modra ptica leposlovna revija, izhaja vsak mesec enkrat na dveh polah (32 straneh). Vsak letnik se prične z decembrom in se konča z novembrom naslednjega leta. Letna naročnina samo na revijo, ki je vključena v redne publikacije Založbe Modre ptice, znaša Din 100-—. Posamezna številka Din 10-—. Naročniki na redne publikacije prejemajo list kot dopolnilo h knjigam brezplačno. — Urednik Janez Žagar. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Rimska cesta štev. 3. Telefon 3163. št. čekovnega računa 15.369. Vsebina 5. številke: (April) Vladimir Bartol: Zakaj je morala ljubezen Margarete do Fausta končati tragično. Fran Albrecht: Nekaj opomb o prevajalcih in prevajanju. Vladimir Bartol: Razlika med volčjimi in krokodiljimi solzami ali hudobna štorjica o zapeljani devici. Janez Lenček: Goethejev »Werther« in Stritarjev »Zorin«. Kranjec Miško: Pomlad. Poročila. Razno. Iz založbe in uredništva. ZAKAJ JE MORALA LJUBEZEN MARGARETE DO FAUSTA KONČATI TRAGIČNO (OB STOLETNICI GOETHEJEVE SMRTI KOT DONOS K PSIHOLOGIJI LJUBEZNI) VLADIMIR BARTOL Und dann, was niclit zu vergessen, komnit als ein machtiges Drittcs noch das Dauio-nische hinzu, das jede Leidcnschaft zu begleiten pflegt und das in der Liebe sein eigentliches Element findet. Goethe. Eckerrnann: Gesprache mit Goethe.' P.rvi..de.1 »Fausta<< učinkuje v primeri z drugim občutno mračneje. nabitejši je s strastjo in usodnostjo. Nad njim mogočno veje dih one pri rodne sile, o kateri je Goethe dejal, da si je s pametjo in razumom ne moremo raztolmačiti in ki jo je imenoval demonično. Fantastičnost drugega dela prav nič ne zaostaja za ono prvega. Rajši nasprotno. Vendar pa odmakne bo gatejša alegoričnost drugi del s trdnih zemeljskih tal v prozornejše sfere idej in simbolov. Osrednjo točko tvori pri obeh ljubezenska zgodba. Prav v tej moramo iskati velikansko razliko, ki zija med obema deloma. Faustova ljubezen do lepe Helene je skoraj čista alegorija, Helena sama je simbol, kakor je simbol Euphorion, ki se rodi iz te zveze. Ljubezen do Margarete pa je zemeljska, konkretna, Margareta sama je do zadnjih psiholoških potankosti upodobljeno živo bitje. Manj pozornemu bralcu se rado dozdeva — in to mnenje je močno razširjeno, — da je Faustova ljubezen do Margarete elementaren izbruh tiste vrste, pri katerem človek ne vprašuje, kako in zakaj, marveč se vsega slepo prepusti sili strasti. Zato vidijo mnogi v tej ljubezni nekaj skoraj banalno vsakdanjega, čeprav se pri čitanju nihče ne more otresti vtisa neke mračne demonije, ki diha iz zgodbe. Pri pozornejšem motrenju se pokaže, da je samo Margaretina strast tak elementaren izbruh, Faust se pa vkljub silovitosti čuvstva od vsega početka zaveda zla, ki ga bo povzročil dekletu. Zakaj Margareta je zanj samo življenjska izkušnja, on zanjo poosebljena zla usodnost. Navidezno nejasnost tega razmerja je povzročil Goethe sam, ki je ponekod kakor iz sramežljivosti zabrisal Faustove resnične motive, jih zato pa drugod iz svoje globoke umetniške resnicoljubnosti tem jasneje prikazal, bodisi v izjavah glavnega junaka samega, bodisi v onih Mefista, katerim Faust ne oporeka, v glavnem pa v Faustovih dejanjih samih. In potem se pridruži, česar ne smemo pozabiti, kot mogočno tretje še demonično, ki rado spremlja sleherno strast in ki najde v ljubezni svoj pravi element. Goethe. (Eekermann: Pogovori z Goethejem.) Preden razpredem zastavljeni problem, naj na kratko pripomnim še nekaj k razmerju med Faustom in Mephistophelom. Spočetka je Faust ona vsestransko suverena demonična prikazen, ki se iz obupa nad nezadostnostjo človeškega znanja in spoznanja preda nadnaravnim, demo-ničnim silam — magiji. Ko nastopi Mefisto, se nam dozdeva, da se je od Fausta odcepil en del, njegov suhi, stvarni intelekt, ki se sedaj utelesi v njegovem peklenskem pajdašu. Zaradi tega se nam zdi Faust odslej nekako impulzivnejši in za svoja dejanja manj odgovoren. Bolj človeški postane. O tem razmerju pravi Goethe sam, ko govori o neki recenziji francoskega kritika Amperea: »Sodann iiber den »Faust« auBerte er sich nicht weniger geietreich, indera er nicht bloB das dustere, unbefriedigte Streben der Hauptfigur, sondern anch den Hohn und die herbc Ironie des Mephistopheles als Teile meines eigenen Weeens bezeichneL«" In istotam nekoliko prej: >Ich kaiin mit WoIf nicht anders auskommen, als daB icb inimer als Mephistopheles gegen ihn agiere. Auch geht er sonst mit seinen inneren Schatzen nicht hervor.«3 Goetheju ni Mephistopheles demonično bitje. Eckermannu pravi: »Nein, der Mephistopheles ist ein viel zu negatives Wesen, das Dainonische aber auBert sich in einer durchaus positiven Kraft.«4 Demoničen je Faust sam. Čeprav v podrobnostih uničuje ■— preko kritičnega intelekta, ki je utelešen v Mefistu —, je njegova osrednja bitnost vendarle usmerjena v ustvarjanje, gradnjo, kar je Goethe z vso veličastnostjo upodobil ob koncu drugega dela, ko Faust v borbi z morjem pridobiva človeštvu trdno, rodovitno zemljo. — In, če 8 tega vidika motrimo Faustovo ljubezen do Margarete, pomeni ta zanj -—- kakor se tudi morda strašno in brezbožno sliši — veliko pridobitev: spoznanje življenja v njegovih kaleh, v njegovih vzmeteh, v njegovi elementarni prabiti. Ta strašna, pozitivna izkušnja, ki jo je Goethe samo rahlo nakazal, vzbudi nemara v nas ob koncu prvega dela dojem one mračne demonije, spoznanje njenega pomena za Fausta izsili morda Margareti oni obupni vzklik: »Heinrich! Mir graut's vor dir.«5 * Izkušnja v ljubezenskih stvareh uči, da je od načina zbližanja obeh ljubimcev, od prvega srečanja v veliki meri odvisen potek in izid ljubezni. Prvo trčenje drugega ob drugega nosi v sebi takorekoč usodo celotnega razvoja poznejših medsebojnih odnosov. Kako in iz kakšnih motivov se moški približa ženski, kako ta na njegov nastop reagira, vse to usodno vpliva na poznejši izid, čeprav se tekom razmerja samega pogostoma stvori neko iz laži in samoprevare spleteno ravnotežje. 2 »O Faustu se ni izrazil prav nič manj duhovito, in sicer v tem smislu, da ne označuje kot dele mojega lastnega bistva samo mračno, nezadovoljno stremljenje glavne osebe (Fausta), marveč tudi porog in trdo ironijo Mephistophelovo.« 3 »Z Wolfom (— nemški filolog, Goethejev znanec) ne morem izhajati drugače, kot da delujem zoper njega kot Mephistopheles. Sicer bi on tudi ne prišel s svojim notranjim bogastvom na dan.« * »Ne, Mephistopheles je veliko preveč negativno bitje, demonično pa se javlja v popolnoma pozitivni sili.« 5 »Heinrich! Groza me je pred teboj.« Začetek ljubezni med Faustom in Margareto krije v sebi vse pogoje za poznejšo dekletovo tragedijo. Najprej priprava za ljubezen: Faust izpije v čarovniški kuhinji napoj, o katerem pravi Mefisto: »Du siehst, mit diesem Trank im Leibe, Bald Helenen in jedem Weibe.«" Faust, ki je osivel med knjigami, želi, nanovo pomlajen, spoznati življenje in njegovo osrednjo os: ljubezen. Na cesti sreča Margareto in jo ogovori, kakor se ogovarja pocestnica. Margareta pravi pozneje: »Acli, dacht' ich, hat er in deinem Betragen Was freohe.% unanstiindiges gesehen? Es schien ihn gleicli nun anzuwandeln, Mit dieser Dirne geradehin zu handeln.