filmski prikaz”
na atentat na Franza Ferdinanda v Sa-
rajevu in napoved vojne ter se s stili-
ziranim orisom vojne morije izrisuje-
jo presunljiv izrez dogajanj na boji -
ščih, ganljiva slika neštetih križev na
pokopališčih in medli obrisi umrlih
vojakov. Prikazano spremlja pre-
mišljen glasbeni izbor, ki gotovo
doživi višek z občuteno izvedbo Ave
Marie Franza Schuberta.
Po tem trpkem pogledu v preteklost s
trdno željo, da bi se nikdar več ne po-
novile take grozote, je ravnateljica
SCGV E. Komel, Alessandra Schetti-
no, ki je dvojezično povezovala in vo-
dila prireditev, povabila na oder dr.
Gianluigija Chiozzo, predsednika
Fundacije Goriške hranilnice, ki peto
leto podpira združenje ArsAtelier v
projektu Solo&Orkester, ki nudi mla-
dim obetavnim glasbenikom mož -
nost, da se lahko preizkusijo pri delu
v orkestru. Iz rok dr. Chiozze so šti-
pendije Fundacije Goriške hranilnice
prejeli mladi zaslužni glasbeniki, ki
so rojeni ali živijo ali pa delujejo v
naših krajih, na Goriškem, Videm-
skem, Tržaškem, pa tudi
na bližnjem Sloven-
skem. Letošnji nagrajen-
ci so: violinisti: Paolo
Gonnelli (Gorica), Katja
Pirjevec (Ajdovščina),
Aleš Lavrenčič (Dober-
dob), Francesco Lovato
(Mansue’), Križnič Moj-
ca (Tolmin), Lupascu
Diana in Beschieru Costantin (Videm
/ Mestre); Lucia Zazzaro (viola, Vi-
dem), Forgiarini Fabio (rog, Videm),
Bolzonella Daniele (rog, Benetke),
Flaibani Stefano (trobenta, Videm),
in Alessandra Sagelli (fortepiano,
Trst).
Naj spomnimo, da je združenje ArsA-
telier dejavno že
od 90. let
prejšnjega sto-
letja in da si ga
je zamislil in za-
snoval prerano
umrli ravnatelj
šole Komel Sil-
van Kerševan
(1941-2012), po
katerem se od l.
2013 poimenu-
je orkester ArsA-
telier, ki je bil
tudi ustanovljen
po njegovi za-
slugi.
Program kon-
certa Solo&Or-
kester, ki mu je
vsebine dal dirigent Marco Feruglio,
je vključeval dve deli W. A. Mozarta,
koncert za violino št. 3. v G-duru, v
katerem “skladatelj skuša preseči vir-
tuoznost in se osredotočiti na spev-
nost melodije”, in simfonijo št. 25, pa
še Mozartovo in Mendelssohnovo ari-
jo (“Ch’io mi scordi di te”; “Infeli-
ce”). Ob solidni, natančni spremljavi
orkestrskih sestavov ArsAtelier Silvan
Kerševan iz Gorice in Collegium
Apollineum iz Vidma ter solista,
odličnega, znanega violinista Črto-
mirja Šiškoviča, na izvirnih glasbilih,
je arije odpela sopranistka, Mari-
borčanka Sabina Cvilak, dobitnica
številnih nagrad, ki se zmeraj bolj
uveljavlja na mednarodnem pevskem
prizorišču.
Mozartovo arijo je Cvilakova izvedla
ob spremljavi fortepiana, ki ga skoraj
ne srečujemo na naših koncertih in
na katerega je igrala Tržačanka Ales-
sandra Sagelli.
IK
L
Podelitev bralnih značk šolarjem Večstopenjske šole Gorica
Veseli živžav v družbi gosta
Andreja Rozmana Roze
  o zadnjega kotička so v
četrtek, 28. maja 2015,
dopoldne učenci Večsto-
penjske šole Gorica, h kateri spa-
dajo OŠ O. Župančič Gorica, OŠ
F. Erjavec Štandrež, OŠ J. Abram
Pevma, OŠ A. Gradnik Števerjan
in OŠ L. Zorzut
Bračan, napolnili veli-
ko dvorano Kulturne-
ga centra Lojze Bratuž,
da bi se udeležili slav-
nostnega podeljevanja
bralnih značk ob kon-
cu letošnje Bralne
značke, ki je imela kot
vselej nalogo spodbu-
jati šolarje k branju.
