ISSN 0350-5561 za kanec Udna Jutriinvsobotobovvečism delu Slovenije spremenljivo obiačno. pojavljale se bodo krajevne plohe In nevihte. Nekoliko se bo osvežilo. 53 let éteyilka 8S četrtek, 88. junijd 8006 Velenje tudi univerzitetno mesto Dan (IržaviKKSli spoštovani občanke in občani! V počastitev dr^eva državnosti vas vabrmo na osrednjo obč/nsko prireditev, ki bo v petek, 23, junija 2006, ob 18. uri na Titovem trgu v Velenju. Slavnostni govornik bo častni občan MO Velenje, dr. iVla^až Km^cl. Kulturni program bodo pripravili Pihalni orkester Premogovnika Velenje pod vodstvom dirigenta mag. Matjaža Emeriiča^ Šaleško folklorno društvo Koleda, Otroški pevski zbor Glasbene sole Prana Koruna Koželjskega pod vodstvom Manje Gošnik Vovk in učenke Osnovne sole Lrvada. Vabljeni tudc nd spremljevdlne príredítve: ■ trh 12. uri ' tehnični cAor, pivd-itaviK'v opimc in obnmtitvc vojaka 21. stoletja. pf\ lá.SO. uri - demonsrnicij^kipreJcr in pnilsfavite^' lastnosti mjuSkega helikopterja Beil 412 nad Tiiovim ff^om. ■ nb 17. uri • fïti-orîiev razstave "Enotni v ^lagi • Velenje. IS let v.taniùxtojni Sloveniji" v avli mestne //tvc. ■ oh 17. iO uri • prikaz proiitcroristlvnesa delovanja specialne enoie pofîcije z soiTetjeiu ohjekta, roiminiranjem îfi prikfzoni opreme I lift 19. uri • druiabnv srečanje: I'ojdSkim "fhisiiljew"tn gUi'^hcnimigosu an^jinhloma Dan in not ter TurlwAngch. Iskrene čestitke ob prazniku řn prijazno vabljenil Župan, Svet in Uprava MOV Maribor, 16. junija - V senatni sobi univerze v Mariboru so sc scšli na 5. sej) člani delovne skupine za prir pravo élaborais za usiancM-tcv l-afculteic za energetika, ki bo imela sedež v Krškem, ter njene sialne dislocirano enote oziroma Univerzitet-nega centra za cnei^eukc šludtic Ib ra'/iskave s scUc-žem v Velenju. Na njej so presedali oprav^cno delo, ob koncu pa so rektor mariborske univerze prof. dr. Iran Rozman ter župana občin Velenje in Knko. Srečko Meh ter Franci Bogovic svečano podpisali pogodbo o zagutav* Ijanju pogojev za usianovilev in delovanje omenjene fakultete ter centra. D£i(/e na S. sirarn S m msm POSTAVA ptini v jůfíUnkik 300SlT-1,2BEUn ICAIIKI o mrtvih in živih Bojana Spagai »Joj, kako je iwùfk To je bi/ zadnje dni za^lo\Ky na/bolj pokosio slišan stavek, ht mtzkut začetku junija, ki je oii ^eraj naprti utdi uradno poleien. Je hiira vroana marsikoga ulrudtki. V Velenju še posebej, saj stiro po uradnih podaîkih zasedli neslavno pr\e nmto po onesnaženosti zraka zaradi ozotta. To povzroča pekoča oči. prasketanje v ^rlu. ka.^el/. lahko pa (udi zatnu.siiev zi/. Zato vam po nasvetu zdravnikov ludi tni toplo priporočilno, da ste v najhujši wr7ć/>// v zaprtih prostorih. Vroči' pa jHtsiaja tudi vse/n, ki se hotJaJe-^enl potegovali za stolčke v mest/Uit svetih in še bol/ tistim, ki bi radi bili župani. Vse lo se poz/ta tudi na našem vsakdanjiku. Tako s?no na zadnji seji velenjskega sveta poslušali, daje velenjsko inesino pokopališče v Pod-krvju pram nratnoia za obCitio. Svetnik Franc Sever Je zatrdil, da se nu njetn ni rtič spremenilo te 32 let. Mrliške vežice so isle, ninfolo vsaka svqega vljoih. kar hi bilo za ža/ujoce primerneje, strehe nad prostorom za slovo ni. torej je vreme lahko zelo moleče pri obredu, kuhinja je le ena ... Tudi to. da pri ^robu ni ozvočenja, se mu ne zdi ravrto normalno. Sploh, ker pf)iem govontike pníglasijo ovce iz sosednjega hri!)a in oivočettja različnih príretíJiev. recimo iz TRC Ježeny. V Vinski Gori itiiajo vse lo ure/enoje še poudaril. No, resnici na ljubo imamo v mesitt še eno pokopališče, kije sramota. Ttsto staro, ob ŠmarškI cerkvici, ki naj bi. o lem _ pišem že dolgo vrsio lel, zdaj zdaj postalo spominski park. Pa se nič ne premakne. Ljudem ni dovolj, da hoiiijo gledal mčrte in plane obtwve. telijo si akcijel In uresničitve obljubljenega, kar velia za obe pokopališa. Sle/ kol /)re/ se, žal, s stanje/n na njih sreča vsak od nas. V akciji pa so v /eh dneh iudi šievilni organizatorji prireditev, ki izkoriščajo á/s pred dop}/sii. in to zelo inlenzivno. Polem pa se zgodi, da se čudi/o, ker pra\ega obiska ni. Toliko l/udi. ki bi hodili na prireditev. pa žal ludi v ŠaJeški dolini tumamo, pa čeprav so te zelo različne. Moi petkov službeni večer Je izgledal takole: najprej setn obiskala proslavo na Gorici, hitela /ta humatiitami koncert taborniškega zbom. ki se Je začel ob istent času. in bojda zamudila vrhu-/lec koncerta, ker se/n otihiiela še tia /wv tako odličen koncert Jureta Pukla in njegovega kvarieia Ko sejn zapuščala center Nova, se/n na Ttlave/n trgu pogledala še prireditev SÍ)-ja. kjer so se ljudje očitno zabavali. A />rav t/ikjer Jih ni bih toliko, kot so pričakovali. Lahko, da Je za slab obisk marsikatere prireditve kriv tudi »fnzlmh, saj zadnje dneve o/yažajo. da /ta prirediivak pa naj gre za veselice, humanitarne kot/certe aH kulturne dogodek i>ritnajijki{je /noških. Pri nas doma /le vemo. da je svetov/to prvenstvo, ker pri hiši pač ni nogometnih navdušencev, /ato mi Je bilo prav zwii/nivo. ko mije zna/îec razložil, da tekme ideda predvsetn zalo. ker ga zanimajo Ixjrve dresov in banva u.sklajenost t/a igriščih. To, da so /r/d? letos drese kreirali sifeiovrto/lajbol/znat/i kreaiorji,/HJ o prxxmsivtf \e/n tudi jas. In mije zanitnivo. Drugitn pa so za/iimive iek/ne. /xikaj pa ne, ko/iec koncev gre za si)ektakel. kije tudi dnižabe/t dogodek, ljudje pa vse bolj rabi/no sprostitev Zaradi mene lahko razvpiti dr Rugelj še ttaprej trdi, da nogo/net gledajo ^zgi/bei(j ki bi rade same brcale, pa ne zna/a ljudje se i/nah ob gleda/i/u fffa/nmo }>letnico samostojnosti. gledali optjemet /ta Noči ob Jezeru, ga //ritnerjah s krasnim šoštanjski/n. kije v soboto zvečer razsvetlil /lebo ob dokaj .da bo obiskanih prireditvah ...Bota vikettd kaj drugače? Kdo ve. Poletje je tu. z nJim vročina in indi dež^ zače/tjajo pa se tudi počitnice. Življenje se bo spet itmirilo. Letos se /ti bali, da preveá '/.e zaradi Jesenskih volitev ne. SREČNO IN BOGATO ^^ NOVO LETO ........ _ „lavnlco. PREDSTAVNIŠTVO VELENJE ^^IMPRITM Stan trg 35.3320 Velenje ' ^tœPSSSn tel. 03 897 50 96 OBOI^*"*^'' IMN'W'» i»*»«*» s k****» g*rar<^ REMOPLAST SMMaitiki ilfM 9 Radljd ob Onri Proizvodnji PVC oken in vrat. TM.; C » Wa. F» « #1 TI 7«> nunapUiU Prenovili smo jo! Od čerrcka, 22. junija, vas vabimo na prijeme nakupe v Mercatorjev supermarket Tržnica na Kidričevi 45 v Velenju. Vsak dan vas čaka pestra ponudba> prijazna postrežba, na dan otvoritve pa še posebna presenečenja. Veselimo se vak družbe! ^ fÊieroator najé^o^ïi soseč/ 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 22. junija 2006 lokalne novice Skupščina delničarjev družbe Vegrad Velenje, 19, juny a - Devete redne skupščini družbe Ve^trad d,d sc je v ponedeljek udclc/ilo 96.4 odstotke predstavnikov delničarjev. Na skupscini so se sodelujoči sc/naniii / letnim pomciiom družice za leto 2005. mnenjem revizorja ter poročilom nadzor-ncg;î sveta o prevetrilvi letnega poročila družbe Vegrad d.d. /.a leto 2005- Vegrad j C lani ustvaril 25.941.301.000 tolarjev čistih prihodkov in 237.796.000 čistega dt>bićka. Predstavniki delnicaijev so jzlaso-vali tudi o predlogu uprave in nad/ornega sveta glede uporabe bilančnega dobička /a leto 2005 in skladna s predlogom sprejeli sklep, da celotni bilančni dobiček kot nerazporejen prenese v naslednje poslovno leto. Izdelki mlekarne Celeia znova odlični Gornja Radgona - Na 20, mednarodnem oconjevanju mleka in mlečnih izdelkov v (roniji Radgoni je posebna komisija ocenila 197 i/deikov iz petih držav. V močni konkurenci so izdelki Zelene doline pnyeli visoka priznanja in s tem upravičili zaupanje pcln)š-ni kov. Od 22 i/dclkov celjske mlekarne jih je več kol polovico poseglo po zlatih priznanjih. Desert - jogurt s karamelo in koščki 'cara-mele je prejel veliko zlato medaljo, enajst zlato in devet izdelkov srebrno medaljo. Zlato medaljo so prejeli: vanilijev jogurt, vanili-jev jogurt s podloženim sadjem (okus marelica in višnja), mile-ram. jogurtová smetana (okusi: višnja, čokolada, borovnica, sirac-ciatella), kavni jogurt, sadni jogurt jabolko, ziia, hruška in Kca Vita ananys-grenivka. mtp Rušili bodo staro šolo Solčara • V občini Solčava so pred veliko naložbo - izgradnjo nove šole. Vrednost naložbe je približno 245 milijonov tolaijcv, glavnino denatja pa bo primaknilo ministrstvo za šolstvo in Spori. Aktivnosti naj bi pričeli v teh dneh. ko naj bi porušili staro podružnično šolo. Predvidena dela pri postavitvi novega montažnega obiekta naj bi končali do konca tega lota. Začasne prostore bodo učenci šole in otroci vrtca Jiašli v lovskem domu Solčava, V tem šolskem letu obiskuje ptiuk v prvih štirih razredih 25 učencev» vnec pa obiskuje 15 otrok. mtp v Cez Pavličevo sedlo v dveh mesecih 2720 potnikov Solčava - Mejni prehod Pavličevi) sedlo je od 1. apriia do konca prcjštijega mcscca prestopilo 2720 potnikov, v enakem lanskem obdobju p^ 3356. Mejo so prestopili s 1279 osebnimi vozili, 4 avtobusi in 4 tovornimi vozili. V nočnem času, ko na mejnem prehodu ni policista oziroma izvajajo mejno kontrolo občasne patrulje, pa je mejo prestopilo .10 osebnih vozil, predvsem v času med 4. b 6. uro zjuir^'. mtp Za starejše dobro poskrbljeno Šoštanj, 1. junya - V splošnih domovih za varstvo odraslili v Sloveniji l^va .32 občanov in občank Šoštanja, med njimi 29 v Velenju. V posebnih sociainovarstvenih zavodih po Sloveniji pa 16 občank in občanov, starejših od 35 let. Letno nameni občina Šoš-tanj za plaCilo domskega varstva dobrih 21 milijonov tolarjev. Zanimivo, da znaša delež občanov, starejših od 65 lel. 14.7 odstotka in jc nižji od slovenskega poprečja, ki znaša 15 odstolkov. Demografske študije kažejo, da se povečanje te stamstne kategorije pričakuje leta 2015. »Poleg tega smo povečali tudi našo subvencijo prt plačevanju socialnovarstvene pomoči družini na domu z zakonsko obvezjiih 50 odstotkov na 65 odstcjtkov. To v praksi pomeni» da uporabniki te storitve plačujiyo eno najnižjih cen v Sloveniji za uro opravljene storitve,« pravijo v Občini Šoštanj. ■ mkp Dan slovenske državnosti 25. junija naša (še vedno) mlada slovenska država praznuje. čeprav letos mineva že petnajsto leto od prelonuiih dogodkov, ki so na koneu privedli do oblikovanja samostojne in neodvisne slovenske države. Vendar pot ni bila ne lahka in ne kratka. Potem, koje sredi 16. stoletja veliki verski reformator in utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika Primož Trubar v svojih delih prvič nagovoril rt>jake z »lubi Slo-uenci«, so bila torej potrebna še skoraj natanko štiri in pol stoletja. da nara je uspelo kot majhnemu in »nezgod ovi nskemu« narodu stopiti na samostojno pot ter zarisali meje lastiie države na politični zemljevid Evrope in sveta. Se sredi 19. stoletja je dežela Slovenija obstajala le kot pojem /M označevanje ozemlja, na katerem je v južnih deželah Avstrije živelo slovensko govoreče prebivalsivo. In čeprav je v naslednjih desetletjih pojem Slovenija dobival že vse bolj tudi državno politično vsebino, Slovencem v okviru habsburške monarhije ni uspelo doseči politične avtonomije. Sedem desetletij skup- nega Življenja v Jugoslaviji, skupnosti južno slovanski h narodov, kije nastala po prvi svetovni vojni in v teh dneh tudi dokončao razpadla, je Slovencem prineslo hiter gospodarski in kulturni razvoj ler politično avrono-mijo. a tudi mnoga razočaranja in konflikte zaradi »višjih* ali -skupnih« interesov. V državi, kjer so se srečevali mnogi interesi in nasprotja medsebojno zelo različnih narodov, so se z-a-čcle zalo po smrti predsednika Sl-RJ Josipa Uroza Tita leia 1980. gospodarske in politične razmere močno zaostrovali kar je ííazadnje privedlo do ra/.pada socialistične Jugoslavije. Prvo jasno zahtevo po neodvisnosti Slovenije je že leta 1987 postavila skupina izobraženecv v 57. številki Nove revije, kjer so zahtevali tudi odpravo jugosl(^ venskega centralizma, vzpostavi-tev demokratičnega političnega sistema in socialno tržnega g(v spodarskega sistema, /ačela seje »slovenska pomlad«, ki je dosegla vrhunec naslednje leto. to'>je izJ^ruhnila t.i. afera .IBTZ. Priprtje četverice je sprožilo odkrit upor in množično gibanje za demokratizacijo, politični pluralizem in spoštovanje človekovih pravic v takrat še socialistični Sloveniji. Nastale so prve opozicijske politične stranke, ki so v Majníškl deklaraciji Icia 19S9 zahtevale suvereno državo slovenskega naroda. Novembra 1989 je takratna slovenska oblast. ki se je tudi sama vse bolj odd a Ij ev a la od j ugo s lova ns ke ideje, proti volji Beograda doviv lila svobodno večstrankarsko življenje in aprila 1990 so bile v Sloveniji prve demokratične volitve na katerih so zmagale opozicijske polhične siranke združene v koalicijo Demos. Novoizvoljena slovenska demokratična vlada jc sprva zvezni jugoslovanski vladi in ostalim republikam ponujala dogtîvor o preoblikovanju jugoslovanske federacije v konfederacijo. Ker pa so bila vsa pogajanja neuspešna, se je koalicija Demos odločila i/vesti vse-nanîdni piebiscii za samostojno Slovenijo. Na plebiscitu 23. decembra 1990 se je ob visoki volilni udeležbi več kot 88 odstotkov volivcev odločilo za samo- stojno in neodvisno Slovenijo. Na podlagi rezultatov plebiscita je slovenski parlament 25. junija 1991 sprejel Deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije in nekaj s tem povezaiiih zakonov, 7,0 kmalu po svečani razglasitvi dr/ijvne nefnivisnosti, ki je polekala naslednji dan na t rgu republike v I juhljani. so yaéťle enot« JA zasedati slovenske mejne prehode, da bi tako Slovenijo zadržale v Jugoslaviji. S prvimi spopadi med enotami slovenske TO in enotami JA seje zjčela t.i. desetdnevna vojna za neodvisnosl. 7. julija je bilo po posredovanju evropske diplomacije doseženo premirje z Brionsko deklaracijo, Slovenija pa se je za tri mesece morala odreči nadaljnjim osamosvojitvenim ukrepom. Oktobra 1991 je Slovenijo zapustil še ziid-nji vojak JA, za mlado državo pa seje začel ogorčen btîj za mednarodno priznanje. Dokončno je Slovenija stopila na samostojno ptU, ko sojo sredi januarja 1992 priznale najprej države Ivvropske unije, aprila /DA, maja istega leta pa je Slovenijo med svoje članice sprejela še Organizacija združenih narodov. ■ VM Komisija za oceno škode tudi v Šoštanju? Šoštanjski svetniki naj bi na ponedeljkovi seji po vzoru Velenja imenovali komisijo, ki bi ocenila škodo zaradi posledic rudarjenja »na njihovih tleh« Šflštanj - Šoštanjski sveuiiki. ki se bodo na zadnji seji pred počitnicami zbrali v ponedeljek, 26. junija, imajo na dnevnem redu kar 21 točk. Med drugim bodo sklepati o imenovanju komisije za oceno škode zaradi posledic rudarjenja v občini !5ošiauj. Podobno komisijo so na xadnji seji imenovali tudi v Mestni občini Velenje. »Zaradi izkopavanja premoga se je zelo spremenila cclotna p(xloba občine Ši>stanj. P(xl vodo so izginili deli naselij, nekateri pa močno na- zacovali- Šoštanj se do leta 2000 zaradi pridobiva I nega prostora premogovnika ni mogel razvijati in je nazadoval. Posledicc so vidne v komunalni in drugI infrastrukturi, na /gcxiovinskih, stanovanjskih in drugih objckiih, na kmetijskih in dru-gilï zemljiščih, /aradi rudarjenja pa so trpele tudi dejavnosti, ki so piv mcinbno vplivale na kakovost 2i-vljcnja njenih prebivalcev,« so zapisali v obrazložitvi, /akaj naj bi tudi v Šoštanju imenovali p<^sebno ko-misijo, ki bi ocenila škodo. Štela naj bi pet ilanov, ki bi vodili aktivnosti in postopke za dogovarjanje s HSE in Republiko Slovenijo o odpravi poslcdic rudarjenja. Prvič pa sc bixlo v svetu Občine Šoštanj txJločali o (cm. ali dali soglasje k pixlclitvi koncesije /a oprav-Ijanje javne zdravstvene dejavnosti na p(x]ročju splošne medicine. Ivan Urbane, dr. med. (rudi svcmik Otv čine Šoštanj), ki jc «)glasje ministrstva za zdxayie že dobil, naj bi dejavnost opravljal v ordiiîaciji Zdravstvene postaje .^0!>tanj. »Občina Šoštanj ima interes, da zdravnik pridobi koncesijo in ostane v Šoštanju, saj trenutna delež zdravnikov splošne prakse komaj še zatlošča potrebam,« meni župan Milan Ko pusar. Svetniki bodo sklepali tudi o dodeljevanju enkratnih denarnih pomoči 7.9 novi^rojence, ki naj bi jo. če bo predlog sprejel, uvedli v letu 2007. Višino pomtwi pa b(xlo dokv čili s p(.>scbnim pravilnikom. ■ mkp Zaradi obrambe skoraj prišlo do spopada Krpan razdelil Slovence - Namesto koroške naj bi bila velenjska »obrambna« naveza - Hiša izgnali iz Kranja - Mobilizirana še čakajo na rento - Za dve milijardi evrov regijskih programov W ^ I Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjstev. Pokličite 03/ 698 17 50 Nekoč Je Krpan mtiiul iJnpie m Dunaju, zdaj so zaraiii nju^a zamešane Štrene okoli nakupa dobrega deia yojaiike opnme pri nas. Korok! so hiH irdno prepričam, da bodo dobili pomemben pofiel. ki hi fim dal ludi now dela\-na mesia, pa se je obrambno minlsir^'o odločilo za nakup jínskih vojaškiit vozif. Ta posel naj bi bil še bolj slomjski in za na.h držino še ugodnejši. KorošcJ lega ne s'erjamejo iti so se odločili za pruvl hrý za Krpana. Ob tem sicer mhče odkrito ne govori o sporu z Velenjčani, a res je. da vsem na Koroškem ni všeč. da se je v ta afinskh posel lakoj vključilo Gorenje. Celo malo jim je mar. da Jim ga je bilo pripravljeno prepustiti, ce se za to odločijo, Nekateri stvari močm/ zaosintjejo. tako da se nI videti konca tega zapleta. Obrambna shw nas je lorej kar moč/to sprla. V. načríownlm pttslom se je opekel tudi celjski Btgrotus, Ne v fjubljanl. ampak v Kranju, a nekateri tnenijo. da so tudi pri len vlekli niti nekateri iz Lfubliane. V tej sicer trgovski dndbl so se med uiiranjem poti nu novo delovno področje odločili dokapitallzirati hkraemeco, ki je zašel i' resno krizo. Nakazali so Jlw že 2.7 milijarde irJarjev. saj pravijo, da so pri vsem lem mislili zelo resno.pa ^'endur iz vsega lega posla ni bilo nič. V Engro-iiisu pravijo, da so jim nekateri nepoštena metali polena pod noge in so zaîo raje od vsega odsiopili. Nočejo pa odstopili od svojih zalUev nekdanji prisilno mobilizirani v nem-.^ko wjsko. ki si že dalj ča.su prizadevajo 'a ustrezno odškodnino oziroma renîo. Svoje zahteve so znova pontA'ili v soboto na srečanju na Rogli. Tudi, da državni z lx)r vendarle čim prej sprrjm^ novelo zakona o žrtwb wjnega nasilja in Jih 2 njo izenačil 2 drugimi zrttanii. Upajo tudi. da ho enkrai konec oCitkov. da so se wndar borili i* vrstah okupatorja. Saj nikakor v te vrste niso vstopili prostin-oijno. ampak so bili tnobilizirani na silo. Poseben boj /mj v Slcn'ensklh Konjicah še vedno bijejo 2 mlmstrst\vm za promet. Da hI končno postali enakojjruvnl pri uporabi a\'toce.'^te. Saj morajo zdaj edini daieč naokoli plačevali cesinino pri izwzu ua doiuači cessninski postaji. /Vin' zaradi tega so pred časom zbirali podpise pod pelt-cijo. fn zdaj. ko jih je obiskal predse Jnik jane2 Drnovšek, so mu Jo tudi izročili. Ta je k njim na obisk sicer prišel ob SóO^etnici mesta. Drnovšek .se je pred kratkim tudi udeležil srečanja v Rusiji, zdaj pa Je obsežjia ruska delegacija obiskal Slownijo. Ne le poslovno konferenco v Portorožu, imeli so tudi wč srečanj z našimi gospodarstveniki in politiki. Vse zato. da hi okrepili gospodarsko sodeloviinje. predvsetn na področju energetike. 7. napeljavo plinwoáa bi se morda tudi znebili nesrečnih italija/iskih ienni-nalov v Jadran.^kcm mori it. tni pa hI tudi dobili dovoli tega pomembnega enetgenta.. Nekateri na račun tega plina, ki je vendarle še ^pretx'j v zraku*, delajo že velike načne. Veliki, predvsem stUko pa je raznih načrhrv oziroma projektov, ki so ph naredili na celotnem območju Sa\inj.^ke regije. Kar 617 v vredno.^i skoraj dve milijardi evrrrv .so )i}i prijavili v sedanjem ča.su nastajanja Regionalnega razvojnega program, za katerega naj bi pridobili /udi veliko državnega in e\'ropskegu denarja. yMaj ho v poletnem času treba v.^ te prf^he .še dobra rprecedlti€ in zdn:titl. da bodo dobili take. ki bodo res lahko kandidindl za ta denar. .Si// vse holf wlja; denar je. a le za kakoM.