«7 Margareta ga odbije in Faust zahteva od svojega peklenskega pajdaša, da mu jo preskrbi še za isto noč: »Wenn nicht das siiBe junge Blut Heut nacht in meinen Armen ruht, So sind wir um Mitternacht geschii'den.«R Mefisto zahteva vsaj štirinajst dni časa, češ, da nima nad tako čistim dekletom nobene moči. Nato Faust: »Hfitt ich nur sieben Stunden Ruh, Brauebte den Teufel nicht dazu, So ein Geschopfchen zu verfiihren.«® Mefisto sam se začudi: »Ihr sprecht schon fast wie ein Franzos;«10 Tako se Faust približa Margareti, to so njegovi prvotni motivi. * Na Margareto Faust že pri prvem srečanju silovito učinkuje: »Ich gab was drum, wenn ich nur wuBt\ Wer heut der Herr gewesen ist! Er sah gewiB recht wacker aus Und ist aus einem edlen Haus; Das konnt* ich ihm an der Stirne lesen — Er war auch sonst nicht so keck geweeen.«u Motivi, zakaj vzljubi Fausta, so nevarni in naravnost usodni. V njem vidi človeka, ki je socialno nad njo, hoče se torej dvigniti k njemu. V tem precenjuje svoje moči — začetek katastrofe je tu. Zaman se pozneje z vsem obupom bori, da bi si obdržala Faustovo ljubezen. Nepremostljiv prepad se stvori med obema od vsega početka. Vprav ti pripon pričajo, do kakšnih subtilnosti je Goethe poznal človeško srce. Med Fau- « »S tem napojem v telesu, boš skoro videl Heleno v vsaki ženski.« ' »Ah sem si mislila, morda je v tvojem vedenju videl nekaj nesramnega, ne-dostojnega^Zdi se, da ga je takoj popadlo, da bi začel kar meni n.č-teb, n.c mese- ^»cVneto^počivala sladka mlada kri to noč v mojih rokah, sva o polnoči l0Ž.Tce bi imel samo sedem ur miru, bi ne rabil hudiča, -la zapeljem tako droh-no bitje.« 1^»SNik7bf^7a\o:^FaTTrvedela, kdo je bil danes oni gospod! Videti je bil zares korenjak in je'iz plemenite hiše; to sem mu lahko čitala s cela - s.cer bi tudi ne bil tako drzen.« stom in Margareto vzplamti ljubezen, ki so jo povzročili in jo sedaj vodijo popolnoma različni motivi. Taka strast mora nujno končati tragično za šibkejšega. * Mefisto privede Fausta v Margaretino sobo. Vonj čiste dekliškosti ga omami, v trenutku se zave svojih zlih želja, osramočen je, za vedno hoče pobegniti: »Fort! Fort! Ich kehre nimmermehr!«13 Toda že ga tišči v kleščah demonična usodnost strasti. Nazaj ne more več. Da si olajša vest za dejanje, v katero ga tira usoda, si začne lagati, išče visokih besed, ki bi ga opravičile. Mefisto prevzame vlogo razkrin-kovalca: Mephist.: »... Denn morgen wirst, in allen Ehren, Das arme Gretchen nidht bethoren Und alle Seelenlieb' ihr schworen?« Faust: »Und zwar von Herzen.« Mephist.: »Gut und schon!« Dann wird von evviger Treu' und Liebe Von einzig iiberallmachtigem Triebe — Wird das auch so von Herzen gehn?« Faust: »LaB das! Es wird! — Wenn ich empfinde, Fiir das Gefiihl, fur das Gewiihl Nach Namen suche, keinen finde, Dann durch die Welt mit allen Sinnen schweife, Nach allen hochsten Worten greife Und diese Glut, von der ich brenne, Unendlich, ewig, ewig nenne, Ist das ein teuflisch Liigenspiel?« Mephist.: »Ich hab' doch recht!« Faust: —---------------- »Denn du hast recht, vorziiglich weil ich muB.«13 Tako fie skuša Faust sam pred seboj opravičiti, ne more pa prepričati o iskrenosti svojih čuvstev hladno opazujočega Mefista. Tudi Margareta mu spočetka ne zaupa prav, ne more verjeti, da bi mogel tako visok, imeniten gospod zares ljubiti njo, preprosto dekle, — kar je tudi popolna resnica. Toda kaj je lažjega, kakor prepričati bitje, ki te ljubi in ti je iz vsega srca udano, o tistem, kar si samo iz vse duše želi? Še enkrat zmagajo v Faustu svetle etične sile. Sedaj zares zbeži pred svojo strastjo v samoto (slika: Wald und Hohle). Prepozno je. Margareta je nesrečna, obupana, ker nima več pri sebi ljubljenega moža, Mefisto mu piha na dušo, in Faust, navidez iz sočutja, v resnici, da dopolni začeto dejanje, se zopet vrne. Hote ali nehote zavda dekletovi mateii, 11 »Proč! Proč! Ne vrnem se nikdar več!« 1S Mephist.: »...Zakaj jutri, ali ne bos, z vso častjo, omamil ubogo Gretchen in ji prisegal ljubezen iz vse duše?« Faust: »In to iz srca.« Mephist.: »Dobro in lepo! Potem bo govora o večni zvestobi in ljubezni, o edinem, vsemogočnem gonu — ali bo tudi to šlo tako iz srca?« Faust: »Pusti to! Bo! —-Če občutim, če iščem za čuvstvo, za vretje po imenih in ne najdem nobenega, če potem blodim skozi svet z vsemi čuti, segam po vseh najvišjih besedah in ta ogenj, ki me žge, imenujem neskončen, večen, večen, ali je to vražja laž in igra?« Mephist.: »Jaz imam le prav!« Faust: — — — — — — — — — — — — — — — — — »Kajti ti imaš prav predvsem zato, ker moram.« Margareto zapelje, ubije v dvoboju njenega brata in mora zaradi tega zločina vnovič pobegniti, pusteč ljubico v sramoti. Margareta rodi in mora osumljena detomora v ječo. Faustu, ki se medtem zabava na Blocks-bergu v Walpurgini noči, se prikaže njen žalostni obraz, z Mefistom odjezdi, da bi jo rešil iz temnice. Poizkus spodleti — čutiti je, da je gnala Fausta vanj bolj moralna dolžnost kakor pa ljubeče srce — m tako se z veliko notranjo logiko konča ljubezen, ki so jo spočeli popolnoma različni motivi, tragično za Margareto. Faust je sedaj, čeprav človeško pretresen, zopet svoboden in lahko nadaljuje, obogaten z veliko, čeprav strašno življenjsko izkušnjo, svojo mračno pot skozi svet do višjih, svetlejših in čistejših sfer. NEKAJ OPOMB O PREVAJALCIH IN PREVAJANJU (NA ROBU S. UNDSETOVE ROMANA »JENNY«) FRAN ALBRECHT II Slovenska prevodna umetnost se je v zadnjem desetletju nenavadno ^Pospešeno presajanje tujih duhovnih vrednot v lastno jezikovno območje je dandanes značilen pojav pri vseh kulturnih narodih. To ni samo izraz težnje po čim ožji komunikaciji narodov, po cim globljem medsebojnem spoznavanju in - v dobi kolektivističnih stremljenj — po&m intenzivnejši vzajemni pomoči iz duhovne zagate, v katero ,e zašla Evropa, temveč je tudi neka iz te duhovne stiske nujno izvirajoča posledica in nadomestilo za ohromelo kreativnost in kvalitativno zmanjšano tvor-nost, ki se v toliki meri opaža pri vseh narodih. Ne trdim, da je danes v Evropi manj stvariteljske sposobnosti, manj genijalnih pisateljev nego kdaj prej. Tudi danes je v Evropi superiornih duhov, dalekoslutmh glav, v globine pronikajočih mislecev, velikih umetnikov in pisateljev — niti enega med vsemi pa ni, ki bi ga mogli imenovati - recimo - »repre- zentanta človeštva«. .