Tudi letos se je vsak
učenec po svojih
močeh trudil, da je z
branjem knjig bogatil
besedišče, ki, resnici
na ljubo, na splošno
postaja zmeraj bolj revno, in si
širil literarna obzorja ob spozna-
vanju del predvsem slovenskih
pisateljev. Kot se spodobi za to
“slovesnost”, se je prireditev
začela in končala s pesmijo
Dežela branja, ki je postala za vse
D učence himna Bralne značke. Tu-di letos je to srečanje sproščenovodila in povezovala učiteljica
Barbara Rustja, ki ji je oder v vseh
teh letih vodenja tega dogodka
postal že prav domač. K sebi je
povabila letošnjega gosta, sloven-
skega pesnika, pisatelja, dramati-
ka, igralca in prevajalca Andreja
Rozmana Rozo, ki ga naši otroci
kar dobro poznajo, ne samo iz
knjig, ampak tudi zato, ker je že
večkrat gostoval pri nas s svojimi
zabavnimi, a tudi poučnimi pred-
stavami. Ker pa je ravno nekaj dni
prej – rodil se je namreč 25. maja
1955 – slavil svoj okrogli življen-
jski jubilej, mu je vsa dvorana ra-
dostno zapela Vse najboljše zate
… in mu namenila trikratni hura.
Ker je Rozman jezikovno zelo
spreten in ima premišljen in
spoštljiv odnos do jezika, ob
vsem tem pa zna svoje pesmi in
dela začiniti s kančkom humorja,
brez večjega truda in preglavic
vedno osvoji mlajšo, pa tudi sta-
rejšo publiko. Tako je bilo tudi v
Gorici na podelitvi bralnih
značk, kjer so ga otroci sprejeli z
živahnimi vzkliki in burnim plo-
skanjem, sam pa je poslušalcem
razkril, da je začel pisati že kot
osemleten deček. Najprej je pisal
“vojaške” pesmi, potem pa malo
“bolj smešne”. Ko pa je bil star tri-
najst-štirinajst let, je začel sesta-
vljati “ljubezenske” pesmi. Te pa
se v glavnem niso ohranile, ker
jih je vrgel v peč, saj ga je bilo
sram teh stvaritev. Nato pa se je
zavzel za “moderne pesmi”. Otro-
kom je najprej zrecitiral “nera-
zumljivo” pe-
sem Semafor,
v kateri se je
poigral s sa-
moglasniki e,
a o. To pesem
je napisal pri
sedemnajstih,
ker jih ima se-
daj 60, se je v
njegovem pi-
sanju medtem
marsikaj spre-
menilo, je
priznal. Ko se
je namreč na-
veličal se igrati
z besedami, je začel delati gleda-
liško predstavo z rimanimi pe-
smimi; od takrat piše “take ra-
zumljive” pesmi, še prej pa je pi-
sal pesmi “za odrasle”. Učencem,
ki so radovedno in pozorno
spremljali njegovo pripovedovan-
je, je najprej, tudi s smeh vzbuja-
jočo mimiko in glasom, predsta-
vil pesem Strah. Ta v domiselno
rimanih kiticah spregovori o stra-
hu, ki ob grozljivih sanjah zajame
celo telo in se ga otroci znebijo ta-
ko, da stečejo k mami … v postel-
jo. Posegel je tudi v zakladnico
svojih smešnih rim, ki so vselej
malce “zmešane”, kot je sam za-
trdil, in izbral Pomlad, v kateri je
vse malo “zmešano”, saj splom-
ladi je vsa narava v prebujanju in
vse prekipeva v ljubezni, zalju-
bljenci pa so itak malce “smešni”.