^ne projekte. nrr t J^n NAi ČAS l20i|a: te^ilsfa.olitiftaiia in Wikaxhj RTIitmai.UaMniJe. od MrWi. Csna posamêsieça izvoda je 300 SfT (1,25 €) odstopni DOV. 23 50 S(T C0.1 €j. cena izvodi Utz M)V 275.50 SIT (t,14 €)), Prf «ta^u )etn mrofmne 20%. pcisine 15 %. ćeutleiAd ^^%\fi mase^oe 7 % popust Urefettln: MoSek {direktor). Slaf>e Vovh (odgovorni urednik), Milena Krs«£>ftanific fpomo^rûo ur^jmhsf Janez Piknik. Tdtjsn^ PodgorMk. Bo|3ro ^pegei (novrarfi), Mira ZaKoiek lurednica lađ^), Janja Kolina-ip»^! (termina uredrica). T)n>až Geršak (oblikova^X Profaganti: Nina Jug (vod^ propa^nde). Sa§o Konefinik. Jure deričnčk (propagandista): mé iffttâtva la ifrnft 33^0 Mama mWi U. p. p. 202. isislon |0S| m 17».teltfll (0» 897 4643. TRR. Nova LB, Vétenje: 0242&^0201S38S4 Eflal: pra$$Sriâscas si mionnle fei ont. prtprwi: Kai ćas Ox).o. TIÉ: Tslorra SETdd. NaHadt: 3.400 (zvMov NKiaroàMlti folograll) Jn rokopBov t» vračírat Po iá(m o OOV je âs* uvràc^ med proM» flfamativrrtga značapsa kaíete se tfaću^ davë< po 6.51)6 sicpnji, Letno izda $2 Stevdk AKTUALNO Velenje tudi univerzitetno mesto Fakulteta za energetiko partnerski projekt Univerze Maribor ter občin Velenje in Krško - V prvem študijskem letu 2007/2008 se nadejajo blizu 100 študentov - Občini Velenje in Krško pripravljata še en skupen visokošolski projekt Tatjana Podgoršek NaJulJevatije s /. sírwií Dali Dilonlagjč. vodja pmjekla usuiinviive nove fakulicic. ki bo članica Uiiivcr/e v Mariboru, je povedal, da je približno 1000 sirani dolg elaborat o usiannviivi fakiilieie pripravljen /a sejo senata Univcr/.e v Mariboru, julija ga bo obravnaval svcl za visoko solslvo, nato vlada in dr/avni /bor. Siedijti pa šc spremembe odloka in stalula univerze. Će bo postopek u slana vijanja poieknl po racrlih, bo fakuUela objavila ra/pis za vpis spomladi 2007, prvo generacijo slušateljev pa sprejela v siudijskem letu 2007/2008. Po /elo natančno se-siavljeni pogodbi bosta občini Velenje in Krško zagotovili pmsiore in denar (Občina Krško 55 odstot-kiw. Mesifia občina Velciye pa 45 odstotkov polrebnega denarja, le-U)s naj bi zagotovili 109 milijonov tolarjev, leta 2007 približno 128 milijonov in leto kasneje približna 25) milijonov SIT), univerza pa bo med drugim prispeval študijske programe in kadre. Prof, dr. Ivan Rozman jc ob tej priložnosti dejal da bo Univerza v Mariboru z nt^vo ćlanico pridobila del področja, na kalcrem bj lahkt^ delovala v prihiidnie, nekaj pnisto-rov in premoženja. »Univerza z ustanovitvijo fakuHcie daje mnogo obema regijama. Predvsem strokovni ptHencial. kajti znotraj nje se bodo ustvarjali novi strokovni kadri, razvijajo raziskovalno delo, kar bn prispevalo k razv)ju obeii regij,« Koi je še povedal v pogo-V5>ru, je bil tudi sam nekoliko presenećen, kako hitro so partnerji v projektu ustvarili potrebno siner-g\jO /a re/ullate. do katerih so prišli danes. Na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo podpis pojiodbe o ustanovitvi Fakultete za instru-menialin) pedagogiko s sedežem v Velenju, pa je Rozman dejal: »Delamo na tem pn)jektu, vendir pa lu še nismo našli strokovne siuergjjc. l^d smo prebili. Ocenjujem, da bo za uspešno uresničitev potrebnega morda nekoliko več časa.« Čestitamo za dan državnosti! Župan in občinski svetobčine Gornji Grad Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je označil podpis pogodbe / besedami: »To Je izjemno pomemben dogodek za Velenje, je n^pomembnejši razvojni in iz-obraževaliii korak od vseh dogodkov zadnjih nekaj lei. Te^.ko bi rekel, ali je bilo pomembnejše leto 1958. ko je začel izobraževati dijake Šolski center Velenje, ali ne-kaj let kasneje ustanovitev gimnazije 1er višjih strokovnih šol. Velenje bo postalo univerzitetno mesto, zato se zahvaljujem vsem članom delovne skupine, sodelavcem. rokioou ter dr. Francu Žer-dinu. ki so opravili pomembno delo.» Kol je zatrdil. pog(yc za delovaje univerze imajo, sploh za pr\o študijsko leto. Po dogovoril) boáo predavanja v UPI • Ljudska univerza v Velenju, kjer bodo letos uredili vsaj eno učilnico, naslednje leto drugo, s Šolskim centrom Velenje se dogovarjajo o prostorih na Medpodjetniškem iz-obiaievalnem centru, kjer bo sedež univer7Jtelncga centra, kupili so dijaški dom. kjer bodo primerni prostori za nasianilev indent ov. »Ni najpomembnejše vprašanje, koliko denarja bo /a to poirebnega. najpomembneje je. da smo našli prave ljudi, kadre.« /a potrebe ustanovitve in delovanja fakultete je v letošnjem proračunu Mesine občine Velenje zagotovljenih • po besedah Srečka Meha.- 52 milijonov tolarjev, za leto 2007 in 2008 pa predvidevajte najmanj Í00 milijonov tolarjev. Koliko študentov pričakujejo? Približno 100. Tudi župan Občine Krško Tranci Bogovič je i/raz 11 zadovoljstvo, podpis pogodbe je označil kot krono večletnega prizadevanja na ptidročju visokošolskega izobraževanja. Pred leti so ocenili, da mi> rajo neka,! naredai za ta, da bodo zadržali študente v regiii in hkrati Meh ponovno v Vejenju, Sevčnikar prvič v Šoštanju Območni odbor SD predstavil dva od treh županskih kandidatov v Šaleški dolini - V mestni občini Velenje bo ponovno kandidiral Srečko Meh, v Šoštanju Branko Franc Sevčnikar - V vseh treh občinah polne liste Milena Krstič - Planine Velenje. 14. jiinijđ • »Socialni demokrati si želijno, da bi bila katnpa-nja tekma, v kateri bo zmagal boljši, ne pa vojna, ki piisča trajne poslcJice v okolju, v kalcrem se d(v gaja. uidi po njenem koncu,« je na tiskovni konfcrenci ob predstavitvi kandidatov za župana Mestne občine Velenje in Občine ŠoSiaoj, rekel podpredsednik Območnega odbora SD Velenje. Bojan KoniiC. Síxialní demokrati (SD) bodo v vsdi treh občinah Šaleške doline na lokalnih volitvah za člane občinskih svetov nastopili s polnimi listami. tudi v Smarlnem ob Paki, kjer bodo prvič volili po proporci^v nalncm sislcmu. liste bodo v svetu stranke predvidoma potrjevnli septembra. Na lisiah pa bodo mnogi, ki v svetih občin stranko zastopajo /e sedaj, Siij. kot pravi Kontić. v stranki ocenjujejo, da so delo opiavljali dobro. Liste pa bodo do-ptjlnili ludi y. nestrankarskimi kandidati vvseh treh obcinah. ()b močni pcxJporí siranke je ponovno kandidaturo za župana Mestne občine Velenje potrdil dose-diinji župajj Srwl^o Vkh, ki se bo jeseni v teknîo za /upana p(xlal žc četrtič. Kljub dolgoletnemu župa-novanju so lakov stranki kcH on prepričani, da ima še dovolj energije in zamisli, da svoje poslanstvo opravlja Še naslednja štiri leta. »Morda me je k odločitvi, da ponovno kandidiram, napeljala tudi koordinirana akcfia, češ da je treba župana v Velenju zamenjati, čeprav omogočili ra/voj energetike. »Vtsel sem. ker smcî nasi skur>en jezik in fakulteto umestili v prostor, kjer je energetika doma. Mislim, da smo na dobri poli, da naredimo energetiko po meri ťf>sp<>darsiva, izobražujemo kadre, ki bodo našli zaposlitev v enei^eiiki in bodo širili razvojne načne zunaj regij, ki ustanavljajo fakulteto.* Franci Bogovičje še povedal da so pobudo za ustanovitev Takuheie za energeliko razvijah vse od usiamivitve Valva-zoijevega raziskovalnega centra v Krškem. Izvedeli so. da imajo podobne želje tudi v Velenju. »Ker se vsi veliki pnýekti delajo v parluer-sivu .smo lakoj sprejeli i/ziv In (jd-prli vrata, 7. Mestno občino Velenje imamo v mislih še en visokošolski projekt.8 Kot smo izvedeli, naj bi skupaj ustanovili tudi Fakulteto za instrumeiuahio pedagogiko. Ta pa naj bi imela sedež v Velenju. Koalicija x obiani Pol leta so sveiniki SD obiskcv vali mesine četrti in krajevne skupnosti. *Mi smo jim predstavljali svoje poglede na razvoj, krajani in krajanke pa so Iahs(avI|enL proračun je siabilen, in tu jc ireba le nadgrajevati, Za to, da kandidiram še enkrat, sem se cxlločil, ker sc zavedam <.xl-govomosii. ki jt) ima župan. Ta o*}-govomost pa je posebej pomembna zaradi ljudi, ki pogosto iščejo pi> moč.9 je na predstavitvi rekel Srečko Meh. »Tega, kar smo nareilili. pa se ne da zaključiti in končati kar na hilro, Di>lgoročno zastavljene usmeritve st) ptimembne na vseh področjih. pa naj gre za izobraževanje, stanovanjsko iz^dnjo. cestno. k-leini kandidat SD /a župana Šoštanja Br;ink<» Franc Sevčnikar prihaja iz gt^spodarslva. Jc vodja proizvodnje v Gorenju, zelo aktiven v različnih prostočasnih dejavnostih, 7. družino /ivi v Lajš«ih v krajevni skupnt>sii lopolSica. -Gospodarnost in ekonomija mt r.ista tuja. Vem, kaj občina Šoštanj potrebuje /A svoj boljši razvoj in loji želim tudi dati, Programsko pa sc bomopcxirobneje šc pogovarjali in to konkretno, saj program šele snujemo," pa je med drtigim rekel Se v-č nikar. Srečko Meh, Bojan Hontič in Branko Franc Sevčnikar Iskrene čestitke ob dnevu državnosti POGOVOR Z RAZLOGOM 22. junija 2006 »Mislinjski klanec je državna sramota« Enotedensko praznovanje občinskega praznika se začne to soboto s slavnostno sejo sveta - V Mislinji veliko pridobitev, bogati so tudi načrti Bojana Špegei Mislinja • Ze dober mesec diii qí već skriviiosL da bo misliiijski župan Viktor Robnik še cnkral kandidiral V predpraztiičnem pogiv voru r\m je razkril, /akaj. Štiriletni mandal ocenjuje kol doher, rad pa bi dokončal največjo inve-slicijo v občini - izgradnjo kaiiali-/acijc in čislilno naprave. Pa ludi 10 bi rad dočakal, da tisdh 200 melrov ceste čez Misljnjski klanec končno dobi normalno podobo. Prepričan je, da je to. da še vedno ni urejen, sramola za cclo državo. () icfn In še o marsičem je lekel pogtwor, ludi o oa^irajen-dh in boga leni programu praznovanja. y sobf>io boste torej začeli bogato prazntnvti. To je )'e tudi matično soh v ;\fislinjif Skupaj z ravnateljem delava na obnavljanju šol. Podružnični §oli sia bili potrebni obnovi, matična šola pa postaja premajhna. Kar je po eni strani sreča, saj to pomeni, da je otrok veliko. Treba bo ugtv toviti, kako jo bomo razširili, z nadgradnjo ali dozidav obnove, sai je prva končana. A je vmes minilo preveč časa. Moram reči, da ni^mo zadovoljni z vzdrževanjem c^siisča. lahko bi bilo bolje.« Komka si teli tudi biireje priti do aMocestnega krita. Boste pri leni, kje ho tekla trasa, imeli ^ Mtilinji kaj Ik'sede? Viktor Robnik: "Občina se fepo razvija," ho MLsiinjski klanec kmaht drugačen, Se )vdno je v obupnem stanju. Kaj se dogaja? ^Mislinjski klanec je res v obupnem stanju. To je prava sramola za državo, da 200 metrov ceste z zeb pomembnim klancem ni uspela uredili. Zadnja zagotovila, ki smo jih dobili na seji korc^ške regije, so, da bodo dela slekla t. ju- Borci dopolnili izvršilni odbor Vekrýe, 19. junija - Delegati Območne organizacije ZZB Velenie so \va ponedeljkovi skupščini dobro ocenili sodelovanje z vsemi tremi lokalnimi skupnostmi v Šaleški dolini, izrazili zadovoljstvo nad Izgledom prenovljenega spomenika in okolice Onemele puške na Titovem trgu ter izrazili zadovoljstvo, da so na gradu v Velenju naposled odprli zbirko NOB v Šaleški dolini. V razpravi pa niso zaobšli aktualnih političnih dogajanj v državi. Obsodili so poskuse razv red note uja narodno osvo- bodilne vojne, postopnega ukinjanja financiranja borčevskih or-gacizacij in bili kritični do govora nadšktifa 1'ranca Perka v Kočevskem Rogu. Skupščina je bila volilna, a velikih sprememb v v5>dsivu ne bo: predsednik ostaja Bojan Kontic, podpredsednika Jožef Povše in Franc Hudomal, sekretarka Marjana Koren, delo v novem mandatu nadaljujejo tudi člani nadzornega odbora in časlnega razsodišča, v l9-članskcm izvršilnem odboru pa so mm: mag. Dragica Povh, Srečko Meh. Jože Dračko, Vojko Režen, Karel Drago Seme in bv Stropnik. ■ mkp S skupščina Območnega združenja borcev in udetežencev NOB Velenje, Skupaj v poletje Socialni demokrati (SD)Velenja so na Titovem trgu pripravili zabavno-športno prireditev Skupaj v poletje - Obiskovalce pogostili z brezplačno kračo Velenje. 16. junija - Območna organizacija SD Velenje je v petek popoldne in zvečer na Titovem trgu pripravila zdaj že tradicionalno prireditev z naslovom Skupaj v poletje. Obiskovalci so kljub vročini /m-čeli prihajati na prireditev že popoldne in se zadržali dolgo v noč. Igrali so košarko, namizni tenis, melali pikado, olruci so prišli na svoj račun na trampo liiiih ...odrasli pa so se zabavali ob glasbi in prigrizku. Ciosilteljl so jih pogostili z brezplačnimi kračami, Pozno popoldne jih je obiskal tudi predsednik stranke Borut Pahor. ■ mkp Vse koroške občine, ki gravitiramo na bodočo traso. Imamo kaj reči. Prizadeval pa si bom, da irasa ne bo šla skozi občino Mislinja. Da bomo mi, ki gravitiramo na avtocesto, imeli sodobne dostope do nje. Tudi tu smo pričako vali, da se bodo stvari odvijale hitreje, pa se ne. Čeprav je lani vlada ob obisku KornSkc to obljubila. A Mislinja tu ae bo v središču, dosti bolj bosla vpleteni občini Velenje in SlovenI Ctradec,« !S'a Kortfškem je kriza vi^ospoda}'' stvu vse večja, napo)vduje se še dodatno z/uanjšcvanje delovnih mest. Kako se iff pozna pri ms? >»Veliko se še ne pozna. Zaenkrat večjih pretresov pri nas ni bilo. Proces odpuščanj pa ho tekel še dalje in upam, da bo med njimi čim manj Mislinjčanov. Žal na Ki)roškem z umiranjem podjetij ne rastejo nova. zato možnt)Sli za prezaposlilve na Koroškem nI« ZakiO ste se še enkrat odločili, da kandidirate za mesto iupana? »Predvsem bi rad dokončal veliko investicijo i/gradnje kanalizacije in čistilne naprave, pa morebiti se kakšen projekt, ki sem jih že naštel. (îre.va k praznovanju, V soboto začnete vohratnetn vrstnem redu kot prejšnja leta. Kaj priprav-Ijaie? »Res je. da smo letos začetek malo obrnili. Začnemo torej ob 10. uri s svečano sejo. na kateri bomo podelili tudi občinske nagrade. Najvišje priznanje bo di)bil .Jernej St\arnik, kije izredno dejaven človek, zato si bronasti gri> za delo na niesiu predsednika Aktiva invalidov Mislinja res zasluži. Priznanje občine bodo dobili še Folklorna skupina M^sterski. Marija Sevčnikar in Anton Flogie ter Panika Breznik. Priznanje župana je v moji pristojnosti, o ostalih namreč odloča mestni svei, letos pa sem se odločil, da bom priznanje podelil Francu Gašperju, ki že deset let uspešno vodi Društvo upokojencev Mislinja, Še podelil Jerneji Snionkar, državni prvakinji v kroRU. Zahvalil pa se bom tudi sedmim odličnja-kom, ki so dosegali odličen uspeh v vseh letih šolanja.« Program praznovanfa |e bogaf Tudi vse letošnje prireditve bodo pod šotorom na športnem igrišču pod š prihajajo na občino z vlogami z^ to in ono prireditev... Mi take vloge preusmerimo na /avod za kulturo, saj smo vanj prenesli sredstva, ki smo jih pred njegovo ustanovitvgo usmerjaii v te namene. Potem pa poslušamo očhke: Zavod za kulturo nam je dal. Občina pa ne. Mislim, da je tako gledanje napačno. Denar je občinski, iz iste malhe gre. Drugače pa mcv ram reči. daje dobro, da smo ustanovili ta zavod. Nlsmti pa uspeli z odlokom o ustanovitvi mladhi-skega centra, ki bi tudi deK)val kol zavod. A loje še pred nami. V Šaleški doDni imamo skupno javno Komunalno podjetje. Res smo v njem v manjšini, a slvari dokaj dobra tečejo. Oskrba prebivalcev ni motena. Velik del občine je pokrit s kt)munalnimi dobrinamj, kjer ni, pa še bo. Imamo dolgoročen program in pi) njem delamo. Veliko kra l dobivanio pripombe na delovanje zdravstvenega doma. Vendar je največja icžava lega pomanjkanje zdravnikov. Preprosto jih ni. Sama stavba je pogoj za delo, ni pa odločilni. Poslopje obnavljamo in dobilo bo lako po dobo. kol si jo želimo, Kaj več hi bilo treba narediti še na p)dročju športa, vendar je to stvar prihodnosti.« Kaj pa samo sode hm nje hkafne skupnosti in fif)sp(>' dai'sty'o? Kakšne odm/sc imate z gospodantivniki? »Dobro Síídelujemo. To je pomembno lako zanje kol za lokalno skupnosi. Naše sodelovanje je vezano predvsem na zagotavljanje prostorskih pogojev. Ti so osnova, da se lahko razvijajo. Velikokrat sicer slišimo očitke, da se zadeve spreminjajo prepoč^isi.vendarse prostorskih aktov ne da sprenunjaiL čez noč. Ko dobimo konkretne zahteve, želje, se od/oveino. A vedtu) ne uspemo. St)deiovanje s TernuuHekirarno Šoštaiii je v redu, s Premogovnikom Velenje se iru-dinu), da tiastale težave rešujemo sproti, zCroreiijeni smo našli skui^ni jezik, s Termami Topolšica tečejo pogovori v zve/j z razvojnimi vprašanji... Prav lako kol z velikimi se dogovarjamo in iščemo skupne K v čke ludi z manjšimi in srednje velikimi družbami v lokalni skupnosti.« Radi bi trgovski center JVo. nekaj fH^tkov y zvezi z domom za sfanýše občane je izfvkel na nćun Občine Šoštanj ptfdjetnik, ki Í>i dom rad postavil »doma«, pa menda za to ni bilo íwz-untevanja? »Pred časom so se predstavniki ptnljetja Rednak oglasDi pri nas, Zaninialo jili Je. kakšne so možni^sti za gradnjo doma za varstvo odraslih v Šoštanju. Predsiavili so nam željo pt) gradnji objekta z več kot sKî posteljami. Občina Šoštanj že vsa leta kaže interes po gradnji doma. V okviru svojih možntisii smo pripravl^ieni pomagali in z investitorji iskali skupne interese. Poudarih pa smo, daje država lisia, ki podeljuje iioncesije za tako dejavnost, in povedali, da ima občina Sošianj po takih domovih v Sloveniji nastanjenih približno 40 varovancev. I Ikrati smo že ludi iskali primerne in možne lokacije postavitev tovrstnega doma. Naš splošni vtis po tem sestanku je bil» da smo se razšli v pozitivnem duhu. Dejslva, da so se odločili za nakup doma v Horjulu, pa nismo razumeli kot da so se odpovedali gradnji doma v Šoštanju.« Šoštanjčani $i o^fijo i'ečji trgovinski center. O tem smo 2 »v7m/ zť go^v^(li. Kje so zadrzki, da ne pride i/l ne pride do rešitve? »Večji trgovski centri so težava vseh majhnih občin. ŠošianJ pri tem al nobena izjema. Dejslvo Je, da trgovci silijo v večja središča, kjer je ludi kupna moč večja. K(i pa gre za meslo, veliko kot je .Šoštanj, pa Mi fan Hopuéar: »Šoštanf je v zadnjih desetih Mih napravil velik korak naprej, - bi morebilni investitoiji. ki bi prišli sem, želeli zastonj zemljišča, zastonj infrastrukturo, radi bi bili oproščeni komunalnega prispevka... To je do neke meje za razumeti, a kot župan v takih primerih ne morem drugega, kot da zadevo prepusiim v odločitev svetu, V svetu pa se pojavi kup vprašanj: zakaj taka cena, zakaj taka cenitev, zakaj samo toliko ... Sam bi bil po eni strani pripravljen odstopiti kakšno /en^ljišče kakemu trgovcu, vendar zakonodaja jasno opredeljuje pogoje, pod katerimi bi bilo to možno ali pa ne. Stvari niso tako enostavne, kol se kažej<\ Mi smo sc že doslej veliko pogovarjali s trgovci, a li bi šli na lista zemljišča, ki bi jih sami izbrali, ne na ima, ki bi jim jih lahki) ponudili mi. To je problem. Ce bi v Šoštanju gradili trgovski center, bi moral la biti v bhžini središča. Nismo mesto, ki bi lahko irgtv vinski center gradilo na obrobju. Ker ko enkrat sedeš v avlo, je vseeno, ali se pelješ dva kilometra ali pel, šesi, do Veletija recimo. Vsekak{)r pa je Občina Šoštanj za lo, da bi mesto spodoben center dobilo.« w Šoštanjčani imajo radi lepo okolje Trg svobode? »Krajevna skupnost Šoštanj Je za prenovo že naredila idejno zasnovo. Pri>jckii so na zalogo. Ko ^«m bil na zadnji seji sveta KS, je bilo lako rečeno, Preden pa b<î do obnove dejansko lahko prišlo, bo treba izpolniti kup drugih pogojev: zagotoviti parkirna mesta drugje, odstranili določene objekte ... Ce se bomo prenove lotili brez tega, se bo pri meščfanili pt)javilo veliko slabe volje, ker bi morali center dobesedno /aproli. Načrti pa so vsekakor dobri, a kt"« že rečeno pred prenovo je treba poskrbeti še za vrsto reči,« Šoštanj sodeluje v akciji Turistične zve^' Siovenije, kjer tekmuje zn najlepše urejeno manjše mesto r državi. »Že pred leti, koje Turistično olepševalno društvo Šoštanj pripravilo tekmovanje za najlepše urejene balkone in okolico stanovanjskih hiš, so se Šoštanjčani zelo piUnidili in tudi zdaj se trudijo. Prepričan sem. da bi bil Št)šianj absolulni zjnagt>valec. če bi ga komisija ocenila pred desetimi leti in listo primerjala s tem. kar vidi danes. Ki)liko sprememb na bolje in iepše je bil deležen od takrat! Neurejenih točk skoraj ni. Večino smo se jih že znebili. Prepričan sem. da bo Šiištanj occnjen zelo visoko, da bo komisija, ki si bo mesto ogledala, imela kaj videti,« v 95 let mesta Šoštanj Maloštevilno občinstvo uživalo Šoštanj. 