„ AT . Zakaj ne? Samo zaradi pomanjkanja take osebnosti? Ne samo zato, temveč ker postaja »reprezentant človeštva« čim dalje bolj iluzoren pojem. Ker je postala osebnost posameznika problem. Ker se sam problem osebnosti dandanes prežarja z novih vidikov osebne moči, osebne žrtve in odgovornosti v odnosu z nečim elementarnim in katastrofalnim. Ker je svet in življenje razgibano v svojih zadnjih osnovah m ne samo na površini. Ker žive vsi, ki imajo oči uprte predse, dandanes v vročično mučnem pričakovanju nečesa, čemur še ne vemo imena. Vsekakor v takem vzdušju posameznik, pa najsi bo še taka nadpovprečna osebnost, ne pomenja skoraj nič. Zato se posamezniki, družbe, pa tudi celi narodi politično, gospodarsko in kulturno zgrinjajo vase ter iščejo opore pri drugih narodih, skušajoč stvoriti ž njimi manjše ali večje skupine. Odtod tako stopnjevana težnja po čim intimnejsem medsebojnem spoznavanju. i n1 tem, 8P°znavaniu vr®e presajatelji tujih duhovnih dognanj in izsledkov v lastno zemljo neko nadvse važno družabno funkcijo. Saj ne razmikajo samo duhovnih obzorij v svoji zemlji, ne bogate zgolj svoje-a jezika, marveč tako rekoč rahljajo tla za nove setve, nove žetve, nove pomembnejše človečnejše stvaritve — za novo družbo, novo občestvo. I udi ta vidik — vidik živega, plodnega, v bodočnost obetajočega — bi moral imeti slovenski prevajalec pri svojem delu pred očmi. Kajti čemu bi obujali neke odmrle, včerajšnje vrednote? In koliko je danes takih odmrlih, včerajšnjih vrednot v vesoljni naplavini preteklih stoletij! Ne bogatimo samo muzejev, skrbimo predvsem za potrebe časa, da odpomoremo stiski teh usodnih, brezupnih dni! Presajajmo zdrava, klena, rasti zmožna semena! A kako je z našo prevodno politiko? Ali niso oči nas vseh malo preveč obrnjene navzven, okrog sebe, pa tudi nazaj? Mi vsi smo zaverovani v velike, široke geste, v literature velikih narodov. Iz teh povečini prevajamo ne samo prvovrstna, temveč tudi drugovrstna in celo tre-tjevrstna dela, med tem ko poznamo literature malih narodov bore malo, ah pa sploh nič. Niti po njih najboljših delih ne! Pa vendar smo Slovenci tako rekoč proletarci v družbi narodov. Že zgolj razredna zavest bi nam tedaj morala velevati, da se tesneje oklenemo svojih socijalno in kulturno sorodnih nam drugov. Finci, Islandci, Norvežani, Leti, Slovaki. Da, na slovenski univerzi bi se naravnost morala ustanoviti stolica za kulture 111 literature malih narodov. Da bi slovenski kulturni človek spoznal zakonitosti rasti in razvoja teh kultur in literatur ter njih prodor v svet, v človeštvo. Da bi v svoji malodušnosti in malovernosti uvidel, da naposled ni tako prekletstvo, biti član maloštevilnega naroda, če je le ta narod duševno in telesno boder in zdrav, čvrst in živ. Da se končno v duhovnem svetu narodi ne dele v velike in majhne, temveč samo v duhovne plodne in neplodne. Na vsak na"n Pa je potreba časa, da slovenski prevajalci svoj narod čim prej seznanijo z najboljšimi duševnimi tvorbami malih narodov. Signd Undsetova je hči majhnega naroda, ki šteje danes okroglo dva milijona sedemsto petdeset tisoč duš. Že iz tega razloga mora biti slovenskemu prevajalcu nekako simpatična, da pozorno zasleduje njeno delo in njen razvoj. Prevajalcu pa se ob prevajanju njenega dela in ob prodiranju v njeno materinščino odpirajo še neprimerno širše in globlje perspektive, ki jih človek nehote skuša aplicirati na svoj narod, na lastno jezikovno območje. Jezik, v katerem piše pisateljica, je v najožjem sorodstvu z dvema tako mogočnima, svet ovladujočima sosedoma, kakor sta anglosaški in nemški jezik. Pa vendar ta jezik ni podlegel njunemu vplivu, ohranil je svojo duhovno neodvisnost in samostojnost, svojo bitnost in svojstvenost. Preprost kmetski jezik, a iskreč se v vseh nijansah kakor vsak živ, gibek, razvoja zmožen jezik z lastno predstavnostjo, lastno metaforiko, samo- svojo, cesto neprenosljivo izraznostjo. Ne teman in dvoumen, kakor je nemščina pogosto, mečji in zvočnejši od angleščine — čist jasen in prozoren, oster in rezek kakor zima nad skandinavskimi fjordi. Iz tega naroda, ki je dolga stoletja živel v politični odvisnosti Dancev kateri so mu vsilili celo svoj pismeni jezik, je za Ibsenom in Bjorn-sonom spregovoril Knut Hamsun tako svojstveno in samorodno, s tako osebno in samosvojo človečnostjo, da je prisluhnil svet. Za njim Johann Bojer, Sigrid Undsetova. V čem je tajna takega uspeha? Nedvomno: nadpovprečnost in talent! A pesniški talent je bolj od vsake druge umetniške in znanstvene nadarjenosti vezan na krpo zemlje iz katere je izšel in na kateri se je izoblikoval, na izraz in duha svojega rodu. Samo v tem izrazu in iz tega duha se more izpovedati do zadnjih globin. Čim manjši pa je seveda kak narod, tem težje je dostopen svetu, tem težje je njega pisatelju razmekniti tesne meje svoje zemlje in zavojevati svet. Če pa se to zgodi, potem je to v nemali men znak tudi duševnega zdravja in tvorne sile rodu, iz katerega je izšel ta pisatelj. . . . Prevajalec iz norveščine se mora diviti notranjemu zdravju in tvorni sili, samorodni bitnosti in človečnosti v majhnih, tesnih, provinci j alnih razmerah živečega naroda, v katerem so se mogle roditi tako pomembne in dragocene stvaritve. Iz slednje strani ti zaveje nasproti izpod koprene njegove govorice svež, še topel dih rodu, vroče, omamno sopenje daljne, neznane ti zemlje. Saj je velik pisatelj najčistejša manifestacija svojega naroda in svoje zemlje. v Ne samo osebna nadarjenost in genijalnost, temveč tudi globoka zra-slost z lastnim narodom, njegovimi duhovnimi zakladi, njegovo svojstve-nostjo in človečnostjo more iz velikega pisatelja majhnega naroda napraviti velikega svetskega pisatelja, ki ne govori samo v svojem narečju svojim rojakom, temveč se izpoveduje v neki občečloveški govorici vsem ljudem, željnim nove lepote in nove resnice. Pomembno delo pisatelja majhnega naroda je tedaj mislečemu pozornemu prevajalcu v jezikovno območje maloštevilnega naroda lahko neusahljiv, dragocen vir zelo uspešnega študija. Že iz teh razlogov — pa ne samo iz teh, kajti o umetniški pomembnosti ali nepomembnosti prevedenega dela meni ne pristoja govoriti — se prevajalcu ni bilo težko odločiti za prevajanje dela Sigride Undsetove. RAZLIKA MED VOLČJIMI IN KROKODILJIMI SOLZAMI ALI HUDOBNA ŠTORJICA 0 ZAPELJANI DEVICI VLADIMIR BARTOL Pripovedovati hočem o mladem človeku, ki so mu nadeli ime »Črni Peter«, deloma menda zato, ker je bil temne polti, deloma pa tudi, ker je njegova duša zaradi številnih pregreh precej počrnela. Vec ko deset let se je podil okrog univerze kakor mačka okrog vrele kaše bal se izpitov kakor hudič križa, ženskaril in pokvarjal dekleta, zapravljal dolgo- letni trud svojih staršev in prav po čifutsko izkoriščal svojega bližnjega. Iz pripovedovanja drugih sem poznal različne njegove zgodbice. (Midva si namreč iz nekih posebnih razlogov nisva bila prijatelja). Izvedel sem, da se mu je naposled s pomočjo nekega dekleta, ki se je zanj popolnoma žrtvovalo, vendarle posrečilo, pretolči se skozi nevarne čeri profesorskega izpraševanja in v hudih porodnih krčih prevaliti se preko bornega fakultetnega izpitka. Dobil je službo in ko je prišel čas, da bi se izkazal dekletu hvaležnega za njeno pomoč, jo je kratko in malo pustil na cedilu. Največji ciniki in razuzdanci so se zgražali nad njegovim dejanjem. Pripovedovali so ginljive podrobnosti o brezmejni požrtvovalnosti nesreč-niee, kako ga je materialno in moralno podpirala, vzpodbujala ga k vztrajnosti, sama storila vsa pota okrog profesorjev in fakultetnih oblasti, na dan izpita stala ves čas pri telefonu in mrzlično zasledovala preko najetega uslužbenca potek izpraševanja, in, ko je slišala o razveseljivem zaključku, kakor ptičica zletela iz svojega urada, da mu prva čestita k uspehu, ki ga je bila tako skrbno pripravila. In potem? Plačilo s črno nehvaležnostjo. Mnogi od njegovih najboljših kumpanov so se odvrnili od njega. Lepo in pošteno dekle je bilo izpostavljeno takorekoč