List za prireditve in zabavo Izhaja tedensko dvakrat Uredništvo in upravništvo: Valva- =• ■ r zor jev trg 5 II. = Razpošilja se brezplačno Inserafi se zaračunajo po ceniku Leto 1. Ljubljana, 8. novembra 1924. Štev. 1. Ljubljana, 7. okt. 1924. Namen izdajanja »Programa« je, vzbuditi med ljubljanskim občinstvom zanimanje za vse prireditve, bodisi kulturnega kakor tudi zabavnega značaja. Zato bo vsebina obsegala vse panoge prireditev, od katerih najvažnejše navajamo: gledališče, koncerti, kino-predstave, športne pri¬ reditve, predavanja, kakor tudi vse vrste zabav. Poleg navedenega bo vsebina obsegala poučne članke, o modi, ter vse najnovejše vesti, tičoče se vsakdanjega življenja, dalje kratko- črsnice, ilustracije, pozneje v pod¬ listku tudi aktuelne romane tako, da b) list vsled svoje raznovrstnosti za¬ dovoljil vsakogar in postal priljub¬ ljeno čtivo. Uredništvo se bo oziralo tudi na želje svojih čitateljev ter bo radevolje priobčevalo doposlane aktuelne vesti ali članke, v kolikor bo dopuščal pro¬ stor. Na ta način bo vsakomur dana priložnost, da publicira zanimivosti, ki bi sicer ostale neobjavljene. S svojimi strokovno sestavljenimi in izbranimi anoncami bo list podajal čitateljem pregled dobrih in reelnih dobavnih virov. Da oglasi dosežejo boljši uspeh, se bodo uvrščali vedno med, oziroma ob tekstu. Razpošiljanje lista se bo vršilo s«stematično in sicer na dom ljubljan¬ skim rodbinam, dalje v vse javne lo¬ kale, brivnice, trgovine itd. P. n. občinstvo pa vljudno prosimo, da nas z ozirom na dejstvo, ker se bo list »Program« oddajal brezplačno, v naših stremljenjih podpira, ker le na ta način bo mogoče ustreči različnim težnjam naših čitateljev. Uredništvo in uprava. Brezplačno razpošiljanje »Pro¬ grama" jamči za uspeh oglasov. Kino. Film kot kulturni in narodnogospodarski činitelj. Moderna sedanjost je prinesla človeštvu obilne dokaze svoje modernosti. Zlasti iz¬ najdbe na tehničnem polju so presegle vsa pričakovanja. Prav nič več se ne čudimo tudi največjim uspehom današnjega časa, ker smo vajeni novih izumov in presenečenj v naj¬ različnejših strokah. Vsako novost si takoj prisvojimo in pozabimo, da je bila včeraj še nepoznana. Z neverjetno naglico je svet pred par de¬ setletji izumljeni film in njega uporabo raz¬ širil in izpopolnil ter ga postavil na odlično mesto, ki ga film zastopa danes v življenju. Vsled svoje ogromne razširjenosti, zlasti v zapadnih državah, kjer zastopa filmska indu¬ strija odlično mesto ter zaposluje na eni strani množice delavcev v svojih tovarnah, na drugi strani pa ves ogromni aparat igral¬ cev, statistov, režiserjev itd., ki ga imajo film¬ ske družbe, je velika konkurenca dvignila istega na današnjo višino ter je po večini že iztrebila ono, kar je bilo na filmu slabega. Upravičeno lahko trdimo, da je film postal kulturna potreba modernega človeka, ako prezremo še tu in tam kak film, ki bi mogel v gotovem primeru moralno škodovati. Ven¬ dar je produkcija takih filmov vedno manj¬ ša, ker tudi občinstvo samo odklanja