17. junya - Veličasten ognjemet s navi« le nadaljevali ali nagradili. Vse prireditve, ki so jih napovedali že prej. so speljali, lako liste, ki so se odvijali v Kajuhovem parku, kol liste na odbojkarskem igrišču na mivki na bazenu, rok škofa I ranca Pcrka med oblclno mašo za pobite domobrance v Kočevskem rogu. Cveta Zalokar Dražem (LDS) meni, da so zadnje izjave o dogajanju v 2. svetovm vojni premišljen manever prevrednotenja zgodovine. Takšne izjave naj bí rehabilitirale sodelavce okupatorja, zamere prejšnjih generacij pa zastrupljajo zdajšnje. Odpiranje razprav o preteklosti se nc zdi smiselno ludi predse^lniku SLS Janezu Podobniku, ki meni, da takšne razprave družbo delijo, hromijo in de-nit>tiviraj<5 pri načrtovanju prihod-t^osti. Preîiiier Janez Janša pa obžaluje, tla v Sloveniji v 21, stoletju še vedno potekajo razprave o kolaboraciji v času 2. svetovne vojne. Skoraj mesec dni po odločitvi Or-nogorccv /a samostojnost na rcfe- Se obeta rešitev za varcevalce nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu? domačih vojaškili vozil krpan v po djetju Sistemska tehnika neposredno ogrožettih već kol 200 delovnih tnest slovenskih kovliiarjev, posredno pa še veliko več. Korošci ce(o zahtevajo odstop obrambnega minis ira Kikrla Erjavca. Davčna uprava RS je na svojih spletnih stratieh (www.durs.gov.si) objavila obrazec napovedi za odmero dohodnine za leto 2006. Za razliko od nap(v vedi za leto 2l)05 ijiia obrazec za letošnjo dohodnino le šesi in ne osem strani, spremlja pa ga navodilo za izpolnjevanje na 24 straneh. Sobota^ 17« junija (iospodarski minister Andrej Viz-iak je po pogovorih med prvim možem nal\nega velikana C»azt)roma in pretnierjciT) Janezom Janšo dejal, ita se Ciazproúi zanima zi« gradnjo novega plinovoda iz Rusije v Italijo prek Slovenije ii3 /a vlaganja v Nafto Lendava. Vizjak je povedal tudi. da je omenjeni plinovod dobra alternativa plinskim terminalom v Iržaš-ketn zalivu, pomenil pa bi dolgoročno rešitev težav oskrbe s plinom za Italijo, Madžarsko in Slovenijo. Veljati je začel pravilnik o izvajanju diferenciacije pri pouku, ki jc bil uveden ob sprejetju sprememb zakona o osnovni šoli. Akcija slovenskih nitizejev in galerij. ki so j(i poimenovali Poletna muzejska noč, je v 13 slovenskDi mestih ponujala okoli 130 dogodkov. Gazprom se zanima za gradnjo novega plinovoda prek Slovenije Nedelja^ 18. junija V Šentvidu pri Stični se je t>dvijal J7. labor slovenskih pevskih zbo-rov. ki je vrhunec dosegel s popoldanskim skupnim nastopom 150 zborov. Člani zunajparlameutarne stranke AS so začeli 115 kni dolg pohod do Kopra, s katerim izjažaji> nasprokv vanje gradnji plinskih terminalov. Na pol jili jc izpred Prešerntwcga spomenika v Ljubljani spremil predsednik Janez Drnovšek, kije njihova prizadevanja podprl in udeležencem poiKxla zaželel, da bj dosegJi takšen koiični rezultat, ^kot si ga vsi želimo, torej brez plinskih terminalov". Na tradicionalnem srečanju seje na Bledu zbrala prva slovenska ministrska ekipa vlade mandatarja Lojzeta Peterleta. Iako imenovana Demosova vlada je na oblast prišla na prvih večstrankarskih volitvah pol. 1^45. K. aprila 1990, Hnprotuš je končal vse dejavnosti za dokapitaliz^cijo oziroma nakup deleža Iskraomeca, ki naj bi sanirale stanje v kranjski družbi. Direktor Aleksander Svctelšek je ob tem ponovno izrazil razočaranje zaradi spoliiiziranc blokade udeležbe njegove dnižbe. s katero bi Iskraemeco po njegovih besedah stabiliziral po« slovanje. ohranil 1600 delovnih mest in dosegel nov razv{)jtu preboj. Ponedeljek, 19. junija Pred minisirsivom za obrambo se je zbralo okoli 250 zapttslenih v Sls-lemski tehniki, ki so ministru Karhi Frjavcu predali odprlo pismo. Pnv lestniki z Raven na Koroškem na-sprotuiejo nedavni odločitvi ministrstva, da bo t oklepnikov /a Slovensko vojsko kupilo pri finskem p(x1jeiju Pairia Ln nc pri Sistemski lehniki. kot so pričakovali Korošci, /a povrh vsega se jc razvcdclo šc, da naj bi Hnska Palria Hrvatom za oklepnike poslala ponudbo, ki je kar 4.^ odstotkov nižja od ponudbe, ki ,io je prejela Slovenija. Obrambno ministrstvo odgovaija, da je razJika naslala. ker prmiidba za slovensko stran govori o vozilih z nadgrad-njatni. cena vozil na Hrvaškem pa je verjetno ccna osnovtKga vozila. Ziuianji tiiinister Dimitrij Rupel je predstavil napovcdan<'» belo knjigo o meji med Slovenijo in Hrvaško. Cire za zbirko že objavljenih dokumentov, ki ptxlpírajo slovenska stališča v zve/i z nerešenim vprašanjem meje mcil Slovenijo in Hrvaško, poudarjeni pa so teritorialni dostop do odprtega morja, ki ga Slovenija ima. sporni zaselki ob rekah I>agonjiÍn Mtui ter celotviiost Piranskega zaliva. žabjcr perspektivni Pohoda, s katerim udeleženci izražajo nasprotovanje gradnji plinskih terminalov, seje v začetku udeležil tudi predsednik Drnovšek Minister Erjavec je moral še enkrat pojasnjevat/ svoje odločitve. Na očitke glede ponudbe HrvaŠki je odgovoril, da ta verjetno ne vključuje celotne opreme. Torek^ 20. junija Na seji državnega zbora so razpravljali o ustanovitvi pokrajin, ki naj bi pripomogla k vcíji decertlrali-zaciji Slownijc in skladiiejšcnni ro gionalnemu razvoju. V nasprotju z zdajšnjo ur^îditvijo, p<> kateri je usla-navljanjc pokrajin sicer mogoče, a prepuščeno prostovoljnim odločitvam ovedujeia še stopnjevanje "bitke za prevlado"), je morda pravi čas celo zo velenjski vstop na slovenski kinematograf-ski trg • Velenjčani smo svojo cinefllsko pripadnosi dokazali lako v zgornjem j)iirku kol okoli Dtovega spomeniku. Kaj je ovira, da ni več kinu? Golovo ne obiskanosl velenjskih predstav. gotovo ne po{rei)a jXi kinoitvoruni. gotovo ne zaslužek, ki se zdaj steka v drugo občino, gotovo ne krepitev mestnega utripa, ki ga zagotavlja druženje... Kje je lorej letava? Izognila sem se najbolj tipičnemu odgovoru 'problem je denar', saj ni relevanten: ne trdim namreC. da 1)1 morali v Velenju čimprej zgrudili muitipleks. amfiúk vsaj oťnili "pravkar" posotiohljeni Kino v Iloieiu Paka. Velenje ne le da je s ponudiu) sledilo celjski r mullipleksib. hkrati je pa'ikušalo poskrbeli Zii peiičico filmskih sladokuseew ko se je vklju-àlo v slovensko ari-kino /nrežo. Mnale vredno, a zal k za kratek čxis. Mtten odgovor za izginotje filmskega programu iz mesta pri-hinosii lorej ni pinnaiijkunje infrasirukture. saj la te ohsia/a f.ani so se kimKentri po vsem swlu znašli v zanimivi situaciji • vť-čina držav je namreč i)eležiia uftad obiskovalcev. In kol je v navadi. so stali slike spremljali komentarji o razlogih, strahovih, pričo-kovanjih, fùien od osrednjih razlogov je ludi digilalizac/ja - vse bolj priljubljeno je film sne/i z niedmrezja in si ga pogledati na računalniku ah DVD pred vaja Iniku. Udobje lastnega domu (uli prijateljeve sohe) je neprimerljivo s stoh v kimuiyorani, u velja ludi olnaino -dotivetje v kinodvorani fe neprimerljivo s tistim doma (ali pri prijatelju ). Zalo v kino se vedno hodijo tudi listi (čxiprav redkeje), ki imajo doma te pravi arhi\ presnetih jilmov na CD-jih ali DVDjih. in strah pred vedno boljšo lehnologijft za domačo uporalm je odveč. Kino bo ostal kino, lorej tisti prostor, ki ga bomo ohiskovah, ko se bomo teleli sprostili, ko Ifomo zeleh biti drutabvi. ko bomo teleli dwriti poienciainemu partnerju oziroma partnerki, ko bofno teleli premagati dolgčas in nenazadnje, ko bomo zeleh izkorvitili prednosti. kijih kinodvorana omogoča - boljše platno, boljši svok. lorej boljše (ah vsaj povsem sni/stvenoj filmsko izkustvo. Kino je eden od pričakovanih objektov v nekem mesiu. in če je tu ze na voljo, se zdi ke toliko bofj nerazumljivo, da ne iHmuja filmskih preiistisv. Siwmnim se občutku, ko si kol Velenjčun ol)ruiil prinianj-kiaj. ko .?ř) prenehah predvajali filme v kullurnem domu. ko si kol Velenje an kljub temu potrpežljivo sprejel to novico, saj so obljubljali pmidobljeno kinodvorano. ko si kol Velenjčun nestrpno čakal, da Jo zgradijo, /.daj i>a kol Veletijčan ùakai da se la imumto odpre. Drnovšek se bojuje za avtonomno kulturno cono Metelkova mesto GOSPODARSTVO Podjetje za razvoj podjetniških idej Premogovnik Velenje ustanovil podjetje PV Invest - S prodajo stanovanj in garaž bodo financirali razvojne ideje Miiena Krst/Ć • Pianinc Velerýe, 14, junija - Premogovnik Velenje Je ustanovil podjelje P V Invesi, ki je v njegovi lOO-od-stolni lasti. Med drugim îje bo ukvarjalo /agoiavijanjem traj- nega in sistematičnega vira llnan-ciranja podjeiniških idej. S (em bo PfcJiiogovnik Velenje sledil cilju iz razvojnega načrta, da bo v prihodnjih petih leiih oblikoval 500 novih delovnih mesL /unaj osnovne dejavnosti pridobivanja S slovesnosti. Drago Potočnik: »V podjetje je p res/o dvajset zaposlenih iz Premogovnika,- premoga. S fio financira njem bodo v prvi vrsti podpirali ideje in podjetnike v sklopu poslovnega sistema Premogovnik Velenje (in širše). Za ta namen bodo objavljali razpise, natečaje, organizirali in sodelovali pri promocijah podjetništva in regije, oblikovali ustrezne kriterije in mehanizme za izbor idej. Vir sredstev za doseganje njihove osnovne naloge bo prosil detiarni lok časno informirali delavcc o lem. kaj lahko pričakujejo od zavoda, kako se prijaviti v evidenco, da bodo lahko čim prej rešeni zahtevki za denarna nadomestila, prav tako pa jih pospešeno vključujemo v vse programe akiivne politike zaposlovanja. V prvi vrsti gre predvsem za informiranje o tem, kje iskali zaposlitev, kakšne možiiosti imajo na trgu dela glede na izobrazbo in izkušnje, siarost ... Istočasno pa jih napoiimo na vsa prosla delovna mesla, skušamo jih vključevati v različne oblike delavnic, ki so poglobljena oblika dela i brezposelnimi osebami.« Kdehvanje Oh' močne shiT.be z delodajalci? Pivd časom je bilo pogosto poudarjeno, da se bodo morali uradi zQ delo veliko bolj neposredno pogovarjali z njimi. Si za to kaj prizO' deva te ? »V Območni službi smo začeli projekt večjega vključevanja in si> delovanja z delodajalci. To je tudi bi sivo koncepta spremenjene doktrine dela. Ugotavljamo, da je naša učinkovitost veliko večja, če smo prisotni na zaposlitvenih razgovorih. Tako na eni strani korektno informiramo brezposelne o tem, kakšne so njihove /^posht-vene možnosti, po drugi strani pa o lem. kakšna je njihova t^bveza. če so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Vzpi>slavimo pa tudi tesnejši stik z delodajalci, spoznamo delovna mesta, pogoje dela ... Naši ukrepi in napotitve na prosta delovna mesta so lahko tako veliko bolj učinkovite.« Kaj pričakujete čez poletje in na jesen? Poleti in jeí^íni v prvi vrsii pričakujemo priliv iskalcev prve zaposlitve iz Šol. To je tudi glavna skrb zavoda v tem času. Septembra se prične program 10.000 - vključevanje brezposelnih v šole. V njem skušamo čim več brezposelnih vključili v tiste smeri, ki bodo po- tem vodile v zaposlitev. Izvedli smo anketo med delodajalci. V njej so nakazali namere, ocenili, kam bodo lekla gibanja v podjetjih ... Zaenkrat iz te ankete nc vi-dimse-bej spodbujajo zaposlovanje preko različnih pomoči delodajalcem v primeru, če zaposlijo brezposelnega invalida. Tukaj so usposabljanja, ki so v prvi vrsti namenjena tako ležje zaix)sljivim kot tisiim s sunciiamimi pc^klici, ki bi se želeli zaposliti oziroma prekvaliHcirati v deficitarni pokhc. Pri tem naj omenim zlasti področje kovinar-siva, gradbeništva. prev<íznišlva. za kar je med delodajalci z^lr veliko povpraševanje. Mladi iskalci so stari do 26 let. ludi za njihovo zaposlovanje so ukrepi, ki spodbu-jîljo delodajalce, da se odločajo za to skupino brezposelnih. J'.enî^ke? V Območni slu/bi Velenje je nicd brezposelnimi 56 odstotkov žensk, na Koroškem celo v .Sloveniii .^4. To je odraz razmer v gospodarstvu. Delež dolgotrajno brezposelnih v zadnjem času upada, zelo počasi sicer, a upada.« Pogovor s Karmen l.eskošek se je odvijal teden pred lem, ko je v Območni službi nalogo direktorice prevzela Blanka Crnko. Ko bomo prihodnjič pisali o gibanju zaposlenosti in brezposelnosti v Območni službi Velenje, se bomo po^grama prcdsiavija kovinska predelava, najte/je z^pos-Ijivi invalidi pa opravljajo predvsem montažna dela za druge obrtnike in podjetnike. I.etos sta postala njihova poslovna partnerja Plastika Skaza in Rototehnika Fu-er?l »Iskanje posla zanje je vse prej kot enostavno. Podjetja, ki dajejo taksna dela drugim, običajno íkc-nijo. da ne prinesejo želenega prihodka. mi pa v dogovorih zelo težko dosežemo ceno, Nani se posel »i/ide*< zato. ker narn ni treba odvajali davkov od osebnega dohodka zaposlenilu Na mnenje nekaierih. da je v leh konkurenčnih časih invalidskim podjetjem nekoliko lažje kol ostalim, se je .lože Vajdl od/val: "Ni tako. Bi rad vedel, zakaj bi nam bilo lažje. Tudi nii smo na konkurenčnem trgu. Lažje je morda poslovali ZJito, ker so sredstva iz drŽave zanesljiva in jih lahko vsako leto nameniini'i za vlaganja v posodobitev tehnologije. Sicer pa jc lahko status invalidskega podjetja tudi velika ovira." Koi Je pojasnil Vajdl. ovira zato. ker marsikdo meni. da so v invalidskem podjetju sami ležki invalidi, ki ne morejo izdelovati kakovostnih i/delkov in se ne držijo rokov. "Dokler te kupec oziroma stranka ne spoznaje podjetje v podrejenem polo/aju. Sir>a javnost slabo pozna razliko med ii> validsklm podjetjem in reliabilita-cijskim cenironi, kjer uspí)sabljajo prizadete osebe." Lani je podjel je. v katerem jc bilo v povprečju zaposlenih 52 delavcev, pridobilo i/ naslova prispevkov, kijih ni treba izdvajati, 40 miliji>nov tolariev, Siccr pa je Jože Vajld še povedal, da se lansko leto za podjetje ni izteklo po načrtih. Po uvedbi ukrepa prisilne poravnave leta 2002 so postopoma napredovali in dokaj optimistično zastavili lanske cilje, l-elo 2005 so sklenili z izgubo iz rednega dela poslovanja. Razlog zanjo Je Vajdl pripisal manjj^emu natíKilu nekaterih starih kupcev, »/aradi speciflke invalidskega podjetja se na spremenjene razmere nismo bili sposobni odzvali dovolj hitro, pridobili Direktor Družbe za laposlovanje in usposabtjanja invalidov Vapfas Media Joža Vafdt «V tem trenutku ja v podjetju zaposlenih 54 delavcev, od tega je 28 invatidov. nove partnerje. Izgubo smo pokrili s sredstvi, kijih daje država za dejavnost Invalidskih podjeiij zaradi povečane bolniške, različnih izpadov v proizvodni i. /a letos načrtujejo pozitivne rezultate poslovanja tudi iz redne dejavnosti. da bodo lahko sredstva od države namenili za posodobitev tehnologije in za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih. To naj bi jim omogočilo večjo konkurenčnost na ir^u. s tem lažje pridobivanje poslov. K večji uspešnosti pa naj bi pripomogla tudi selitev dejavnosti podjetja na novi> lokacijo. Pomoč delavcem Bluesa Velřřye - Območno združenje RK Velenje jc doslej delavcem poUjetja Blues iz občin Velenje, Šoštanj in Šmarino ob Paki razdelilo 190 paketov prehrane (pridobili so jih iz Sklada solidarnosti RKS), prav toliko pralnega praška (tega je območno združenje kupilo iz lastnih sredstev oziroma sredstev donatorjev) in 1472 litrov mleka (iz. intervencijskih zalog I'll) í)Ziroma 6 litrov na družinskega člana. Iz zalog r.U je združenje dobilo šc moko, ješprenj. icsienine, sladkor ter riž. l'a Živila bodo dodatno razdelili delavcem Bluesa v naslednjih dneh. Dt^ konca lega oziroma v začetku pnln>dnjega tedna pa naj bi dobili se 175 prehrambenih paketov in pralnega praska. Denar zanje so zagotovile občine Velenje, Šoštanj in Smarlno ob Paki. V pomoč pri premagovanju sMsk se je vključila se škofijska Karilas Maribor, ki jim je do konca minulega ledna namenila blizu 120 pakelov. Center za socialno delo Velenje jc 120 delavcem dodelil izredno denarno st> cialno pomoč v višini 7 niilijon/nosli /m druženje, a so jih - razen peikovega koncerta - izkoristili zelo slabo. Na kuliurniii, sp^jrtnih in družab-nili priredilvali smo se namreč srečevali eni in isti. Spevovci z gosti navdušili Blizu 1000 obiskovalcev se jc udeležilo pelkovejza kotîccria ansambla Spev pod velikim sntcv rom pri Mladinskem centru v Šmartnem ob Paki. Ansambel sodi med tiste glasbene skupine, ki zaradi sVf^jc kakovosti in pristnosti tiiiro dosežejo veliko pri- ljubljenost med občinstvom. Skupina je s pomočjo mentorjev in odlicniii avtorjev napredovala zelo hitr<^ in se po dobrih dveh letih zlila v eno najbolj kakovostnih skupin na slovenskih lleh. To so dokazali ludi na tokratnem koncertu, saj so navdušili. Sicer |>a se ansambel kiti 7 nazivom najbolj obetavna skupina leta 2005, V klasju skrit je čas žanjic je najlepša viža lanskega leta na Radiu Slovenija, zanjo so prejeli prvo nagrado stroke na vurberškem festivalu, Šifrarjevo plaketo za šli-riglasno fantovsko petje, bili so absolutni zmagovalci v Mariji Reki. Na njiliovi polici s pokali je prav tako že /lati pastirček in ^e kakšno lovoriko bi lahko omenili. Fantje iz ansambla so ob tej priložnosti predstavili drugo zg(v ščenko. Na praznik domače glasbe so povabili nekatere goste: ansambla Dori in Navihankc ler cilraija Miha Doižana. Šmarski župnik Ivan Napřel pa jc opravil obred blagoslovitve avtomobila, s katerim bo ansambel premagoval kilometre iz nastopa na nastop. Kristjan Kolene, član ansambla, je pt>vedal, da so prvo zgoščenko izdali pred letom in poL Na drugi zgoščenki je 11 sklad, pri skladbi Ne priž.igaj luči jc gost citrar Miha Dov/an. Letos so se prijavili le na festival v Šievcijanu, saj menijo, da moraj vabili, /voki ansambla Potepuh, ki so igrali za zabavo, so v nadaljevanju pritegnili še nekaj občanov, a še zdaleč ne toliko, kot so si želeli organizatorji, »Morda je bilo res prezgodaj. Morda je tudi res. da je Šmartno za lollko dogodkov premajhno. Škoda je, da je tako kol je. V Smarincm očitno še tisto, kar je zastonj, m »potegne« so komentirali nekateri. Zbrane pod šotorom je nagovf>ril tamkajšnji /upan Alojz Podgoršek. Med drugim je dejal, da je zgodovina kraja častitljiva in častna. Predhodniki so ohranili kraje in naravo, ki je ljudem prijazna, tukaj vlaga ozračje, ki spt)dbuja ljudi k ustvarjalnosti posebne vrste. «Šmarčani Šmarčanke si postavljamo visoke standarde in cilje na vseh podnjčjih. ki se jih lotevamo ter jili z delovno vnemo, pozitivno kritičnostjo ter trdoživostjo tudi uresničujemo.« Po besedah Podgorska je preteklost, kj za mkajšnje ljudi ni bila prijazna, zji njimi, pred njimi pa svetla priliodnost, atp Zmagovalci turnirja IU)MUNALliOI1)DJETJEVEL£IIJEdJUi.Ko^ Pevka Nuša Derenda je zaradi slabe udeležba nastop prestavila za uro, nato pa s petjem svojiit uspešnic navdušila. »Bil je rojen za komandanta« Novinar Lado Abrožič ml. je knjigo spominov svojega očeta napisal v prvi osebi -»Novljanovo stoletje« je poklon očetu in nekemu dolgo zamolčanemu času Neivnje • V vtilciijski Kuliurnicj so prejšnji torek /večer goslili novinarja I .ada Ambro^ća. Ta je v pogovoru z Mikno /evan najprej ptv vedal već o svojem novinarskem delu. ki gň mnogi občudujejo, vdru-geni delu pogovt)rd pa je prcdslavil knjigo Noviianovo sioleijc. (îrc /a zgodovinsko kijjigo. ki je dokunienl nekega chsh in hkrall življenjska zgodba njegovega očeta Lada Am-brožiča Novija na. Novinarja I^Ua AbrožiOa ml., rojenega na Doleiîjskem. večb^o življenja pa i.jiibljanCana. na Velenje veže več stvari. Nenazadnje jc lu spo/nal ^njo 7eno Mislilo In lo prav pri To krat lalo sprosceni voditeljici pi>gi> vora Mileni /evarl. Dru/jiii sla ze dolgo moćno povezani, saj sla prija« leljcvala ze Milenin occ dr. Milan i^evari in I .ad:)v t>ie, /iian slovenski general Lado Ambrožic Novjjan. Oba sla namreč Cikli vc^na /godovi-naija. o čemer smo več slišali v drugem dclii pogovora, ko sia predstavila šc po riskinii di^co knjigo Novljanovo siolei)i. Napisal jo je sin po očelovi smrti, po njegcnili zapiskih in lonskiJi pobTieilob. A to. kol pravi avior. ni bilo lahko delo. saj je bilo ireba vse p^xlaïkc većkrai i^evcrili. Pogovor Milene Ževart In Lada Ambrožiča Je bil lelo sproščen tudixato, ker se zelo dobro poznata. Zato je voditeijici uspelo gosta, ki velja za enega najboljših novinarjev "izpraševalcev^, spraviti v zadrego. siVes čas sem imel pri nogah ludi 40 knjig, da sem preverjal ptxialke. Iskal sem ljudi, ki so se cU)g(K.lkov áe sponiijiiali..,« Avlor knjige jc prepričan» da bi zagotovo prej napisal s've pred vojno, poslušal v Nemčijo tako. da je ija kar odkolcsaril. In po vrnitvi je povedal, da je Hitier porabil 20 minut. da ni pjjvedal ničesar ... v knjigi je ogromno podatkov o času pred drugo sveiovno vojno, med njo in ludl po njej, dotlanili pa je kar 230 fotografij, ki imajo izredno Zgodovinsko vrednost. Generala NcTvljana je kmalu po vojni tedanja komunislična oblast postavila povsem na stranski tir. Tudi o tem govor: knjiga, pa o Ud hi. ki ga je ves čas nadzirala, kar je oče slu-lil, siii pa preveril in sc v to prepričal, Lado Anibrožič ml. je danes prv^ričan. da zato. ker je bil njegov oče predober in preveč priljubljen. Db kííncu knjige dodal svojo analizo dogodkw povojni. ■ Bojana Špegel Pisanje jim lepša življenje V velenjskem MC-ju je v četrtek popoldne potekalo medobmočno srečanje piscev seniorjev - Udeležilo se ga je 20 piscev Velenje - Na medobmočnem srečanju piscev icniofjev. ki so ga ga organizirali Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Šaleško literarno društvo lloienja in Območna izpo stava JSKD Velenje, je bilo leios 20 pisccv seniorjev. predvsem iz koroške in celjske regije. Zanimivo, da šaleških avtorjev seniorskih piscev letos ni bilo, Z njimi seje o njihovih bosedilih pogovarjal književnik Ivo Stropnik. ki bo i/bral tudi dva avtorja za ilr-žavno srcčajije seniorskih piscev. Slropnik pravi: ^Udeleženci srečanja pijejo največ poezijo, razmeroma veliko pa je bilo tudi krajše domačijske proze, črtic iz kmečkega žjvljenja. domoznanskih zapisov ipd., med katerimi nekatere presegajo začetniško in ljubiteljsko literarno usivaijanje.