V tej pesmi je narobe svet:
“Sonček brije, dežek sije / veter
kot iz škafa lije”/… / v vrtcih pa se
igrajo dedki s supermeni in z
medvedki. Simpatična zmeda je
izzvala radoživ smeh in odobra-
vajoče ploskanje razigranih po-
slušalcev. Od svojih vojaških, ki
jih je napisal pri sedemnjastih, je
povedal kratko: Vojaki in vošibki
korenjakajo. Na vrsto so prišle tu-
di šegavo “grozljiva” lovska, v ka-
teri neustrašni lovec Jaka doživi -
sicer le v sanjah -, kako živali
hočejo njegovo glavo kot lovski
plen … pa tudi nekaj ugank, reci-
mo tista o električnem toku Teče
brez nog, trese brez rok, pa tudi
pravljica o žabah, in sicer o svoje-
vrstnem žabcu, ki je bil prepričan,
da je princ, a se je nazadnje lepo
ujel s svojo lepo družico žabico,
pa še o zaljubljenih bobrih in tudi
“ustrahovanka”, pa pesem o
dežniku-mareli, ki se rima z vese-
li. Ko je nekoč marelo nekdo trdo
zasadil v zemljo, je spomladi po-
gnala korenine in postala … ma-
relica. Tako so si sledile prijetne
in domišljijsko bogate pesmi,
med katerimi je še posebno vžga-
la Raketa, pri kateri so s cepetan-
jem z nogami, ploskanjem in
končnim, zelo glasnim vzklikom
“buum” aktivno sodelovali vsi
šolarji in se pri tem neznansko za-
bavali.
Učenci bi Rozmana še poslušali,
a prišel je čas za podeljevanje bral-
nih značk in knjig, za katere je
poskrbel Odbor staršev. Na pova-
bilo učiteljice Barbare Rustja so
na oder prišli predstavniki posa-
meznih šol, ki so prejeli značke
za vse razrede, nato pa še
prvošolčki in petošolci iz posa-
meznih šol, ki so prejeli slikanico
Zdravljica; prvi jo bodo počasi
prebirali, drugim pa bo predvsem
drag spomin na osnovnošolsko
šolanje. Značke in knjige sta po-
leg gosta Rozmana delili še učitel-
jici Marta Ferletič in Sabina Gra-
hek, ki sta si vse leto prizadevali
za dober potek tega pomembne-
ga projekta, ki navaja otroke k
branju. Rustjeva se je kolegicama
zahvalila za celoletno delo, iskre-
na zahvala je šla tudi gostu in
vodstvu Kulturnega centra, ki je
brezplačno dalo na razpolago ve-
liko dvorano KCLB.
Iva Koršič
  Snovanja 2015
Koncert Solo&Orkester
s pogledom v preteklost
SCGV E. KOMEL 
  zgornje polje mora uporabnik vtip-
kati ime časopisa, ali izhodiščno ge-
slo, nato se mu pokaže shema, ki po-
nuja na osrednjem polju osnovne zadetke, na
levi pa orodje, ki oža iskalno polje na speci-
fično interesno območje. Uporabnik ima ta-
ko dostop do dokumenta, ki ga lahko na
računalnik naloži v PDF obliki ali pa na po-
dlagi hitrejšega ‘predogleda’. Browsersko
orodje omogoča uporabniku tudi evidenti-
ranje posameznih gesel v dokumentu, kar
olajša raziskovalno delo.
Primeri Demokracija in Novi list
Tiskovno srečanje v dvorani Tessitori je bilo
namenjeno tudi dejanskemu vpogledu v mi-
selno pluralnost naše narodne skupnosti, ki
ga je še zlasti v prvih povojnih letih zazna-
movala močna kritično-politična dialektika,
ki je v nekaterih primerih izbruhnila v pravo
nasilje. Po vojni je bil namreč Trst pod zavez-
niško vojaško upravo v središču svetovne po-
zornosti, ko so se prepletale obveščevalne
službe, ko so bile ugrabitve na dnevnem redu,
ko so sledili izsiljevanja in najrazličnejši po-
skusi očrnitve vseh, ki niso bili v skladu s ko-
munistično linijo. O glasilu Slovenske demo-
kratske zveze, Demokracija, je občinstvu, med
katerim je sedel tudi podpredsednik deželne-
ga sveta Igor Gabrovec, spregovoril Saša Ru-
dolf, zadnji urednik tega časopisa. Začrtal je
pomenljiv okvir tedanjega dogajanja, ki so ga
v sklopu demokratičnega tabora sooblikovali
odv. Agneletto, prof. Ivan Rudolf, odv. Vesel,
inž. Boris Sancin, odv. Avgust Sfiligoj in Slav-
ko Uršič, ki je postal prvi glavni in odgovorni
urednik časopisa. Njega so konec avgusta
1947 udbovci aretirali pri Kobaridu, ga ugra-
bili, zasliševali in mučili v ljubljanskih zapo-