javni sramoti. Neki večer je hotela smola, da sem moral sedeti pri isti mizi in v isti družbi z njim. Drug z drugim nisva govorila in tudi pozdravljala se nisva. Prišel sem nekoliko pozneje in našel tovariše v živahnim pomenku. Pogovarjali so se o čednosti in nečednosti človeških dejanj, tema, ki je bil kakor nalašč ustvarjen za moj gibanje ljubeči jezik. In kaj sem slišal? Moj heroj, ta eksemplarična kanalja, se je z največjo strastjo razvnemal za čistost, poštenost in druge prekrasne čednosti. Tristo svetnikov! On, pa — morala! Ne pretiravam. Vročina mi je bušila v glavo in ogorčenje mi je razpihalo žolč, da se mi je zdelo, kakor bi se mi v drobovju pretakala ognjena lava. Vendar nanj se nisem hotel obrniti naravnost. Počakal sem, da je prišel drugi do besede. Šele za njim sem pograbil priložnost. S hladno objektivnostjo, ki je tako pogostoma samo posledica pritajene zlobe, sem začel govoriti v zapletenih vijugah, tako nekako, kakor je Hamlet odsvetoval govoriti Horaciju, namreč v namigavanjih, češ, da so vprav največji lumpje in lopovi, ki se najbolj ogrevajo za čednost in moralo, kajti ob teh jim gre njihova izprijena pšenica najbolj v klasje; da bi človek lahko navedel konkretne slučaje, če bi hotel biti indiskreten, in podobnega veliko. — Videl sem, kako so se mu za-iskrile oči kakor napadenemu merjascu. Požiral in goltal je, kakor da mn je nekaj obtičalo v grlu, — prepričan sem, da ga je bolj kot moje besede razkačil prikriti škodoželjni posmeh njegovih pajdašev. Nenadoma, ko mi je za trenutek pošla sapa, je vrag pograbil besedo in se zavrtal prav tja, kamor sem ga bil nekoliko perfidno sunil od strani. Osupnilo me je. »Prijazni moj predgovornik,« je začel z neverjetno stvarnim glasom, na čigar dnu pa je bilo čutiti ves njegov kuhajoči srd, kar mi je povzročalo, priznam, nemalo notranje zadovoljstvo, »je predaval v jako učenih in globokoumnih prispodobah, zelo abstraktno, vendar pa le ne tako, da bi -ne bil vsakdo izmed vas čutil, da merijo njegove besede samo in izključno samo name. Ne bom vas prepričeval, kako vseeno mi je, kaj si dični gospod o meni misli. Zaradi njega bi ne mignil, tako mi Boga, niti z mezincem. Ampak tisto, kar me zares jezi, je neprestano ponavljajoča se pesem o moji moralni pokvarjenosti in mojih notorično znamli lopovščinah. Vsi veste, da nisem svetnik in da te pretenzije tudi nikoli imel nisem. In vendar zahajate z menoj. Zakaj neki? Ker pač čutite, da sami niste nič boljši. 0 svojem preprijaznem moralnem pokrovitelju ne bom govoril. Pač pa o »nemoralnem« dejanju, ki sem ga po njegovem in vas vseh mnenju zasjrešil nad svojim dekletom. Nič se ne bom kazal lepšega, kakor sem. Dekle mi je bilo všeč in sem si ga osvojil. Kaj potem. Za vas vse je ženska plen na odprtem polju. Kdor ga ,ne lovi, je to samo znak, da mu je grozdje previsoko. Zakon sem ji obljubljal. Sveta nebesa! Že pregovor pravi, da obljubiti in dati je preveč. Macchiavelhzem ni nikjer tako upravičen po prirodi stvari, kakor vprav v ljubezenskih zadevah. Vse pokvarjene zgodbice vam lahko to povedo. Izrek, da beseda ni konj, je menda nastal prav v takih spoznanjih. V vročih trenutkih človek marsikaj obljubi, kar pozneje ne more izpolniti. Takrat je mishl iskreno. Sicer pa: zakaj ne pomaga ženski tudi v teh stvareh njen pravljično znani nezmotljivi instinkt? — Ampak — čemu prav za prav zagovarjam stvari, ki se mene, bedaka, in mojega primera prav nic ne tičejo?! Pokazati sem vam hotel samo, kako različne obraze ima lahko ena in ista človeška zadeva, če jo motriš od različnih strani Da, hm. Kar govori o meni in moji lopovščini moje dekle, je vse zelo lepo m hudo" minljivo. Samo resnica ni. Da, če presojate dejanje samo po njegovem zunanjem učinku, se zares vidi nekako tako. Če pa potipljete malo boli proti jedru, se vam isti fakt kar nekam zabavno zasuce. In m izključeno, da nekoliko celo v - moj prid. - Priznam. Najprej sem vzel pri svoji graciji majhen predujem na poročne blaženosti, pozneje tudi na zakonska veselja in zakonske težave, pri čemer moram pripomniti, da so prva zmerom bolj kopnela, poslednje pa z neko čudovito stanovrt-nostjo neprestano naraščale. Da, predujmi so nasploh silno nevarna ustanova. Preden se zaveš, si porabil kapital, ki ti je bil nameren. Moj blagohotni kritikus bi moral to najbolje poznati, saj je literat! Prav tako je tudi v zakonskih stvareh. Glavnica kapitala je pogostoma zelo neznatna in marsikateri delničar takega podjetja se prokleto kmalu skesa, da je sprejel nase tako težavne obveznosti, ko pa so beneficiji te ustanove tako salamensko majhni in kratkotrajni. Če bi ne bilo dvojne oblasti — cerkvene in posvetne —, ne vem, kako bi bilo z izpolnjevanjem te spočetka toliko obetajoče in pozneje tako temeljito razocarujoce pogodbe. Naj bo že tako, kakor hoče: dejstvo je, da sem ob neprestanem prejemanju predujmov naenkrat opazil, da se je na videz prvotno tako izdatni kapital sumljivo približal svojemu koncu. Ampak mc zato! Ge sem si upal izreči »a«, bi imel še vedno toliko poguma da bi bil izrekel tudi »b«. Pravijo, da tiči v vsakem, tudi še tako zakrknjenem grešniku košček morale; zakaj bi je samo v meni ne bilo nič?! - Nekaj drugega je bilo, kar je omajalo moj pošteni namen. Doslej sem govoril samo o onem, ki predujem sprejema, ne pa o tistem, ki predujem daje Dajanje predujmov pa izvira lahko iz različnih nagibov. Že sam problem »predujma« je poglavje zase. Zakaj nekateri dajejo lahko iz ciste dobrote, radodarnosti ali celo iz nepremagljive strasti do dajanja in razdajanja. Pri takih sploh ni govora o predujmih; kar dajo, dajo iz srca in iz svoje narave. Že sam pojem »predujma« pa vključuje v sebi nekakšen izven podane stvari bivajoči namen, nekakšen preračunani končni elekt. So nekateri, ki ti dovolijo predujem iz gole slabosti, misleč si: pozneje se bo že kako samo po sebi uredilo. So pa tudi taki in take — in teh je, v kolikor poznam življenje, večina —, ki te nameravajo s svojimi predujmi samo trdneje zaplesti v svoje mreže, storiti te od sebe odvisnega, ujeti te na tvoj čut morale in odgovornosti, skratka: napraviti iz tebe večnega dolžnika, stisniti te za vse življenje v svoje klešče. Da dosežejo smoter, so jim sveta vsa sredstva. Pomagajo ti materialno in moralno, postanejo ti zaščitniki in advokati, zatisnejo, če treba, obe očesi spričo tvojih slabosti, izkažejo ti čezmerno požrtvovalnost, tako, da se zazdiš prav kmalu samemu sebi poosebljeni grešnik in izkoriščevalec. Kaj je naravnejsega, kakor da se jim pozneje oddolžiš in pri tem ne vprašaš, kaj si jim prav za prav dolžan in če jim nisi morda tudi ti že sam nekaj dal ali celo od izposojenega povrnil. Tak »dolžnik«, vidite, sem bil tudi jaz nasproti svojemu dekletu. Ona je pričakovala od kapitala, ki mi ga je posodila, bogatih obresti, ne, več še: doživljenske rente! Devetindevet-deset od sto bi se jih bilo na mojem mestu ujelo v to past; jaz se nisem. Dekle je naložilo pač svoj »kapital« v nekoliko nesolidno podjetje. Ha-haha. Samo zgrešena špekulacija in nič več! Če bi se bilo prav isto pripetilo na nekem drugem polju, bi nihče ne pretakal za slabim špekulantom volčjih solz.