« L'deleženci. nekateri že zelo pri-ielni. pa so v Velenju preživeli lepo popoldne. Brali stj svoja dela in uživali v pisani in govorjeni besedi. lakih priložnosti nimajo prav veliko, zalo jim je srečanje zagotovo veliko pomenilo. ■ Bè Na srečanju piscev seniorjev so udeleženci drug drugega spoznavali predvsem skozi literarna snovanja, saj so avtorji sami predstavljali svoja dela. Knjiga, ki se dotakne bralca Dobro obiskana predstavitev pesniške zbirke Notranje pokrajine Stojana Špegla dokaz več, da poezija živi Š«ši«nj - Mala dvorana doma kulture je bila v sredo zvečer prc-majlina za vse. ki so prišli na predstavitev nove knjige, treije. ki jo je izdal Zavod za kulturo Šošianj in prav tako tretje kjijige pesmi Sio- metna vprašaitja in obnašanje ljudi v prometnih situacijah. Po .^lahe ikjl leta je prišel na dan s presenetljivo rešitvijo, kije osu/>-nila mestne vellake. a jih obenem tudi preimčala. V svoji rešitvi je najprej analiziral današnji promet in pravilno ugotovil, daje vfiak sodobni voznik vpet v pnmtetni system, ki mu vseskozi sporoča (-preko cestnih m. informativnih table, .svetlobnih znakovkaj vse lahko, sme ah mora i)očed med \oznjo. Ugotovil Je, da se tako vzniki zanesejo !e še na prometno signalizacifo in se pustijo vodili skozi promet, V svoji rešitvi je nato predlagal pof)olnoma na* sprotno rešite\, Odstranitev popolnoma vseh tabel, signalizacije, talnih oznak, skratka popolnoma vsega. Tako Je wzniku t^reostala le cesta in f)o\'ečana prevldno.st nad ostalimi udeleženci v prometu. Popolna od.soinost vseh cestnih simbolov sili voznika v budno in previdno núnp. Uspeh tak^ne^a sistema je bil presenetljiv, kar se je odrazilo tudi v zmanjšanlu števila immjetnih nesreč.^ Takšen sistem imo le eno pomankl/ivo.'ii. Ni ga možno učinkovito nve.'>tl v mesta, večja od J0'!2.000 prabivakev. V Vele/tfu se seveda reševanja prcmieta tako nt mogoče lotiti. Krožna križišča ali krožišča bodo najbolj cenili vsi tisti, ki se dnmio pomika/o fio šaleški aisti. 7. dobro urt^enosljo hi zasnovo midljo mdi pre-nekatero razvidno možno.st. Koristno ae da !>orabltl Wi' prostor okoli njih in med niimi. Vt^rjento bodo učinkovito ustavila prehitro vožnjo ^^aleškl. Odpadli Mo .'^emalàrji in t>r(miet bo skozi križi.^ča stekel bolj teki)če. Si /w r^/e ne predstavljam, kaj se b Ti ne razumel Po mnenju našega Jureta je skladba sodila v »Spko«, zanj pa je bila druga najboljša. Druga najnovejša novica v hiši je, da so se že začeli težko pričakovani In zasluzeni dt^pusii. Ne- kateri so žc odložili službene obveznosti, drugi jih bodo kmalu, /aradi te^a časopisne strani in radijske oddaje ne bodt^ bistven» t>krnjene, saj pričakujemo nove, mlade, sveže in idej polne moči. Tako se nam je včeraj v urednii^ivu zc pri-dru^la Vesna Gliniek. ki je počitniško delo pri nas že opravljala. Prav tako je nas in vaš znanec Irenej Jerič, na nov<ï pa se bodo spoznavali poklic novinarja, se urili v pisanju prispevkov za časopis in v pripravi radijskih oddaj Mirjam Turner, Jaka Suligoj in Una Zaje. MTp Kylie prvîc na odru Avstralska zvezdnica Kylie Mi-nogue je minuli konec tedna prvič. odkar soji maja lani odkrili r?ika na dojki, stopila na oder in navdušila. Na odru seje 3K-]eta pevka v s^^bolo zvečer v Londčajo britanski mediji. Kylie so maja lani c^dkrili raka, ko je se je pripravljala na začetek avstralskega dela i^jene turneje Showgirl Tour. Avstralka je svoje glasbene načrte takrat takoj prekinila. Zdravljenje je zaključila decembra lani. po besedah njenih predstavnikov pa se veseli tega. da se bo spel vrnUa k glasbi Bo tudi Britney rodilo v Nomibiii Ameriška pop diva Britney Spears bi lahko sledila primeru hollywoodskega para Brad Piti In Angelina Jolie in svojega drugega otroka, ki ga pričakuje z možem Kevinom Federiinom, rodila v Namibiji. Namestnik uamihij-skega ministra za turizem Leon Joosteje pi>trdil, da seje pogovar- jal s pevkinim agentom o njet^em morebiinem porodu v Namibiji. 24-leina pevka, ki bo rodila predvidoma septembra Je zavrnila navedbe rumenega tiska, da se je oddaljila od svojega moža, s katerim že imata sina Seana Prestona in da je ločitev lik. pred vrali. The Stroj S 15 tonskim instrumentom Urbano pleme The Stroj bo jutri, v petek, junija, ponovno zatreslo Železniški muzej v Ljubljani. Izbor prostora ni naključje, saj so clanl betida po nastopu v muzeju pred tremi leti začeli prede-liwati starti vagonsko cisterno v orjaški. 15 ton tCi^ek inistrumem, ki ga bodo zaradi težav pri prevozu prvič in zadnjič predstavili javnosti na koncertu v Železniškemu muzeju. S lem dogodkom bo skupina proslavila desetletnico delovanja ter izid novega albuma Cona, s katerim dokončno prestopajo meje ritma in se pogumno podajajo v n^^ve. ^c neraziskane /vočne prostore. Depeclie Mode navdušili Ijubliansko publiko i-egendarna britanska skupina Depeclie Mode je preteklo sredo na svoiem prvem koncertu v Sloveniji navdušila množico oboževalcev in poznavalcev. Po tem, kt) je občinstvo ogrela rock skupiiîa Placebo, so glavni nastopajoči med skladbami z novega albuma 15. festival Vurberk Vandrovcem nagrada radijskih postaj Vurberk. 17. junija - Jubilejni, že 15. festival slovenske narodnr>-zabavne glasbe na Vurberku, je prvič v zgodovini zaradi vremenskih razmer skorajda odpadel. Še uro pred prireditvijo je lilo kot za slavo, nato pa se je vreme usmililo organizatorjev in ostalih udeležencev prireditve. Kljub temu. da je nast(»pilo kar nekaj še neuveljavljenih in mladih ansitmblov, je bilo občinstvo (kije znova do zadnjega kotička napolnilo improvizirane tribune grajskega obzidja) vidno zadow)ljno. Štirinajst ansamblov se je predstavilo 2 valčkom in polko. Po iz- boru strokovne žirije sije glavno nagrado pripel ansambel Storžič, kije spravil v žep še plaketo za i^ti-riglasno petje. Prvo nagrado za besedilo je že tradicionalno pobrala Fanika Požek za pesem Deklica iz spí>mÍQa v izvedbi ansambla Rubin, zlatega zmaja (L nagrado občinstva) so si prislužili Tapravi Faloti. Med ostalimi seje s solidno i/vedbo predstavil tudi obetavni ansambel Golte, ki je prejel tretjo nagrado občinstva in bronastega zmaja. Med podeljitelji nagrad je bil ludi tokrat Radio Velenje, ki je skupaj 2 ostalimi radijskimi pos« ujami tvoril komisijo, ki je odločala o nagradi za najboljšo skladbo. Povsem upravičeno je ta pripadla Vandrovcem za pesem 7i me razumeš, obenem pa so Vandrovci pristavili svoj lonček še kot dobitniki Srebrnega zmaja. /e tradicionalno gre vsa pohvala prizadevnim organlzatooera, to je Turističnemu društvo Vurberk, na čelu z Janezom Toplakom. ki se je tudi tokrat pojavil kol vodilelj v paru z Ido Baš. Poročevalci in posebni gosli smo pred prireditvijo lahko uživali v /.animivem kulturnem pn5-gramu. seveda pa ni manjkalo odličnega vurborškega vina. kulinaričnih specialitet in dobrot kmečkih žena, vse to garnirano s prisrčnostjo organizatorjev. ■ Jur^ Beričnik eksperimenti. Po podatkih organizjilorjev, se je ljubljanskega koncerta udeležilo več kol 20.000 oboževalcev lega banda. Uspesna Siddhorfa Težko pričakovani četni studijski albttm skupine Siddharia ta-ki)j po Izidu že kaže prve uspehe. Album z naslovom Petrolea se je takoj po izidu zveliko prednostjo pred tistalimi tujimi in domačimi Playing the angel postregli tudi z marsikatero uspešnico I/ preteklosti. Med starejšimi hiti so britanski glasbeniki publiki p(îklo-nili skladbe Walking. Stripped. I feel you. Personal jesus in Hnjoy the silence. Po mnenju poznavalcev so Depeche Mode ena najpomembnejših in najbolj vplivnih skupin iz osemdesetih. V svoji več kol četrt stoleini zgodtmni so nanizali vrsto hitov, status mednarodne ikone pop glasbe so si prislužili z inovativnim! zvočnimi izvajalci uvrstila na sam vrh najbolj prodajanih albumov v Sloveniji, temu uspehu pa lahko dodamo še izjemno 8. mesto na uradni lestvici najbi^ije prodajanih mednarodnih albumov na Hrvaškem. Album je po treh letih nasledil izredno uspešni album Rh-, za katerega je skupina leta 2004 prejela ludi diamantno ploščo za več kol 25.000 prodaniJi izvodov. Člani skupine bi bili podobnega uspeha Petrolce vsekakor veseli. e e e e eeeeeeeeeeeeeee I PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE I ^ Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmasovalno skladbo pa lahko sli- ^ ^ sfte v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po ^ e poročilih ob 122.30. e 1. MARY J. BUGE FEAT U2-0ne 2. PINK-WhoKnew 3. ROBBIE WllilAMS^in Sin Sin R&B pevka Mary J. BHge se je lotila predelave znane balade irske skupine U2 z njihovega albuma Achtung Baby in ustvarila odlično priredbo. Ta še vedno ohranja znaiiilno himnično vzdušje irskih ro-kerjev, hkrati pa izvrstno pe^e pevke z Ddllenim glasom, značilnim za temnopohe izvajalce, daje skladbi novo dimenzijo in novo energijo. Ena od tistih priredb, ki izvirne skladbe ne uniči, ampak jo polepša. e • # e e e e e e e e e r ■ ~ ' LESTVICA Vsako nedel|o ob 1730 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš cas. Takole ste glasovali v nedelîo, 18.6. Z0Q6: 1.ŠPfK:Meri PrlektinPrekmurci 2. PETTLIM: Kaj mi nucs planinca 3. BOŠTJAN KONEČNÍK: Treba ga je... 4. PDDKRAJSKIFAMTJE: Dokler bom ?lv 5 KARAVANKE: Moja Fani Predlogi za nedeljo, 25.6.2006: T DAN IN N0Í; Greva na kevrco 2. DVOJČICI Z JANEZOM: Pol me je pa šlajerc kušnu 3. MIRO KUNC: Karlinka 4. MODRIJANI: Bog dajl 5. VITÎZI POLK IN VALČKOV: Od Celja do Žalca ■ GraboBf Vancírovcí so bili prepričtjivi .J HjiS Sašo SoDC je lahko več kot zadovol" jen. Jazz abonma, ki ga je v tej sezoni prvič razpisala knjižnica Velenje, je več kot uspel. Zato obljublja, da bo »svojega otroka«^ kot v šali reče abonmaju, ki ga je programsko pripravljal in vodil prav on, vzgajal še naprej. Torej, jeseni se cikel nadaljuje. Vmes pa bo Sašo dobil še enega otioka. Z znano ilus-tratorko Urško Stropnik že odštevata dneve, ko bosta v roke prijela dnigorojenca. Pravzaprav bo to z abonmajem vred že tretji otrok. il .J Î f V/Î ■ I »Takole. Kdor čaka, dočaka. Za čiščenje odplak v vaški skupnosti Slatina smo naposled poskrbeli. Ali smo si vsi nalili tudi čistega vina? No, za to danes ni pravi čas,» so si dejali in nazdravili: od leve proti desni: Roman Juhčki, predstavnik podjetja Sezam iz Celja (izvajalec dei), Jani Kopušar, podpredsednik vaške skupnosti Slatina in menda eden od kandidatov za smarškega župana na letošnjih lokalnih volitvah, Mihael Fajfar, vnet vinogradnik, šmarški župan Alojz Podgoršek , ki si bo v drugo prizadeval dobiti županski mandat, Marijan Jedovnicki (direktor Komunalnega podjetja Velenje) in Emil Sterbenk, krajan Slatin in znan okoljevar-stvenik z velenjskega ERIGa. c^ Da so Velenjčani odlični glasbeniki, in to prav vseh zvrsti, je znano. Zasluge ima zagotovo tudi naša glasbena šola, kje sta znanje začela nabirati tudi danes doma in v tujini zelo priznan saksofonist Jure Pukl in kontrabasist Robert Jukič, ki pogosto zaigra z njim. Jure Pukl kvartet je v petek zvečer polepšal večer mnogim IjubiteljCT jazza, v malo drugačni zasedbi pa se bo predstavil tudi na letošnjem ljubljanskem Jazz festivalu. Tako Jure kot robi živita t Avstriji in igrata po vsem svetu. Je pa Jure priznal: »Lepo je biti spet v Velenju. Jutri grem na kosilo k mami, potem pa naprej.« Tako je to, če si dober in te hočejo videti in slišati marsikje, kjer vedo, kaj je dobra muzika. Minuli konec icdiiH, je bil zh prireditelje vec kol uspešen: kajil prvi vikend po plačilnem dnevu, je Ml soočen, prireditev pa toliko. da /raven niso mogli bili ludi največji veseljaki. V Veleuju. Topolšjci, Sniiirincm in še kje so nas ^^ahavali Tanja Žagar. Noša Derenda, Bosijan Konecnik, Spev, Potepuhi, Supernova in na koncu omenimo sc Okrogle ni uzi kan le. No, prav ob le zadje se bomo malce obregnili. loijU fan-lie boUo prisoini skorajda na vseh okoliških veselicah! Pa. da ne bo kdo mislu. da imamo kaj proii njim. Rravno na-sprcîlno. Igrajo dobro in so eni najboljših zabavljaćev! Ampak.,. (»fganizatorji bi laliko pri izbiri ansamblov za veselice ptikazali malce več domišljije ali pa vsaj sodelovanja, da se isle skupine ne bi ponavljale na vsaki prirediivi. Letošnje polcljc bo - hočemo ali nočemo - v znamenju Okroglih niuzikaritov. i O Katrca ne gre v Portorož Řeř0eíée. §00 Kaj v leće moške v gostilno, sc ze od nekdaj sprašujejo ženske, ki doma. b<.)lj ali manj pndno čakajo na svoje dedce. No. v času mundiala. predvsem družba, s kaiero sije prav flelno ogledali kakšno zanimivo lekmo, ter oh komeniiranju dogodkov na zelen ici /vrniti nega ali dva. Draga de klela in i:cne: obstaja pa sc en razlog, zakaj vaše ljube íanie tako vleče v bifejćke. Seveda so 10 prijetne in čedne natakarice. V primeru Capu-cino bara pa «^e moški pogledi najraje ustavljajo na šetlci Spomenkl. ki so jo obiskovalci lokala neuradno proglasili za najbolj fletno šcHco gostinskega lokala v Velenju. Moramo pa dodati, da je .Spomenka U srečna mamica in da ima resnega spremljevalca, da ne bi} nepotrebnega ljubosumij a. Ce pa vcsie še za kakšno lepšo, jo boini) rade volje obiskali in poslikali-tako za primerjavo! Letos komisija festivala Melodij Motja in Sonca, ki bo v Portorožu ni bila preveč naklonjena izvajalcem iz Šaleške doline. T^nski^ leto so se v lek-movalni del uvrsiili Sidera. Xenia in skupina Pop'n'dekl. v kaieri je biJ član ludi velenjčan Boris Jelen, ki pa je med tem zasedbo zapustiv no. če jo nebi. bi letos spel sodeloval na fcstivalu. kajti fantje sc bodo letos predstavili s pes- mijo Pesem mornarev Na festival seje prijavila ludi velenjska skupina Katrca. ki jo tvori vegi del bivše skupine Ptujskih 5. Prav vodia skupine Iztok Pani-ner iti vokalisika Klavdija Winder sta doma v Velenju. No. Katrca ji s s-vojo pesmijo, ki jo je napisa] D(vmen Ku-mer, ostali izven tekmovalnega pr-šporliie priredil ve. Dogodek so /a/n a nu>-vali ludi s košarkarskim iurnir-jeni »Aktivno na koš«, /aradi slabega vremena seje lurnin na katerega se je prijavilo već kol 15 ekip i/ vse Slovenije, na-inesio pred Mladinskim cen-Irom Velenje odvijal v Rdeči dvorani. Ob dobri glasbi in prijetni /abavi je polekala promocija šporlov ,koi so ulična košarka, «ikaiin^ in nami/Jii lenis, hkrli pa je poiekal tudi pester animacijski program s koncertom dveh mirtdili hip liop glas- benikov S( )S iz Medvt>d. Dogajanje pa Sla popestrili tudi atraktivni mladi fri/erki i/ Ljubljane. Prireditev s slog an oni »Želimo, da sc nas sliši daleč!«, ki jo akcijska skupina preventivnega programa priredi vsako leto v drugem kraju, zeli javno opozorili na stigmatizacijo mladih, ki se v svojem kraju sooCajo s sociali/acijskimi težavami. Z različnimi vsebinami, kot je ludi akcija »Aklivno na kos«, jim pomagajo premagovati le;žave. Za odpravo lovrslnili težav se pn)grami akcijske skupine med seboj povezujejo, perspektiva programa pa je v vseslovenskem medsebojnem sodelovanju. V sklopu prireditve sia dve pro st{)voljkni i/ CSD [.jubljana, kjer i/vajata redne frizerske delavnice, v (îaleriji MC Velenje oblikovali atraktivne in moderne pričeske. Cîa-Icrtjskj prostor se jima je zdel prije- ten za ustvarjalne delavnice, mesto Velenje pa zanimivo in bi venj radi prišli usivarjat večkrat, ob lepem vremenu pa ludi na ulict). Akcija seje pn vseh športnih in družabnih aktivnostih zaključila ob dobri ju§ni obari v Mladinskem centru Velenje, kjer so mladi iz vseh štirih mest preizkusili dobrote na ^.lico iz kuhinje Goretija. Bbš Ena skupinska za spomin /e nastato kar pred Rdečo dvorano. Zanimanje za glasbo pri mlađih narašča v leh dneh potekajo na glasbeni šoli raznoviMiie aktivnosti ob zaključku solskega leta. Med iîjiini so to zanimive skupinske pred- stave najmlajših učencev (predšolska glasbena v^oja in glasbena pripravnica), plesni nasinpi oddelka za sodobni ples in zbDrovski koncerti. Prejšnji leden je uspešno šolsko leto sklenil Mladinski pevski zbor in za zakliuček povabil v goste Dekliški pevski zbt>r iz Aku-reyrija iz Islandije. Se aktivneje se v poletne počitnice odpravlja Otroški pevski zbor glasbene šole, ki ga vodi Manja Gošnik Vovk. V tem mesecu je imel kar dva velika nastopa, enega v Ljubljani in dru- gejia v povezavi z zbtiri C armina slovenica v mariborski dvorani Union» prejšnji teden pa seje poleg lega lotil še snemanja shwen-skill skladb za otroške zbore, Istočasno pa na glasbeni šoli ptv tekajo vpisni postopki za naslednje »îlsk{) leto. Odkar velja nov Zirkon o glasbenih šolah Si) ti precej strogi in natančni. Med drugim kot p vcčuje. Šolo zato še toliko bolj vsako lelo znova prizadenejo varčevalni ukrepi ministrstva za šolstvo, ki ne dovoljuje kakršnega koli povečanega vpisa. Na glasbe tu šoli se bomo še naprej trudili, da bomo laliko sprejeli čimveč otrok zeljnih glasbenega ustvaijanja in skrheli za dvig ravni humatiisUčne izobra7.enosii v našem okolju. ■ ušv Otroško veselje na obnovljenem igrišču Šentilj - Prejšnji torek popoldne je bilo na Igrišču vrtca Sonček v Šentilju izjemno veselo in prisrčno. Vzgojiteljice so skupaj s starši ou'ok pripravile prikaz njihovega dela, mamice in aiiji pa so svoje otroke »obdarili* z izvedbo prisrčne pravljice Mojca Pok raje ulj a. Celotna prireditev je bila namenjena simbolični predaji prenovljenega otroškega igrišča svojemu (lamenu. Igrišče so pred nekaj časa zgradili krajani sami, največ truda v izgradnjo pa so vložili upokojenci in krajevna skupnost. Igrišče je bilo nujno pi^irebno dograditve iJi je z novimi igrali in novo velik(5 otroško hišo prav prijetno na pogled, Starši so sami prebarvali igrala» ki so sedaj tudi bolj varna. Otroci pa so najbolj veseli velike hiše. v kateri se bodo lahko nau-žih igre v vročih dtîeh in ludi takrat, ko bo vreme bolj neprijazno. Invesiicija je bila precejšnja. Veliko sredstev je bilo zbranih na lanskoletnem dobrodelnem koncertu v Vinski Gori, kjer so ljudje dobre volje veliko prispevali in sedaj je viden sad njihove dobrosrčnosti. Po besedah župana MO Velenje Srečka Meha. ravnateljica vrtca Velenje Melke Čas, preds'avnika staršev Marka Jevšnika in predsednika ICS Šentilj Draga Kolarja je bila odločitev /ja prenwo igrišča prava in izjemna. Na takšen način je tudi dokazana pripadnost kraju in /:clja, da bi otroci čim dJje oslah v domačem okolju, se počutili varne in srečne, zadovoljstvo staršev pa je ludi v tem, da dokažejo predvsem sebi. da znajo, hočejo in zmorejo marsikaj postorili v dobro svojih oirok in kraja. V imenu zaposlenih v vrtcu Velenje, predvsem v vrtcu Sonček Šentilj, gre največja zahvala Marku Jevšiiiku za vlozeu trud in delo. /a pomoč pri tej investiciji pa velja še velika zahvala MO Ve- lenje, uradu za negospodarske javne službe, KS Šentilj ter vsem sponzorjem in dobrotnikom. ■ đ.ko. fvlALA AM K »Super je« Hitra anketa med igralci ulične košarke in ostalimi udeleženci aktivnosti je pokazala, da so se v Veiei\)u imeli lepo. In kaj so nam povedali? Andrej iz Ljubljane (Fužine); '»Presečen sem nad prostornimi in lepimi garderobami Rdeče dvorane 1er čistimi toaletnimi prostori. Nisem vedel, da ima Velenje tako moderno in Jepo dvorano,« Miha iz Medvod: »Zelo dobro organiziran turnir. Malce nas je presenetilo vreme, ampak turnir seje končal tako, kot je treba, /a-dovoljni smo s koreklnim stijenjem. V Velenje se bom še z veseljem vrnil.« Lotka, MC Velenje: »Pohvala vsem prostovoljcem Mladinskega centra Velenje, ki so se ponovno izkazali v akciji prosiovoljstva. Veseli smo. da z njimi tako dobro sodelujemo, saj brez njih prireditve ne bi izpeljali lako, kot je treba.