take filme. Kulturna središča ■— gledališča — so postala ljudem vir duševnega življenja ter so kot vzgojno sredstvo na prvem mestu. Zato je njih trajnost zajamčena, kar izklju¬ čuje vsak dvom. Vendar za popolni užitek in pojmovanje je potrebno zbranosti in duševne čilosti, česar pa današnji boj za obstanek marsikedaj ne dopušča človeku, ki je v dnev¬ nih naporih izčrpal svoje sile ter postal po¬ treben razvedrila. V tem slučaju pa se kaže važnost kino- gledišča, ki naj nudi poleg zabave in raz¬ vedrila tudi še mnogo poučnega. Res je, da se v javnih kino-glediščih, kot dokazano, do- sedaj niso obnesli vsi znanstveni filmi, ven¬ dar, ako gledamo film s pravilnega vidika, moramo priznati, da nudi vsak film manj ali več poučnega. Zgodovina, geografija, tehni¬ ka, arhitektura, kakor tudi mnoge panoge javnega življenja, n. pr. moda, življenje in običaji po različnih krajih sveta, dalje ob¬ našanje modernega človeka itd. nudijo ob¬ iskovalcem obilo zanimivega in poučnega gradiva, katero lahko s pridom izkoristijo. Treba je le film pravilno pojmovati in opa¬ zovati. Ni važna samo vsebina predstave, temveč vse pokrajine in značaji ter najraz¬ ličnejša sredstva, ki jih uporabljajo pri tem. Gledalec si more predstavljati, koliko truda, izkustva in časa ter ogromnih sredstev je bilo potreba, da je bil film dovršen. Omenimo naj še film kot vzgojno sredstvo v šoli in znanstvenem svetu. V novejšem času so mnoge države poleg Amerike, ki je to naredila že davno — vpeljale film kot nazorno sredstvo v šolah, in poizkusi so do¬ kazali, da se je to izborno obneslo. Gotovo je, da se mnogfl '"‘stvari drugače sploh ne more ponajB^hjg kot sNtilmom, n. pr. živ- (uCEJSOMfilCJlJ kV LJUBLJANI/ Fnuicesca Bertiiii. Francesca Bertini je igralka visoke kva¬ litete, posebno priljubljena radi svoje fine naravne igre. Kakor večina italijanskih igralk, se Fr. Bertini v mnogem razlikuje od svojih nemških in amerikanskih koleginj. Izmed mnogih filmov, v katerih ona so¬ deluje, štejemo lahko med njene najboljše kreacije globoko zasnovani film »Satanova zahvala«. Malokje pokaže ta velika igralka svojo veliko umetnost tako izrazito, kakor ravno v tej igri. ljenje živali in rastlin v prirodi, razni zgo¬ dovinski in geografski posnetki itd. Vsled tega je upravičeno' pričakovanje, da bode s časom vsaka šola imela svoje filme, s čemur bo pouk zelo olajšan ter uspeh večji. Kakor smo zgoraj povedali, igra danes film v gospodarskem življenju vseh velikih in modernih držav veliko ulogo in z vedno no¬ vimi izpopolnitvami na polju kinematogra¬ fije pomen istega raste in se veča. Po vsem navedenem sledi, da je postal film neobhodno potreben v današnjem živ¬ ljenju za vsakogar, kar dokazuje najbolj dej¬ stvo, da štejejo danes kinogledišča med svoje stalne obiskovalce ljudi vseh slojev in po¬ klicev, ki iščejo v filmu razvedrila, kakor tudi poučne in znanstvene prizore. Dnevni red kino-igr»lea. V Pnramountovem atelijeju v Hollywoodu reče nekoč znani ad¬ vokat nekemu filmskemu igralcu: »Kaj sem jaz? Malo poznani advokat, ki sem se moral mnogo let pripravljati na svoj poklic in sem si z veliko težavo priboril malo prakso, do- čim si Vi, kot da bi padli z neba v atelije, zaslužite v enem mesecu več, kot -jaz vse leto.