« »Krokodiljih, krokodiljih, hočeš reči,« mu je nekdo od navzočih blagohotno segel v besedo. »Rekel sem volčjih in vem, zakaj sem to rekel. Ti ne ločiš niti naj-vsakdanjejših pojmov! Solze, ki jih zaradi mojega dekleta pretakajo drugi, so volčje. Krokodilje bi bile, če bi jih pretakal sam. Si razumel?« Splošen hihot. »Ampak to je vendar vseeno!« je zaklical nekdo. »Volčje ali krokodilje, pri obojih mislimo na isto stvar.« »Ker ste ignoranti!« se je razburil »Črni Peter«. — »Razlika med prvimi in drugimi je tako velika, kakor n. pr. med »jaz« in »ti«. Za omenjenima izrazoma se skriva zelo imenitno psihološko dejstvo. Kaj zares ne poznate onih dveh zgodbic? — Ne? — Škandal! — Da vam povem. Volk se je pritožil pri levu, da mu je medved raztrgal pred nosom njegovega najljubšega prijatelja, nežno in ah! tako dražestno jagnje. Ob pripovedovanju se je tako neusmiljeno razjokal nad nesrečno žrtvijo svojega požrešnega gozdnega kumpana, da se je celo trdosrčnemu kralju živali zasmilil v dno njegove živalske duše. Da bi ga potolažil, mu je povedal, da se pase jagnjetov bratec nedaleč tam nekje onstran sosedovega plota. Morda bo našel pri njem utehe za izgubljenim prijateljem. Volk se je razveselil prav v globino svojega rahločutnega srca. Skokoma jo je popihal iz levje jame, še posloviti se ni utegnil, tako se mu je mudilo k novemu prijatelju. In glej! Minilo je komaj nekaj trenutkov, ko je po celem gozdu odjeknilo najobupnejše meketanje in srce trgajoče vpitje, ki je izzvenelo v smrtnih vzdihljajih. Lev plane iz svojega brloga in kaj zagleda? Ubogo volčjo paro, ki mesari svojega tolažnika in se z njim prav izdatno masti. »E, volk ostane pač volk, in če se tudi stokrat razjoče,» si pravi in se povrne v svoj dom. Od takrat so menda prišle volčje solze v besedni slovar.« »Saj tem solzam pravimo mi krokodilje,« je ponovil svoj ugovor prejšnji govornik. »Ker imate za psihološke stvari zelo kosmata ušesa. Počakaj svojega predavanja še nisem končal. Zamorček je capljal ob sveti reki Nilu, kar !ra popade ogromna pošast, pravi svetopisemski leviatan, in ga potegne v svojem žrelu v sredino vode. Dečko se je skušal iztrgati, brcal in bil je okrog sebe in obupno ječal in klical na pomoč. Njegovi kriki so bili tako obupni, da so prodrli celo vodnemu nestvoru skozi oklope do nje-»ovega krokodiljega srca. In použivajočemu slastno kosilce sta se ulila dva debela curka solz preko mrzlega gobca. Še dandanašnji, pravijo, lahko opazuješ ta pojav, čc zasačiš pošast pri njeni malo čedni gostiji. — 1 o, vidite, je tista slavim razlika med volčjimi in krokodiljimi solzami, ki so tudi pri človeškem rodu kar se da pogosta prikazen. - L, pa se zopet povrnimo k stvari! Problem je bil torej ta: obvezati se nekomu, ki ti je nudil leto ali dve nekoliko prijetnega življenja, morda ti celo pomaga iz trenutne materialne zadrege, da mu boš zato služil do smrti, pokoril se vse svoje žive dni za onih bore užitili dobrot. ..« »Ej, druže, stvar je pa vendarle nekoliko drugačna« je pripomnil neko ko zavaljen in zato precej dobrodušen pajdaš »li ne pomislis na posledice, ki jih bo moralo nositi dekle zaradi svojega nepremišljenega koraka. Tebi je lahko. Deklet dobiš še, kolikor te je volja; a ona.« »Nikar takih sentimentalnosti! Ali si igral kdaj na borzi? Ne? Vidiš, tam dobiš ljudi, ki ti v enem dnevu zašpekulirajo vse Bvoje premozenje svojo dediščino ali dolgoletne, od ust pritrgane prihranke. Nekateri sla botnejši, si poženejo kroglo v glavo, pogumnejsi začnejo z nova. Zaradi njih ne pretaka nihče volčjih solz.« »Ta primera ne bo p ovseni točna,« je povzel prejšnji besednik »Ljubezen je vendar neka popolnoma drugega, kakor borzna jekulacija Pomisli, kako je tvoje dekle kakor mati skrbelo zate pripravilo te do izpitov, trepetalo zate', za tvojo usodo, spremljalo tvojo pot z vr^imi ze-jami da bi se srečno iztekla. Kako blaženo je tisti dan vsem znancem pripovedovala, da si dosegel svoj cilj. To, brate moj, je ljubezen, ne pa umazan trgovski posel! In zaradi tega bi bilo lahko tvoje ravnanje dru- gačno.« . , »Glejte ga, kalina! Še ta debeli sinko mi sedaj bere levite! Nikar tako na široko! Zate in zame ni ljubezen borzna špekulacija ampak zanjo je bila. Ali si videl kdaj one romantične razglednice z bledim dek etom, ki nosijo naslov »Zapuščena«? Eto, vidiš, taka bi morala biti ženska, ki je doživela resnično razočaranje v ljubezni. Takemu ponašanju bi človek verjel Ampak, če ti neko dekle opravlja pri vseh znancih in neznancih svo ega bivšega fanta, češ, da je lopov in šuft, da je zmerom z njo grdo ravnal in ji naposled prelomil besedo, da jo vzame v zakon je to samo jeza trgovca, ki je podpisal menico insolventnemu človeku. Zakaj sploh hoče v zakon z nekom, ki je z njo od vsega početka »grdo ravnal«? Ki a 56 Z °trokom- Govorila je kričaje in se obregnila ob »Kaj pa vi, stric?« ga je vprašala. »Kaj vas je prignalo?!« »Hm « je ta pogodrnjal. »Nisem imel kam iti. Poginiti pa ne morem « »Poglejte,« je govorila splošno. »Kako na lepem se je vrnil. Pa menda ne za vedno?« Jožko ni odgovoril. Šel je in si odvezal kravo, da bi jo gnal na pašo. Klical je otroka, da bi šel z njim. Pa tega ni bilo od nikoder. Ona pa je šla in si odrezala kos mesa iz čebra, odrezala tudi kos kruha, sedla za mizo in jedla, ne da bi prenehala pripovedovati očetu novic. »Kaj pa ga je prineslo,« je brulinila proti očetu nejevoljno. Očetu je bilo nekoliko neprijetno in ni vedel, kaj bi odgovoril. Mor-je bila prav ta bojazen tisto, kar ga je ves čas vznemirjalo, bojazen pred hčerami. JNe, saj ni nikoli pokazal te bojazni, pa ga je vendar sprem-Jjala vsa leta. Ko so bile pri njem, so ga napadale radi ženitve. »Ze spet se ženite!« so kričale. »Tak star norec, pa nima pameti. Kar pnzen.te kakšno na grunt, vaju oba odtiramo! Samo priženite kakšno vlacugo! Tak star dedec, pa se še goni! — Molili bi rajši, molili! < la pesem se je vlekla vsa leta, ko so bile še pri njem in tudi pozneje, ko so bile ze poročene. To je bila tista pesem, ki jo je moral poslušati vsako nedeljo, ko se je vrnil odkod. Morda se prav radi tega ni poročil. Ne, da bi se otresel kričanja, ampak ker so bili to njegovi otroci. In ko je v letih- s« ^ očitki ponehavali. Grunt ni bil v nevarnosti.« Jožko pa je prinesel dovolj vzrokov za nova očitanja in Ivan je vedel, da neke nedelje izbruhne na novo. »In kdaj odide?« je vprašala hči. »Kaj je dejal?« »Kaj je dejal?« je skomizgnil oče. »Dejal je, da ne bo dolgo. Saj mislim, da ne bo!« »Saj pa ima ženo!« »Ženo!« je vzkliknil oče. »Seveda ima, ampak kakšna žena pa je to! Bolj zaradi otroka je prišel, da ne bi stradal in se slabemu privajal. Kaj ga naj odženem? — Že odide, ko se mu bo zdelo.« »Lahko bi mu povedali, naj gre. — Saj ga poznam, zvedel je, da nas ni doma, pa je prišel, da bi se vsedel na grunt. Čakal bo, da umrete in mu ka j pustite.« »Kaj bi čakal; ničesar nima čakati.« »Ne, ne! Nazadnje vas lepo pregovori, da mu pustite dom!« »Saj še ne mislim crkniti!« se je razvnel oče. »Komaj čakate, da bi poginil. Pa še ne bo tako kmalu, še nisem tako star.« »Zato pa,« je ugovarjala hči. »Medtem pa se lahko še vse spremeni.