« .M^a iz Kratqar » Poleg vseh aktivnosti mije bilo všeč tudi to, da so v dogodek bili vključeni vsi, tako mladi kot mdi najmlajši, ki so se se želeli učili košarkarskih veščin.« Adniir iz Ljubljane: «Preizkusil sem se v namiznem lenisu. Miv ram reči, da av se ireningi, kijih opravljam v coni Fužine, izkazati za učinkovite h so se mi obrestovali.« Elniedin iz Veleryar »V glavnem - res je bilo dobro organizirano in pod kontrolo, razen manjših iskric, ki so popestrile dogajanje, tako pri of^anizatorju kot pri gostih. Drugače pa je vse steklo tako, krH je treba.« Tina iz Velei^ja: »DelaU smo veliko, saj je bilo potrebno poskrbeti za mnogo organizacijskih stvari, vendar je lo za nas prosiovolj:e zelo dobra in lepa izkušnja, iz katere se lahko zelo veliko naučimo.<( Otvoritev dveh razstav bodočih akademskih slikarjev Danes v galeriji Velenje odpirajo razstavo lanskih nagrajencev kolonije diplomantov ALU in razstavo letos nastalih slik -Podehh bodo tudi 3 nagrade Veleiue - V (mleriji Velenje danes ob 19. uri odpirajo dve razsiavi hkrati. V zgt)mji etaži razstavo lanskoletnih nagrajencev XVI. kolonije Al.U - MUanke Fabjančič in Marka Požlepa. Njuna različnost v delu in predstavitvi je izziv za skupno predstavilev. V spodnji eiaži pa bo predstavitev izbora del letošnje XVII. Kok^nije ALU in njenih treh nagrajencev. Letošnje kolonije seje udeležilo 13 udeležencev. V spremliajočem programu bo igral tolkahii ansambel glasbene šc^le Velenje. Razstavo bosta odpria dekan AJ.U dr. Stane Bernik in župan MOV Srečko Vteh. K razumevanju slik Marka Požlepa in posledično večplastnemu branju del pripiunore tudi kraick skok v avioijev svet. o kaiereiu je Matija Plevnik v katalogu z-apisai: »Mark je predstavnik mlade generacije umeinikt>v, ki ni krivdno obremenjena s prelekli)stjo, temveč jo kriiično sprejema kol že i/vršeni dogodek. Odklanja dolgočasne stereotipe in suhoparne konvencije, vendar ne iz surovega revoluci:je oi^ani/irali, kol pa nato skakali, jc povedal. "Vse Je Mapafo. Vse ]e tekto brezMbnOf" Je zadovoljen dejaî po maratonskem skakanju. Na sllM z detom ekipe, M mu Je pomagala k temu lil v soboto, ko je postal zvezdnik smučarskih skokov, se je po lem ekstremnem podvigu seveda dolgo zahvaljeval vsem, ki so niu pomagali uresničiti to njegovo zamisel: prijateljem, k: so od vsega ZHčelka sodelovali pri uresničitvi tega projekta: Romanu 'lamšetu. trenerju, ki je bil ves čas ob njem; Damjanu Upniku, ki ija je s svo jim nissanom vozil i/, i/teka do stolpa skakalnico; prijateljem, ki so ga z 29-merrskim dvigalom vozili na vrh stolpa; Jo/etu Ogra-jensku. vodji sodjiikov; pokroviteljem; hvaležen je bil tudi vsem, ki so ga dva dni bodrili ob skakalnici; vsem nastopajočim skupinam, ki so se od petka do sobote do polnoči vrstile ob skakalnici; vesel je bil tudi obiska župana Srečka Meha, Županu je podaril dres v barvah zastave mestne občine Velenje. / njim je začel v petek skakati in z njim je opravil zadnji, 154. skok: in ^e in se. »Resnično sem zelo vesel in zadovoljen. da sem uspel, da smo imeli srečo z vremenom. Vesel in hvaležen sem vsem. ki so mi pomagali pri tem podvigu. Po zadnjem skoku nisem mogel veijeti, da je že vsega konec. Povsem sem buden, čc bi bilo treba, lahko še desetkrat skočim.« jc navdušeno V petek ob 19.28 Je vpisal rekordni, ISO, skok, pripovedoval. Naio je zmagoslavno dvignil visoko v zrak velik pokal in v stilu velikih zmago valcev odprl tudi šampanjec, S tem neverjetnim dosežkom je sebi tudi dokazal, da s 25-leti se vedno lahko dobro skače, daje še premlad, da bi dal skokom slovo, Skakali je začel že kot šolarčck. In če ga kdo vprai^a zakaj skače, vedno z nasmehom odgovori: »Skačem zato. da bi bil najboljši.« Nato pa doda: >»Toda vedno ne gre po željah. Vedno pride kaj vmes. kaj nepredvidenega. Tako je bilo tudi pri meni. Malo je bila kriva šola, malo poškc^dba. moje prehitre odločitve, včasih nisem znal potrpeti, da bi stvari dozorele. /dai sem le nekoliko res- nejši, da se lahko /. glavo prebijem do dobrih rezultatov,« In prebil se je do izjemnega dosežka. Ker je za riiim ludi uspešno šolanje, bodo skoki spet njegova najpomembnejša stranska stvar na svetu. Pred njim je sedaj nov cilj. Upa. da se bo na skakalnici pojavil tudi na prvih dveh tekmah celinskega pokala, na velenjski reviji smučarskih skokov v začetku prihodnjega meseca. »Cuiim se sposobnega, da lahko še kaj naredim,« je še pristavil čisto na koncu. Torej bomo Milana še videh velikokrat v zraku. ■ Stane Vovk Najdaljši skok Je znašal kar 89 m. V smeti s hrano za diabetike! Diabetična hrana seje pojavila v 60. letih, sedaj pa jo strokovnjaki odsvetujejo njeno uporabo. Angleška ustanova za sladkorno bolezen je objavila članek proil uporabi diabetične hrane in pijače. Piškoti in čokolada, ki naj bi jih jedli diabetiki, so zastareli 1er povzročždo pretirano odvis- nost. Strokovnjaki trdijo, da je dieta z veliko svežega sadja in zelenjave najboljša za vse ljudi, diabetike in dste. ki nimajo sladkorne bolezni. Skupina Cooperative (îroup tako poziva k umaknitvi omenjenih Živil iz 500 supermar-ketov in lekarn po državi. Čokolade z nizko vsebnosljo sladkorja, marmelade in brezalkoholne pijače so se tnnožično pojavile v 60, letih prejšnjega stoletja, kose je pozornost usmerila v prehrano brez sladkoija in z malo ogljikovimi hidrati. Namesto diabetično pripravljene hrane je bolic jesli svežo zelenjavo in sadje. Svetovalka /a sladkorno bolezen. Zoe Harrison je povedala, da kljub temu, da diabetična hrana ne vsebuje sladkorja, uporabniki ne smejo mislili. da jo lahko pojejo v velikih količinah. Diabetična hrana namreč vsebuje veliko maščob in jo zato txlsvetujejo vsem ljudem. Vsebuje tudi sladila, ki omogočijo dvig glukoze v krvi na enak način kot pri uživanju sladkorja, zato nima nobene prehrambene koristi, še meni. Strokovnjakinja za prehrano še predlaga, n^ diabetiki raje jedo manjše količine normalne prehrane kot del zdrave in uravnotežene diete. linak nasvei velja ludi za liudi, ki sladkorne bi> lezni nimajo. Prav tako Harrisonova upa. da bodo vse ti^ovine ravnale enako in le izdelke umaknile s polic."V zadnjih letih so se nasveti za diabetične bolnike spre-aienili. Sedaj naj bi diabetiki uživali zdravo hrano in so na uravnoteženi dieti, ter prenehali jesti po sebnc izdelke za diabetike» ki so pogosto Ludi zelo dragi," je povedala strokovnjakinja Liz Colling. Globalno segrevanje že tudî pred ve« mîlîîoni let (ilobaUio segrevanje ni le problem modeme dobe. na Zemlji je namreč úo globalnega segrevanja prihajalo že tudi pred več milijoni let. so pokazali rezultati medna-nidnc znanstvene raziskave. Hko-logi, ki zbirajo podatke s severnega pola, zatriujejo. da je bilo podnebje pred 55 milijoni let zaradi velike količine toplogrednih plinov v ozračju tako toplo, da je bilo arktično morje prijetuo za kopanje. Anahze vzorcev z mor- skega dna, ki so jih zbrali med ekspedicijo leta 2004, so pokazale, daje bila povprečna temperatura na severnem polu kar 24 stopinj Celzija, povprečna temperatura Severnega moija pa je presegala njegove sedanje poletne temperature, Znanstveniki so prepričani, da je prišlo pred 55 milijoni let do množičnega uhajanja nekega toplogrednega plina v ozračje -verjetno metana ali ogljikovega dioksida, ki seje nahajal na morskem dnu. nalo pa je po nekem močnem geološkem pojavu, na primer potresu, "ušel" v ozračje. Neka druga raziskava je medlem pokazala, da je približno deset milijonov let kasneje na severni polobli /ernlje že potekal proces močne ohladitve, z zamrznitvijo arktičnega niorja in nastankom ledenikiw. Pred vroam poletnim son skc Plesne sole Spin, ki jo vodi plesna pedajiaginja Mojca Rabic. spel pripravili zaključno priredi-lev. ki je navdušila prav vse obiskovalce. Oder v veliki dvorani velenjske glasbene sole so zasedli v celoti, pri nekaterih plesnih h)-ckahje bil skorajda premajhen. Kar Je še dokaz več, dy Šalcćaai radi plešejo in da v plesni i^oli Spin i/ nastopov znajo naredili dogodek, ki je prava paša za oči in dušo. hiio velja za vse generacije. v dvorani pa je bilo občinstvo zelo pisano. Tokratno zaključno pnidukcijo so poimenovali Mi smo svet, začele pa sojo plesalke profesio nalne plesne skupine Af^ara. ki iloji iradicijo vedno misličnih in všečnih orientalskili plesov, V nadaljevanju so se predstavili prav vsi plesalci plesne šole Spin. od malčkov, starih od dveh let bi pol naprej. Vsaka plesna skupina -teh pa imajo v Spinu veliko - seje predstavila s svojo plesno ločko. Prikazali so pestro palelt> plesnih zvrsii, od hip hopa. do laiina, Sov danca. orientalskih plesov. Prav posebno doživetje pa je bilo gledali pravo glasbe no-p les no prav- Žurček razgibal trg Veleíye- V soboto dopoldne je bilo na Kardeljem irgu zelo veselo in /ivahno.Olani DPM Tdvarda Kardelja so organizirali tradicionalno pnredilev. tokral že 19. /urček. Ob ritmih otroških pesmi je v različnih delavnicah ustvarjalo in se igralo preko 120 otrok. Izdeliwali so lutke, metulje, n)poiulje. slike, nakil, se "leiovtrah", slikali po sleklu ... Najmlajši so se skupaj s starci igrali na poligonu, ki Jih Je privabil v senco, ali pa veselo plesali in si i/mišljali svr>je koret>granje. SiareJSi pa so se pomerili v dru/abnih igrah in igrah z zoga Oh koncu prireditve so lekli tudi tradicionalni kros po mestni čelrli [.B- vzhod. Popoldne. seje ozračje ravno prav oliladllo, so prišli na račun nav-du«;nci nogometa. V duhu sveiovnega prvenstva seje 5 ekip pomerilo za naslov najbi)jjših nogometašev v malem nogomeiu. Turnir je spremljalo velikii navijačev, ki so glasno spodbujali svoje prijatelje, otroke, sosede ... Da so preživeli lep dan, se zahvaljujejo tudi donalorjem. Pomagali so jim Habil. d, o. o., McDonald ' s. vrtec Lučka. Saramaii s. p.. MZPM Velenje. Žurček je b$i ietos zeto dobro obisk&n, fn prav vsi so se na rtjem zabavati. Mnenja in odmevi Kje bo tržnica? Velenje potrebuje večjo tržnico, o leni nI dvonia. Vsak. ki je hil npr. na sedanji iržnici v soboio. 17. u m., ko je bila dolga vrela vň češnje in zelenjavo, se ho s tem gotovo siri-njal. Sicer pa nasi občinski svcuiiki 10 dobro vedo, o icm so že večkral razpravljali in dajali predloge na svojih sejah in uidi dnigic. Zalo meje loliko bolj presenetil predlog, da naj hi bila nova ir/mca na majhnem travniku njcd podhodom "Mastodont" íji "efe blokom" (N. C. 15. r».). Mislim, da slabšega predloga skoraj ne bi mogli najti, ker: • imičena bi bila zelenica, ki ni samo majhen iravnik. ampak kar majhen park z imenitnimi drevesi: • prostor je Ic 15 (petnajst) metrov od ene najbolj prometnih cesi v Velenju (izpušni plini); -parkirni prostor okoli Mobileîa, v kaiorega tiaj ne hi posegali, je že danes med najbolj zasedenimi v Velenju: in kje naj bi parkirali prodajalci in doslavljalci zelenjave, mogoče v modri coni okoli "efe hloka"?; • površina "iravnika" jc približno 600 m?, kar je le ircljino več kol površina sedanje tr^icc inje dejansko manjša od proslora pred nekdanjim KSC-jem, ki je lepo zabetoniran, nima nobene prave firnkcije in se je ankeiiranim občanom zdel premajhen! Pri izbiri prostora/a novo tržnico bi morali stremeli za icm, da ne bi posegali v /elene površLie iii parke. (Zelenice za zgradbo sodisča, ki je dvakrat večja odprcillaganega travnika na srečo nihče ni predlagal za novo trtico.) Tržnico bi morali umesliii na ze sedaj zabetonirano površino, umaknjeno od bližine golega promela. Lahko bi upora-bQi ludi del zabetonirane Cankarjeve ulice • nekoč je bila lam zelenića. ki je žal ni več. Će je uporabna za bolšje in podobne sejme, hi hila lahko tudi za tržnico, Center mesta, odmaknjen od prometa, je tudi propadajoči Kardeljev trg. ki ima v bližini veliko parkiriiih priv slorov ild. Sicer pa upam, da odgovorni na Uradu za okolje in prostor, ki itnajo vpogled v dolgoročni pro storski načrl Velenja, še vedno iščejo usteznejSo lokacijo za tržnico od predlagane. ■ Mile Trampuè Ijico, ki sojo pripravili. Skupaj so lahko obiskovalci tokrat videli 14 plesnih točk. na koncu pa sla se z družabnimi plesi predstavila se Mojca in Miha Rabič. V Plesni šoli Spin, ki ima dvo-raniï v velenjskem domu kulture, pa ne plešejo le oiroci in mladi, Vedno več Je ludi dam v zjclih letih. ki se učijo predvsem veščin trebušnega plesa. In vse po vrsti so nad njim več koi navdušene. Pri plesu se v nas prebudi ženska Da to drži, kaže tudi anketa med njimi. Tri od plesalk - vse tri smo videli tudi na odru - so prepričane. da Jim je trebušni ples življenje. predvsem počutje, spremenil na bolje. Breda Kolar; ^»V življenju nikoli nisem plesala. Ra/en seveda na osnovnošolski valeti. / lepotami trebušnega plesa sem se v praksi prvič srečala v plesni šoli Spin. Bila sem zelo vesela, ko sem odkrila možnost, da orientalski ples spoznam v/jvo. Žc dolgo sem si namreč ž-elela osvojiti plesno znanje, vsaj klasičniii plesov. Vendar nikoli nisem zbrala dovolj po guma. da bi se pridružila kateri od plesnih šol. Pa ludi moj mož ne pleše in brez plesnega part-neria je bil in ostal ples samo želja. Ni mi žal. da sem se odločila Orinetatsiguma» da bi se vpisala v kakšno od plesnih sol. ker sem bila prepričana, da imam dve levi nogi in kup predsodkov glede lastnih sposobnosti in nenazadnje tudi vide/a. se mi je, da plešejo le su-hice. Za plesnt> šolo Spin me je navdušila prijateljica, češ da pozna krasno obliko rekreacije, kjer se optimalno razgibaš, razvedriš, sprtjsiiš in še zabavaš. Ob lem naredil nekaj ptizilivnega za svoje lelo in dušo. Na urah trebušnega plesa me je Mojca s svojo prijaznostjo tako navdušila, da sem se pričela udeleževali tudi tečaja hip-h se s stavkom: na svidenje septembra!V ■ Bš Foto: P. Marinsek Pravi mojstri Dijaki in dijakinje tretjega letnika programa oskrbnik Poklicne in tehniške Šote za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje so pred leđnom dni v predavalnici Višje strokovne šole centra predstavili projekt Mleko in mlečni izdelki. Projekt jc rc/ultal tako imenovane medprcd-metne povezave, kjer so zdru/ili znanje i/ prehrane, slovenskega jezika, informatike, /.godovine. umetnosU. predvsem pa praktičnega pouka. K sodelovanju so med drugim povabili celjsko mlekarno. Dijaki so pod vodsivom mentorjev predstavili uporabnost mleka in mlečnih Izdelkov na zanimiv in prisrčen način. Na predstavitvi so poudarili pomen teh živil za ohranjanje človekovega telesnega in menial-nega zdravja. O tem je pripravila z-animivo predavanje ludi Aleksandra Žuber, dr. med. Prirediiev so dijaki popestrili z literarnimi prispevki in modno reviji), na kateri so tiosili izdelke, ki so prav lako del zaključnega izpita pri pra klicnem pouku. Pri degusiaciji pripravljenih jedi iz mleka in mlečnih izdelkov so udeleženci lahko spoznali, da omenjene jedi niso samo zdrave, ampak tudi izredmj dobrega okusa in da so dijaki pravi mojstri v pripravi teh jedi. mjp Jedi niso bile lepe ie na pogled, ampak tudi zelo okusne. Odprtje kolesarskih poti Vinska Gora - V soboto dopoldne se je v Vinski Gori zbralo 28 kolesarjev. Predsednik Turis- tičnega društva Vinska Gora Tranc Špegel jim je predstavil novo turistično pridobitev v kraju, dve kolesarski poti po Vinski (iori. Prva, «Vinskogorska pou, po- teka od Šaleka. skozi zgornje Bevče, Lipje, mimo Janškovega sela na Dobrno in nazaj skozi Prelsko, Vinsko Goro, Lipje in spodnje Bevče do Saleka. Druga, težja »Šentjanška pot« pa poieka od Obirca, skozi Or-novo. Prelsko. Janákovo selo, \á> patnik in Lipje nazaj do Obirca. Obe poli sta označeni s tablami, i/dana pa je tudi ziož.enka. na kateri so vsi podatki o ptHeh. /aiii-leresirani jo lahko dobijo na TTC-u Velenje. Po predstavitvi so se kolesarji podali na pot po delu teli kolesarskih poli. kkušeni kolesarji s<3 se odpeljali po težji poti, začetniki pa po lažji. Skoraj istočasno so prispeli na Dobrno in si tam ogledali razstavo ročnih del upokojencev Dobrne- Nato so se skupaj vrnili v Vinsko Goro. ■ bš Kolesarji so v soboto prvič spoznavali dve novi označeni kolesarslii poti po Vinski Gori, 16 VI PIŠETE 22. junija 2006 Zasanjana Košutica Ktmčiio sni o iz skorajsnjc /ime glctle tempe-raiur dobesedna padli v ptJleije in pogledi so se nam aviomatsko podali proii vrliovam gora, ki pa seveda še v/t rajno ka/cjo bele lise, kar oznanjuje sneg. Da ne bi tako ekstremno kol vreme ludi mi naenkrat posegali previsoko, smo si prijetna skupina planincev iz sosednje Dt)brne in Vinske Cmre /a tokratni ciJi j/brali Košutico.zadnjo na zahoduvverigivr-sacev v pojdorju Košute. Scartali snia i/ osrčja nekdanje^za yoija -koncentracijskega taborišča na Ljubelju, od koder vodi nemarkirana, a dobro vidna zelo obiskana pol. Ta je sprva vijuga la po gozdu s prijetnim jutranjim hladom in nam z vzpenjanjem vedno bolj odstirala ra/glede na mogočno BegunjšČico s prostranimi melišči, v ozadju je kukal Stol. v nadaljevanju pa nas je pozdravljala soseda Vrtača. Vmes med njima se vije cesta, ki izginja v prcd<îru tja na avstrijsko stran. Dolina med njima )ma čisro pravo ime Zelenica, kamor pelje sedežnica na istoimensko smuêiièe, in ob njej seveda planinska pot. Naša pol je vodila ravno v obratno smer in sprasevali smo se, će so na planino Koro ^ieo ( 1554 m) že prispele njene poletne prebivalke - krave. Vprašanja niso bila brez v/roka. saj smo računali na slasino kislo mleko, ki se v gorah še posebej prileze, saj je izvrstno. Pri zadnjih ovinkih pred koCosmoze dma pa je še baje mamica z dojenčkom. Vsa časi že za la dosežek, drugo, da mu uspeva vso U) mladež sproti prepričevali in vzpodbujati. da kljub vsemu napreduje proti cilju, še posebej, ker je najstarejši jasno povedal, da ne ht^di rad, ampak smuča pa zelo. Ob podalku, da je letos • z očkom seveda - smučal s Kroda-rice, se nam je zavrtelo ... Tako se kalijo razni Karničarji! Drugo srečanje je bilo povsem drugačno. Pred nami seje pojavil prizor prihoda črede krav na planino v spremsivu dobršnega dela (človeškega ) sorodstva, saj to ni mačji kašelj. Na čelu kolone sta hodila fantiča - pastirja, med Čredo drenjajočih se iti predvsem že dokaj izmučenih živali pa so polek kolone urejah in usmerjali moški icr skrbeli, da ni kaiera zdrsnila po strmini, od koder bi ne bilo lahke vrnilvc - v kakršnikoli obliki že. Od vročine, strmine in dolžine poli so živali imele že vse penaste gobcc in držali smo pesti, da bi zmogle še pretislanek poli. Sedaj smo razumeli, zakaj je skupina njihovili predhodnic ležerno počivala zgoraj na (»brtibju snega in nabirala moči za drugi del poli. predvsem pa smo še bolj cenili prej tako pri legaj o čo se skodelico kislega mleka, [dila na pašnikih zgoraj je pn> liuiež lemu naporu! ■ Msríja Lisjak VABILO -sobota. 