« Lahno smejoč se, mu pojasni igralec svoje življenje in delovanje: »Najpreje sem RES IZVRSTNA je~naša prava domača KOLINSKA CIKORIJA Mihael PETERNEL Ljubljana, Gosposvetska c. Izdeluje vsakovrstne,] osobito luksuzne čevlje Gospodinje kupujte Kupujte [samo prvovrstne izdelke kemične tvoriv SVETLIN KREMA za čevlje in usnje. Voščilo za parkete i t. d. Zahtevajte povsod I Vloge na hranilne knjižice in abrestuje Popolnoma varno naložite denar Ljubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg št. 6 ker ima že nad 10,000.000 Din jamstvena glavnica Iv. Brunčič & Fr. Rebernik Ljubljana, K. Kotnikova ulica Izvršujeta vsa pleskarska in soboslikarska dela. TOČNO in po ZMERNIH CENAH. dovršil vseučilišče, nakar sem preživel nekaj let pri gledališču ter sem šele nato prešel k filmu. Skozi tri leta sem igral le male vloge v malih podjetjih. Po 12—16 ur na dan ni¬ sem poznal nobenega počitka. Angažiran pri večjih filmskih družbah, sem vztrajal za mal honorar v neznatnih vlogah, samo, da sem sodeloval z velikimi umetniki. Šele po več¬ letni vaji sem dobival boljše uloge in sem šele sedaj, po dolgih letih truda prišel na to mesto.« »Mnogi namreč mislijo, da je treba le te¬ lesne sposobnosti, pa je filmski igralec gotov. To mnenje je docela napačno. Med svojstvi, ki so kino-igralcu najbolj potrebna, je v prvi vrsti visoka inteligenca. Spoznavanje raznih značajev . je najtežje in obenem neobhodno potrebno. In te značaje mora igralec pro- učavati in spoznavati, ako jih hoče poda¬ jati v igri.« »Cesto me vprašajo, v čem obstoja moje dnevno delo. Označim ga samo s par bese¬ dami : Najkasneje ob 9. uri prihajam v atelije, kjer delam z malim odmorom do 5. ure po¬ poldne. Potem se interesiram za najnovejše posnetke ter večerjam ob 7. uri. Po večerji si zopet ogledujem nove filme ali pa študi¬ ram z režiserjem program dela za sledeči dan. Pozno v noč pa si prizadevam, da spo¬ znam za studijo karakterjev kar največ ljudi, v katero svrho je Newyork zares najpriklad- nejše mesto vsega sveta.« Otrok in kino. (Interesantni poskusi na Angleškem.) Berlinski »Film-Kurier« pri¬ naša sledeče: Posebna komisija, sestavljena iz zastopnikov šole in cerkve, je preiskovala pod predsedstvom škofa birminghamskega, kako bi z rezultati preiskave omogočila obla¬ stim izdanje koristnih naredb. Še neobjav¬ ljeni podatki so zelo zanimivi ter iste poda¬ jamo? Med 3000 otroci iz ubožnih rodbin so našli samo 80 otrok, ki še niso bili v kinu. Posledice slabega vpliva kina so se dognale le pri otrocih bolnih in nervoznih starišev. Na vprašanja, kateri filmi najbolj ugajajo, so otroci imenovali 6000 filmov. 