« To se je ponavljalo od tedaj vsako nedeljo. Hčere so prihajale spet k njemu in bile sila zgovorne. »Kam naj ga pa poženem, pa še z otrokom!« se je izgovarjal. Naposled pa mu je bilo le preveč in je vzrojil: »Vlačuge! Čemu prihajate! Nisem vas klical. Pošteno sem vas obdelil, kar vam je šlo. Kaj pa še hočete?! Dozdaj vas ni bilo, zdaj pa ste se me spomnile. Kadar crknem, vam tako vse zapustim, ničesar ne odnesem s seboj.« Potem se je otresel hčera, vsaj za nekaj časa in ga ni nihče obiskoval. Življenje je šlo naprej. Jožko se ni hotel ganiti in je ostal z otrokom pri bratu. Pa brat ga tudi ni več silil. Saj pa je delal zvesto, kolikor je ino«el. Vid mu je sicer slabel, vendar je delal, ker je bil vajen. Z neko strastjo celo, z zavestjo, da se je treba obdržati na površju, plavati, plavati proti bregu. Ivan se je medtem spremenil. Ni več spraševal brata, kdaj pojde. Zde o ge je, da je prav tako in da je Jožko bil vedno na tej zemlji, da je celo kos vsega tega. ki nujno spada zraven. Tista razdalja med njima sicer ni splahnela, še vedno je bil eden gospodar, drugi hlapec; še vedno je govoril gospodar do svojega hlapca: »Na, kje je tvoja žena?« »Vrag z njo. Ne briga me. Naj hodi, koder hoče.« »In naj te nekega dne obišče?« ložko na to ni odgovoril, temveč je šel, da bi se izognil vpraševanju. In žena, ki je Ivan včasih spraševal v šali po njej, je naslednjo pomlad v resnici prišla. Prišla je nenadoma, ko je ni nihče pričakoval. 1 ri-ila je mestno oblečena in s klobukom na glavi. Bila je še mlada in čedna ženska. Naposled je našla k Malemu. . Ko se je razgledovala po dvorišču, je zapazila na vrtu svojega otroka. Stal je tam z dvema drugima fantkoma in so metali kamenje na sosedovo in kričali. Nekdo je moral tam biti, in je odgovarjal. Šla je do plota in poklicala Vančija. »Vančii!« , „ , . vl . šele čez čas se je otrok ozrl, pa se ni ganil. Mati je sla proti njemu in se je smehljala. »Oče in stric sta v hiši,« ji je otrok povedal. Ko pa je ženska hotela na vsak način k njemu, so vsi trije pobegnili v gozd in tam izza grmovja gledali za njo. »To je tvoja mati,« je dejal eden. »Kakšna mati,« je oporekal Vanči. »Moja mati je vlacuga.« Ta ženska pa vendarle ni mogla biti kaj takega. Saj se je se spominjal nekoliko svoje matere. Kje pa bi bila ona tako oblečena, lo je ven- ,lakfjubt'emu se je naposled vrnil domov. Kdo ve, morda bi pa le bila njegova mati. . v. „ . Tujka je sedela za mizo in jokala. Stric je kadil prii peci. Pripovedoval je in se smejal z visokim glasom, kakor vedno. Na drugi strani za mizo je sedel oče in podpiral glavo z rokama, ne da bi kaj rekel. Ko je ženska opazila otroka, je planila pokoncu. »Viš, Vanči,« je dejal stric, »tvoja mati je prišla.« Mati je stopila k Vančiju, ga hotela objeti in dvigniti k sebi. On pa se je umaknil, splezal mimo strica v kot in se tako zavaroval pred njo. »Pojdi k meni, Vanči,« ga je vabila. »Jaz sem tvoja mati.« »Kakšna mati, je dejal. »Vi ste gospa, moja mati pa je vlacuga.« »Kaj!« je planila ženska. »Kaj je tvoja mati?« »Vlačuga.« »Kdo ti je pa to rekel?« . . . . »Oče, pa stric; sploh vsi to vedo. Jožek ve tudi. Vedno mi je rekel, da pojdem nazaj k njej. Jaz pa nočem. Oče jo vedno kolne in stric pravi, da so take ženske malopridne, ker se prodajajo okoli.« »Kaj delajo?« ... »Prodajajo se.« (Nadaljevanje prihodnjič.) POROČILA KNJIŽNA POROČILA Miško Kranjec: »Težaki«. — (Izdala in založila »Tiskovna zadruga« v Ljubljani, kot prvo knjigo zbirke »Slovenske poti«, ki jih urejuje Juš Kozak. — Natisnila Delniška tiskarna v Ljubljani. — 1932.) Iz novel in črtic, ki jih je Miško Kranjec doslej priobčeval najprej v »Modri ptici in pozneje v »Domu in svetu« ter v »Ljubljanskem Zvonu«, je bilo lahko spoznati, da je ne le osebno, ampak tudi pisateljsko zelo ukoreninjen v domači prekmurski krajini. Ta njegova stilna in motivna navezanost se kaže zlasti v podčrtavanju vseh tistih posebnosti, ki najizraziteje prikazujejo svojski značaj Prekmurja, prekmurskih ljudi in njihovega življenja. Ker je Kranjec poleg tega zelo nagnjen k širokemu popisovanju, postajajo njegove novele in črtice tako bolj slike, v katerih prevladuje vzdušje celotne pokrajine in tip tam živečega človeka nad vsebinskim dogajanjem samim. Te značilnosti Kranjčevega pisateljskega oblikovanja se javljajo tudi v prvem njegovem obširnejšem tekstu, v »Težakih«. Pisatelj je tu razprostrl široko, neomejeno ravnino, ki s svojo enakomerno, skoraj otožno enoličnostjo ustvarja čisto svojevrstno razpoloženje. Kakor da se nobena misel ne more utrgati od zemlje, tako se zdi vse priklenjeno na mirno počivajočo ravnino. Ljudje v tej povesti so prikazani kot vdani, bolj sanjavi in vase zaprti, kakor živahni, Sprva ni v njili opaziti nikakih vzmeti, ki bi jih mogle razvneti in razburkati. Vendar pa nikoli nisi gotov, če se za to vnanjo mirnostjo ne skrivajo tajni tokovi skritega notranjega življenja, ki utegne zdaj pa zdaj docela nenadejano bruhniti na dan. Ti ljudje so težaki; ljudje brez lastnega doma, ki za streho in kruh obdelujejo širna grofovska posestva in prenašajo enako mirno in vdano naklonjenost kakor nenaklonjenost vsakokratnega graščinskega oskrbnika. Njihovo stremljenje gre za tem, da si postavijo lastne domove. Ko to dosežejo in si zgrade skromne hišice, že prično misliti na kak košček svojega polja ali na zgradbo gospodarskega poslopja. Tako žive v neprestanem, vztrajnem grajenju svoje bodočnosti, tihi in žilavi, tako da se zdi, da so opustili vsako misel na daljni svet, ki leži onkraj te ravnine. Ni jim dano spustiti se v široko življenje in le redki so, ki se utrgajo in odidejo iskat negotove usode. Te ljudi je orisal Kranjec v svoji povesti. Podal je dragoceno podobo prekmurskega težaka v vsem njegovem življenjskem problemu: postavljen je na kos zemlje, ki se je oklepa in na kateri si hoče zgraditi svoje lastno življenje. Pisatelj je orisal raznotere slike težaškega življenja in jih skušal povezati v strnjeno celoto. Zdi se mi, da je nameraval podati kolektivno sliko težakov. Vendar pa posamezniki (z izjemo kovača in morda Jančija) ne žive kot svojski značaji, marveč so orisani le vtoliko. da jih moremo med seboj razlikovati. Ločijo jih le vnanje označbe, iz katerih ni mogoče izluščiti celotnih postav. Seveda bi ta kolektivna slika zaživela vse drugače, če bi Kranjec ostro opredelil vsako posamezno osebo. Tako pa je pokazal le tip, ki m-zrcali v več medsebojno si skoraj enakih likih. To je vsekakor hiba njegovih »Težakov«, ki močno zabriše plastičnost, s katero naj bi bilo prikazano težaško življenje. Osrednja zgodba povesti naj bi bila v nekako nasprotje temu kolektivu, ker temelji na individualističnih osnovah. Vendar pa pisatelj tega nasprotja ni izpeljal, marveč se je izgubil v ljubezenski zgodbi, ki ga je zapeljala v docela druge psihološke zapletk -. Karči, graščinski oskrbnik, je nekoč iz maščevanja radi davnega dogodka, nasilno »pohodil mladost« osemnajstletni Nuši in »jo dal tudi drugim«. Toda radi tega čin « ga je misel na Nušo neprestano preganjala. Čez leta se je vrnil kot oskrbnik na marot', kjer je bila ona težakinja. Hotel jo je pridobiti zase, našel pa je dekle, gospodinjo in težakinjo, ki ni bila niti malo več