24.8.06: Bukovnik-Grohat-RADUHA (- 71) ali čez Durce (Z) PD Velenje Sekcija Bolnišnica Topolšica in isti dan: OVČJI VRH (KOZJAK) 2024 m (Avstr. Koroška) PO Vinska Gora; ''Oan Menine -srečanje prijateljev Menine in ljubiteljev narave", organizirani bodo pohodi nanjo, čemur bo sledil krajši kulturni program, družabne igre rn vodeni sprehodi po Meninl. Oodatne informacije na tel. Taksrtf prizori nemo vabijo v kraijestvo gora. mwDi DOPtsnmï poïtoefljo v Življenje na kmetiji je težkO; a lepo Učenci 2. a in 2. b razreda OS Šalek smo imeli pretekli četrtek naravoslovni dan ?. naslovom Ý.i-vljenje in delo na kmetiji. Odšli smo na kmetijo družine Skaza na Konovem. Tím je di>ma naSa so ^olka Spela. Njena starsa in babica so nas prijazno «prejeh in nam ra/kazah svtyo kmetijo. Spoznali smo, kako poteka njihov delovni dan. Ućenci so spo/jiali, da knieiiio sesiavlja več gospodarskih poslopij, travnikov in njiv. V manjših skupinah smo siopili v hlev in svi-Tijak. Videli smo razliko tned k(v zolceni in skednjem. Traktor in njejiovi priključki so v naravni ve-likt^sti res zanimivi in veliki. Pri- meijali smo jih z nekdanjimi orodji in pripomočki za delo na polju. Babica nam je prav zares prikazala. kako nastane kruh. Zame-sila je testo - spoznali smo vse sestavine zanj - in oblikovala žemljice 1er hlebce. Med tem ko $o se dobrote pekle, smo odšli na njivo, travnik In v sadovnjak. Pšenica je št zelena, med njo rasiejo rdeči tuhpani. /daj vemo. kako iz pšenice dobimo moko. V ka$ci imajo pospravljeno páeníco in zelo star mlijî. / njim pa me-Ijejo le še žira za hrano živalim. /emljicc so že zadišale i/ krušne peći. To so bile hrustljavel Učenci so preživeli čudovit sol-ski dan. Nabrali so si zanimivih i/kuiicnj- Hvala družini Skaza. Njihovi vlisi pa so taksni: Aljaž: "Videl sem kravo, ki je bila zelo velika in debela. Kmalu bo imela mladička, telička, l.e-žalaje. ker je počivala." jakob: sem pri prašičih v sviujaku. Smrdijo bolj kol krave." David: "Prvič sem videl, kako se pripravi m speče kruh v krušni peči." Manja: "Prašičem sem dala iravo in so jo jedli." Danijela: "Zelo lepo je bilo na hribu pIelnem času. Kostanjev les je zelo kvaliteten in trajen in se uporablja za izdelavo pohištva, za gradnjo mostov hi lesenih kašt. uporaben je tudi v sodarstvu in rezbarstvu. Tanjsi les uporabljamo za drogove, oziroma vinogradniško ki)lje. Skoija in les se uporabljata tudi za pridobivanje tanina. Kostanjev rak Kostanjev rak je bolezen kostanjevega lubja. Oliva lahko drevo okuži skozi rauo. Na lubju najprej opazimo rumene, nalo rumenor-dečkastein končno rumenoijave pege. l.ubje vzačciku nabrekne, v končnem stadiju pa tudi vzdolžno ra/poka. Pod lubjem se opa/j podgobje glive v obliki gmote, ki jc ob robovih bela, v sredini pa ru-nîcnkasla. Ko gliva uniči lubje na obodu celega debla» se nad rakasto tvorbo drevo posuši, pod tem mestom pa pkal. Ukrali je bil to ludi četni spominski lek slikarja Jo/eta ] isnikrirja in se ena (xJ nuio/3ćnih prireditev Slovenija teče, V Občini Mislinja so poniwni. da so s tekom dosegli zavidljivo ohlei-nico - srebrnj jubilej. Še posebej, ker so bili vsi doscdajîji leki skozi gozdnato pobočje Pohorja v znamenju leka koî dokazovanja moči in vzirajnosii. druženja Ijubircljev narave in nenazadnje kulture. Ker poieka proga ob rojstni hiši slikarja Jožeta Slikarja, je umetnik vselej lek i^remljal s stopnišča hiše. zmagovalcu pa namenil svoje umei- rii^o delo. To tradicijo sedaj nadaljuje slikarka Stanislava Lusnic Ar-sovska in poklanja sliki za zmagovalca v obeh kategorijah - najboljšemu člami in članici. Letos sla In bila Bernarda Ivančič i/ Ormoža in (Jasper Novak iz ijubljanc. Poseben spominski ptîkal je preiel domačin Viktor Buč za organizacijski In nidi tekmovalni prispevek. Med udeleženci je znova hilo veliko tekačev iz Šaleške doline. Velenjsko dnišlvo vztrajnostnih športov Durasporl je opravilo sodniško delo in računalniški izračun rezultatov «organizatorji pa so poskrbeli (udi za kopico lepili nagrad. Zmagovalci 25. gozdnega Icka Mislinja 2006 in najboljše uvrslitve Velenjčanov: Olroški leki: dcčkj -do 7 let: An/e Koncčnik {SK Smuk Mislinja). 3. Ajda Pustijick, do y let: [.ovro Mi-klašič (Mislinja). do II let; Nino Borovnik (SK Mislinja). do 13 lei: Luka Cirar(AK Velenje), do 15lei: Ncjc Plcvnik (Mislinja): deklico - do 7 let: Ana Krenker (Mislinja). do 9 let: Nika Pelelinšck (AK Slov. Bislrica), do II lel: Vesna Kašnik. do 15 let; Jerneja Smonkar» 2. Katarina Miklav/ina (obe AK Velenje). 4. spominski lek Jožeta llsttikarja ( It) km): člani -do 19 let: loma? Slinek (Mislinja) .^7:27. 2. Matej Zupane. 3-1 .uka Cirar (oba AK Velenje); do 2^) Icu Ciašpcr Novak (Tiskarna Gajcom) 36:50 (rekord dneva), 3. Urw Zager (SRD Mens Sana): do 39 let: Rajko Lazar (AK Ormo;) .37.4f\ do 49 lei: Jože Mori (Petzenmaraton) 37:06. 2. Milan /upanc (TS Ciorcnje): do 59 let: Ivan G^Iob (AK Ormož) 39,08. 2. Branko Vanček (î>D Gorenje): do 69 let: Mirko Kranćan (Meial Kavne) 47,40, nad 7l)le(: Šiefau Ro-bač (Ravne) 62:03: članice-do 29 let: Janja Hudej (Velenje) 58.57. do 39 Icl: Naialija Lesnik (Ravne) 48.04. do 49 let: Bernarda Ivančic (Policija. AK Ormož) 45:.36, 3. So-nja Mlakar (Virus Velenje); do 59 let: Anka Pngelj (ID Lajše) 53.55: nad 60 let: Kalica Pisnik (RPD Dolga pot) 5«.37. ■ Hinko Jerčič Jutri start najtežje preizkušnje v državi SPECIALIST ZA NIKE IN ADIDAS vvww.c^sportsi Kidričeva 2 b, Velenje IÇjjtn^gS^JjJugo^lnigaçeog OTVORiïVENE CENE POSAMEZNIH IZDELKOV ZNAMK NKE il ADIDAS. 12%pDpustalmitníke kartic športnih draltei Gorenje in Premogovnik Pei^k, 23. junija 9:GG Start in lek po mestu; Tftovug 10:20 Plavanjo.VsIenjskojRZOio 12.10 Spućanj8povrvi:Ždl9znilki mosl v Doiiču 17:45 Griontaoljs $ kolesi; Letaliičo S6 Sobota, 24. junija B;4S Spust 2i|iimdmi po Savinji 7:10 Avtokamp UČB 12:30 Canyoning; Kamniška Bela Kedelio, 25. j u nI jo 7:30 Plavanje: Braslovlko jezero 8:00 Kdjdkasrvo od Malih Braslovc Jo Lev» 10 00 Spiist;mostdvčolo: Šempeter 11:00 Jemerstvo. Poizela Već v prilogi Poletje v ŠaiesVi dolini. (KK Rogai^ka Slatina) na hanovc-rancii Cian/er Kerl. dni^ je bil Lv maž Laufer (KK Piramida) s kobilo QIntana CL irciji pa Robi Ska/a Caraien Z. (M domačinov so v konkurenci tekmovali se Ale§ Pevec. Matjaž Oik in Lovro Blatnik. Uvrs-tili so se na 5.. 11. in 15. mesto. ■ V. G/mšefc, vos Tekla bo tudi V Jolanda Ceplak Pred nami je 11. tradicionalni mednarodni atletski miting, ki ga pod okriljem livmpskc atletske zvc/c organizirata Atletska /.ve/a Slovenijo in AK Velenje in velja za največjo ailetsko prircdiiev v SlovenijL Oznaka l.AA dviguje njegovo vrcdni)st. a organizatorjem nalaga tudi nekaj obvez, lako ninraj sezono žc potekajo z intenzivnimi treningi na skakalnicah. Več o klubu si lahko ogledate na spletni strani www:skijump-velenje.si/ssk. ■ X O. Velenjski teniški veterani v sklepnem delu Glede na to, da sodi lonis med eno od najbolj priljubljenih iger v državi, seje Slovenska teniška zveza lelos odločila za izvedbo prve veteranske iige. V njej jo sodelovalo L*^ ekip. ki so bile razdeljene v dve skupini, vzhodno in zahodno. V vzhodni so igrali 'ITC Krka Ol(»čec, 'i K96 Slovenj (ira-dcc. "LK Branik Maribor. /AK Maribor. T K Ptuj in Velenje. V rednem delu ickmíívanja je bilo na sporedu pet krogov. Igra veleDjskih veteranov je bila zelo mladostna, saj so lo enkrat izgubili. in šc to v zadnjem krogu, ko Stojijo: Martiněekr Meh, Zakersnik, Jurišič, SMinsek, Križovnik; cepijo: Fijavž, Jeriha, Hončan (kapetan), Bajcer in Praznik. so si /e priigrali prv) meslo. Prvi dve moštvi iz vsako skupine sia so uvrstili v končnico tekmovanja. Ta bo septembra v Portorožu pred ženskim W l'A turniijem in tedaj bo znan tudi prvi državni prvak veteranske lige. [zidi Velenjčanov: Ptuj 5 : 2, Oločcc 7 : O, Slovenj Gradec 4 : 3. Maribor 4 : Braoik 2 : 5 (odini poraz velenjskih vetere-nov). Državni mnogoboj tabornikov Nas cilj, ki smo si ga zastavili na /ačetku šolskega leta in /z katerega smo cclo leto pridno trenirali, jc bil udeležba na državiiem mnogoboju Zveze labornikov Slovenije. V soboto 17. jtmija sc je ta cilj nanî uresničil, saj smo irije vodi iz Cele Cîoriâklh mravljiiv čkov odšLi polni veselja in upanja na dobre rezultate v Postojno, lam so namreč taborniki rodu Kraških viharnikov organizirali državni mnogoboj. Imeli smo dve ekipi MCI (l.isice), ekipo (Orli) ter me-§ario ekipo siareiSih CKi-icv (Švabi). Tekmovatije seje začelo po začetnem zboru in je trajalo skozi celoten dan. Taborniki so se merili v različnih disciplinah, kor so na prin^«" postavljanje t)gnjcv. sotorkc. ciljanje z žogico, streljanje z lokom, orientacija... Po vseh opravijenih nalogah, pa seje začel še bolj zabavni del tega druženja. Organizirane so bile ra/nc ustvarjalne delavnice, prav tako pa je bilo poskrbljeni za popestritev wčernega programa. Vod Lisice so postali v svoji konkurenci državni prvaki. Orli so /ascdli odlično 3. mesto, prav tako pa so se dobro odrezali Švabi. Vse ekipe so se poinidile po svojih najboljših močeh in vsi smo od^li domov polni novih izkiišenj in doživetij ter z mislijo, da se naslednje leto ponovno vrnemo. ^.estitampizaLdanidraa^nosJtij EWteflR®™« Itelltetno In Idemno ugodno! ťSPOŠTAlN ER HP «ivv«!"« I •rag nalM'«»*!« > Odlično založena trgovina z gradbenim materialom > Zanesljivo NAJUGODNEJŠE CENE daleč naokoli > Ne spreglejte akcijskih cen izdelkov skupine Topdom Dtopdom ikuplni Za male In velike mojstre. Ravne 21,3325 Šoštanj, tel.: 03 897 09 90; GSM: 041441448 Delovni čas: ponedeljek - petek: 7.00 -19.00; sobota: 7.00 -13.00 DOSTAVA IN RAZKLADANJE NA DOMU nikoli sami 107,8 1 Hudi 1. komac .1. posebna izdaja MTV mobitel Motorola C261 za 25.900 SIT 108,08 € Predplačnlikl paket z GSM mobitelom Motorola C261 + CD Hudi komadi. Z vgrajenim digitalnim fotoaparatom posnomlte fotografijo In Jo v MMS-u (preko 6PR$ povezava) pošljite prijateljem. Poleg Izbranih MTV ozadij al lahko na multlmedijakem portalu Planet bre^iačno naložite tudi zvonjenja najbolj hudih slovenskih komadov z MTV-Ja. Vsebina paketa • QSM telefontKI «pArst Mdlofola C26t » omr«2n1 polnilec « n«vodll8 u uporsbo • garancijski llit • canlk • 8IM kartJeaateleronskoitavllho • promocijska vradnoctita kartica t» 1.000 SFT/4,17€ • cortmkst • vpraialnlk • povratnico • CĐ kompilacija »Hodi komačje. ki do sedaj v zvezi s pogrešanim še ni bilo lemeljilo preiskano. Iskalna akcija pa ni prinesla novosti o le m primeru. Vse fim pride prav Velenje-Vlorek, l.^.junija,dopoldan, st) policisii obravnavali vlom v ograjeno območje TRC* Jezero. Neznanec je s tenis igrišča odnesel 80 melrov iri Žilnega jamskega kabla v vrednosti 700.000 tolarjev. S hodnika sla-novanjskega bloka na Gciriški je neznanec odpelial gorsko kolo scoti zero VX .30, črne barve, s hidravličnimi disk zavorami, vredno 350.000 tolariev. / osebnega avtomobila parkiranega na Tomšičevi je storilec odnesel polico z zvočniki in snežne verige. V sredo, 14. junija, so policisti dopoldan obravnavali latvino v kuhinji Šolskega centra Velenje. Neznanec je dijakinji v/el denarnico z bančno kartico in osebnimi dokumenti. V soboto, 17. junija, so ponoči obravnavali poskus vitima v gos-lilno Kovač v Paki, kjer so trije mlajši skušali vlomili, a jih je pregnal lastnik goslilne. Cnega izmed njih so prijeli. V nedeljo, IX. junija, so obravnavali vlom v planinski dom na Paškem Kozjaku, od koder so nepridipravi odnesli menjalni denar in nekaj malega cigaret. Sumijo, da gre /a tiste Iri. ki so vlamljali pri Kovaču. Popoldan pa so obravnavali še vlom v klel novogradnje v ulici Dušana Kvedra v Vele-nju. od koder je storilec ndnesel več električnega orodja v vred-nosii 370.000 lolaijcv. »Nespretni« tatovi žlebov Celi«, Velenje - Na območju Pil Celje so v zadnjem obdobju za/nali večje število tatvin bar-viiili kovin, zlasti listih, k<î sn bili tatovom cilj strešni žlebovi in tjd-ločne cevi iz bakra. V zadnjih dneh pa je policistom uspelo izsledili nekaj domnevnih storilcev tovrstnih kazni vili dejanj. 'lako so policisti med drugim ovadili .^Metnega Velenjčana. ki je 22. maja skušal odnesli desel metrov bakrenih žlebov s stavbe srednje šole v Celju. Če bi mu UKpclo, bi bila šolii oškodovana za okoli 50.000 toladcv. Tatvino pa mu je preprečila nesreča, saj je padel s slrehe in se poškodoval. Motorist zapeljal na oljni madež Logarska dolina. 17. Junija - V soboio zgodaj popoldne se je v Logarski dolini pripetila hujša pre I met na nesreča. 49-leini voznik motornega kolesa je vozil po regionalni cesti iz smeri mejnega pretioda Pavličevo sedlo proti L(v garski dolini. Pri vožnji v osicr deî^ni oviiiek. je z motornim kolesom zapeljal na večji oljni madež, kar je povzročilo zdrs zadnjega kotesa in posledično padec. Pri padcu je vozniku ukleščilo nogo. Ve< prometnih nesreč Šaleška dolina - V sredo. 14, junija, popoldan, je úo prometne nesreče prišlo na Kidričevi cesli. v bližini Mercatorjeve Tržnice, kjer je voznica osebnega avtomobila zaradi nepravilnega premika trčda v voznika motornega kolesa. Ta je bil v nesreći lažje ranjen. V Roijanu je voznik osebnega avtomobila /aradi nepravil-nejía vključevanja v promet trčil v voznika molomega kolesa, liidi ta seje lažje poškodoval. V txîlek. Ifi. junija, so policisti obravnavali prometno nesrečo v Topolšici» pri bazenu, kjer je voznik kolesa z moloijem zaradi neprimerne hlirosii zbil peško, kije nepravilno prečkala cesto. Peško so z rešcvainim vozilom prepeljali v bolnišnico. V soboto. 17. junija, ponoči, sc je prometna nesreča, povzročitelj je s kraja odpeljal, pripeiila pri liv kalu Mladost. Neznani voznik osebnega avio.-nobila znamke opel bele barve je zaradi neprimerne hitrosti trčil v lam parkiran osebni avlo, Avtomobil pobeglega voznika so policisti izsledili na parkirnem pmsioru na Koželj- skega ulici. Se eno prometno nesrečo s pobegom pa so policisti obravnavali v nedeljo. IK. junija, na Šmarski cesti v Velenju. Voznik službenega traktorja z znan t) regislrsko lablico je trčil v osebni avtomobil in s kraja odpeljal. Pono« po sonina otala Velenje, 17. junija - V noči na sob<3to se je neznanec lotil izložbenega stekla optike na Šaleški cesli. Iz police v notranjosti je vzel več kosov sončnih očal boljših znamk in lastnika optike oškodoval za 150.000 lolaijev. Iz policistove beležke Mejne /adevc so bile povod /a sredin - 14. junija - prepir s<«cdov v Silovi. i in emu od meja še v besede niso bile dovolj, pomagali si je m^v ral s silo. V četrtek. 15. junija, popt)]dan so policisti obiskali dežurno ambulanto zdravsivcnegy doma. kjer je zaradi poškodb po glavi iskalo ptv moč mladoletno dekle. To se je sprlo z mamo. ta pa jo je udarila. Popoldan je pred restavracijo Jezero bivái parlner udaril bivšo partnerko. Bivši partnerje uniformiran vojak slovenske vojske, ki jehokl na vsak način doseči, da bi mu biv^ partnerka izročila njunega majhnega otroka. Tà katerega imata sklenjen dogovor o obiskovanju. Policisti so o dogixiku obvestili tudi vojaškt) pi^licij«). A so morali pt)tí-cisti v tem sporu poiein posredovati enkrat. Kršitelj je namreč iw istem kraju za tem bivšo zla sal. jí vzel otroka in z njim odšel v njuno stanovanje v Velenju, P. junija je v ekspozituri NLB v Nakupovalnem centru v Velenju razgra al moiki. ki je hotel s sv(>jcga tra n sake ijskega računa dvignhi več ko: je imel na njem. V bistroju Mercaior v Smannem Paki pa je razgrajal mošW. ker je natakarica ocenila, da več alkohola kol ga že ima v sebi.ne bi prenesel. Tudi možje v modrem ga niso uspeli prepričali da ima natakarica prav, zato so ga pridržali do it-tre/nit ve. V sob(}(o. 17. junija, so v Šoštanju, na Cankarjevi, mlajšemu moi' kemu zasegli ilva z.avitka mariliuane. V Rocky baru. tudi v Scíštanju. pa je znanec udaril znanca. V ponedeljek. 1^, junija, popoldan so policisti sprejeli prijavo mlajšega moškega, ki ga je ponoči v k^aiu Max prclei>el neznanec. Zaradi telesnih piwkodb je iskal zdravniško pomoč. Policisti za neznancem poizvcdtycjí). V Ravnah pri Šoštanju sla sc po prepiru zaradi dediščine Slepla hraia. Ëden I)> i(t i.it.MK., ' Via t i iinWWTOJOQ. «prMil|Ml«c mi SSSVtfM*! »vimuMf iWevAwôee .t JL CitUl^>ISKAItOMQMM HrTlAZEBU ffack^Siilp«^ MmIK. TUiKOVA MATINEJA 10:^ SO rnOffkOnCta V*. CÊ^Ptra. imtijua. ILl9«eaWSi AMERIŠKE SANJE ^«rican Oreatn^ 1*7 wifL 13:50 sa NE ■ihiiOlO» «•nOjCB. ■'«IwCniTli» M>lfe» 16:}0 18:50 21rlO 23s30pe.$0 OČKA NE GA SRAT m «••ta. 12:20 SO. NE 19:00 21:20 23^40 PE.SO ađim BrrySetniinM W BoeitîWUUnv, Omyl HI DM, Mfn'iMo* todi HuaeWfi KRAqi IN «UgiCA IM mi*. {Rois elJMfie)/KûMEMA 21:00 1B:00 I • iéilUt iÎSmku (1Ó Btock^/PSIHOLO^ niLSI s ] DIV] MA CnieWIki) •MMMW »itaiiiilBn»! 10:90 NE ias20 so. Ht 15s30 17:^ POSEtDON iPoseldon) 12x00 SO. NE 16:00 tBsiù 20:20 22:30 P£.$0 Hm\n. Sme^ M« fiOMCMUM ^sy** siMMfcmM WlMfltrtB loHMtMir I I 9fmin. umi ipVkMIuH«, iMilUaa, jaMtBmC. bWilSMA HMVtfň. mním limsiranA« VSAR G0SP0DARVQJNE Ctordc^W«^ USiilhi. 14:10 SO, NE 17:00 NtaiaCtek ^ik.fkA BbMKM 22:40 PS. SO MOŽlEft ZADNJI SPOPAD MSiaHi.^ C<'Mcn: TTie U» SlancD/ZFAKiiA 15:50 23:10 PC. SO IZGUSgENI (Les čg3r«sVR0MAHnCKA ^HUUA 95ttlfl. 18:10 ii 3 O a i.fcj ^ Informacije o programu na avtomatskem teiefonskeiTi odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722 KinenW*»fl M piind6lBPrayte0-i]ospreorotjla 07.0f5 Dobro luirn 08.0D Poroi^la mh OobmitjUD \\m Pwíjftla n9.Db PgpivsiJVKoi^rabtvu. /absvna odd^i^ n97n Udija|ii;aotrokp 119.35 Nekaj dni v slovtii^ki voj^i. 2/1? laon Snobs, ?1/?6 10-^D Upus 1G.DÍ) Mnrliidr(j(liia ob^ona 11.45 Onij/jc 13.G0 Porfjůla.špori, vrsfiie 13.15 ScriTtia nxtit osam ûsvn]( lvu. iv úmn\i77.^. 1991 13.-10 Oru;i(tska/godba M.3D OdpcUfusntki ]hM PofDftla, prnmai Ib.DS Mosiovi 1b,35 IracsvMftofi 17/?6 1MÔ l^ar>Ri[)oâ?(sii, nsanka 15,SD ífacflyMdinaiv 18/2B 16.0D HiSa ekspiirimcntov: ogqa. pou^a nan. 16^0 Vse o Mill, l?.ofldaja l/.i)D Novice, §pQiL vreme l/.3n Jasiu)ingla$nn Ouliovni utrip I anna zvezdica, risanka 19.QD Dnevnik.vrinie.^port 20.DG binik 21.D0 Pfviinrinigi 21.2D Osniirtan 27.0D Oddim^pori, vftfni« 22,56 Kiijig^ niBdg bnga 23.15 Gl3$l%niveeijr 01.no SedniamoftosaniDsvQ]ilve. (V dntîvn(k22.6.1991 01.26 Dniivnii;, vi nue, špuri 02,20 Jasno m glasno 03.10 InfaUnel SLOVENIJA 2 06.30 Intobnal 09.00 /abavm (oírik^nal 11.30 SP v nogoniRiu, Parmgalska MiiNlu. pnsn&tuk 13.3Í) SlonijkoSČsna ntei^ • Srbija m Crna sora. posnsi^ 14.30 SuKiirjSPvnoouDiRlu 15.50 SPvnogůmsiu.llsIrjď- CtiSka, prsnos 17.50 SludiJîSPvnognmBlu 1830 PoniauHjrnn Si 19.00 Izbranec. 12/12 20.no SliiriifïSJ'vnogfînisiii 20.50 SP v nriyoniRiu. Hrvaška Avstrsli|3. pninos 22.50 SlufíioSí^vnogoiuBUJ 23.30 /avsfll€|inEndan,2/? 01.00 Dnevnik ;amuj$ketv 01.20 Iniokarai SLOVENIJA 1 06.20 Krilima 0B50 Uriiiwi 0/.00 f'oroûla (17.06 nobrojiiiín 08.00 PnroŮln 0B.05 mo\m 09.00 Poroùla 09.05 teyMcbBaii.l7/26 09.15 His^anka 09.25 toy Mcbeaii. 18/28 09:^5 VsBO?ival(h,l?.fid(feia 10.05 Kako ^vi]0 SIrivuiiski gradovi 10.35 (G)rajsk] IjiJdjp. dukun. udilaja 11.25 flQjen(vriivjiíB.B/9 12,?n Dsiiiidan 13.00 Poroftla.SpDfLvrsmfi 13.15 Sidrima [no^osaniiisvl 08.10 Najlepšo pravilnih bratov Gnmm. m. film 08.35 HrataKoali:itns.sRnja 08.45 MalaKillY.rfs.sen[a 08.55 SlonM [ier^ďmin, ns. scnia 09.25 ,Jaka na Ltjnf. ris. senja 09.35 Ninja?elvc.n^,sënja 1DJ]0 YuGi Oh!, ns. sanja 10,25 Wadin. lis. film 11.15 TominJerry.ns.scrfjH 11.20 Rakaia pod kozolcflm 12.20 Mesjiecs ?a v(?dn;i, nan, 13.15 Ns§3 sodnfoa. nan, 14,10 ProvidgiiQí. nan. 15.05 Vampirji v iraravi.drikum. oddaja 16,10 Gao spoz(iaju>svei, dokum, oddaja 17,15 21 ur. vreme 17.20 Pomoć /a nasjinioo, aomr. filn 19.00 21 ur 20.00 Non na Mary. amer, liim 22.10 kruiula 1, pnsimuik ir?ninga 23.20 Noreinsv(^odnr{,arrRr.lilni 01.35 21ur.poiiovilHV 0235 Nn(:na panorama 07.30 Iv prodaja 08.00 Nalmahsvot.ns.seri|3 08,10 NailL^^e pravljico bratov ííririirri. ns. lil m 08.35 Mr^rijaislj Roki. ns. senia 08.45 MalaKiuy, ris.senja 08.55 Slori^ok Benjamin, ris. ssriia 08.20 Jaka na Luni. ris. sanja 0930 Ninia ?řlvB, rts. SBOja 10.00 YijGiOh!,ns.sen|a 10.25 Iransiormerji. ns,senja 10.45 Power Rangers, nan. 11.10 Vodovnikova vnsma. ns.senia 11.35 Mela pod kQ/ol(jem 12,35 Mestoce/avedno, n«n. 13.30 Naša sodnirj, nan. 11.20 Resnii^jir svet. dokunr. oddaja 11.45 /godba LoreitsCiaibome. a mar. film 16,25 Na liaient nbniku. amor. Iifm 19.25 24ur-vrHriifl 10.30 Formula I, prenos riirk« /a VN Kanade 21.00 24 ur 21.10 lajna mraia. 3/6 2235 Mnjib 200 let, amer. Iiljii 00.55 24 ur, poriovtUîv 0135 Nnřna panorama © © 09.0(1 Mi§ (fial oUfi§ka oddaja, ponovitev 09.40 Vabimo k ogiidu 09.45 íairplay,športna oddaja.ponovitBv • Uspahi slovenske odbojkarske roprn^eniaoci^ 10.15 Najspoldneva 12.00 Videosiram, láJVRsufa 17.55 Vabimn k ogbiu 18.00 Jesen ?ivljfnja. oddaja ^irsija ?ivl|ititi$kDobtlob|tf. ponovitev 18.40 Mn[ca m medvedek Jaka. oiroSka oddaja za najmlajše 19.20 Nai spot dneva 19,25 Vabimnkngierju 20.00 14/3.VTVma8a/ia regionalni infofmauvni pragram 20.25 Kultura, infunnaiivna oddaja 20.30 30letvokalneskupineBr^/nik, )osi«i:ik 1. dui a jubileinega ;onci!ria 2130 Uilprtatema.pogovorvsiiJilHi • Mladi rnvabdi inšpurl 22,30 lokainiuinpKo/taiiskegain OlBOtelja. liiiormaiivna nrjtiaja 23.10 Vabimo k ngledu 23.15 Naf i>pQt dneva 23.20 VidonsU;iUf, ráivěsuía PONOVI fEVODOAJIlOFNSKtOA SPBHEDA 08,00 Mi^ mal oiro&ka oddaja. ponovi li!v 09.10 1472.VIVniaga/m.ř8gionalnj inlormaiivnt pn)gram 10,05 K ollura, ml nrrii aiivna oddaj a 10,10 šporuii torBk,§porlna inirjrmaiivna oddaja 1035 $uorinigo$Lpi^avor:Marian Vungusi, nekdanji predsednik NKCMCPubhkum 11,00 I okalniuirip Kozjanskega m Obsoielja. inionnaiivna nddaja 11.40 Vabimo k ogledu 11.15 iJkroylanii?d. pogovor S trainosinim ra/vnirtm do gospodarska rasu m /aposlovanja v MQ Veleni 12.45 30li^ivokalnBSkupinBRre/riik, posn. l.dela jubiL koncerta 13.45 Videostrani. obvpstila 19,00 Vabimo k ogledu 19.05 M73. VIV maga/iu. rtigiorralni iniormalivnt program 19.30 Kiikura. inlorriiauvna oddaja 19.35 Popraní.glaáiKoaoddaja: Kingston 20.20 Skrbmto/a?draviR,.sVeLodd. Zdravila v našem dnmu 21.35 VidRosiram. nbvL>siila PONEĐEUEK, 26. junija SLOVENUA 1 06.25 Uinp 06.40 Zrcalo tedna 07.00 riBnijiídgenijalci, 1/8 07.45 Mo;3slika.l/9 00.10 Sola prvakov. 