2% otrok ima najraje basni in pripovedke, 15% se je iz¬ javilo za pustolovske filme, nadaljnjih 15% za komične filme, dočim se je za vojne filme izreklo le 5%. Detektivski in kriminalni fil¬ mi so dobili 11% oddanih glasov, a poučni le 2 %. Komisija je vzela posebno v obzir, kako se otrok v raznih letih razvoja obnaša napram kinu. Pri najmlajših ima Charlie Chaplin največ prijateljev. Mali ga imajo radi, ker dela ravno vse ono, kar je njim prepo¬ vedano. S 13. letom pa preneha zanimanje za Chaplina. Komisija je imela mnogo prilike, 'da se je prepričala o tem, kakšno izvrstno sredstvo učenja nudi film. Sveži otroški spo¬ min z lahkoto obdrži slike in prizore, in so se na tem polju delali poizkusi, da se dožene, katera slika ostane bolj v otrokovem spo¬ minu — premikajoča se, ali mirna. Poizkusi so dognali, da premikajoča slika, t. j. film, pri otroku ostane z 20% bolj v spominu, nego navadna fotografija. Tolstoj v ameriškem filmu. Ameriška film¬ ska družba P. P. N. ravnokar uprizarja Tol¬ stojevo »Vstajenje«. Vsekakor je interesant¬ no, kako bodo praktični Amerikanci aklima¬ tizirali to psihološko delo ruskega apostola. Znamenito ulico v Universal City v Ame¬ riki, v kateri se je dosedaj posnelo že okrog 1500 filmov, bodo nalašč zapalili, da bodo do¬ bili sliko grandioznega požara, ki bo pred¬ stavljen v nekem novem filmu, tekom kate¬ rega bodo reševali igralko, ki bode nastopila v filmu v glavni vlogi. Henny Porten. V zadnjem času razširjene vesti, da namerava H. P. zapustiti film ter se posvetiti le gledališču, ne odgovarjajo^ res¬ nici, ker je H. P. ravnokar skupno z režiser¬ jem Frohlichom ustanovila novo filmsko pod¬ jetje, ki bode prirejalo dve zaporedni sezoni izključno filme, v katerih bode nastopala v glavnih vlogah II. P. Presenečenje za Dunajčane. Neka dunajska revija je obljubila vsem onim naročnikom, ki bodo za zadnje četrtletje vplačali naročnino pravočasno — po eno sliko Jackie Coogan-a z autogramom. Z. R. III. v filmu. O izgradbi in poletu Ze- pelina preko oceana sta bila izdelana v Nem¬ čiji dva filma. Eden je aktualne poučne na¬ rave, dočim je drugi bolj senzacijski. Vse¬ kakor mora biti zanimivo, ogledati si gigant¬ ski zrakoplov med gradnjo in potem tekom poleta v filmu. Tečaji o kinematografiji. Poročajo, da se otvorijo letos vprvič na tehnični visoki šoli na Dunaju predavanja o »tehnični in znan¬ stveni kinematografiji«. Obisk je dovoljen tudi izrednim slušateljem in gostom. Max Linder je po vesteh iz Newvorka skle¬ nil pogodbo s filmsko družbo Universal Pict. Corp. Ne\vyork, za daljši engagement v Ameriki. Jackie Coogan. Najnovejši film svetovnoznanega in pri¬ ljubljenega Jackie Coogan-a »Cirkuški otrok« je doživel zadnje tedne kolosalen uspeh v vseh kinematografih zapadnih držav. Jackie Coogan, o katerem cel svet govori z največ¬ jim navdušenjem, ne rabi pač posebnega priporočila. Gledališča. NARODNO GLEDALIŠČE. Drama: Začetek ob 8. uri zvečer. Sobota, 8. novembra: Šestero oseb išče avtorja. — Red A. Nedelja, 9. novembra: Zora, dan, noč. — Izven abon. Ponedeljek, 10. novembra: Pri Hrasto¬ vih. — Red B. Opera: Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sobota, 8. novembra: Cavalleria rusticana. V vodnjaku. — Red C. Nedelja, 9. novembra: Trubadur. Gosto¬ vanje tenorista dr. M. Adrijana. — Izven. Ponedeljek, 10. novembra: zaprto. