Mladi učiteljski abiturienti In naša ddba Ko se je pojavila gospodarska kriza, Joinogi niso niti slutili, kakšne posledice utegne imcti. Optimisti so se tolažili, da je le prehodnega značaja in da se v kratkem času povrne še večje blagostanje. Pesimisti, in ti so najbolj nevarni, so šli zopet predaleč in so s svojimi prenapetimi izjavami spravili iz ravnotežja še tiste l.judi, ki niso pod nobenim pogojem hoteli kloniti. Najmanj pa jc tistih, ki bi se vsedli in proučili prablem sanacije svetovnega gospodarstva res do jedra. To so maloštevilni aktivisti. ki imajo svoje največje nasprotnike v melanholičnih pasivistih, ki ravnodušno stoje ob reki življenja in s patološko naslado zro v nagajive vrtinčke. Kdor zasleduje razvoj tega rrenormalnega stanja od začetka pa vse do danes, lahko uvidi, da dobiva gospodarska kriza že neke oblike konstantnega značaja, kar pomeni, da bo treba Vložiti še več napora za rešitev in odpravo njenega kvarnega, vpliva na vsa področja gospodarskega in kulturnega življenja. Največja, najtežja in obenem najdragocenejša žrtev krize pa je mladina, v ožjem smiski mlada inteligenca! Iz najnovejšega poročila »Mednarodnega urada deia_yJŽenevi« je~razvidrio. kje je~kriza melT~rhladino pokosila največ. Razmeroma največje število^ nezaposlene mladine je v Nemčiii *n *° v 'fiflavnem pod 25. letom! V Zedinjenih državah so imeli že v 1930. 1. preko 2 milijbna nezaposlene mladine pod 18. letom. V Vel. Britaniji je bilo letos meseca maja 140 tisoč nezaposlenih in sicer od 14. do 18. leta. Tudi našo državo je zadel v tem pogledu težak udarec, saj ni bilo prizanešeno niti naši miadini. V vseh stanovih se je pojavila brezposclnost v glavnem med naraščajem. Prizadete so predvsem generacije, ki so duhovno in telesno začele rasti v vbjnih in povojnih letih, generacije, ki prav za prav sploh še niso začele živeti v poklicih, za katere so se težko in v samozatajevanju pripravljale dolgo vrsto let. Tik pred vstopom v rcalno življenje in delom v njem, kjer bi lahko uresničili svoje načrte in ideale, pokazali svojo samostojnošt in pripravljenost, jim je usoda zaprla vrata. Inteligenčna mladina, med njimi so zastopane že tri najmlajše učiteljske generacije, je kot zadnja zašla v armado brezposelnih. Nas predvsem zanima stanje najmlajših, ki so poklicani, da bodo, upamo v kratkem, šli med narod, ne kot učitelji med štirimi stenami, tcmveč kot zrdi borci in z ljubeznijo v srcu, katero bodo sejali med ljudstvom. Tri učiteljske generacije so takoj po dovršenih študijah zašle v položaj, katerega prav gotovo niso predvidevale. Ne sme se preko dejstva, da so bili s podaljšanjem in paglobljenjem študija na učkeljiščih oškodovani časovno abiturienti, kateri sedaj zopet že Icta čakajo namestitve. Starejše učitcljske gencracije so sprva nekako ljubosumno gledale na abiturientc, ki so dovršili učiteljišče že po preje omenjeni reformi. Reforma učiteljišč je bila glede poglobitve izobrazbe povsem umcstna in kl}ub podaljšanju za eno leto. Preje so lahJco abiturienti v najugodnejšem primeru končali maturo z 18. letom in običajno takoj dobili nameščenje, torej so šli že v pubcrtetni dobi med zrele ljudi, kdor se seveda ni zabarikadiral samo med šolske stene. Mislim, da bi bilo prav, da bi moral vsak učitelj, preden gre med narod, doseči polnoletnost. Saj }e službovanjc na kmetih nekaj drugega kot filozofiranje na vadnici. Seveda ne mislim s tem Teči, da so sedanji abiturienti že a priori kvalitetno boljši. od prejšnjih. Pač pa se z vso upravičenostjo lahko trdi, da bodo danes sicer nezaposlene (in pravilni izraz, manuelni delavec je lahko brezposeln, duševni delavec pa je še vedno lahko zaposlen, včasih še prezaposlen!) mlade učitcljske generacije v bližnji bodočnosti resno prijele za delo v našem podeželju in med učiteljstvom samim. Stanje, v kakršnem živimo danes, pa nima na p>rvi pogled samo negativnih strani, ima v sebi tudi nekaj pozitivnega. Koliko perečih problemov se je v dobi ugodnejše konjunkture prezrlo, ki pa so stopili v ospredje šele danes. Človeštvo se bo počasi začelo zavedati svojih napak in zablod, današnje stanje bo Ijudi prav gotovo iztrebilo in spravilo na pravo pot. Še nikoli prej tako kot danes veljajo Gocthejeve besede: »Es bildet sich ein Charakter im Strom der Welt!« Mladi učiteljski abiturienti niso takoj po študijah vrgli knjig v kbt, ne, prepričali sb se, da je minimum, kar jim je dala šola. Za poklic, za kakršnega so se odločili, je treba temeljitih priprav in trdnosti, značaja, kot morda za noben drug poklic ne. Današnje težko stanje jih ni spravilo v malodušje in obup kljub mnogokrat nevzdržnim materialnim razmeram, saj med njimi ni magnatov, ki so prečestokrat združene s tihimi tragedijami in disonancami v družinah. Onim, ki so dopuščale razmere, so šli na univerzo, drugi pa se prav tako intenzivno pripravljajo za delo, ki ga z nezmanjšanim hrepenenjem pričakujejo in se mu niso odrekli že v pripravljanju. Te generacije bodo šle na delo pripravljene kot še nobene doslej. Lahko se reče, da so to duhovno zdrave generacije v moralnem pogledu neoporečne in nacionalno brezkompromisne v smishi jugoslovanskega edinstva. Jenko Metod.