podobna prejšnji Nuši. Toda Karči je kmalu za- čutil, »da je Nušu vendar tista, mimo katere ne more; ki jo bo moral razbiti, ah pa bo sam obležal razbit«. In po štirih letih bivanja pod isto streho spozna, »da bo Nuša ostala in da se bo prelomil nekje on sami. Ve namreč, »da si ne bo upal stopid k njej, da bi ji položil roko okoli vratu. Ostala bo zanj nedosegljiva«. Tako se tudi resnično zgodi; Karči bi se moral na graščini zagovarjati radi nekih nepravilnosti, ki jih je izvršil v korist težakom ali pa bi moral oditi v svet in si naprej graditi bodočnost. On hoče ostati in poročiti Nušo; ta pa se mu odpove in ostane na marofu kot težakinja. Karči pa odpotuje. Pisatelj je zastavil oba značaja takoj spočetka prekomplicirano, tako da ni mogel pozneje več obvladati logičnega razpletka, marveč se je poslužil dokaj preprostega sredstva: vozel je umetno presekal. Nuša Karčija ves čas ljubi, a se mu odpove, ne, ker je nekoč »pohodil njeno mladost« in »jo dal tudi drugim«, marveč zato, ker noče, da bi njegova pot ostala radi nje prikrajšana: »Ti moraš naprej, za svojimi mislimi in se ne smeš ustavljati ob malenkostih. Ti moraš biti, kar želiš in čeprav tedaj ne boš — moj.« Ta njena utemeljitev se mi zdi psihološko neverjetna in za-megluje Nušin značaj. Tudi Karči je podan precej motno. Manjka mu določnih, jasnih potez. Vsa njuna zgodba trpi tako na problematičnih premisah in ni dovedena v nujno izsiljen zaključek. Slog v povesti je pester in bogat. Kranjec zelo rad porablja prekmurske lokalne izraze, pa tudi prekmurski besedni red. Toda prav v tem in pa v slovnici mu večkrat zelo spodrsne. Širok pogled na življenje in spretnost oblikovanja potrjujeta Kranjčev pisateljski talent tudi v tej povesti, ki je — dasi neizdelana — vendar prvi vidnejši kamen ob njegovi pisateljski poti. Izdajateljica je knjigo opremila skromno in neizvirno. Janez Lenček. GLEDALIŠKA POROČILA Ljubljanska drama. M. Miloševič: Jubilej. Komedija v treh dejanjih. Poslovenil Pavel Golia. Tudi višji carinski kontrolor Aleksej Petrovič, vzor uradniške poštenosti in vest-nosti, je moral občutiti trdo pest splošne gospodarske krize. Na stara leta si je bil zgradil streho nad glavo in sedaj nenadoma ne more poravnati svojih obveznosti. Na tem je, da izgubi s tolikšnim trudom priborjeni kotiček. Seže po samokresu — komedija gre skozi solze -, v poslednjem trenutku pa ga reši domislica njegovega soseda Danila, praktičnega finančnika, čigar nos zavoha sleherno možnost zaslužka. Rešilna bilka je — prireditev jubileja k dvaintridesetletnici Aleksejevega nesebičnega uradovanja. Danilo ustanovi ožji in širši pripravljalni odbor, vse poteka kakor po dobro namazanem kolesju in bi se tudi prav srečno izteklo, da se ob konen tankovestnemu Alekseju vsa ta komedija z jubilejem ne upre. Avtor zaplava iz duha komedije v psihološke vode in skali tako enotnost celote. Tudi Nušičeva senca tiči nekje v ozadju. Pač pa je problem aktualen in posamezne scene duhovito in spretno napisane. Sestava prireditev je bila izredno učinkovita. Ze prve scene so pritegnile pozornost občinstva nase in napetost ni popustila prav do konca. Dejanje se je smotrno stopnjevalo, živahnost postopoma naraščala. Gregorin je postavil v Alekseju Petroviču veren primer ginljivo vestnega državnega uradnika. Odprl je vse registre naivne poštenosti, le preobrat ob koncu je bil preveč presenetljiv. V njegovih duševnih krizah ga je kot njegova žena diskretno in prepričevalno spremljala P. Juvunova. Njuno hčerko Jeleno je z živahnostjo podajala Slavčeva. Imeniten tip praktičnega, po srcu ne slabega, vendar povsod za dobičkom hlepečega človeka je ustvaril v Danilu Cesar. Njegovo ženo Andžo je igrala Gabri-jelčičeva naravno in z dobro karakterizacijo. Skupno sta postavila na oder pristen srbski par. Simpatičen je bil Železnikov mladi Prelič. Vrsto dobro tipiziranih ljudi iz življenja so postavili: Potokar v upokojenem podpolkovniku, Jerman v carinskem svetniku, Lipah v upokojenem arhivarju, Danes v referentu, Kralj v upravniku osnovne šole, Skrbinšek v mesarju, Plut v kontrolorju Alimpiču. Drenovec se je kot načelnik v ministrstvu predstavil v novi, učinkoviti maski. Manjše vloge so dobro rešili Sancin, Bratina, Kukčeva, Juvanc in Pianecki. Predstava je zaradi dobre uprizoritve dosegla pri občinstvu širok odziv. Vladimir Bartol. RAZNO ALI VESTE da g. Mussolini proti navadi diktatorjev pazno zasleduje razvoj kulture in literature in je zadnjič velel prepovedati izdajo romana »Vrednost življenja«, ki ga je napisal ruski emigrant Nemirovič-Dančenko, češ da je slab, ker daje pobudo za samomor. Po navadi se s tako literaturo bavijo zlasti nasprotniki diktatur in bi bilo dovoljenje za izid vsekakor v interesu g. Mussolinija, da se na pesniški in čisto nedikta-torski način iznebi nasprotnikov. da je v splošni krizi na Angleškem vendarle napredovala ena panoga trgovine, namreč prodajanje sv. pisma. Ljudje so lani pokupili na Angleškem čez 3 milijone izvodov. da je kot vsi veliki možje — predvsem veliki Francozi seveda — tudi rajni francoski vojni minister Maginot izustil svojo najbolj pametno in najbolj pomembno besedo: Dejal je: »Nobene napake ni več, ki bi jo mogli Francozi še zagrešiti.« da je »Berliner Tagblatt« za Goethejevo proslavo razpisal med znamenitimi nemškimi slovstvenimi ljudmi anketo o tem, kateri verz iz Goetheja komu najbolj usaja. Izmed neštetih odgovorov je žel posebno priznanje odgovor prof. Kiepenberga, lastnika založbe Insel v Leipzigu, ki je kot najlepšo misel v Goethejevem delu označil verz: Schlagt ihn tot, den Hund, er ist ein Rezensent. (Ubijte psa, to je kritik.) Seveda tega odgovora zaradi bližnjih proslav niso mo^Ii objaviti in nagraditi. da bodo v Rimu na Monte Pincio spomladi po pobudi pisatelja Francesca Saporia-osnovali leteče knjižnice na vozičkih, ki bodo sprehajalcem in posedalcem po on-dotnih nasadih brezplačno na razpolago. da je v Londonu izšel angleški prevod romana »Des Kaisers Kulis« (Cesarjevi ku-liji) sp. Teodor Plivier — roman o uporu nemških mornarjev. To je dvanajsta prestava tega romana. Izdala ga je založba Faber & Faber v Londonu in je bila knjiga prvi teden docela razprodana. da je najbolj bran sedanji grški pesnik Kostis Palamas, ki je zadnji čas izdal novo zbirko pesmi: Ta dekatetrastiha (14-vrstičniki) in je z njo zelo razočaral vse svoje številne prijatelje, ker je knjiga pisana v nerazumljivem jeziku (mešanica staro-novo-in palamas-grščine). Nad tem dejstvom so zlasti razburjeni profesorji klasičnih jezikov. ja je Nabral Mirko J a v o r n i k- IZ ZALOŽBE IN UREDNIŠTVA Samo še do 15. aprila je čas, da si pridobite eno izmed velikonočnih nagrad Ali ste opazili, da smo razpisali v zadnji številki posebne velikonočne nagrade, za pridobivanje novih naročnikov? Oglejte si jih in poizkusite svojo srečo. Nagrade so zelo bogate. Samo do 15. aprila je še čas. ZALOŽBA MODRA PTICA V LJUBLJANI V VELJAVI SO ŠE IN OSTANEJO DO PREKLICA: »KNJIŽNE NAGRADE«, KI SO RAZPISANE NA ZADNJI STRANI 4. ŠTEV. »MODRE PTICE«. OGLEJTE SI JIH! TUDI TEJ ŠTEVILKI PRILAGAMO POSEBNE »NAROČILNICE« ZA PRIDOBIVANJE NOVIH NAROČNIKOV. Opozorila! Poravnajte naročnino za