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER: Sobota, 8. novembra: Maks v škripcih. Burka v treh dejanjih. Nedelja, 9. novembra: Kirke. Verižniška komedija v štirih dejanjih. Začetek ob 8. uri zvečer. I KINO IDEAL I imiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiimmmiiimmiimimiiiimimiiimimmiim 5=5 flj predvaja še soboto in nedeljo tragedijo g I jjiMjeiki in Ma“ 1 v glavni vlogi m | BABY PEGGY | Pondeljek, torek in sredo | Ljubavno pismo | | zločinčeve ljubice | §jfji Ljubavni roman ljubke deklice v 5 deja- i| njih z Glady Walton in dodatek | »HIJENE ZLATA" | Ul 2 dejanska pustolovna drama z naj- H| Ul močnejšim američanom Elmo Lincolm. j|| ^illlllllllll!!!llll!IIIEI]lllllilllllllllllllllillUII!!llllll!llll!l!llll[lllllillllliilll!lilllll!!lllll[iilllli!^ 12 ^ 'Si H a v ^ ® v 3 >»©'0 1= ° Kf , «-° 1 P rtCO 1 P CD *d ! 05 § O 1 P 13 p- Bxi h ■. ■ pa o s: & <- en »•S : o • P- P p p ; & i P . CfQ < O O «< (P- CD CD O- O p o (P. CD P L 3 gf O p s - * p. o 0< N< S S 3 5* O J-era o elzt 0< >d r- hj n< -T cr P jr* <2 a , B ° s a o ** ^ CD CJQ w Jd 5 O ?> o N* ' m s*r * P cn £1 »d P cr o 3 o OOP P o '"T cc cr cd* a O fJ CD >d 4 CD O P P ^ h- ►4 O O r-f - Pj CD 2.§ 3 cr § p - — *-• £ 0 Q 2 r^* P- S 3 : Cf P H fli ‘-i i-i P B E?B »cr e . o. ^ «< •3 a E O p is 02<“ P CD p » B w d O ►o 3 CD P - P ° P- Cl CD o C5< M CD aq P- P o P CD f tsrd a< o P P c r^0Q ^ t CD O CD C OP , CD e—• P ^ ^ P P kj 4 =2.cra » P- C P. , cd cr g- ► ??* ’ * B CD O ^ P - 3°s B O ©* O P B „CTQ « o E P Cfi <5 *d a p p S- ‘S cr 3 *d p CD d) v v 6 N< H^qs ® H, CD tf B © S Ecr s g < g B- »C Ll° . p 3 : *• ^ p CD P < P • • “ o p . c« -j p v ^ ^ H p-g. H g •73 O 2. ®. p p ^ P BT a&SS s o c B’^ C E. D ‘ c ® — en <. cr » o s. H N r* »_d. § p Jera o N<, u ^ C3 U H'N 2 “ c a C p s* © r &!§’"o ^ c 0 '« s-'« g Sfr* r« o era p o ^ p » O *d oj 0*0 j? o-2. g rsg 2 n 3 p N p. o- 515 p’5. £ o< £3 p p ^ OJ Cfi “Pr* o x e sk p ,3 31 era b ©£L| »c< 2 & ° s M S « 3.^ 3 ».©• N H' Ql ? S S A k ELITNI „KINO MATICA“ (vodeči kino v Ljubljani) Vam prinaša: 10., n. in 12. novembra krasen salonski film: SATANOVA ZAHVALA Izven programa dvodejanka Harrold Lloyda, torej zabave dosti. Prednaznanilo: !!! JACKIE COOGAN !!! Predstave ob pol 4., 5., pol 7. in pol 9. uri. Nezmanjšani orkester svira pri vseh predstavah. ^ ~ I Od nedelje, 9. novembra dalje:! Veliki Maxim-Film, Berlin LYA« PUTTI EM 5 WEOENER , v krasni moderni drami s. o. s. OTOK SOLZ V glavni vlogi Lya de Putti, Paul Wegener, Lydia Salmanova, Olga Engel, Rudolf Forster, Eugen Burg. Režija: Lothar Mendes. Poleg krasne vsebine in izbornih igralcev, moramo še omeniti naravnost čudežne posnetke iz SREDOZEMSKEGA MORJA. Predstave: Ob delavnikih ob 1 / 2 5., 1 /„ 8 . in 9. uri zv. Ob nedeljah in praznikih ob 7 ,11., 3., 1 / 2 5., 6 ., 1 / i 8 . in 9. uri zvečer. KINO LJUBLJANSKI DVOR Koncerti. Študijski koncert gospe