1/26 0835 i;iasbena.^aia 09.15 I/popolnMrjd3c 09.35 UiQk}ivalt.3/13 10.00 ?ivalskivfli;Mœ.18/2B 10.30 NaSakra|i>vna^iipnosL3/6 11,10 VKtmplDeevina.3// 11.35 talks 12.00 Koncert Mio 2mrlHn^ 13.00 PoroMa.Spoavreme 13.15 Sedma moč osamosvoiiive iv dmtvnik 26.6.1991 13.50 Oomoviris m drsava, dokiim. ndrlaia 15.00 Poročila, promut 15.05 Dober diiaKnroika 15.10 lnlRbajSki,7/15 16.00 Risanka 16.05 Viisslahta, l/23,luikfi 1630 Maruna m pu^je strašilo 16.10 togora. 11/15 17.00 Novidg. ipori, vriNTio 17.30 RQ|^nivrlivjiri],9/9 18,25 ?ryban(03i3plusB 18.35 lokomoiivi^eklomalin pniaiel|i. risanka 18.40 Pavle, rdeàlisja^iek.nsanka 19.00 Dnevnik, vrems, špori 20,00 Poguvorsprurissrimkom rirm dr.Jan^/om Omov^kom 21.00 V^il1iammMary.?/12 22JJD Ddmevt.SpofLvrBmo 22.55 Poiioba podobe 23.20 ScîléalBia 1976.1/2 00.30 SedrDamoôosanicesvoiilvâ iv dnevnik 26.6.1991 01,05 Dnevnik, vrem«. ^pori 02.00 Rojfinivdivjini,9/9 02.55 Iniokanal SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 09.00 /aiiaviii irifokanai 11.15 Diroški iniokanal 12.00 SPvnngomfiiu sledi IB 2A.posnfllek 14.00 10 2C,poř>ncifik 16.30 Colomba, [ram;. íilm 18.10 íekma, debaina oddaja /a mlade 19.00 nde^^pQlel|e.a/lQ 20.00 Írenutnosiaojal/B 71.DQ Suidioi3iy 22Í1D Ariiniija 22.30 říiturama, 11/16 22.50 Orauy Rooi^et on odra 00.20 Oneviuk^amt^jski^iv 00.50 Iniokanal ppp 11635 24 ur, ponovitev 07.35 M(jnk.nan, 08,25 Vihar ljubsmi, nad. 09.15 Pol usode, nad. 10,10 (v prodaja 10.4U Obsviiu,nad. 11.55 Barva greha. nad. 12.50 lajna mre?a. 3/6 13.40 Ivpmilaja 14.10 Motik. nan. 15.05 Barv» grtha, nad. 16.011 Ůsia iiedoDnosi. nad. 16.55 Poi usadn. nad, 17.55 24ur vreme 18.00 Vihar Ijuhiizni, nad. 19.00 24 ur 20.00 NaSa mala khnik3, nan. 20.55 S^driia nebesa, nan. 21.50 Urgenta, nan. 22.45 Zakon m red: F nota posebna pnmen] 23.40 llimlidi.nan. 0030 Piijaiiiiji.nan. 01.00 21 ur 02.00 Nrična panorama TOREK, 27. junija © Dobro \m. inlormaiivno ra^vednina oddaia 10,00 Vabimnkogladu 10.05 JuUiljeufkoni:ertdrii7m[i Bre/nik, posnetek 11.75 Naj spol dneva 11.30 Ha/g ludovanja, do kuii i uiuarna 11.00 Vidsosuani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novice 18.05 'Ml smo svet", plusna pnrRiliiev plesne šiiIr Si^N 19,40 Videosuani, nhvasula 19.56 Vabimo k ogbiu 20,00 Dober vť^ďf. gospod ptodsiřdmk. gosi: JANEZ JANSA, predsednik Vlade l^publii^ Slovenije 21.00 Regionalne novice 21,05 rttStivall.eni2006vManLoru. reporia7a 23.00 l^oiJrlajcOohrojutra iniomiauvno ra/vednina oddata 23.55 Vabimoki^lfdu 00.00 Naj spol dneva 00.05 Vidaosuani, obvesiila SLOVENUA 1 06.20 Kiiliua 06.30 Ddoievi 07J10 aRntjiingenijala2/8 07.45 Robotki,2/9 08.10 Sola prv«knv, 2/26 0830 Dlasb.«na^lam 08.50 Radovedni U 09.25 Maninainpi;čjp>sira§ilo 0935 Bisergora. 11/15 09.50 /godbe I/školjke 1030 SQ)ii|a.ivManbnr 11.45 Vurbiirk 2006.1. dol 13.00 l^oftila.SporLvrsmg 13.15 Sedma noč osamDsvojitvc iv dnevnik 27.6. 1991 13.45 PoguvorspnrdsHdnikom dr73W dr.Jane/oîiiDmov^om Ib.OO Poroi^ila,promet 15.05 Mosinvi lb.40 Novahlapiîh!vadot|odiv^t^iiiii, 14/76 16.05 Dbiskvakvan|u.1/17 16.10 ,)c2(isinJusahiie.2n/24 16.30 Kniigamençbnga 17.00 Novice.^ort.vreme 1735 Bioiopi lO.Ob Kako^ivijostoiáigrariovi 1835 Iraktor lom. nsanka 19.00 Dnevnik, vrtime. Spon 20.00 Îar^â'.§upomniu;,gospod|e 2130 Siara tria vse vaCne čase, dokum. ÍBÍjlon 22.55 Biikapnl.epanui. dokum. oddaja 23.45 Sedma moč osamosvojitve iv dnevnik 27.6.1991 OOJb Dnevnik.import.vreme 01.10 Bioiopi 01.40 Kako )ivijo slovenski gradovi 02.15 Iniokanal SLOVENUA 2 1)630 Iniokanal 09.00 /abavni riifokanal 11.20 Iniokanal 12.00 Animija 1235 Sluriiodty 1330 Slovenski maga/rn 13.55 i^isveiu naokoli. 5/5 14.55 Brane Rončel i?73 odra 1630 SludioSPvnogomeiu 16,50 SPvnogomeiu. If • ?i. prenos 18.50 SiuriioSPvnogomEUj 20.b0 SPvnujornmlH 2G, j^renos 22.50 SlurlioSPvnogomaiu 23.30 Drugi pnhod, 1. m 2. del drame 01.55 Dnevnik zamejske IV 02.1 b Iniokanal ppp 06.55 24 iir.ponwiU?v 07.55 Monk, nao. 08.45 Vihar Ijubfi^iif. nad. 0935 Pniusnd0.riad, 10.30 Iv proda a 11.00 Cista nedol^osi. nad. 11,55 Oarvtf gruba. nad. 12.50 /akoninrediEnoiaia posebne pnmere 13.40 (vprodaia 14,10 Mook.nao. 15.05 Barva greba. nad. 16.00 Cisia ncdotel. nad. 16.55 Pniusode.riad, 17.55 24 ur vreme 18,00 Vibarljuba/ni.nari. 19,0 0 24 ur 20.00 Na§a n^ala klinika, rian. 20.55 Preverjeno 21.50 Razbilo 7ivl|enfH, aniar. Iilm 23.40 /akoninrnd, nao. 0035 RiinEriim 0U5 Pniaiplii, nan, 01.55 24 ur. poitr)vi;cv 02.55 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, iniorntauvno ra^vurinlna oridaia 10.00 Vai^mokogledu 10.05 Dober večer, gospod pniíkediíik. goscJANL/ JAN^. prHdiTJdnik Vlado Republik}: Slovenije 11.05 Naj spol dnava 11.10 'Misniosvei^plfisna onnjdiiev plisnešule SPIN 14.00 viiloosiTdni. obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 rVinSlAjkcf|3:MHinmalika, koniakina i/obra^mliia oddaja. 3. IV mre>a 18.40 Naj spol dmiva 18.45 Razgledovanja, dokumeuiaoi^ nddaja 19.15 Videosiraiii, obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 14/4, VÍV magazin, regionalni informa iivm program 20.25 Kullur?. informativna oddata 70.30 Spofint lorek. ^pofina inform aiivna oildaja 20.50 Sporini gosi: Smučarsko .skakalni fdnh. koniakina oddaja 2130 Asova gibanica. Infom^ativna oddaja, 3, IVmre^a 22.00 Sukham /a sooi;em, tv dnevnik 28. B. 1991 01.10 Dnevnik.vrimie.lpori 02.05 Durian, Durian. hongknn§ki iilm 04J10 Iniokanal SLOVENIJA 2 0830 lolokanai 09.00 Zabavni iniokanal 10.25 Sobrjinanoi 12.00 SPvnogomeiu.H 2t. posoeick 14.00 lfl-2G.pDsn?ial( 16.05 Nikoli ob desetih 17,05 lekma. debalnaorldaja/a mlada 17.50 DobfiriJ3n.Koro§ka 16.20 Mosiovi 18.55 Slačenje. 14/20 20.00 Neisha s »mloniki rtv 22.00 PrHi?kuàii|a sri;a, danski íilm 23.50 Slovenska J 872 srena 00.50 Dnevnik/amejskeiv 01.10 Iniokanal ppp 06.50 24 ur. ponovi lw 07.50 Monk. nan. 0B.4D ViharljubBzni,nad. 0930 PoiU8odc.oad. 10,25 IVprudaia 10.55 Cisia nedolžnost, nad. 11.50 Barva groba. nad. 12.45 Prfiverjono 13,40 IV prodaja 14.10 Monk. nan. 15.05 Barva gn3ha IB.OO CisianfirlolinfisinHil, 16.55 Pouisode. nad 17.55 24 ur. vreme 18.00 ViliarljubR^ni.iiad, 19.0 0 24 ur 20.00 Na^a mala klinika, nan. 20.55 Kakri^auQČe,lak^6iisin,2/2 22.15 /akoninred:Enoia/a pos^rne j)n]iiere. nan. 23.10 Run Frli, nan. 00.00 Pniatelji.nan, 0030 24 ur, pmovilEva 01,30 Noi^ia panofama © 09Í10 10.00 10.05 10.20 10.55 14.00 17.55 18.00 18.35 18.40 19.10 19.15 19.55 20.00 20.50 20,55 71.00 22.00 22.50 22.55 23.00 Dobro julTTi. informativno rarverinina oddaja Vabimokoglerlii Športni torek. iniom>ativiia oddaja, ponovilev Spwtniyosi: SmiM^arsko skakalni kkib. pogovorvstuiiiu Naj sjjoi drmvd l-esuvailsni 2006 v Manbonj. roporia^a Viileosirani. obvesula Vabimo k ogledu Bunû noncî», oirnSka oddaja, 3.IVmn?5a Reginnalna nuviua Asova gibanica, iníorm;3Uvna oddaja Naj spol dneva VidecRirani. obvesula Vabirrui kogledu Pop corn, glasbena kooiakina oddaja, gosiie: ^pina AVE RL'yioikalna novica Vabimokogledu Odprla Uma, koniakina nddaja. 3, IV inm^a. Ravnani e /odpadki I; oddate Dobru juiro, iniormatrvno ra/vednina oddaja Vabimo k ogledu Naj spol dnnva Vidsostrani. obvesula PRIREDITVE oroskon Oven od 21.3. do 2Í. 4. ^^^^^ Ne bo se vam lahko Ddbinl a vendarle se ias izieka. Tudi, tehosie ve-^sli* da le ^ločitev prava, vas bo stala veliko iivcev m rudi denaoa.Za ^ vsakim decern pa posije sorceianjdivani bo h kmalu posjalo sonce W sreče. Qdrekli ste se preteklosti, da bi imeli lepâo [^ihûdnosr. Pri tem ^ ^ sie Slavili na marsikaj negotovega, h v lah dneh pa se bo izkazalo, da steravn^iprav. Nekako boste sre^i,ko boste lo ugctovili. Osrečili pa bosie §e nekaj Ijudi. ki ie niso v^ ^rjeli. da se t^ste uspeli lako mtro spremenili. Bik od 22.4. do 20.5. ■ V Nekdo, ki vedno vse ve najbolje m ki vse pozna, vam bo nairosil novic, SmÊg^ ^^ ^^ spravile v dol:ro vol]o. Razmišljali boste, kaj delate na-robe. da vam skoraj nične gietakû kot biželeli. Morda pa bo imel zna-^ nec v svojih ugotovitvah prav. Preveô namreč poslušate perinerja, ta ^^^^^ pa zna marsikdaj stvari videti Cisto âne m jih tudi postaviti na pesimistične osnove. Već optimizma r^ vam m ne vašemu partnerju ne bi škodilo. Umivajte raje v poletju in več^ot poglejte v sonce._ Dvoick« od 2T.5. do 21.6. V ^su počitnic marsikdo spoznava, kaj je pravi stres. Letos boste !ai mnogi l^ioviIi, kdkozeloste se odtujiliod partnerja m družme. Če se ne boste vzeli v roka. bo hudič, sai panneiju Ib krepko prekipeva. Saj ne. da bi b'il zahteven, od vas pravzaprav pričakuje zelo malo. Težava {e v vas. Več časa si Mue zase ob tem pa pozabljater da je vaš partner tudi zato marsikdaj za vse sam. Odkrit pogovor ne bo rešil tefav, treba bo začeti tudi z deli. ki bodo d(^z dobre volie. da se spremenite. 6t morda začeli ze danes? Nikar % ne zgo-varjdjte na utrujenost! Rak od 22.6. do 22.r! Naleteli boste na manjšo težavo, ki pravzaprav ne bo čisto vaša, saj ne bo povezana z vami ampak i znancem. Sicer bo težava večja zanj kot za vas, pa vseeno ne boste mogli ostati ravnodušni. S partnerjem bostazdruziia moči inpomagala po svoji vesti inzmolnostih. To voma bo dalo tudi nov polet, razumela se bosta, kot fe dolgo ne. Na finančnem področju vas č^a večja zmaga, na poslovnem pa nekoliko manjša. Pa ne po vaši krrvdi - vi boste ie reševaii. kar se bo rešiti dalo. Lev od 23.7. do 23.8. Prve dni naslednjega tedna se to na vas zgrnila koprca dc^odkov, ki ©jim sami re boste kos. Sploh, ker si boste feleii več pomoči tistih, ki bodo po svoje kr'ivi za dogodke. Nikar pa ne jemljite zadeve preveč neresno - kot kale, SB vam zna če ne boste previdni, sesuti še ena h ^^^ vl|en|ska ielja. Boste pa Ib v nekaj dneh prejeli ze(o dobro novico. Od srca pa se vam bo odvalil veiik kamen, saj je bila od r^e odvisna tudi vaša prihodnost la-sebno ne boste najbolj srečni, a kaze, da bo kmalu bolie._ Devica od 24.8. do 23.9. N Izvedeli boste, da imate zeleno luč za nek življenjsko pomemben pro- ftekt. Denar ne gre lahko od vas, pa vendarle veste, da ga imatedovolj. da si privoščite, kar vam srce poželi. In dovolj, da izpeljete tudt la prolet. Čeprav večina ^ ne gre na dopust, pa boste le razmišljali o pro-^^^^ stih dnevih kje daleč o doma. Mnogi boste letos ial pri razmišljanjih tudi ostali. Vse ka^, da boste iz dneva v dan bolj nezadovoljni i ljubezenskim življenjem. Imejte se radi. pa boste našli rešitev rudi iz tega gordijskega vozla. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Končno bo prišel čas, ko boste malo lalje zadihali. Tudi zato. ker boste končali nek projet ki si vzeli nekaj dni samo zase mza male ulitek. Velikokrat vam je dovolj, da ne zvonqo telefoni, pa se že spoči^eie. Tudi & krat bo tako. Znano je. da ste iznajdljivi, a tako zelo. da bi opazili eno od redkih odličnih priloinosti. ki se vam ponuja, spet ne. K sreči vas bo na* njo opozori dober prijatelj, ki bo tudi sam imel interes, da razrešite situacijo. N^aj dni še ne boste najbolj dela<^i, sicer pe vam tudi oeba ne bo. Zvezde vas imajo te dni zelo rade. ikorpijon od 24.10, do 22» 11. ^^^^^ Zavamijenaporno.alepoinprfjBtnoobdobje. Po eni strani ste srečni, ker vam dela v teh dneh ni manjkalo, po drugi pa si boste ísitíi. da bi l^ko več lenanli. Letošnje poletje bo za večino bolj delavno, predvsem ^njB ^eto. ker ste sami tako hoteli. Ob tem si boste znali vzeti čas tudi zase in za svo[e n^bli^je. pa čeprav ne v takih količinah, kot si Selijo drugi. Nekaj lenobnih dni je pred vami, napolnite si baterije, saj bo drugi del poletja veliko bolj naporen. Pohvale za neko delo bodo tokrat iskrene. Vsaj v veČini. Strelec od 23.11. do 21.12. ^ S partnerîBm boste veliko časa preživeli skupaj. Odkrili boste nekdanjo ^^ ^^^ ^^ ^^^^^ ^^^^^ zaljublj^ca bosta, Jt^ kar bo ugajalo obema. Kljub temu vam bodo oči in misli marsikdaj po-' begnile drugam, saj si pri tem sploh ne znate pomagati A do kaj več ^^^^ ne bo prišlo, preveč cenite to, kar imate trenutno doma Poslovno se vam obeta mrtev teden. Pogrešali boste prijatelje, pa tudi pravega delovr^ga elana ne boste imelf. Poletje bo letos za vas naporno tudi zato. ker boste im^i premalo dela. Tega pa ne marate. Kosorog od 22.12. do 20.K ^^^^^ Skovali boste lep načrt o bogatem koncu tedna, ki naj bi ga prefiveli ¥ točno tako. kot sile dolgo želite. Sedaj boste končno spoznali, kaj si je treba v iivljenju privoliti in kdaj je treba tudi d^u m denarju reči, da nista toliko vredna, kot druiina 'fi prljat^ji. Razvajali se bosta kot že ^^^^ dolgo ne. To se vam bo kmalu obrestovalo. Sorodniki vas bodo povabili na pomemben dogodek, vi pa boste okfevak Ker [a ostalo nekaj iz preteklosti, kar ni-koli niste razčistili. Zamera pa je še živa. _ Vodnar od 21.T. do 19.2. letos boste imeli več lelav kot prejšnja leta. če boste ieidi preživeti J lep dopust. Tudi zato. ker vam sploh ne bo nikamor za iti. Nekam radi ste zadnje čase doma, saj ugotavljate, da ste samisebi dobra dru^a. Ko SI te res zaleiite. pa tako veste, kje jo iskati. Slabo obdobje je za ^ J vami, pred vami pa povsem novo, polno razburljivih doživetij. In prvič vlivijeniu boste veliko razmišljali o prihodnosti, sai ste mnenja, da ne ^ete delati prevelikih načrtov za naprej. Nekaj vas bo v to prisililo. Fnančno boste malo zašli, a kaže, da bo ze kmalu bolje. Ribi od 20.2. do 20.3. Težko se boste zadrževali, da ne boste fvestrogi z nekom, ki vas je razočaral in izgubil vaše zaupanie. Ker mu bo to dobra šola. boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, saj bodo sedaj stvari tekle povsem drugače. Srečni boste tudi zato, ker se boste t^esno počutili vsak dan bo* Ije. Tudi zato, ker ste se vzeli v njke ai sami naredili več za dobro po-ču^e. Da se to splača, pa boste spoznali že v naslednilh dneh, ko boste ixitrebovali precej energije za delo. ki ga bo več. kot ste si mislili. Vseeno ne pozabite na užitke. In si privoščite. kar si že dolgo želite. Velenje četrtek, 22. junija 16.QQ Glasbena sola Velenje, prostori oddelka Šoltanj Rdzdelitâv spric6val ucencem Gla$b«ne šole Velenje-oddelek Šoštanj 18.00 Glasbena sola Velenje, velika dvorana Svečana podelitev pnznan) dijakom Šolskega cenua Velenje 19 00 Atrij ne Velenjskem gradu Pred$tavitev IG.Itevllke šaleškega literarnega zbornika Hotenja 19 j?0 Galerija Velenje Odprtje razstave udetezeneev XVII. kolonije diplomantov Akademije za likovno umetnost Ljubljana t Informacije: 03/587 11 34 Pohod: Sleme-Sovinek > Punčuh-Lepa njiva Petek; 23. junija Dd9 00 naorel Zbor ekip* Bela dvoiar^a, TRC Velenje 4. Mednarodno pustolovsko tekmovanje: Adventure Race Slovenia-Velenja 2Q06 Dd ID.DO fiaorei Titov trg Velenje Prireditev ob dnevu državnosti i>Velenje -15 let v samostojni Slovenija 17QQ Avla Mestne občine Velenje Odprtje razstave o osantosv^itveni vojni na območju S ale Ike doline In okolice 18 00 Trtov trg Velenje Osrednja občinska priredKev ob dnevu državnosti 18.OD Glasbena lola Velenje, velika dvorana Kdaj - kje - kaj Razdelitev spričeval učencem In dijakom Glasbene šole Velenje 19.00 Mestni stadion Velenje 11. mednarodni EAA atletski miting ob dnevu rudarjev Velenje 2006 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave udeležencev XVil. kolonije diplomantov Akademije za likovno umetnost Ljubljana 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer 21.00 Ob Velenjskem jezeru Noč ob jezeru: Zabava za mlade Nastopili bodo: Neisha, Day out in drugi Sobota^ 24* junija 9.00-13.00 Knjižnica Velenje, preddverje Knjižni sejem 1900 KavĎn i kova domačija Kresni večer na KavČnikovi domačiji v Zavodnjah 20.00 Ob Velenjskem jezeru Noč ob jezeru: Tradicionalna zabavna prireditev Nastopili bodo: Monika PuĆelj. Yuhubandd. Ûrazen Zećič, Skuter in Katrcd. 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer X Informacije: 03/587 11 34 Pohod: Bukov nik - Grohat-Raduha Nedelja^ 25. junija 14.00 - 18.QQ Prostor pri kozolcih ob Skalskem jezeru Konjski galop in tekma enovpreg 1S.Q0 TRCJezeroVelenje Noč ob jezeru Predstavitev mladih narodno* Dobrodelni koncert Oktet Konovo« kvartet Mí^jníce iz Velenje, otroško mladinski pevski zbor In odrasli mešani pevski zbor župn^e Sv. Martina Iz Velenja v sodelovat^u s KS Konovo vabimo ob praznovanju dneva državnosti na DOBRODELNI KONCERT v domu KS Kono\o, jutri. 23. Junija, ob 20. uri. Sodelujoči boTCio s pesmijo io besetlo utijevali domovinsko zavesi in zbrana sredstva namenili /a nove orgle v i^pnijski cerkvi Sv. Manina v Velenju. Prisrčno vabljeni in srečno Slovenija, moja domovina! zabavnih ansamblov Ponedeljek, 26. junija 1700 Mladinskic^terVeienje Delavnica s amo podoba 1700 Titov trg Velenje Ulična košarka 15.0D TRCJezeroVelenje Sklop prireditev - Nog ob jezeru: Različne drulabne aktivnosti (potekale bodo vsak dan cd 26 do 3Û.6.2006) i Informacije: 03/897 75 40 Sončno mesto na Golteh Torek, 27« junija n.OO Tilov trg Velenje Ulična košarka Sreda, 28. junija 17.00 Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delavnice Četrtek, 29. junija 9.QQ-19.00 Prostor pri kozolcih ob Škalskeni jezeru Drlavno prvenstvo v preskakovanju ovir konjeniški klul: Velenje 17 00 Tilcv trg Veienje Ulična košarka 17.00 Nakupovalni centerVelenje Skočimo v poletje: modna revija, glasbeni nastopi Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). Sostpni Sobota, 24. junija 17.00 Prireditev ob dnevu državnosti 19.00 K a včnikovd domačija ŠentviduKresni večer Nedelja, 25. junija 13.00 Start pri igrišču v Ravnah Pohod po Ravenski poti (lahka pot) Radio Vetonj« Kpledar imen J unij/rožnik 22 • Četrtek Pavlin, Ahaci] 23. petek Marija, Pina, Jožef; olimpijski dan 24 • sobota Janez (Krst- nik), Nika; svetovni dan osteoporoze 25 • nedelja Viljem; Hinko; dan državnosti, evropski dan osteoporoze 26 • ponedeljek Vigilij, Stojan, Pavel (in) Janez, Rudolf; dan boja proti zlorabi mamil, medn. dan podpore â'tvam mui^nja 27. torek Ema; dan slovenske policije 28 • sreda Irene], Hotimir Lunine mene 25 • junija, nedelja, mlaj (prazna luna)J8:05 Pregovori Preveč dežja V rožnem cvetu ni nič kaj po voiji kmetu. Rožnika mrzlo deževanje, slabo za vino in panje. Zgodilo se je # # # od 23. do 29. junija • 23. junija leta I9S1 jc prcd^edsivo Republiške konference S/DL Slovenije podprlo predlog, da se 10. okiobra Velenje preimenuje v niovo Velenje; -23. junija leta 1986 je hila na osnovni šoli Aniona Aškerca velika javna iribuna o onej^na^evanju okoJJa v Saleski dolini; pripravila sia jo občinska konferenca SZDI. Velenje in Občinski svei /veze sindikatov Slovenije; pred začetkom tribune je po Velenju krenila povorka s irantjparenii, s katerimi udeleženci opozarjali na vse večje probleme onesnaženosii okolja v Šaleški dolini; • v /ahvalo /a i/gradnjo cesie skozi I ludo luknjo so v soteski, ravno nasproti vhoda v pod/emno jamo, 24. junija leia 1X30 odkrili spomenik nadvojvodi iane/u, ki je imel velike zasluge /a izgradnji^ le ceste; - od 15. do 24. junya leta 19$4 je hil v Rdei^i dvorani L obrtni sejem, na katerem seje predstavilo 120 obrtnikov; - 24. junija leta 1989 so saicski obrtniki ob 15. obletnici Združenja obrtnikov občine Velenje v Siarem Velenju dobili svoj dom; • 24. junija leta 1990 so na irgu Bratov Mravljakov v Šoštanju pt> novno poslavili kip Marije, ki so ga leia 1952 odstranili s ir^a; - 25. junija leta 1977 so na Titovem irgu v Velenju na slovesnosti, ki seje je udeležilo okoli 20.000 ljudi, svečano odkrili Tiiov spomenik; - 25. junija leta 1982 so v Muzeju na Velenjskem gradu odprli novo slaîno muzejsko zbirko, posvečeno slovenskemu premogov-nišivu; • 25. junija leta 1989 je bila v Skalah s-večana oivoriiev novega krajevnega središča s Solo; • 26. rožnika leta 1799 se je na Vranskem rodil Peter Musi, učitelj, organist, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjižničar, sadjar in bančnik, ki je većino svojega življenja preživel v Šoštanju. Med drugim je napisal abecednik "Navod v branje /a mJadust nedel-skih šot", veliko pa je ludi dopisoval v Novice. Šolskega prijalla in v Drobtinice: • 26. junija 1965 je v Ljubljani umrl Davorin Ravljen, pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist, kije bil rojen v Šoštanju; kot novinar je služboval pri Jutru, Slovenskem poročevalcu in lovari^u, med njegovimi najbolj znanimi leposlovnimi deli pa si a Mnvi ognjenik in Pol k mnvim bataljonom; -26.junija 1999 je velenjski atletski klub na mestnem stadionu pripravil 4. mednarodni in hkrati I. nočni atletski miting v počastitev praznika