rih, nato je za vedno izginil. Linija časopisa
je bila taka, da se je vselej borila tako proti Vi-
dalijevemu kot Babičevemu komunizmu, ki
je dosledno izvajal pritisk na sodelavce De-
mokracije in bralce časopisa. Snovalci glasila
so bili prepričani, da mora Trst (zaradi poita-
lijančevalne politike “vidalijevcev”) vsekakor
pripadati Jugoslaviji, saj bo tudi v matični do-
movini nekega dne komunizma konec. V pri-
merjavi s podporo, ki so jo ostali ‘režimski’
časopisi prejemali iz Rima, Moskve in Jugo-
slavije, je bila podpora Demokraciji s strani
organizacije Usis iz Washingtona izredno
skromna. Rudolf je omenil tudi polemike, ki
so jih včasih izvajali snovalci goriškega Kato-
liškega glasa, in nastop novega časopisa, No-
vega lista, ki je – po mnenju pripadnikov SDZ
– igral razdiralno vlogo v demokratičnem ta-
boru (zlasti na tržaških občinskih volitvah le-
ta 1956, ko je List podprl avtonomistični listi,
ne pa prizadevanja SDZ in Katoliške skupno-
sti.) Leta 1949 je Demokracija imela naklado
3250 izvodov, za vsako številko je tiskarna
zahtevala 60 tisoč lir; naročnikov je bilo 1180,
po kioskih so prodajali okrog 1000 izvodov
na številko. Vsebina časopisa je bila na prvi
strani politično obarvana (največkrat je uvod-
nike pisal inž. Sancin), druga stran je bila na-
menjena Goriški, saj jo je celo urejevala go-
riška SDZ, tretja pa kulturi. Na četrti strani so
objavljali polemike in krajevno kroniko. Ru-
dolf, ki je vajeti časopisa prevzel od očeta, je
Demokracijo vodil, dokler so bila na razpo-
lago ustrezna sredstva. Ko so se končno vse
duše demokratičnega tabora poenotile v Slo-
venski skupnosti, je propadel sam smisel ob-
stoja glasil posameznih struj. “Konec Demo-
kracije pomeni tudi konec ostrih ideoloških
sporov, konec prve povojne dobe. Pričela se
je nova doba, doba združevanja pod okriljem
slovenstva, kar je bilo za Demokracijo osnov-
na dobrina”, je dejal še Rudolf.
Miro Oppelt pa je analiziral idejno in vsebin-
sko podlago Novega lista. “Novi list je bil od
samega začetka velika šola objektivnega po-
ročanja jasne, strnjene, jedrnate vsebine, brez
označevalnih pridevnikov, ki odvračajo od je-
dra sporočila. Lastno mnenje pisca je bilo
ločeno od poročila: to je bil jasen znak, da je
ta list namenjen vsem, ne samo somišljeni-
kom”, je dejal Oppelt. V času hudih ideo-
loških sporov (bodisi v sklopu levice, bodisi
v odnosu med komunisti in pripadniki de-
mokratičnega tabora) se je Novi list vedno
postavljal na stran samobitnosti, svobodol-
jubja, demokracije, krščanskih vrednot, “a z
jasnim načelom po nujnosti povezave z ma-
tico vsemu navkljub in po oblikovanju sode-
lovanja z ostalimi silami v obrambo sloven-
ske skupnosti. Danes vidimo, da je bila to pra-
va pot, ki je postopoma izboljšala odnose v
manjšini. To je bil sad dela starih krščansko
socialnih politikov, Šorlija, Besednjaka in dru-
gih”, je dejal govornik in izpostavil tudi ja-
snost informacijskega koncepta časopisa in
urejenost postavitve. Duša vsega je bil Drago
Legiša, ki je bil 41 let urednik Novega lista,
nato pa Novega glasa, dokler ni svojega mesta
prepustil Juriju Paljku. S spojitvijo goriškega
Katoliškega glasa in Novega lista leta 1996
(Oppelt je ta dogodek opredelil za doslej edi-
no racionalizacijo v slovenski narodni skup-
nosti) se je končalo obdobje tvornega
združevalnega procesa, ki sta ga poleg samega
Legiše sooblikovala tudi Kazimir Humar in
Oskar Simčič. Oppelt ni pozabil niti na velike
može, ki so bili tako ali drugače blizu Nove-
mu listu: Franc Jeza, Ubald Vrabec, Dušan
Černe, Boris Pahor, Rado Bednarik, linoti-
pisti Pegan in Švab, tiskar Vinicio Stupar.
To je čas, ki je minil, a njegova vsebina bo
vsem ostala na razpolago … v digitalni
obliki …
V
S 1. strani
Naš digitalni ...
Foto dpd
Foto dpd