Pavle Lovšetove v ponedeljek, 10. novembra 1924 v dvorani Filharmonične družbe. Začetek ob 8. uri. — Vstopnice od 18 do 3 Din in besedila se do¬ be v Matični knjigarni in na večer koncerta pri blagajni. Koncert »Ljubljanskega Zvona« v četrtek dne 13. novembra v veliki dvorani »Uniona«. Spored izvajajo: g. N. Štritof (klavir) in društveni ženski in mešani zbor. Vstopnice v Matični knjigarni in na večer pri blagajni. Razno. Kavarna »Zvezda«. Koncert damske ka¬ pele. Vsaki dan od 5. do 7. in od 8. do 12. ure. Kavarna »Emona«. Koncert salonskega orkestra. Začetek vsaki dan ob 8. uri zvečer. Bar »Emona«. Nov spored. Začetek ob 11. uri zvečer. Hotel Tratnik. Koncert ruskih balalajini- kov. Začetek vsaki dan ob 8. uri zvečer. »Martinov večer« priredi društvo »Soča« v soboto, 8. novembra v gostilni pri Levu. Spored za Emona Bar. Plesalke: Jossete Prince — karakter. Kitty Boss — ekscentr. Ossi Gremvald — grotesk. Irma Kotty — akrobat. Ninon and Stelio — Mondaine. Lanskoy Trouppe — karakter, in komični plesi. Renee — hrvatska subreta. Godbene točke — Pertelič Duo. Orig. Jazz. Band — pleše razposajeni Djuro. KLINIKA ZA PUNČKE Ljubljana, Nunska ulica št. 19/11. Vsak dan od 8. do 9. zjutraj in od pol 7. do 8. uri zvečer ssssssssssssarsssa >BUDDHA< r |i:l| - n * Dtft TRflDE MARK I ' ' 1 G APARATI ZA KUHANJE SVETLOBNA TELESA RADIO APARATI kompletni pozamezni deli za RADIO APARATE ELEKTRO COMPANT d. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 15 "V ■ I J D' OETKER-jev Pni PRAŠEK PECIVO Svetla glava, Dobi se povsod ali pa v tovarni JOS. REICH - MARIBOR II Najcenejše in najbolje'kupite PR E MO G pri 0. ČEBIN, Ljubljana, Ufolfova ulica 1/11 »Sinoči sem videl vašo soprogo, kako je z nekim gospodom skupaj zaspala.« »To je laž — to ni mogoče, saj je bila vendar na koncertu, gotovo se motite.« »Ne, ne, saj to je bilo ravno na koncertu.« Tudi vi hočete svojega soproga preseneti z lepim in koristnim božičnim darilom Najbolj koristno božično darilo je pisalni stroj „Erika w za pisarniško in privatno uporabo. Tudi na ugodne mesečne obroke • THE R E X C O., Ljubljana, Gradišče 10 Zadnje novosti za dame m gospode Priporočamo vsem cenj. gospodinjam: Ječmenovo ljudsko kavo Dvojno sladno = rženo „Meta“ kavo = Dvojno sladno ječmenovo „Sidro“ kavo I Zahtevajte povsod I kupite po brezkonkurenčnih cenah pri A. Šinkovec nesi. mn niiimiii iiiii iiiiniiiii/iiiM umi K. Soss Ljubljana Mesini trg št. 19 »EEJTEt Ljubljana = Inter. = tel. 51 p. z o.z. Inter. tel. 51 1-9 Konfekcijska trgovina za DAME, GOSPODE in DECO = Izdelovanje damske konfekcije g En groš En detail = Š PORT naiboljši in najele¬ gantneje jugoslovan¬ ski športni tednik --- Mnogobrojne slike, besedilo v vseh jugoslovanskih narečjih Beograd, Kosmsjska ulica br. 22 IVAN JELAČIN - LIUBUANA Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Sveže pražena kava. — JZaloga mineralnih voda Solidna in hitra postrežba Odg. urednik Jan. Gračner. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. Izdaja konsorcij »Programa«.