rudarjev, istega dne pa je bilo v Vinski Gori tretje srečanje slovenskih krajev, ki imajo v imenu selo, sela ali sele, saj se eno od sedmih naselij Krajevne skupnosti Vinska Gora imenuje Janskovo selo; -od 26. do 29. junija leta 2002 je v velenjskem hotelu Paka polekal mednarodni simpozij jamomercev; - prve studijske prostore Radia Velenje so uredili na vrhu takratne najvišje velenjsice stolpnice na Šaleški cesli in jih svečano odprli 27. junija leta Î975; • 27. junija leta 1978 je hila v Lokovici slovesnost ob začetku del pri izgradnji Šaleške magistrale na trasi med Lokovico in Gorenjem; '27. junija leta 1983 so delavci Cîradisav Velenju pričeli gradili podhod pod Kidričevo cesto med Namo in pošio; - 28. junija leta 1950 so prebili /vc/ni rov med starim in novim jaškom velenjskega premogovnika; - 28. Junija leta 1987 so v Skalah svečano odprli nov gasilski dom, OamUart Ktfallč Spomenik nadvojvodi Janezu v Hudi iuknJI (arhiv Muzeja Velenje} L ■ V ^ RADIO VaENJE 24.6. NOČ OB JEIERO MONIM POČEU SMOTER drjSen zečić YDHDBJtNDA OGNJEMET 25.6. SIEČANJE MlADIN NAlODHiZABAVNIH . â 26.G. ITIOC! ¥ITCEV VElEHJil 27.6. PUSNi SÏBBÏ9 N » PREDSTAVUA 26.6. IAN8QPRTIIVIMTICIEIER0 | SPffiPISSTÏiNllil 30.6. PIOMENAilîRI IBNCEIT PIRAI I SSfl' ROV PflEr FLENIEIHHiimNEltiiB NUMERO UNO trgovina z motornimi vozili Robert Kukovec s.p. Mlinska uiica 22 Maribor Ugodni Bvtomobiislcl In gotovinski KREDiTi dO 7 iet, za v$e zaposleno in upoko)anca tudi 09. do 50 % obramBnRva, star kradH rú ovJrai Če nista kreditno sposobni nudimo kredite na osnovi vaiega vozila, ter leasings za voziia stara do 10 iet Pridemo tudi na dom. Tel.; 02/ 252 48 26 041 750 560, 041 931 991 Fa» 02/ 252 48 23 vií¥íw.numerouno*ap.»l iitikDiTVFSiťbtamisruw velerjskb jezero 23.6. -1.7.2006 Organlzaior: 60STd.6.o. Valanie Iniormaclle: 03 896 3150. Info^^osisí Nagrajenn nagradne križanka âdrkitU $lovenÍca d.d., objovliane v tedniku Nascas, S.junijo: t. nafli"™prakti5ia nagrada Adn ďttc Skntnca Zavarovalna dfuŤba d d {M8tme ROZALUATKAVC Le$dr^a43. Na2ftii6.2 nagrada praktićna nagrada Adriatic 9ove-raca Zavarovalna (triiba d d pfsime MIROSLAVA PIRIH àarv diova 12. Velenid, 3 ndQfdda prak fićna nagiada Adriatic Stovamca Zavarovalna dru^a d d preyme LOZAft MILOŠEVIČ. Špegkrva 20 aValenie Nagraiena dv^neio nagi ads 2 os^o (zka^Hco v pisarni Ag8nzdVel8nfenaRuđsi$kJ ) v prostonb hotela Raka 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! Nagradna križanka GARANT A G4R/INr Pohištvena industrija d.d. Polzela Tel: 03 7037130.703 71 31 www.garanisi Vabimo vas v našo Industrijsko prodajalno. ki je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure. v soboto od 8. do 12. ure. NOVO-VRHUNSKA KUHINJA DANA PO PROMOCIJSKI CENIIII UOODNO V INDUSTRIJSKI PRODAJAINI ' VELIKA POLETNA AKCIJSKA PRODAJA Izbirate lahko pohištvo za opremo spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, kuhinj, omare v različnih barvah, kosovna pohištvo. računalniške in pisalne mize in vzmetnice. UGODNO: Hitri kredit do vrednosti 300.000 sit/ Î25188 EUR/, ki ga ureditev kratkem i^su pn našem prodajalcu! DISKONTNA PRODAJA IZVOZNIH PROGRAMOV OPUŠČENI PROORAMO 00 50 % CENEJE! Pohištvo Garant -pohištvo za vaš dom! Rešitev križanke, opremljene z va§im naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.; Kidričeva 2a. Velenje, s pripisom 'Garant" najkasneje do SJulija. izžrebali bomo DVE nagradi: dekorativ^io ogledalo in klubsko mizo. CEÎfiTEK, 22. junija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.0Q Horoskop; 7.15 Cestne informacije- poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 V srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnp dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope: 15.00 Aktualno; 15.30 Poroliild; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Na srcu Evrope. 17.30 Zdravniški nasveti; Erosov kotitek; 18.00 Kvazi kviz;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK. 23. iunlfgr 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope, 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poroi^ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in IzsrcaEvrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poroi^la; 15.45 V srcu EvropeJ6.QO Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti. 18.00 Mladinski boom; 18.30 Poročita; 13.00 Na svidenje. 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in (z srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije- poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro: 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in V srcu Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.00 V srce Evrope: 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NÍDÍUA, 25. funifo: 6.00 Dobm jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije;: 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrii?; 930 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 1700 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEĐEUEK, 26. junijo: 6.00 Oobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Sovenije; 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Gospodarski utrip; 3.30 Poročila; 8.45 Policijska l^onika; 9.00 107.8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 1700 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica: 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. TOREK, 27. juflijo: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 700 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Ka dogaja (vodi Sébastian Volavc); 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope in vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Akujalno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 1700 Na srcu Evrope; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA. 28. juniia: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 745 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poroâla; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila; 3.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport: 15.45 Na srcu Evrope; 16.00 Kdai Me. kaj: 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje. Cankaijevs Id Velenje, teL: 566 30 39 Ljçr Dragi nčend in stani! Pri kas že sprejemamo naročila za UČBENIKE IN DELOVNE ZVEZKE ZA osnovne in srednje šole. RABLJENE UČBENIKE lahko prinesete k nam v prodajo ali pri nas rupite tiste, ki jih potrebujete. Velika izbira vseh šolskih potrebščin po zelo ugodnih œnah in plačilnih pogojih, raoi na obroke. Za vsakega šolarja, ki bo nakupoval pri nas, imamo tudi lepo presenečenje! OBVESCEVALEC mali OGLASI DEZURNhsIsfon za pomoč anonimnim alkoholikom 031/443-365. KK VELEfy JE vabi dečke (1.93. 94 in 95) v KOŠARKARSKI TA. BOR. ki bo potekal od 4. do 7. julija na košarkarskem igrišču pod bazenom. Prične se ob 9.00 un. Če imaš žogo )0 přinesl s seboj. Kamp je brezplačen. Dodatne mf.: 04U518-907. STIKI - POZNANSTVA ŽENITN A posredovalnicd ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske Gsm: 031/50&495. GSM. 031/836-378. tel. in faks: 5726-319. DEKLE, če resne zveze st želiš, po & vljenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378. UREJENA. 40-letna. uslužbenka si zeli spoznati prijatelja starega do 53 let Resna zveza. Ag. Alan, gsm: 041/248-647. www.superalan.sî 37-lETNI visokoizobrazen moški, vi- šje postave, si želi spoznati žensko ali mamico staro od 28 do 38 let Ag. Alan, gsm: 041/248^7, WWWW superalan.si NEPREMIČNINE MANJŠO obnovljeno hišo v okolici Velenja prodam. Gsm: 041/696-815. OPREMUENO stanovanje, 50 m2, v Preboldu prodam. Ogled in informacije popoldan. Gsm: 031/281-304. ZAZIDLJIVO parcelo. 3.900 m2. na obrobju Velenja. Obrnjena je proti jugozahodu. obdana z gozdom, odmaknjena od direktnih sosedov in zagotavlja intmnost bivanja. Cena parcele je 62.500 EUR oz. 15 miljonov sit + dajatve. Gsm: 041/621-881. ZAZIDALfyO zemljišče, okoli 1000 m2, v zg. 8evčah. na lepi lokaciji, prodam. Gsm: 040/876-633. HIŠOv8raslovčah. 120 m2,350 m2 zemljišča, prodam. Gsm: 041/299-919. 3-SOBNO stanovanje. 84 m2.4. nadstropje, na Kardeljevem trgu v Velenju, prodam. Telefon: 8373-174. KINTA KUNTE. št. 179, prodam za 2.7 miljonov sit Gsm: 031/795402. PODARIM SPALNICO podarim Gsm: 041/323-737. RAZNO OTROŠKI voziček, malo rabljen, prodam. Gsm- 041/491-709. VRTNO garnituro iz masivnega smrekovega lesa (miza. 2 klopi z r)âs-tonom) prodam. Možna dostava. Gsm: 031/344180. RABLJENO kotno sedežno garnituro, dobro ohranjeno, raztegljivo v posteljo, dimenšje levo 240 cm, desno 270 cm. vključno s kotom, prodam za 30.000.00 sit Telefon: 5866-163. DVOOSNO traktorsko prikolico prodam. Gsm: 031/539-051. RAZTEGLJIVO mizo in 6 stolov prodam. Telefon: 587M08. ELEKTROMOTOR s pnrobnico, 2.2 kW. prodam za 11.000.00 sit Gsm: 031/649-504. MANJŠI TV Gainding (7.000.00 srt), sobno anteno še v embalaži <2.000.00 sit) in video (6.000,00 sft) prodam. Gsm: 041/987-900. ŽIVALI KOZLIČKE za zakol aíi nadaljnjo rejo prodam. Telefon: 5893413. gsm: 041/799-945. POLOVICO prašiča, domače reje in žganje prodam. Telefon: 5393-557, gsm: 051/382-825. PUJSKE, težke od 25 do 30 kg. prodam. Telefon; 5885-570. gsm: 031/868-931. PRIDELKI SUH rezan smrekov les, debeline 5 in 2,5 cm. prodam. Gsm: 031/708-513, JABOLĆNIK in zgane pijače iz meda borovnic, hrušk, če Špel j. jabolk ali iz medenega sadja in borovnice v žganju prodam. Gsm: 041/344-883. VINO barbera, beli pin^ souvignon (klet-Cehovin Bogdan-Štanjei) prodam. Konovo. Malgajeva 3. Gsm: 031/749-671. DOMAČE ocvirke. 20 kg. prodam. C^na po dogovoru. Telefon: 5870-301. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Urška Volk. Gat)erke 27inJerT)ej Heindl Gaberke 92. Smrti: Anto Vidovič. roj. 1926, Čača vas 21; Franc Navodnik, roj. 1929. Sele vode 30: Jera Uhteneger. roj. 1920. Ter 28; Alojzij Rataj, roj. 1921 Zla-teče 21; Jožefa Zvir. roj. 1925. Prv hDva25;Jane2Gošnik.roj. 1925. Velenje, Cesta na vrtače 18; Ivan Novak. roj. )946. Velenje. Prešernova c. U. DEŽURSTVA Zdiavstvent dom Velen|e OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveši^amo vas. da je tel: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči, to teldonsko ^evilko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore r^a tei številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478. dežurno službo pa na 8995445 Lekarna v Veienju: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1 Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne Obne- deiiah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 1400. telefon 898-1880. Zobozdravniki: 24. in 25. junija - Renata lamot. dr. dent, med., v dežurni zobni ambulanti. Zdravstveni dom Velenje. Vodnikova 1, od 8. do 12. ure. Vtt6rinar$kfl postaja loitonj: Od 23. do 2S. junija - Urban Hrušovar, dr. vet. med., gsm: 041/667-040. Od 26. do 2g.junija-TiborStu-par. dr. vel. med., gsm: 031/671-203- Delovni cas: ponedeljek- petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male nvali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 12. junija 2006 do 18. junija 2006 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih gostajdb (AMP) na obmoQU mestne občine Velenje, obilne Šoštanj in občine Šmartno ob Pakl. nikjer presegale mejne 24-ijrne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE $02 od 12. junija 2006 do 18. junljo 2006 (v mikro-g SO 2/m3 zraka) mojna vrednost: 350 mikro-g $02/m3 zraka (9 n tt ' J baJ&Lďll^iLAi^WIA ; . \ «fih. iifiTi I b :Q12.)un Q1t.Jui> H 15. lun »16. pun P 17. jun OIS. Jun 107,8 MHZ^ Vralrxi'T' «stî neKMw—■ ■<»nj< u POKOPALIŠČU PODKR/U IN SKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V OELOn: Bf7!niTnDnTÏÏ!ÏÏT1 do 30 let odplačila POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE PREVOZE POKOJNIKOV NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA UREDITEV DOKUMENTACIJE MOŽNOST PUČIU NA VEČ OBROKOV KOMUNUIIO PODJETJE ^^ • UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS "ISfoX-iiita. delavnost I Tel-: «3/891 91 53. GSM 031/39D138; 041/390138; 031/375 041; KoroSka cesta 37 b, Velenje I DosegljivI smO 24 ur na dan. Tel.: 897 70 83 Tip« A invead.fi.e., PE VMr)«. Kidflâ«« 57 Ji PRIZNANA Î VDIZiVAUCA 1 MIASNOVBNCA 1 f« S Ig 0904233 v « s t GOZDARSKI VITLI Mehsaslio oli $Wtfr»4í4lra\rflčio t«Ij 03/ nâ 1410 uproviloiie od 3S M • 80 kN (3,Si • h) ^feh ciMÔn HIDRAVLIČNI CEPILNIKI od 6 do 201 ' pogon proko oloktromohrjo aH troktorjo ïdtrfffuc ílM^Mm Oglašujte na Vaš oglas bo lahko videlo 17,000 gospoijinjst^^ Pokličite 03/ 89817 50 KAB£LSK0RU:D€ULNI SrST€M V€UEFUe dsov tekem nogometnega svetovnega prvenstva za Slovenijo (RTV SLO in Pro Rus) od Združenja skladateljev, avtorjev In založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije- SAZAS (zastopnik omenjenih programov v Sloveniji), zahtevala prepoved prenašanja na programih ARO, ZDFin KRT2. Kabelski operaterji opozarjamo, da imamo urejene vse praN^ce in sklenjene vse pogodbe za prenašanje navedenih in tudi vseh drugih programov v svojih omrežjih kabelske televizije. Zakonodaja in omenjene pogodbe pa določajo, da v izjemnih primerih dobavHeiji programov lahko zahtevajo zatemnitev določenih delov programa, U bi lahko prizadeli imetnike pravic tretje s^ni (v omenjenem primeru imetnika pravic za TV prenose nogometnega svetovnega prvenstva). Dobavitelji programov so po pogodbi dolžini o vsaki odpovedi fetransmisije (zatemnitvi) oi^vestiti kabelskega operaterja najmanj 96 ur pred načrtovano retrar^misijo. O prepovedi retransmisije na programu HRT 2 smo bifi kabelstó operaterji obveščeni dne 13. junija 2006. Kabelski operateQi bodo oz. so že navedeni program zatemnili v okviru svojih tehničnih možnosti v predpisanem času oû prejema obvestila. Žal nam je, da imetnik pravic za Slovenijo za prenose tekem nogometnega prvenstva v Nemčiji zahteva) zatemnitev zgoraj omenjenih programov, vendar bomo kabelski operaterji v skladu s sprejetimi pogodbenimi obveznostmi, to odločitev spoštovali. POGREBNA SLUŽBA áá^^AĚŠA PariUJe 11 e, Bnslovče fffl Irlfffff ff Tel.: 03/ 7000 640 V H2. lelu starosti jc preminil naš dragi oče in dedi IVAN JANEZ GOŠNIK Poslovili smo se v dru/inskcm krogu na pokopališču v Podkraju. 20. junija 2006. Uči Manja z možem Tonetom» sin Vane z zcno Mileno, muki Vira, Žh% Zarja, Svir ZAHVALA V 92. leiu seje ustavilo plemenito srce naše ljube mame, ^tare mame. prastare mame, tašce, sestre in teic MINKE TERNOVŠEK 28. L 1915 - 7. 6. 2006 Na njeno /eijo smtJ se od nje poslovili v o7,iem krogu. Iskrena hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in za izra/e sožalja. Hvala vsem, ki sie bili nami viezkih trenutkih in nam in mami pomagali. Zahvaljujemo se g. Groblju, dr. med., in sestri Marinki za nesebično medicinsko pomoč, govorniku gospodu Semetu za izbrane besede slovesa, kaplanu gospodu Mihevcu za lepo opravljen obred in lople besede oh odprrem grobu, kvinieiu iHamingo za zapete žalostinke. godbeniku za zaigrano Ave Marijo ter pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Vsi njeni Nekje je svsi. kjet ni^i ujel. kjer Idhek si kol plir. Tjđ íiočent /(Lij. ns bo me već/irusj Krajanov pa ni bilo Krajevna skupnost Gorica je ves teden praznovala - Slab obisk prireditev pripisujejo tudi svetovnemu nogometnemu prvenstvu Velenje - KS Croricit je v nedeljo kunćHla eiu»ie-densko praznovanje • kol ponava Ji s tradicionalnim poliodoin po mejah krajevne skupnosti, ki sc ga je tokiai udeležilo 93 pohodnikov. Pravzaprav jc bila Lo ena najbolje obiskanih prircdiiev v celem lednu, /a kar je verjetno malo krivo lepo vreme, ki vabi ljudi v naravo, malo nogometna prvenstvo, saj moških na prireditvah ni bilo prav veliko, malo pa ludi ne/a im ere s i ran osi ljudi, ki živijo v lej veliki krajevni skupnosti, kije po šicvilu prebivalcev večja kol veliko slovenskih občin, Jo^.e Kaiidoir, predsednik sveta KS Gorica, nam je Jože Handoifje na petkovi prosfavi predstavil dosežke v minuiem tetu in si zaželei, da bi iirafani boi j sodeiovaii pri oblikovanju zivijenja v kraju, Vseii prireditev v tednu dni se je (kot primer) udeiežiio ie 10 % prebivalcev. Najbolj množično obiskan je bil pohod po mejah krajevne skupnosti. Nanj se Je v nedeljo podalo 92 krajanov. povedal: »/aCeiek ledna smo posvetili predvsem šptjrinim aktivnostim, od turnirja v šahu do balinanja in kegljanja. Naša največja pridobitev jc prav kegljišče, ki ga je pododbor upokojencev v veliki meri uredil z udarniškim defom. Opravili so več kot 120 udarniškili ur. Osrednja prireditev ob pra/niku je bila proslava. Pripravili so jo v petek /večer v avli osnovne sole gorica, saj / njo oJlično sodelujejo, /ato so ludi del programa pripravili učenci le šole. Dokaj pra/.ni dvorani je «ipel ludi pevski /bor župnije Aniona Martina Slomška in Medžimursko društvo, glasbene točke pa so pripravili «študenti* llniver/e /a tretje življenjsko obdobje, /branim, med njimi je bil ludi župan srečko Meh. ki je krajan Gorice, pa je spregovoril tudi Jože Kaiidolf. ki si je /aželcl da bi bili mlajši krajani bolj aklivni pri delu v kraju. ■ Bs Prijatelji med prijatelji 17. junija - Ko so na Območnem /Uru/cnju RK Velenje ra/mišljali, kako bi se zahv<. je veliko vreden. Vsakokrat, ko darujem kri, razmišljam o tem. da jo bom morda kdaj potreboval ludi sam. Krvodajalstvo naj kar (JStane tak(î, kot je bilo doslej -anonimnci. prostovoljno in brezplačno.» Ivo Boro>Tiik: »Prvič sem kri daroval v vojski Mo. da sem potem lahko ^el prej domov. Danes jo bolj zato. da pomagani sočloveku, kajti že nekaj časa nisem izkoristil dopusta v celoti. • 1 Zadnje čase se vse bolj z.avedam. ^fHf^ JH da lahko kri za oliranilev zdravja f ali rešitev življenja jutri potrchu-^^ jem že sam. Spremembe so pri- sotne na vseh področjih in težko je vplivali lia razmišljanja ljudi. Verjamem. da bo veČina krvodajalcev ntdi ob uvedbi mo-rebiinil) novostdj razmišljala tako kol danes.« Srečanje Vrbenjakovega rodu Ko človek v življenju prestopi mejo med mladc^stjo in zrelostjo, se začne vse bolj zavedali sv(îje minljivosti. /ačuli tok časa. Pogleda lahko nazaj na prehojeno pot in še vedno ima svetlo vizijo /3 naprej, Povprečen zrel človek zapusti matično dni-žino in si ustrvari svojo in tako razširi veje na rodovtiem drevesu. / leti postane kroj^ija tako široka in gosta, tia imajo sorcjdniki med seboj manj stikov, dokler sorodstvene \vzi skoraj pop(»lnoma ne zhledij<\ Za obnovo teli vezi pa se sorodniki občasno zberejo na družinskih srečanjih. Tako smo se na prvem takšnem srečanju zbrali jvitomci Vrbenjakovega rodu iz Šentilja. Pri maši v krajevni cerkvi je du-ht)vnik iz župnijske kronike izbr- skal podatek, da jc ta nxl začel Jožef DoHn5ek - Vrbenjak. ki se je iz Teharii priselil v Šentilj leta 178X. Za liste čase naš prasorodnik ni bil navaden kmet, saj je od teharskega zemljiškega gospodarja prejel nižji plemiški naslov. Z ženo sta kupila manjšo kmetijo in jo |v>imenovala Vrhenjakova kmetija. Eden od njundi potomcev. Valentin.se jev ID.stoletjuporočilsKlenv šciovo l:li/abeto. Imela sta 6 otrok, ki so sc rodili na prelcvnu 19, stoletja v 20. stoletje, Sedaj, v 21. stoletju, pa smo se potomci leli 6 otrok prvič sre-čali na velikem n^Jovnem zboru, lo seje zgťxlilo X junija 2006. Zbralo se nas jc 202 ljudi. Oe pa bi prišli vsi, bi nas bilo približno 250, Nekaj sorodnic je imelo zaob- ljene trebuščke, kar obeta širjenje rodovne krošnje še v tem lelu, Potomci teh 6 otrok smo sc razse-lili po ccli Sloveniji. Da smo se na srečanju prepoznali, je vsak nt^sil slikoviKi priponko, ki je simbolizirala glavno dejavnost, s katero so se predniki preživljali. Vincenc je bil vrtnar in je vzgajal vrtnice, Ivan je bil sadjar evropskega pomena, Blaž je bil vinogradnik in trsničar in veliko njegtwih trsov še danes rastcpo brajdah in vitiogradih Šaleške do-line. V dru2iJ5i so bila 5e iri dekleta, Marija se je poročila na sosedovo kmetijo in je bila najbolj plodna mati, saj je povila 13 otrok, l'rancko je ljubezen odnesla nazaj blizu Te-harij. Nežka pa ni imela potomcev, Zemlja je bila orcj glavni vir preživljanja mojega rodu. Mlajša getie-racija pa si kruli slua ne le z delom na zemlji, temveč tudi po tovarnah, obrtniških delavnicah, razJičnih pi- sarnah, bolnicah, fakultetah, šolah, vrtcih, ^adbiščih, različnih trgovinah, bankah in celo v parlamentu, starejši pa so upokojenci. Ko smo se v poznih vccernili urah razhajati, smo si obljubili, da se še srečamo, ■ Alenka Feiicijan