mesec april. Kdor je v zaostanku, naj poravna tudi za nazaj. % V tisku je roman Blasca Ibaheza: »Krvave arene«. Izšel bo v začetku junija, kot naša tretja redna publikacija. Pošljite revijo v vezavo. Vezava revije stane Din 30—, s poštnino vred Din 35"—. Zberite skupaj posamezne zvezke, jih zavijte in pošljite na naš naslov. Ne pozabite priložiti svojega imena in naslova. Tako boste imeli v svoji knjižnici eno lepo in dragoceno knjigo več. OPOMINI TUDI NAM NISO PRIJETNI ALI KORESPONDENCA Z G. NAROČNIKOM X. Y. Pred kratkim je prejela uprava »Modre ptice« pismo od nekega naročnika, v katerem se huduje na nas, češ zakaj, da mu pošiljamo opomine, on da že ve, kaj je njegova dolžnost in da bi tudi brez našega opomina poravnal svoj znesek še pred koncem leta. Dejal je, da iz našega opomina sklepa, da ga sumničimo nepoštenosti in da zaradi tega odpoveduje naročnino za prihodnje leto. Mi smo mu na to pismo takole odgovorili: Velecenjeni gospod X. Y.! Iz Vašega pisma smo razbrali, da Vam je bil naš opomin zelo neprijeten in da Vas je celo razžalil. Krivdo za to ste zvalili na nas, češ da bi morali mi vedeti, da boste prav gotovo poravnali svoj znesek do konca tega leta. Toda pri tem ste pozabili na dve zelo važni stvari: Prvič, da smo Vam mi pol leta pošiljali vse naše publikacije, ne da bi bili prejeli od vas najmanjši znesek za naročnino. Torej iz tega ne morete sklepati, da Vam nismo zaupali. Nasprotno mi vsem naročnikom popolnoma zaupamo, ker smo prepričani, da človek, ki mu je nekaj do lepe knjige, ne more biti tako neolikan in obenem tudi ne tako nepošten, da bi se naročil na knjigo, z namenom, da je ne bo plačal in si jo tako na tatinski način prisvojil. Ako bi ne imeli mi tega zaupanja v svoje naročnike, bi ne mogli pošiljati naših knjig na obroke, ker bi ne verjeli, da bodo kdaj plačane. To je prvo, česar niste opazili. Drugič pa niste pomislili, da ste v teku pol leta, odkar nam niste poslali naročnine, prejeli dve v polusnje vezani knjigi in 6 številk »Modre ptice«. Knjigi sta debeli in luksuzno opremljeni. Denite jih na tehtnico in ko boste videli, koliko tehtajo, pojdite in vprašajte, koliko bi morali dati samo za prazen papir, dalje se informirajte, koliko stane vezava, natisk. prevajalec, avtorsko pravo, poštnina in k temu pridenite še režijske stroške (pisarniške moči, davki) in boste videli, kakšno vsoto boste dobili. Vse to smo morali mi plačati. In če bi ne plačali, bi bili mi prav tako opominjani in če bi še ne plačali, bi bili rubljeni in nobeden od naših naročnikov, bi ne prejemal več naših knjig. In kako naj mi krijemo stroške, če ne z naročnino. Vidite, zato smo mi prisiljeni, da opominjamo, tudi če zaupamo. Moramo opominjati in čeprav vemo, da so opomini naročnikom neljubi in čeprav imr o z njimi veliko neprijetnosti in zopernega dela. Pripominjamo, da nis > opominjali samo Vas, ampak, da opominjamo vsakogar, ki je v daljših zaostankih. S tem nikogar niti ne sumničimo in ga tudi nočemo žaliti, ampak mu hočemo samo povedati, da je pozabil na nekaj, kar bi nas utegnilo ovirati pri delu in napredku. Prepričani smo, da Vam bo to pismo razjasnilo, da nismo ničesar zagrešili, in da nam bo spet vrnilo Vašo naklonjenost. Upamo, da boste tudi v prihodnjem letu naš naročnik in da boste naše knjige priporočali tudi svojim prijateljem in znancem. V tej nadi Vas pozdravljamo in pišemo z vsem spoštovanjem Založba Modra ptica v Ljubljani. C r- Na to pismo smo prejeli čez tri dni tale odgovor: P. n. Po položnici Vam pošiljam znesek Din 150'— za zaostalo naročnino. V bodoče bom pošiljal vsak mesec sproti. Tako, da ne bo nobenih , opominov več. Prilagam tudi naročilnico z enim novim naročnikom. Poznam ga osebno in vem, da bo redno plačeval. Pridobil sem ga tako, da sem mu pokazal Vaše knjige, ki so mu bile zelo všeč, in pa, oprostite, pokazal sem mu tudi pismo, ki ste mi ga pisali. To pismo bi lahko priobčili v Vaši reviji, ker bi morda marsikomu koristilo. Da bom tudi prihodnje leto Vaš naročnik, se razume samo po sebi, če seveda ne bom umrl. Toda v to ne verjamem, ker sem še premlad. S spoštovanjem X. Y. Za konzorcij in uredništvo: Janez Žagar. — Za tiskarno Merkur: Otm»' Mihalek, oba » Ljubljani. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA LJUBLJANA, Prešernova ul.3 JE NAJVEČJA REGULATIVNA HRANILNICA V JUGOSLAVIJI Ima vlog nad 480,000.000 Din Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo. Vse naložbe obrestuje kar najbolj ugodno. Posojila se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike ima posebno kreditno društvo, za pupi-larne naložbe pa sodni depozitni Oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon SI. 20-16 in 26-16 Poštni čekovni račun it. 10.533 Uradne ure za stranke so od 8. do 12. in pol Ako želite pogledati v temno snovanje človeških usod, naročite knjigo H. R. BERID0RFF: VOHUNI ki smo jo prevzeli v razprodajo. Knjiga prinaša 14 zgodb iz svetovne vohunske službe. Pisana je skozi in skozi prav izredno zanimivo in napeto, usode nastopajočih ljudi so prikazane često pretresljivo tragično. Knjiga je dostojno opremljena, zlasti okusna je nova platnena vezava. Cena v platno vezani knjigi je 40 dinarjev, v polplatno 34 dinarjev, mehko vezani pa 24 dinarjev. Naroča se pri Založbi Modri ptici v Ljubljani Rimska cesta 3 Tel. 31-63 Priporočamo PRAVLJICE rano umrlega češkega pesnika JIR1JA WOLKER)A Jiri \Volker spada po svojem naglem življenju in po prezgodnji smrti v isto vrsto z našimi pesniki: Kettejem, Murnom in Srečkom Kosovelom. To 60 tisti čudni cvetovi, ki se komaj razpro, pa že nenavadno hitro spregledajo stvari ter žive in delajo z naglico, kakor da slutijo, kako kratek čas jim je odmerjen za življenjsko izpoved. Jiri Wolker je šele po vojni stopil s svojimi mladimi deli pred javnost. V splošni zmedi časa, ko se je literatura lovila za najrazličnejšimi povojnimi gesli in ni vedela kam ne kod, je on jasno in odločno zakričal v svet svojo obtožbo in potem omahnil. Ostale pa 60 žive njegove socijalne pesmi, novele in pravljice. Založba »Modra ptica« je predstavila tega češkega pesnika Slovencem z zbirko njegovih pravljic. Mnogi trdijo, da so to najlepše pravljice, kar jih je bilo napisanih po vojni. Prevedla jih je prof. Trdina Silva. Ilustriral pa akad. kipar France Gorše. Knjigo je vzorno opremil arh. Ivo Spinčič in stane v platno vezana za naročnike Din 30"—, kartonirana pa Din 24'—. V knjigotrštvu pa 25 % več. Salda-konte — Štrace — Journaie — Šolske zvezke — Mape — Odjemalne knjižice Risalne bloke itd. nudi po izredne ugodnih cenah Knjigoveznica. Jugoslovanske lishaiene v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6 II. nadstropje ■ ^ i TELEFON ŠT. 25-52 tiskarna merkur TRG. IND. D. D. LJUBLJANA GREGORČIČEVA ULICA 23 se priporoča za cenj. naročila, ki jih bo izvršila hitro, lično in po zmerni ceni. Tiska knjige, brošure, časopise, revije, kuverte, memorande, račune, letake, lepake, posetne karte, letna poročila, vstopnice, vabila itd. v eni ali več barvah. V lastni založbi izdaja: „Trgovski list", „Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine" in »Zbirko zakonov in uredb", katere seznam Vam na željo dopošlje.